plačana v ^otevtfll Maribor, sreda 4. aprila 1934 Stev 76 ' ato V!!! MARIBORSKI Cena 1 Cin VECERNIK Pm»«v ta ■»•»»■! ■■taui. »a »pudra ta. II / T»ta«ow »tdrthi «440. mpnv 34M tekaj« rasMi Mdtifi ta pnadm «uk da« »b 18. uri / Velja ■—ačat pr«] »—n * tal po p*U 10 Ota, dostavlja« m dom 13 Ota / Oglaai p« eaaUca / OftaM m _ ■pralaoM M ogtaaal oddalah .Mra- v Ljubija* / Potim tokovi nta H. 11.406 JUTRA 99 Cilji bolgarskih narodnih socialistov Izjava njihovega voditelja Hrista Klinčeva Med problemi, ki nas posebno živo mteresirajo, je nedvomno problem zbli-žanja z Bolgarijo med prvimi. Če pa hočemo dobiti jasno sliko položaja in v Prvi vrsti razpoloženja za to zbližanje ne samo pri nas, marveč tudi v bratski Bolgariji, moramo poslušati tudi besede tistih, ki ne govore v imenu vlade. Takih je v Bolgariji veliko, saj je v sofijskem sobranju zastopanih samo 12 strank in strančic, dasi jih šteje Bolgarija vseh preko 40, in tudi tiste, id so zastopane v sobranju, niso vse vladne, temveč po večini klubov, četudi ne po večini polancev — v opoziciji. S tega stališča se nam zdi omembe vreden tudi razgovor med urednikom moskovske preko 40 političnih strank in gibanj, vidi krivdo v preslabi in napačni politični vzgoji bolgarskega naroda. Kar se tiče Cankova, ki se sam naziva tudi »narodni socialist«, je dejal Kuncev, je v resnici prav tak ozkosrčni strankar, kakor so vsi drugi. Uspeha išče le v svojih strankarskih kombinacijah. Mimo tega mn pa Kuncev zameri tudi to, da je »preveč enostranski »frankofil«. Nova Bolgarija bi morala po njegovem mnenju voditi bolj realno politiko in računati zlasti z Nemčijo, v kateri vidi borca za iste ideale, kakor pri Bolgarih. Uspehi Nemčije v mednarodni politiki so tudi uspehi Bolgarije, a razen tega je Nemčija tudi trgovinsko za Bolgarijo Italijanska intriga proll Francij Italija pritiska na Anglijo da ne da Franciji varnostnih garancij — Anglija ne sprejme francoskih zahtev Zopet odgoditev konference? narodnosocialističnega dnevnika ' najvažnejša država v Evropi. Če bi zato »V&kischer Beobachter« dr. G. iii Hri- stom Kunčevom, voditeljem V^gar-skih narodnih socialistov, ki je bi' tedni objavljen v citiranem listu. Hristo Kun-čev je obiskal Nemčijo, da bi študiral nemški narodni socializem in potem porabil izkušnje v svoji domovini. Uvodoma je govoril Kunčev o svojih Cankov spremenil svoja zadevna nazi-ranja, bi se dalo ž njim pogajati za sodelovanje. V ostalem se s politiko sodelovanja z Nemčijo strinjata mimo drugih tudi bivši bolgarski generalisimus Ž e-k o v in voditelj mladonarodnih legionarjev D o č e v. Balkanski problem se brez Bolgarije LONDON, 4. aprila. Italijanska vlada je z ozirom na to, da se sestane 10. t. ra. v Ženevi urad razorožitvene konference, uporabila ves svoj vpliv za to, da odvrne Anglijo od tega, da bi dala Franciji glede varnosti po razorožitvi kakršnekoli garancije. Tako, je treba tudi razumeti misijo italijanskega podtajnika v zunanjem ministrstvu Suvicha, ki prispe danes v London, da poroča angleški vladi o zadevah razorožitve, kakor tudi italijanske akcije v Podonavju. V Londonu gledajo na ta stremljenja Italije baje zelo skeptično. LONDON, 4. aprila. Predsednik razorožitvene konference Henderson bo še ta teden odpotoval v Ženevo in se bo s potjo zadržal v Parizu najmanj 3 dni. Diplomatski sotrudnik »Daily Telegra-pha« poroča, da bo konferenca, ki je bila določena za 10. t. m., zopet odgodena. ker Anglija ne more pristati na zahteve Francije glede obrambnih garancij. Po neki informaciji iz parlamentarnih krogov bo narodni poslanec Spears predložil doljni zbornici interpelacijo, v kateri bo prikazal dosedanjo oborožitev Nemčije in vprašal vlado če je pripravljen? še nadalje mirno gledati to kršenje mirovnih pogodb. Nekateri celo namiga-vajo, da bo njegovQ interpelacijo pci?"r tudi WinSton Churchill. Radikalizacija Združenih držav vtisih s potovanja po Nemčiji in o nem-. ne da rešiti! zato bolgarshi narod tudi kem narodnem socializmu vobče. nato j !ie vidi rešitve v nedavno sklenjenem ZDRUŽENIH DRŽAVAH SEVERN E AMERIKE FAŠISTI IN KOMUNISTI. SE ORGANIZIRAJO NEWYORK, 4. aprila. V Zedinjenih je pa prešel na bolgarska vprašanja, balkanskem paktu. Geopolitična pove- , "-------- '• ...... Bogarski narodni socialisti se ie deial * »J j . državah se opaža v zadnjem času ze ‘ . iiatuum auurtiiMi be, ,e uejdi,, zan0S(- Bolgarije z državami Balkana je - - ----- - - - - 50 ,se lneirnskl- pr.0tl z,medi; prav tako močna, kakor ie povezanost ./j' otova- itih organizacij, ki so osumljene, da za Ja v Rim posebna avstrijska delegacija lagajo z orožjem pariško prebivalstvo ki bo Izvedla podrobna pogajanja. Dele in ga hujskajo na veliko ofenzivo, ki c8?«? 0tK>,n°močeni minister dr naj bi se pričela 1. maja proti desni- w! r* * ni,m ie odpotovalo S predstav ':arskim organizacijam. Doslej so za- nikov trgovinskega ministrstva in dv' ilenJli le neznatne količine orožja, /čeraj pa so odkrili pravi komuni-tični arzenal, ki bi lahko oborožil od let do glave več polkov. V nekem tajnem skladišču so zaplenili 14.000 pušk in ugotovili, da so bile pripeljane pred I 14 dnevi z avtomobili iz tujine v Fran-j cijo. V zvezi s tem je bilo več oseb aretiranih. JEVTIČ POTUJE V TURČIJO. ANKARA, 4. aprila. Jugoslovanski zunanji minister dr. Jevtič bo obiskal še ta mesec Ankaro. Sem bo prispel 25. t. m. BALKANSKI PAKT. ATENE, 4. aprila. Grški senat je včeraj odo'bri! in sprejel soglasno besedilo balkanskega pakta. Ker ga je poslanska zbornica sprejela že prej, je pakt s strani Grčije opremljen z vsemi potrdili in je stopil tako v veljavo. BOLGARSKA ZA NENAPADALNI PAKT. SOFIJA, 4. aprila. Poročevalcu »Lido-vih Novin« dr. Ripkt je izjavil Mušanov, da je Bolgarija pripravljena skleniti s sosedi dvostranske nenapad^in? pa k' -pred vsem pa z .k -nslaviio. BARTHOUJEVA MISIJA. VARŠAVA, 4. aprila. Francoski zunanji minister Barthou bo prispel v Varšavo 26. t. m. Namen njegovega obiska bo odstraniti vse nezaupanje, ki je v zadnjem času nastalo med Varšavo in Parizom. Ker bo Barthou obiskal tudi Prago, se trdovratno zatrjuje, da bo posredoval med obema slovanskima državama, da se odstranijo zadnji poljsko-češki spori. . FRANCIJA IN ANGLIJA. LONDON, 4. aprila. Sklep francoske vlade, znova izgraditi v Calaisu nasproti Dowru nekoč opuščeno oporišče za podmornice in jih tam koncentrirati, je vzbudil v Angliji močno presenečenje. Listi pišejo celo, da se Franclja oborožuje proti Angliji. Obenem smatrajo to za dokaz, da je Francija že obupala nad vsakim razorožit vem m sporazumom. Dnevne vesti Triumf čeških pevcev, čim je stopil praški pevski zbor »Smetana« na naša Ha in priredil prvi koncert že si je na mah osvojil vse poslušalce, ki so sinoči do zadnjega kotička naipolnili prostorno unionsko dvorano. Navdušenja, kakršno ie bilo na sinočnem koncertu, Maribor ne pomni. Navzoči so bili med drugimi odličnimi predstavniki mariborskega jav nega življenja tudi mestni poveljnik general Hadžič, mestni župan g. dr. Lipold, generalštabni polkovnik g. Glišič, stolni župnik mnsgr. g. Umek. okrajni glavar g. Milan Makar. minister v p. dr. Kukovec in zastopniki Glasbene Matice ter raznih dragih pevskih društev z mnogo številnimi pevci. Praški pevci so dobili dva lovorjeva venca in so morali nekatere pesmi ponavljati. Po koncertu jtm ie mariborska Glasbena Matica priredila pri »Orlu« prijateljski večer, na katerem so spregovorili mimo drugih tudi mestni župan g. dr. Lipold. predsednik Glasbene Matice g. dr. Tominšek in predsednik pevskega zbora Glasbene Matice g. Arnuš. Danes popoldne ob 14. uri so praški pevci nadaljevali svojo zmagoslavno turnejo proti Ljubljani. Iz šolske službe. V višjo skupino je napredoval meščanskošolski učitelj Vekoslav Strmšek pri Sv. Lenartu, izpremetnbe v poštni službi. Premeščeni so: uradniška pripravnica Milena Razberger iz Beograda v Maribor 2, služitelji Josip Jazbinšek iz Ljubljane 2 na Pragersko, Ivan Osredkar s Pragerskega v Ljubljano 2. Franc Trunk iz Maribora 1 v Maribor 2 in Franc Lešnik iz Maribora 2 v Maribor 1. Iz poštne službe. Poštni izpit je napravila pri ravnateljstvu v Ljubljani uradnica mariborske pošte Anica Blazinova Združenje brezposelnih učiteljev Zve ze mladih intelektualcev ima v nedeljo, dne 8. t. m. svoj redni sestanek. Na sporedu so stanovske zadeve in akademija. Danes kabaretni večer v »Veliki kavarni«. Ivan Kosti na zadnji poti. Lep je bi pogreb, ki so ga pripravili prijatelji in znanci pokojnemu g. Ivanu Kostfu vče-' aj popoldne na pobrežkem pokopališču. Prišli so od blizu in daleč, da se zadnjič poslove od njega, ki so ga vsi visoko cenili in tako radi imeli. Pogreba se je udeležilo veliko število finančnih stražnikov z inšpektorjem finančne kontrole g- Kajzerjem na čelu, nadalje deputacija mariborskega Društva zasebnih in avto nomnih nameščencev, delegat Društva odvetniških in notarskih uradnikov in številnih raznih drugih društev, katerih olan jc bil pokojnik. Mariborsko pevsko društvo »Jadran« je zapelo pokojniku ob odprtem grobu »Vigred« in »Jamico tiho«. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so odpeli pevci in ko so pričele padati grude na pokojnikovo krsto. Težko je bilo vsfni ^r' srcu’ k' odhajali s pokopališča in spremili dragega na zadnji poti. Bodi mu lahka zemlja domača! Smrt odličnega belgijskega novinarja. Nenadoma je smrt pokosila odličnega belgijskega časnikarja in ravnatelja dnevnika »La Nation Belge« Ferdinanda Mevraya. Mevray je pred leti obiskal tudi našo državo, mnogo pisal o nas in bil naš iskren prijatelj. Tekmovanje za svetovno šahovsko prvenstvo. V Baden-Badeitu se je pričel na velikonočno nedeljo boj za svetovno šahovsko prvenstvo med dosedanjim svetovnim prvakom dr. Aljehinom in prvakom Nemčije Evfemijem Bogoljubom. Prva partija se je končala remis. Druga partija se odigra drevi v Baden-Bademi. Službeni list banske uprave dravske banovine z dne 31. marca objavlja med drugim: Uredbo o banovinskem proračunu dravske banovine, pregled proračuna pridobitnih podjetij, zavodov in u-stanov dravske banovine, pravilnik o banovinskih davščinah dravske banovine. uredbo o proračunu »Bednostnega fonda« dravske banovine, pravilnik o izredni davščini delojemalcev in službo-dajalcev, razglas o znižanju potnih povprečnin banovinskih zdravnikov združenih zdravstvenih občin in sester pomočnic ter razne razglase sodišč in drugih uradov in razne drage objave. Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11. Turneja malih harmonikarjev SSK Maribora. Včeraj opoldne so se mali bar monikarji (SSK Maribora) vrnili vsi zdravi domov. Turneja v Beogradu in Novem Sadu je sijajno uspela. Čim so se naši mali pojavili na beograjskih ulicah, so jih Beograjčani pozdravljali in ustavljali: »Eto harmonikaše iz Maribora!« O njih so obširno poročali »Politika«, »Vreme« in drugi listi. Prisostvo vali so tudi »vrbici«, otroškemu prazni ku, ko je šel ogromni mimohod tisočev beograjskih otrok mimo dvora in patriarha. Postavili so jih v špalir nasproti balkona, kjer so bili Nj. Vel. kraljica s princi. Naši so jim navdušeno vzklikali. Patriarh jih je tudi opazil in jim dal blagoslovljene »vrbice«. Nekateri so se udeležili katoliške velikonočne procesije, vsi pa so praznovali Veliko noč pri velikonočni maši v katoliški cerkvi v Krunski ulici in jim je nadškof Rodič podelil svoj blagoslov. Vsi so bili posa mezno povabljeni na obed k raznim odličnim beograjskim družinam- Na ve liko noč popoldne so priredili izlet na Dedinje (letni dvorec kralja), kjer so jim razkazali vse znamenitosti. V Beogradu so priredili tri koncerte — vedno popolnoma razprodane. Publika je bila tako navdušena, da se ni mogla ločiti od naših malih. I rije koncerti, trije triumfi! Koliko ljubeznivega gostoljubja! Tudi kritika v listih je bila nad vse ugodi, i, saj so napisali, da so naši harmonikarji osvojili Beograd. Na velikonočni pone deljek so se odpeljali v Novi Sad, kjer so priredili dva koncerta pri nabito polni dvorani, prav tako z največjim uspehom. Tudi Novosadčani so jih takoj vzljubili. Oglasili so se še drugi zastopniki, ki so hoteli harmonikarje kar odpe Ijati v svoja mesta (tako n. pr. Vel. Beč-kerek, Kragujevac, Pančevo, Zemun in drugi. Vendar temu zaenkrat ni bilo mogoče ustreči ali, ako Bog da. bodo naši mali zanesli svojo slavo in sloves Maribora tudi v druga mesta. Iz Zveze mladih intelektualcev. Zveza mladih intelektualcev v Mariboru je poslala našemu uredništvu naslednjo izjavo s prošnjo za objavo: Doznali smo, da se v zvezi s sedaj aktualnim problemom poročenih ženskih moči širijo o Zvezi mladih intelektualcev vesti kot slede: Pred nam neznanim časom so baje obiskali mariborska uredništva neodgovorni elementi s seznamom poroče nih učiteljic.in njih družinskih razmer z zahtevo, da se objavi. Eti izvod tega seznama so baje poslali tudi v Beograd. Kakor smo pa doznali. je bilo v seznamu vse polno pogrešenih in krivih podatkov Sestavljen je bil z namenom, da pozove javnost in oblast, naj se na podlagi seznama odstranijo vse poročene učiteljice iz služb. Osebe, ki so prinesle uredništvom sezname, so se izdajale za člane Zvezee mladih intlektuaiccv. Tako je bilo lansirano v javnost mnenje, da vodi vso to akcijo zveza. Naše stališče glede zaposlitve žene sploh, posebej pa poročenih žena, je dovelj znano, zato se čudimo, kako je mogla javnost verjeti tako prozorni vnistifikaciji. Izjavljamo, da najostreje obsojamo satnolastno po*-čet je teh oseb ter ugotavljamo, da nimamo z njimi ničesar skupnega. Na sestanku Združenja brezposelnih učiteljskih abiturientov ZMI je zveza zavzela naslednje principielno stališče: Vsaka že na ima pravico do zaposlitve in je krivično reševati krizo na njen račun in bi bil socialen zJočin naperiti boj na-pram poročenim učiteljicam zaradi 26 dobro situiranih, med tem ko na drugi strani več sto učiteljic omogoča v današnjih slabih razmerah obstoj družine sploh. Prihodnje sobno streljanje bo drevi ob 20. uri v restavraciji »Plzenski dvor« v Tattenbachovi ulici. Člani in prijatelji strelskega športa vabljeni! Podružnica Društva ljubiteljev ptičar- ev bo imela v četrtek 5. t. m. ob 18. uri pri »Orlu« svoj 2. redni občni zbor z obi čajnim dnevnim redom. Članstvo naj s« občnega zbora udeleži v čim večjem številu. V mesto Maribor pristojni vojaški obvezane!, ki so bili v poslednjih letih u-sposobljeni in pričakujejo v tem letu poziv za odsluženje roka, ne stanujejo pa v Mariboru, imajo pravico do brezplačne vožnje iz kraja bivališča do poveljstva vojaškega okrožja v Maribora, kjer se morajo zglasiti zaradi nadaljnje odprave. Zaradi pridobitve te objave, se pozivajo starši prizadetih, da se zglase v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru, Slomškov trg št. 11, kjer dobe tudi vse druge informacije v vojaških zadevah. Poveljstvo vojaškega okrožja v Mariboru v bodoče ne bo dajalo nobenih pojasnil ter se občinstvo opozarja, da zaprosi za vsa pojasnila v vojaških zadevah edino v mestnem vojaškem u-radu. Zveza obrtnih društev dravske banovine je na svojem izrednem občnem zbo ra sklenila, da prenese sedež društva iz Celja v Ljubljano. V tem smislu so se tudi spremenila pravila. Pri novih volitvah so bili izvoljeni: za predsednika Josip Rebek, predsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani, za I. podpredsednika Miha Vahtar, knjigoveški mojster v Mariboru, za II. podpredsednika Franc Košir, kovaški mojster v Celju, za odbornike Franjo Iglič, Miroslav Urbas in Albert Špeleiič iz Ljubljane. Emanuel Ilich iz' Maribora, Karl Košto-rr.aj iz Celja. Jožko Grajfoner iz Ptuja, Teodor Verbnik iz Ljutomera. Miloš ?ozin iz Trbovelj, O. Mencinger iz Zagorja. Ivan Novak iz Šoštanja in Franjo ^obič iz Središča. Mojstrska izpitna predavanja v Mariboru. Dne 19. aprila se otvorijo v Ma riboru ponovno izpitna predavanja za mojstrske izpitne kandidate. Predavanja so brezplačna. Udeležujejo se jih lahko rokodelski pomočniki, pa tudi mojstri. Prijaviti se je do 14. aprila pri obrtno-zadružnem nadzorniku g. Založniku na okrajnem načelstvu, 11. nadst., soba 42. Krojaški prikrojevalni tečaj v Mari-l>oru. Učni tečaj za naš najnovejši domači kroj s pomočjo krojilnega ravnila »reform« se otvori v Mariboru v ponedeljek 9. t. m. V tečaju bo predaval izumitelj krojilnega ravnila g. Schauer, (rojaški mojster iz Kočevja. Predavanja }odo razdeljena na 3 dele: 1. za moške in damske krojače, ki že obvladajo kak drug kroj, v nedeljo 15. aprila dopoldne, približno 3 do 4 ure: 2. za moške krojače, ki še niso izvežbani v nobenem drugem kroju: 3. za damske krojače in krojačke, ki še niso obiskovale krojnega tečaja. Slednja 2. oddelka se bosta v predavanjih menjavala vsak drugi dan v času od 9.—21. t. ni., vsakokrat zvečer 2 do 3 ure. Sprejmejo sje mojstri in pomočniki. Dodelitev posameznim skupinam prijav! jen cev se bo izvršila v nedeljo 8. aprila ob 9.30 uri v prostorih Okrožnega odbora mariborskega v Vetrinjski ulici 11 I- Na ta sestanek naj pridejo vsi, ki so se že prijavili, jn tisti, ki se še niso prijavili, ker bodo objavljeni sprejemni pogoji in začetki predavanj v poedinlh odsekih. Občni zbor »Jadrana«. Dne 15. aprila ob 9.30. bo v mali dvorani Narodnega doma redni občni zbor društva »Jadran« z običajnim dnevnim redom- Vabimo pri jatelje. posebno pa vse zavedne Primorci', da se ga gotovo vdeležijo. Odbor. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 5. aprila. Ob 12.50 operne fantazije na ploščah; 12.45: poročila; 13; čas, reproducirane pesmi solnčne Španije: 18: predavanje o zgodovinskih poudarkih o vzgoji slepcev; 18.30: srbohrvaščina, po-učuvj dr. Rupel; 19: plošče po željah; 19.30: pogovor s poslušalci; 20.45: vokalni koncert; 21.15: reprodukcija Stra-vinskega; 22: čas, poročila, radio-jazz. Narodne sled silile RFPFRTP * Sreda, 4- aprila: Zaprto. Četrtek, 5. aprila ob 20. uri: »Gorenjski slavček«. Red A. Petek, 6. aprila ob 20. uri: »Vijolica z Mpntmartra«. Red B. Gostovanje Erike Druzovičeve. Gledališkim abonentom in blokašem. Poslednji obrok gledališkega abonmana je zapadel prvega tega meseca v plačilo- Gledališka uprava prosi vse p. n. abonente in blokaše, ki so s plačili v za-stanku, da blagovolijo poravnati zapadle obroke čimprej. — Ker ne bo več nobene glasbene premiere, opozarjamo lastnike blokov, da glasbene bloke čimprej porabijo. Drama pripravlja svojevrstno in nad vse napeto komedijo Curta Gotza »Ho-kus-pokus« v režiji gl. režiserja J. Koviča. Nastopijo Kraljeva, Savinova, Starčeva, Skrbinšek, Grom. Kovič. J. Furi-jan, Nakrst, P. Kovič, Gorinšek, Ras-berger, Harastovič. Medven, Blaž in Crnobori. . Prihodnje gostovanje Lrike Druzovičeve v Kalmanovi sijajno uspeli opereti »Vijolica z Motmartra« bo v petek, 6. tm. za red B, Odlična pevka je pri vseh dosedanjih uprizoritvah, ki so bile nabito polne, dosegla kar najlepši uspeh. Rezervirajte si vstopnice! Forsterjevo opero »Gorenjski slavček« ponove v četrtek 8. tm. z a red A. To vedno privlačno in melodiozno doma če delo je ob letošnji premieri doseglo popoln uspeh. Grajski kino. Samo še danes in jutri »Velika ljubezen mladega princa-, sijajna opereta z Wil!yjem Fritschcm. Naš Prihodnji velefilm je »Carica Katarina« '■ Elizabeto Bergnerjevp v gl. vlogi. Kino Union. Danes zadnji dan vesela opereta »Srečna pot« z Magdo Schnei-derjevo in Maxom Hanzenotn. Od četrtka dalje »Na stranpoti življenja«, film izredne lepote. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, tniglja-nju oči, razdražeih živcih, nespaniu. osla belosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto tek) in olajša krvni obtok. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzročita 1—2 čaši naravne »Franz Joseiove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefo-vo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V okrilju pomožne akcije za brezposelne mlade intelektualce prireja Zveza mladih intelektualcev akademijo dne 13. tm. v Nar. gledališču. Spored tvorijo glasbene točke, ki jih izvajajo člani zveze ter odlomek iz Petrovičeve drame Mrak«, ki ga izvaja »Oder ZMI«, izpopolnijo ga pa mariborski umetniki, ga. Vedralova, g. Neralič ter vojaška godba, izpopolnjena s člani orkestra zveze. — Vsaka vstopnica, ki jo kupite, je prispevek socialno najšibkejšim! Ljudsko gibanje v marcu. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru rojenih 71 otrok. 39 dečkov in 34 deklic, umrlo .ie 91 oseb, 48 moških iti 43 žensk, poročilo pa se je 13 parov. V stolni cerkvi je bilo crščer.ih 28 dečkov in 23 deklic, v frančiškanski 3 dečki in 2 deklici, v magda-lenski 6 dečkov in 8 deklic, v evans^lski j 1 deček, v pravoslavni pa 1 deček in 1 deklica. Na področju stolne župnije so umrli 3 moški in 8 žensk, frančiškanske 4 moški in 7 žensk, magdalenske 37 moških in 2s žensk, evangelske in pravoslav ne pa po 1 moški. V stolnici sla stopila pred oltar 2 para, v magdalenski cerkvi 10, v evangelski pa 1. Statistika socialnega zavarovanja. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je izdelal statistiko, iz katere posnemamo. da je bilo od skupnega števila zavarovanih delavcev in nameščencev v mesecu januarju t. 1. zaposlenih skupno 484.232, in sicer v trgovini 51.683, ali 10.67%, pri tekstilni industriji 38.819,ali 8.03%, pri lesni industriji 35.008, ali 7.23%. pri industriji hrane in pijač31.825. ah 6.57?», pri železni in strojni industriji pa 29.271 ali 6.04%. Največje število zavarovancev je zaposlenih pri domačih hišnih delih, in sicer 58.176, ali 12.00 odstotka, najmanjše število pa pri industriji papirja in usnja. V primeri z mesecem Januarjem lanskega leta je bilo pri delih nad zemljo zaposlenih 6,569 oseb manj ali 47.7%, pri gradnjah železnic, cest in vodovodov 5.554 manj, ali 30.1%. Največji porast v primeru 7. lanskim januarjem pa izkazuje tekstilna industrija, in sicer za 7.314 več ali 23.2% Stanje delavcev je v primeri z lanskim januarjem padlo za 5.291, dočim ie število delavk naraslo za 7.074, Gorenjski slavček Komična opera v treh dejanjih. Skoraj vsa dosedanja slovenska glasbena dela — opere in operete — bolehajo za isto boleznijo, slabostjo libreta. Glasba se v vseh dviga visoko nad zgodbo in rešuje praznino. Ta bolezen je tudi slabost »Gorenjskega slavčka«, ki sta mu napisala libreto še Lujiza Pesjakova in E. Ziingl, uglasbil ga je pa pokojni Anton F o r s t e r. Dogaja se na Gorenjskem v romantičnem vzdušju pred letom 1848.. in je po vsem svojem bistvu romantika. Forster je zajemal tone iz naše slovenske narodne pesmi, katero je v zaključnem tretjem dejanju uporabil mestoma celo v izvirniku in ustvaril tako nekak potpuri. ki delo poživlja, učinkuje pa za današnje čase malo komično. G. VI. S k r b i n š e k se je kot režiser potrudil, da bi napravil iz tega revnega Občni zbor in shod JNS v Makolah Socialno in karitativno delo organizacije. Ob izredno lepi udeležbi članov in somišljenikov je imela na cvetno nedeljo tukajšnja občinska organizacija JNS svoj letni občni zbor, združen s shodom narodnega poslanca g. A. KrejČija, kateremu je prisostvoval tudi okrajni glavar g. M. Makar. Po otvoritvi in pozdravnem nagovoru predsednika g. Š o Š t a r i a je sledilo obširno tajniško poročilo učitelja g. Franja Miklavca, iz katerega posnemamo. da šteje organizacija 74 članov, kar dokazuje, da prodira tudi med našim ljudstvom smisel in razumevanje za skupno delo v povzdigo in okrepitev jugoslovanske zavesti in narodnega gospodarstva. Delo organizacije je bilo v glavnem rom na skrajno neugodne zdravstvene razmere v našem kraju, predvsem na j jjansjia libreta kolikor mogoče živahno in dobro j zdravstveno-socialno usmerjeno. Z ozi-predstavo in se mu je to vsaj v splošnem tudi posrečilo. V kolikor 'e »Gorenjski slavček« uspel s te strani, je v prvi vrsti njegova zasluga. Za glasbeni uspeh je poskrbel dirigent g. Herzog, ki Je imel lažje delo. kaiti Forsterieva glasba Sega visoko nad libreto in je edino nje-Ma zasluga, da to delo že davno ni pozab Ijeno. Spretno in z ljubeznijo je naštudiral orkester, zbore in skupine ter tako vnesel v celoto potrebno ubranost. Nekateri pevski nastopi so bili prav dobri. Škoda pa je, da sredstva niso dovolila bo}% inscenacije. Sicer na: za eno samo sceno, ki ostane ves čas neiznreme-niena, bi se lahko storilo več. Naše stare kulise dreves itd. so nač že davno dc-služile in ne pomaga nič: nekoč bo treba omisliti nove! Opera je nudila zlasti štirim glavnim pevcem možnost razvitja pevske umetnosti. zato so tudi dosegli lep uspeh vsi, ga. Z a m e j i c - K o v i č e v a kot vdova Maida, gdč. Udovičeva kot srčkana Minka, g. Sancin kot njen ljubimec in g. N e r a 1 i č kot Chansor.ette. Gdč. Barbiče v a kot Chansonetteova žena ni mogla prav uveljaviti svojih sposobnosti, bolj pa se je razživel g. P. Kovič v vlogi komičnega oskrbnika Štruklja. Pisarja Raidla je pel g. Med v e n, Lovra g. vi. Skrbinšek, sela pa g B 1 a ž. Gledališče je bilo pri premieri v nedeljo zvečer skoraj polno. -r. Potiti - potiti - potiti se je najvažnejše *a hitro ozdravitev od gripe! Da to sigurno dosežete je treba vzeti že pri prvem znaku gripe ASPIRIN tablete, ker BAVER VE, KAJ POMAGA! TABLETE V. j. .jUOE®A< L d. Zi{r-k Otirvi 'Z. 0*lu * 1143 uprava, za kar ji gre topla zahva- močno razširjenost tuberkuloze, je orga- i la;. Ng pomof pa je priskočil tudi biv-nizacija oskrbela dvoje zdravstvenih gj -upan Klajnšek. ]zvršila je dalje več predavanj, in sicer o tuberkulozi in al- intervencij, med drugimi tudi v zadevi koholizmu. Z ozirom na zanimanje za odpusta biv§ega £lana Maksa Roisat šo-predavanje se je pokazalo.,da do treba ferja pji tukaj§njj prornetni zadrugi. Ob zaradi tolike razširjenosti tuberkuloze . |^onci3 svojega poročila se je tajnik spoin med naš:m ljudstvom pričeti najresr.ejso ni, prerano in tragično umrlega člana in najširšo akcijo. Ob priliki predavanja; in odbornika g. Franca Skaleta, katerega je bila na tajnikovo pobudo ustanovljena pomožna akcija za oskrbo revne šolske dece s toplim mlekom in kruhom, ki :e okuženiu po tuberkulozi najbolj izpostav ljena. Akcija se vzdržuje iz prspevkov boljše situiranih domačinov-dobrotni-kov ter za naše razmere, dokaj dobro uspeva. Vsem dobrotnikom je občni zbor izrekel toplo zahvalo s prošnjo, naj ostanejo še nadalje odprtih rok. Tajnik je podal kot gospodar te akcije'pod robno poročilo o delovanju, iz katereg;; sledi, da je bilo revnim otrokom do konca februarja razdeljenih v 155 dneh akcije 4832 porcij mleka in kruha. Povprečno je bilo deležnih te akcije vsak dan 31 otrok, kar izpričuje lepo socialno dela naše organizacije. Organizirala je nadalje pomožno akr cijo za Pogorelce v Ložnici, ki sicer zaradi premalega razumevanja akcijskega odbora ni rodila takih uspehov, kakor je bilo po zamisli in organizacij; pričakovati. Akcijo je izdatno podprla le spomin so navzoči počastili s trikratnim: »Slava!« Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom g. Šoštarjem na čelu. Pri raznoterostih so zborovalci glede-poprave in razširitve nekaterih cest v kraju, pri čemer je navzoči okrajni glavar iz sredstev za javna dela obljubil vso možno pomoč.. Po končanem občnem zboru je ob velikem zanimanju . zborovalcev poročal narodni poslanec g. Krejči o delu v narodni skupščini, s posebnim ozirom na proračunsko razpravo ter o politični situaciji sploh. Za uspešno njegovo delo in delo narodne skupščine je bi! ponovno pohvalno aklamiran. — S pozivom k skupnemu in poštenemu delu v prid naroda in države je g. poslanec viharno pr sporočili razne želje in težnje, predvsem i zdravljen končal svoje poročilo. Shod JNS na Pobrežju. V soboto 24. t, m. je bil v dvorani gostilničarja Ren-čija shod. ki so ga sklicale krajevne or-I ganizacije JNS Pobrežje, Tezno in Za-dravje. Shod je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Anton Požar. Obisk je bil prav dober. Med drugimi so. bili navzoči tudi okrajni glavar g. Milan Makar. župan pobrežke občine g. Matija Volk in narodni poslanec g. Anton Krejči, ki je podal obširno poročilo, v katerem je orisal delo narodne skupščine in zunanjepolitičnih dogodkov. Izvajanja narodnega poslanca g. Krejčija so navzoči budno zasledovali ter. sprejeli z velikim odobra vanjem. Predsednik se je zahvalil govorniku in nato prečrtal resolucijo, v kateri zahtevajo zborovalci energične ukrepe za sanacijo nezdravih razmer v državi. Resolucija je bila soglasno sprejeta in izročena narodnemu poslancu. Lep shod je potekel v znamenju zanimanja za splošno delo organizacije JNS. pod katere o-kriljem se zbirajo vsi stanovi naše države. Nov samostan v Bosanskem Brodu. Sestre sv. križa bodo zgradbe še letos v Bosenskem Brodu moderen samostan, v katerem bo nameščena tudi osnovna iti' meščanska šola. Temeljni kamen bo položen ob priliki 25-letnice omenjenega karitativnega reda, ki bo v najkrajšem času. I.ukas: Dama z rjavimi lasmi Potem, ko so privedli obtoženca sede-_ega v naslanjača v obravnavno dvorano. je po mučnem molku izpregovoril. Naslonil se je ob naslanjalo in skoroda zaprl oči; bilo .ie, kot bi govo.ril v viziji: »Gospod sodnik! Gospodje prised-niki! , če .povzamem besedo, naj ne pome-lija to, da bi hotel sebe braniti. Hočem Vam le vso zadevo čim jasneje razložiti. Sodili me boste in prosim vas le za — smrt. Bil sem nastavljen kot sekundarni zdravnik v sanatoriju doktorja S. v savojskih Alijah. Pričel sem z večerno služ bo. »Številka 17. te noči ne bo preživela,« mi jedel zdravnik. Ne glede nato, da mi je bilo težko, ker bom že takoj prvi dan imel smrten primer, sem dobil na štev. 17. damo, katera me je s svojo mladostno krasoto in temnimi razpuščenimi lasmi tako presenetila, da nisem našel drugega imena zanjo kot »dama z rjavimi lasmi.« Jasno sem razpoznal, da. če se mi ne posreči znižati vročine, mora bolnica v kakih urah umreti. Prav v naključju pa, sem bral prejšnjega dne o izredno uspelem poizkusu nekega angleškega zdravnika, ki se tiče prav znižanin vročine. Poizkusil sem enako in rešil bolnico. Da vam kratko povem, zaljubil sem se v svojo varovanko. Doktorji ir. pesniki s*2 le enkrat zaljubijo, gospodje, vse drugo je le anatomija in novela. Ko je ozdravela smo napravili enodnevne izlete v prelepe savojske Alpe. Belo-snežno čudo, ki je ležalo pred nama kot nedolžna duša v svoji raztrtosti. je naju vedno zbliževalo. Prav nič nismo govorili o ljubezni, vse je šlo in prihajalo po lastni nujnosti. Tedaj ie prišel njen mož — kateri jo je le kdaj pa kdaj obiskal — in javil, da jo bo v nekih dneh ©dvel domov. Čeprav smo morali biti na to pripravljeni, naju je vendarle beseda »ločitev« tako temno presenetila, da je nisva mogla dojeti. Dospel je najin slednji izlet in jaz sem svoji »dami z rjavimi lasmi« razkril ljubezen, katera me navdaja. Stala sva na majhnem hribčku. Bela opojna odeja smrek naju je obkrožala in pod nama je ležala v sivem objemu bela dolina.. Ir. »dama z rjavimi lasmi« se je pritisnila k meni in me obdarila z najlepšim poljubom. Kot zašle duše otrok so po zraku plavale snežinke, in nežno legale na rjave kodre moje »dame«. Prosil sem .io, naj postane moja žena, naj se loči od svojega moža. Žalostna je nagnila glavo ter v njene otroške oči so lile solze. Malega triletnega sinčka je imela — o njem mi .ie večkrat govorila — in njemu je bila prav goreče vdana. Žrtvovala me je temu dečku, liha sva stopala drug poleg drugega domov. Kdaj pa kdaj sem pobožal njeno roko in pogledavala me je tako žalostno, tako neskončno žalostno. Okoli naju pa so se igrale snežinke. Vse ono. kar sem ta dan občutil, mi ni mogoče izraziti. Naslednjega dne je odpotovala moja »dama z rjavimi lasmi«. Obljubila mi je. da mi bo pisala. Res, dva dni kasneje sem prejel pismo, v katerem mi zagotavlja svojo ljubezen in svoje hrepenenje po savojskih Alpah. Edino, — piše, ~ kar jo tolaži, je njen mali. Vendar, jaz nisem imel nikogar, ob komu bi se tolažil. Pisati ji nisem smel niti enkrat in vendar sem ji pisal nešteto dolgih pisem, katera sem prebiral, poljubljal in požigal. Hodil sem se sprehajat vedno zopet in zopet po poteh, po katerih sva on • dan hodila: vedno sem jo našel, vedno sem bi! ž njo, pa vedno zopet sam. Edino, kar me je še vezalo k življenju, so bila njena pisma, njena ljubezen; upal sem. vedno spet upal. Nekoč mi je pisala — topot >s slednjikrat -- da tega dvojnega življenja ne more več živeti, da me še vedno z vsem srcem ljubi, — ali. da je mati ir. žena. Oni dnevi —- tako piše — bi nama morali biti le kot pravljica, ki zapade preteklosti. Vse moje življenje je ležalo na dlani te žene; nisem .ie mogel pozabiti. Zapustil sem službo v sanatoriju in posrečilo se. mi je dobiti mesto sekundarnega zdravnika v majhnem mestu, kjer jp živela moja »dama z rjavimi lasmi«. Še isti dan. ko sem dospel v mesto, smo se srečali na cesti. Šla je ob roki .svojega moža. Kljub temu, da sem se na takšno srečanje pripravil z največjo natančnostjo. sem bil vendar tako zmeden, da nisem zmogel niti besede. Ona me je rešila. Kako naključje to, da sem ravno v to mesto prišel in tako dalje. Tudi njen mož se je zdel vesel, ali dodobra sem občutil, kako je v njeni vstajal in se vedno bolj širil sum. Delal se ie kot da ne bi nič opazil, ali midva sva se tako prodir-no gledala, da je bilo takoj jasno, da je to zrenje zrenje dveh nasprotnikov. Mali Riharček (tako je bilo sinčku ime) je dobil škrlatinko in morali so ga prepeljati v bolnico. Odslej sem imel priložnost videti sina svojega nasprotnika vsak dan. Niti sledu, da bi bilo to dete moje ljubljenke. Ta usta, te oči; vse io je bilo tuje. Mati RiharČka je hodila dvakrat na dan povpraševat po zdravju svojega ljubljenčka. Zdelo se je, kot bi le zanj živela. Če sem ji hotel govoriti o ljubezni, je šla preko tega. Njena edina prošnja je bila. naj ji ohranim njenega sina. Sinček, sinček in zopet znova sinček. čim bolj sem opazoval otroka, tem bolj sem občutil njeg5ve poteze. In obsedla me je strašna misel, če ne bi bilo tega otroka, bi ona vso ljubezen naklonila meni. Ta misel me ni zapustila. Ubil sem otroka!« Obtoženi je hropel. Dve ženi na galeriji sta jokali. »Moja ljubljena se ni mogla utolažiti in me je obtožila smrti svojega otroka. Moral sem uporabiti vso prirojeno zgo- vornost, da sem jo prepričal, da bi bila vsaka človekova še tako vestna pomoč neuspešna. Hotel sem počakati, da se velika bolečina uteši, nakar bi jo zaprosi! za roko. Vedno manj sem jo hodil obiskovat. Vedno in povsod vame strmeče črno obrobljene slike nisem mogel prenesti. Ko sem mislil, da si-je bol utešila. sem jo nekoč, ko sva se vračala z groba njenega malega —• poprosil, ali bi postala moja žena. In dejala mi je4 da me sicer še vedno ljubi, ali, da je odgovorna za srečo svojega moža ter, da ga zastran tega ne bi zapustila. Meni pa je bilo sedaj še jasneje, da je ljubezen, s katero je bdela nad dečkom, sedaj prenesla na moža. Mene yi tirala strast k obupu. M;>ž moje ljubljenke je bil na skrivnosten na čin umorjen. Morilec sem bil jaz.... Sedaj bom mogel uživati srečo. »Dama« je bila prosta. Moja vest, katera .ie bila do tedaj zastran silr.osti moje ljubezni kot omamljena, se je zgibala. Imel sem silne sanje, strašne vizije. Vedno sem videl, kako preteče se steza proti meni bela otročičeva roka in vedno sem čul iz tmine prihajajoči glas: »Mo-ri-lec! Morilec!« Moje življenje se je moč no vzvalovilo. Propal sem. »Dama« me je prosila, naj bi obiskal kak sanatorij in mi tudi obljubila, da se bo po vrnitvi poročila z menoj. Prišel sem nazaj; moje stanje se je le poslabšalo. Poročila sva se. Na poročni dan je bila moja žena težko bolna. Kmalu nato je urnika. Ko me je na smrtni postelji prosila, naj skrbim za grob njenega malega, sem se nezavesten zgrudil; ko sem se zbudil, je bila ona že mrtva. Sedaj je vse mimo. Iz da* lje so se svetile temne mokre oči moje ljube »dame z rjavimi lasmi«, v naročju je držala svojega sinčka — ta smejal, on se vedno smfehlja... Konča-vam. Prosim vas za sodbo!« Obtoženca so oprostili- Naslednjega dne so ga našli ustreljenega na otroko* vem grobu. MARIJ SKALAN: 26 Roman Iz prazgodovine človeštva. »Če se ne ukloniš, ga bom žrtvoval svetemu Apisu pred tvojimi očmi in pomoril bom vse njegovo spremstvo. Potem bom poklical svojo vojsko, odšel v deželo tvojega očeta, jo porušil in požgal, pomoril tvoje starše, njihov dvor in vse ljudstvo. Nato te bom s silo osvojil in oskrunjeno postavil na žrtvenik. Tako sem govoril in tako bom storil!« Hladno, trdno je dvignil glavo, sc obrnil in odšel iz sobe. Evalasta je ostala sama. Stala je nepremično in z od groze osteklenelimi očmi strmela proti vratom. V njeni duši se je podiral svet. Nepopisna bolečina ji je pritiskala sroe, dušila jo in morila. Spoznavala je strahotno krutost vladarja vladarjev, učlovečenega božanstva in v duhu je že videla izpolnjene vse njegove grožnje, videla je smrt vseh svojih dragih ir. razdejanje daljnje domovine, ki jo je ljubila, kakor ljubi ptica gaj, v katerem je prvič razprla perutnice. Pregrozotna je bila po- doba njenih oči, zlomila jo je. Princesa se je kakor izpodmaknjen steber zgrudila na tla, odporna moč se ji je porušila, krik groze ji je zamrl v grlu, solze so ji zastale v očeh, z rokama se je zgrabila za prsa, zagledala v daljnji megli Ilajo, ki je planila k njej — in se osvestila. VII. Savadagak in Buramak sta mimo pre spala noč v gostoljubni hiši zlatarja Ula-maka. Vstala sta zgodaj, se poslovila od rojaka, posebno še od Upe in Iste ter se napotila po ulicah Semisirisa proti dvorni četrti. Zunaj je bilo megleno jutro, ki je oznanjalo vroč dan. Ulice so bile skoraj čisto prazne, vrata hiš so bila zaprta in skrbno zapahnjena, le redki posamezniki, ki so prezgodaj vstali, ali pa so se šele vračali domov od zabav, ljubic in nočnih poslov so se prikazali kje pa kje izza oglov in zaspano zopet izginili. Za azteška častnika se nihče ni zmenil. Nemoteno sta nadaljevala svojo pot, držeč se stranskih ulic, kajti bala sta se še vedno, da bi srečala semisiriske mestne stražarje. Sedaj, ko sta bila popolnoma trezna in izpameto-vana, sta se docela zavedala nevarnosti, ki jima preti. »Kaj, če so na dvoru že izvedeli?« je dejal Buramak. »Misliš, da so?« »Skoraj gotovo.« »Morda pa le niso?« »Azteška častnika,« je menil Buramak, »sva v Semisirisu samo midva, če gosti v zabavišča- niso bili popolnoma pijani, so morali spoznati, kaj sva. Da sva Azteka, so itak vedeli. Ko smo pobegnili, so naju gotovo zasledovali in obvestili straže o poboju. Zdi se mi, da sva kljub pri Ulamaku prebiti noči izgubljena.« »Ne bodi tako črnogled,« je ugovarjal Savadagak, dasi tudi sam ni bil manj zaskrbljen, »morda le niso opazili, da sva častnika. Kako bi tudi to vedeli? Tujca sva tu in prav taka, kakor vsi drugi našega plemena. In mimo tega — kaj sva midva kriva? Onadva sta naju sramotila in napadla; če se ne bi bra- V Mariboru, dne 4. IV. 193^. -- n TTl' i jTm TMUfT*^ nila, bi bila mrtva midva.« »Dobro,« je ugovarjal Buramak, »vse je tako, samo tega ne smeš pozabiti, da sva pred Scmisirci divjaka, manjvredna človeka in sva kriva že zaradi tega. če ne bi bila sinoči pravočasno pobegnila, bi naju bili gotovo ubili.« »Potem bi zagrešili oni več, kakor sva midva.« »Res, samo da jih nihče zaradi tega ne bi klical na odgovor. Ubili so divjaka, ki sta prelila atlantsko kri, bi dejali, in vse bi bilo v redu.« »Mimo tega sva pa spremljevalca prin ca princev in odposlanca kralja kraljev. Princ Aftagad bo naju zaščitil. K njemu morava najprej.« »Povedati mu, kaj sva storila?« »Da, to je neizogibno.« »In če bo princ princev sam obsodil najino dejanje?« »Najino obrambo? To, da sva še živa? Kako bi se vrnil brez naju k svojemu očetu kralju kraljev? Ne, prijatelj, trdno sem prepričan, da naju bo branil." »Samo če bo mogel?« (Se bo nadaljevalo.) Naša aktualna vprašanja Sliod poslanca Krejčija v Rušah Dne 28. marca je bil v Rušah shod, na Katerem je g. poslanec Krejči poročal o delu parlamenta. Pred govorom g. poslanca je bil redni občni zbor podružnice JNS, na katerem je bil izvoljen v celoti stari odbor s predsednikom g. Davorinom Lesjakom. Shod je otvoril g. Davorin Lesjak ter pozdravil navzočega okrajnega načelnika g. Makarja. Nato je g. Krejči v enournem, res temeljitem govoru orisal proračunsko debato. Poudarjal je, da je v državi poleg kmeta najboljši davkoplačevalec naš delavec. Zaradi težkega stanja, v katerem živi delavstvo, se je osebno zavzel, da je finančni minister opustil idejo novega obdavčevanja delavca z 1 % doklado. Nadalje se mu je posrečilo doseči, da so mali podeželski obrtniki pavšalirani pri odmeri pridobnine. Za mestne male obrtnike se to žal ni moglo doseči. Pridobnina, ki se pripiše po zunanjih znakih, je tudi omejena, ker bo zadela le tiste, ki plačujejo 30-000 Din na leto najemnine za stanovanja. Pa še ti se lahko rešijo, ako dokažejo, da nove pridobnine ne zmorejo. Velik boj se je bil proti uvedbi trošarine na les. Gosp. poslancu se je osebno posrečilo prepričati g. finančnega ministra, da je to misel opustil. Za rešitev brezposelnosti mlajše inteligence se bo izvršil pregled vseli dvojnih zaslužkarjev, kakor tudi pregled poročenih učiteljic. Vendar se bo določil eksistenčni minimum, tako da se preprečijo vse krivice. Zelo važen uspeh za naše gospodarstvo je tudi določitev, da se morajo državne licitacije vršiti po vsej državi in ne samo v Beogradu. Glede splošnega zboljšanja razmer pa si ne smemo delati iluzij. Dokler se ne bodo zboljšale cene kmetijskim pridelkom, je nemogoče odpraviti krizo. Upati je, da bodo uspela pogajanja z Nemčijo, ki so zlasti velikega pomena za izvoz našega sadja. V delavskem vprašanju je treba uvesti eksistenčni minimum. V naši dravski banovini imamo tujo in domačo industrijo, ki ne plačuje delavcem niti toliko, da bi imeli za hrano. Na podlagi takega izžemanja delavca vrši ta industrija uma zano konkurenco na trgu. G. poslanec bo tudi kot predsednik Zveze industrij-ecv odločno zahteval, da se te razmere odpravijo. Politika našega finančnega mi nistra je zelo dobra, ker sloni v glavnem na varčevanju. Urediti pa se bo morala sedanja politika Narodne banke, da bo služila celokupnemu gospodarstvu. Orisa! }e tudi še splošne smernice naše zunanje politike, kakor tudi notranje delo INS. Poudarjal je, da se mora tudi pri nas ustvariti močna opozicija, ker le v boju je življenje in napredek. Vendar mor? biti skupni c1’] vseh: delo za napredek domovine in za boljšo bodočnost prihodnje generacije. V podrobni diskusiji je gosp. poslanec zlasti poudarjal, da se mora organizirati v svoje zbornice tudi naš kmet, ki tvori veliko večino, a nima danes nobenega zastopstva, dočim so vsi drugi stanovi organizirani v svojih zbornicah. Le tako bo lahko prišel do mesta, ki mu v državi pripada. Glede delavskih podpor brezpo selnim pa je odločno proti, ker naš delavec noče miloščine, pač pa dela in poštenega zaslužka. Soert Izredni občni zbor JNS. V nedeljo je bil v Beogradu izreden občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze. Na dnevni red je prišel predlog za spremembo tekmovanja za državno prvenstvo. Zvezni kapetan g. Boško Simonovič je izdelal predlog za nov r.ačin tekmovanja za državno prvenstvo. Po tem predlogu se bo državno prvenstvo odigralo v dveh letih, in sicer najprej po skupinah in nato v finalnih tekmah. Vse območje JNS se razdeli na 5 skupin, v te pa se uvrstijo naslednji klubi: I. skupina: BSK, Jugoslavija, Vojvodina in prvaka subotiške in beograjske nogometne podzveze. II. skupina: BASK, Sparta in prvaki kragujevške, niške in skopljanske pod-zveze. III. skupina: Hajduk. SK Split, Slavija (Sarajevo) in prvak sarajevske podzve-ze. IV. skupina: Concordia, Slavita (Osijek) in prvaka osiješke in banjaluške podzveze. V. skupina: Gradjanski, Hašk, Primorje in prvaka ljubljanske podzveze. V finalne tekme bodo prišli zmagovalci vseh petih skupin ter drugoplasirana kluba iz I. in V. skupine. Kot osmi klub bo prišel v finale še zmagovalec med tretjeplasiranim v V. skupini in prvakom ZNP, ki pa bo moral igrati še kvalifikacijsko tekmo z drugoplasiranim klubom II. skupine. Tekme v skupinah in finavh se bodo igrale po dvojnem sistemu n? točke. Tekmovanje v skupinah se bo začelo 15. julija. Predlog je bi! sprejet s 447 proti 65 glasom. Konstituiranje odbora Mariborskega smučarskega kluba. Odbor MSK se je na svoji zadnji seji konstituiral takole: pred sodnik Miloš Gnus, podpredsednik Pepo Laznička, tajnik Franjo Vetrih, blagajnik Kalzer, gospodar Ribič, tehnični vodja Forstnerič, tečajniški vodja Vezjak, odborniki pa Heinrih, Pirnat. Pinterič in Jakše. Nadzorni odbor: ravnatelj Peric ir. Rijavec. i Pričetek nogometnega prvenstvenega tekmovanja. V nedeljo 8. t. m. se prične tekmovanje za prvenstvo LNP, in sicer se bosta srečala v Mariboru SK Ilirija in ISSK Maribor, v Ljubljani pa ŽSK Hermes in SK Železničar. Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo 8. t. m. bodo naslednje tekme: V Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob 1-1.30 prijateljska tekma ISSK Maribor rezerva:SK Železničar Tezerva, ob 16. prvenstvena tekma SK Ilirija (Ljubljana) :I'SSK Maribor. Službujoči odbornik g. Benedik. V Ptuju na igrišču SK Ptuja ob 16. prvenstvena tekma SK Ptuj:SK Drava. Službujoči odbornik g. por. Berginc. V Murski Soboti ob 15. prvenstvena tekma SK Svoboda (Maribor) :SK Panonija. Službujoči odbornik g. Peterka. Tajnik. Mednarodni kongres za sodobno glasbo. V Ferenci v Italiji je bil v ponedeljek otvorjen veliki mednarodni kongres za sodobno glasbo. Udeležujejo se ga predstavniki raznih glasbenih društev in godbeniki z vsega sveta. Kongres bo trajal 14 dni. Smuška tekma na Okrešlju. Na velikonočni ponedeljek je priredil Celjski smučarski klub podzvezno tekmo v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj. Tekmovanja se je udeležilo 18 tekmo- alcev, članov SK Železničarja, Mariborskega smučarskega kluba, SK Rapi-da, SK Olimpa iz Celja, SPD Trbovlja, SPD Celja in Smučarskega kluba iz Celja. Start je bil v višini 1900 m, cilj pa 500 m nižje. Rezultati so bili naslednji: 1. Egon Lettner (SK Rapid) 4.17; 2. Milan Cizelj (iSK Železničar) 4.30; 3. Ivan Hilinger (SPD Celje) 4.36; 4. Tone Pri-veršek 5.10; 5. Kristl Voller (MSK) 5.41; 6. Mirko Mejavšek (SPD Celje) 5.42. Državno prvenstvo v cross conntryju bo v nedeljo 8. t. m. v Zagrebu. Tekmovanja se bodo udeležili tudi mariborski atleti. Sv. Lenart v Slov. goricah. Skozi osem nedelj in praznikov v februarju in marcu smo imeli pri nas prednjaški tečaj kot pripravo za društvene, oziroma prednjaške izpite. Predavanja so bila vsakokrat od 9. do 13. ure. Tečaja so se udeleževali bratje in sestre iz sedmih edinic slovenjegoriškega okrožja. Predavali so br. okrožni načelnik Davorin Polič telovadni sestav, organizacijo in administracijo; brat Fran Rogi metodiko telovadbe, praktično telovadbo in čuvanje; brat Franjo Vajd zgodovino telovadbe in Sokolstva, o sokolski ideji, »Putevi in cilji«; brat dr. Bruno Weixl fiziologijo, higieno in prvo pomoč; brat Lucijan Janež anatomijo. Za društveni prednjaški izpit se je priglasilo 11 bratov in sester. Pismeni izpiti bodo v nedeljo, 8. aprila t. 1., ustmeni pa 15. aprila. Tečaj je vodil brat okrožni načelnik, ki bo tudi predsedoval izpitni komisiji. Trdno pričakujemo, da bo naš tečaj rodil dobre sadove. — Zdravo! ORAHOVICA SREČEN KRAJ. Orahovica v Slavoniji je svojevrsten kraj. V zadnjem času je tam rodilo več žena dvojčke in celo trojčke. Tako je pred dnevi porodila delavčeva žena Iva Vidačičeva v Podgoraču trojčke, dva sinčka in hčerko. Trojčki so zdravi ir; normalno razviti. Srečna mati je prejela več čestitk iz drugih krajev naše države, pa bi ji menda prišli bolj prav tudi kaki i darovi. Mali oglasi Razno Prodam PRESELITVENO NAZNVNILO! Dovoljujem si svoiim cenje* nim strankam naznaniti, da sem preselila svoj damski modni salon iz Aleksandrove c. 12 na trg Svobode ti. Izdelujem plašče, kostume in obleke elegantno in poceni. Pri* poročam se Se v nadalje Ma-| rlja Klemsche, Maribor, Trg Svobode 6. 1339 GAMBRINOVA DVORANA, Gregorčičeva ul. 29. Najboljša in^ naicenejša domača hrana. Sprejmejo se abonenti! 1307 SVETLI PREMOG Din 37.—, žagana bukova drva Din 20.—, prevozi tovorov po znižani ccni. Tičar, Jezdar-ska ul., Telefon 2715. 1228 IISICE IN DRUGE KOŽE prevzame v strojenje, barvanje v raznih barvah in v popolno Izdelavo Peter Sem-ko, krznar. Gosposka 37. 820 Na prodaj proti gotovini VLOŽNA KNJIŽICA Ljubljanske kreditne banke. Obvezne ponudbe poslati pod '»70.000« na upravo lista. 1340 Posest VEČSTANOVANJSKO HIŠO na Koroški cesti proda za 110.000 Din. Posredovalnica, Alaribor, Slovenska ul. 26. 1350 Stanovanje SOBO in kuhinjo oddam takoi dvema mirnima osebama- Pobreška cesta 2}, blizu Maddelene. 1349 Sobo išee r,' SOBO snažno, v bližini Melja, išče gospodična, event. tudi kot sostanovalka. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. ____________1348_____________ iščem boljšo, opremljeno SOBO z uporabo kopalnico s 15. apri lom. Ponudbe na: Ing. S. D. Nikolajevič, Glavni trg 23/1. 1345 Sobo odda OPREMLJENO SOBO solnčno, s posebnim vhodom, v sredini mesta, oddam gospodu. Naslov v upravi »Ve-černika«. 1344 OPREMLJENO SOBO oddam gospodu. Maistrova ul. 17/11, vrata 12. 1341 ELEGANTNO SOBO s prostim vhodom, eektrično razsvetljavo, parketom, največja čistoča, oddam s 15-aprilom eni ali dvema osebama. Vrazova ul. 6. pritličje, levo. 1337 Poulf NEMŠČINA v G mesecih! Inteligenčna metoda, siguren uspeli. Naslov v upravi »Večernika«, 1376 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.