22, ii«v.
U  CELJU, čelrtek,  dne  19. svečane« 1920.
L£T0 II.
Utori« vaak •«*• •••■*•*£
M pol leta 28 kron, M čttrt Ma ni.
a | hmmc 5 kron. Fmmmb*
(••Hfca »tmmm M »■■«1««-
i pismene naroćbe oru poiilUtr« girii m ■• moramo aitnti. ■ro&lki B*J pcSHajo naroćnino b rtoJtnl nakazni«. Reklamacije ede Usti sa poftnine profite. NV ukiraal dopisi se pe sprej«najo. i rfopfse brtz pođpUa te ne ozira.
^^^B        ^^^P           ^*jipi^                VH^V         MIV        ^BV                    ^^^^^^ .                    ^^^^^^             ^^Bi^^^^          ^V^B        i^^B
Vredniatvo  In  upr«*ni*t«o
« nahaja v Zvezot tiskarni v Ccljt^ fttroacmaterjeva ulica St. S.
Ogtesi »r računajo po porabi^neni prostora in =icer: za n*xradne oglase po 48 « od I mm, za poslana, na-cna.nHa občnih zborov, nainanlli e »mit!, uhva'.e HA, 71« od 1 mm, u reklamne nol'c* med tekstom 8 K od vists, MaH op.iasi (največ 4 vrata) • K. Pri vftćkraimh objavah popust. Rokopis! se ne vrsčajo. Telefon It. 65,
IZDAJA  IN TISKA ZVCZHA TI6KARNA  V  OELJU.
ODGOVORNI UREDNIK VEKOSLAV SPIRDLER.
Dr. V. R.:                                                   |
Več korajže v naših vrstah.
V zadnjem času so   so   nasprotniki vrgli na nak> jugoslovansko   demokratsko stranko z. veliko žilavostjo,   osobito ker so občinske volitve pred durmi in bi nas radi pri teh.z vso zvijaćo izpodriniii. V tem so si vse stranke edinc, če/. rtašo stranko zabavlja   vse,   socijalni   demokrat, kkrikalec, narodni socijalist.   Batf bi se bilo, da bi se radi tega v naših   vi-stah no pojavila nekakšna   poparienost uli nezaupanje v zmago.   Naši   pristaši ! kmetskoga stanu so maiod.ine olikvijeui j od raznih osrečevalcev. tako da   se   le ] težko izognejo njihovemu aladkemu pri- i govarjanju, ker so trdno odJočeni stati tuđi zanaprej v naših vrstah. Uradnik, ki je vskd vojne in draginje toliko pretrpa! in     jiajteije    prenaša    sedanje    svoie materije/no     stanje,     je      neupogljiv, izobrazba   in   napredek    ljudstva    nm s je Had vse in le malo jih je,   ki   so   se i Jalj progovoriti in ki upajo. da jih   re5I maia strančica, ki v politiki ni in ne more igrati nikakršne vloge. Na trgovca in obrtnika, ki neomahljivo in z najvećjo disciplino stojrta ob naši strani v mestu m lia (kželi, vse zmerja, ker   si   je tekom vojne vsled   2 njo novo nastaiih razmer J vn s svojo pridnostjo, ketere v prejšnjlh i razmerah nia bil v stanu pokazati,   malo opomogel.
OroŽH.", katero rabijo v tem boju, m enafco; na kmeta in delavca streljajo   z errim, na irradnika in trgovca zopet z dru-dm, po razmerah kraja in časa, kdor jim pač prtde v cilj.   Pri tem se poslužujejo najraiši laži, da je demokratska stranka ž< izginila in dq so njeno dcd&čino   pre-\ ieie druge stranke. Te neumiie laži se-v«la niti on, ki jo spregovori, ne verja-rae, kaj Je le naš človek, ki je v strar;-karskem boju podkovan in ki takoj »viai cdkritosrčnost lai zahrbtnost človeka. -■ ,Vaii Ijudjt na deželi in v mestu so spreje-li ta boj hladnokrvno, kar je tuđi prav. Kričanjc, zavijanje, laži in bahavosti, če-sar se nasprotnikj tako radi poshižujejo. naša stranka ni poznala dosedaj irt se tega tuđi nikakor posluževala ne bo. Stran- 1 ka je trdna in je sezidana x\\ pravilnih političnih in gospodarskih načetih, ki mora-io prej ali slej prodreti   tuđi   v dosedaj najboij reakcijonarne družbe; potreba Je v naših vrstah le ma/o već korajže. kakor tuđi   tJobresra   vsestranske>ca   raspoloženja.
Jedro   jugoslovanske   demokratske stranke — naš kmet. kmsdki delavec   In mescan — mora ostati najtrdnejše,   kor Ne bodo nasprotniki trudili v prvi vrsti to razkosati. Kmečko vprašanje je združeno / našo stranko, to je deistvo.   ki   sa nasprotniki ne morejo pobiti: z našo stranko se bo uvedJa agrarna reforma, z zrna- i go demokrat, stranke bo rešctio ugoduo \ to naj\Tažnejše vprašanje za kmeta in đe-
| tavca, s stranko padeta   pa   poteni tuđi j oba. Naš prisiaš-uraJuik, ki po svoji inte-lektualnosti lahko presodi težaven položaj države ob njenem porodu,   mora i vsemi močmi delati za državotvorno ml-sel, kajti le ona ga more spasiti,   nikdar pa ga ne bo rešil razdirajoči element. Ce že. sedaj ni rešeao njevrovo vprašanje, ni temu kriva demokratska stranka in ž njo vlada, kakor se to večkrat iz tia^ajivostl sJiši pri Jcozarcu vina, temveč prihajajo ai v požtev stotine drugih momentov, kl I skupno vplivajo na naše nezdravo gospo-f darsko stanje, in z njim na nerešeno   u-radniško \prašanje. Kdur pa bo le razeii-ra), ue bo ničesar sezidal.   Trgovec   In obrt".ik, dva najvažnejša Oimtelia jfospo-d;trst\a v državi, bosta s svojo priduost- | jo in solidnostjo najpreje pripomosla do obćuega blaKostania. Obdolžitve, ki ith morajo prenašati in ki tako neugodno v-pHvajo   ua   ćeli gospodarski razvoj, se razrešijo ie z intenzivnim dclom za svoj stan in s tem za državo.
Če bi vsi sloji našega naroda v sa- i Jajncin času   spoznali   veliko   potrebo skupnosti, Ijubezen do novorojene države, ne bilo bi toliko nezadovoljstva, katero baš tietijo Ijudje.   ki imajo povsem Jrug cilj pred sabo,   kot   pa blagostanje ihtdstva. Da bo jugoslovanska demokratska stranka, že sedaj najmočneiša.   prt volitvah po vsej državi zmagala, je gotova stvar, tuđi če ne prodre v veliki ve<M-^ ai v slovenskih pokrajinah. Ravno to č&t-stvo pa bi čudno vpli\alo na splošnosta- i nje v državi, će bi se pokazalo, da so Slo- ] vt-nci podrli temelje države in skunnostl i ter volili poslance, ki se protivijo pravi državni misli, ki ra/dirajo irt ne želijo do-brih in normalnih ra/iner. Će hoćemo er?-krat priti do njih, delajnio za našo demokratsko stranko, da bo trdna, neprernap-Ijiva in da bo ćastno izšla   iz bodočega volilnega boja tuđi v Sloveniji, ker le na ta način se ne upropastimo ne gospodarsko in ne politično.
Inžener FERDO LUPŠA:
Naš bodoči promet in Siam.
O Siamu med našiin ljudstvom še ni mnogo već znano kakor to, da se ta država nahaja nekje v Aziji — a vendar živi tamkaj narod, ki ima ne L samo krasno zgodovino, ampak ki se nahaja   tuđi v krasnem in živahnem razvitku in ima. dobro bodočnost pred sabo ter je lastnik • naravno bogate dežele. katera meri pri- ; biižno 512.000 kvadratnih kilotnetrov.
Vedno in vedno se sliši v višjih kro- i gih zanićevanje ne le samo tega naroda, ampak povprek vseh Azijatov kot neolir kancev brez kulture in izobrazbe, divja-ke itd. To je žalosmo in daje slabo spri-eevalo naše nevede in povzroća mnogo-
i krat neljube posledice beiemu plemenu.
j Vsi, ki sodijo o Azijatih tako in enako, obsojajo, česar ne poznajo!
Azijati pa to tudl vedo — in to je vt-rok antipatiji in daje ogenj takozvani ru-meno-narodni, ali bolje rečeno izhoduo-azijski nevihti, ki se đviguje izpod hori-coiita, in je podobna sijajnemu viharju na velikanskem oceanu, ki bo prej ali slej povzročilo velikanskc spiemembe na račun in škodo marsikaterih zaslepljenih belih plenien Evrope. In kdo je zakrivil to? Slaba obsodba, nenasićenost velesll in krvoločnost nekaterih beiih plemen. — Treba je torej, da smo pre\ icini!
Siamska kraljevina se v narodno-go-spodarskem smislu nahaja ravnokar v Malenein stanu, in malo vlai' na svetu gospodari v tako ugodnih razmerah ka- i kor ta. Državiiega, oziroiiia narodnoga, dolga nima, in državni dohodki so po-\-precno \-sako k-to za već mllijonov ti-kalov večjl kakor izdaje. Nadalje se za vsak kvadratni kilometer preračuna povprek 15—16 o£eb prebivalcev, ko živi pri nas na istom ozemlju povpreCSno 60 oseb. Različne državne naklade znašajo za osebo povprečno le 8—10 tikalov, in iz tega sledi, da narod z davki ni preob-iofen.
Vlada zadošča narodu v vsakem po-<avu kljub temu, da se smatra kot abso-lutna, a v istini je bolj demokratna kakor najdemokratnejša vlada v Evropi. Donia-čih nezadovoljnih elementov. kakor se to vidi v vseh evropskih državah. ni mnoso ia ako se seje tu in tam nezadovoljnost, t«daj je to ediuo le sad tujcev. Različnih, se napadajocih strank. ta srečni narod ne
I pozna, pač pa pozna le eno. to Je slamsko narodno in se tega tuđi zaveda. Ne   po-
! znam naroda,, ki bi spoštoval svojega kralja, plemića, uradnika in duhovna tako odkritosrčno kakor Siamec. in to ni čuda, saj tuđi najvišji stan ne pozna tistih birokratnih. zagrizenih načel, kakor jih ima — ozir. je imela —- evropska aristokracija in uradniki. Najvišji uradniJc, bodisi minister. vice-kralj, generalgover-ner, princ, plemić ali kaki drugi, se ne sramuje občevati s priprostim poUedel-cem, on ga ne prezira ob nobeni priloJ-nosti, ampak povsod ga zagovarja — ne ua papirju, ampak tuđi v resnjci — ker sledi resničnemu načelu, da ravno ta priprosti ud naroda, daje podlago. daje kruh in blagostanje vladi, njenim itradnikom In kralju.
Kaj je moj cilj? Ne morem opisati v okvirju tega članka natanko   in   obširno
i razmerja v tej deželi. Opozoriti hočem
; na podla?! mnogole*nlh Studij na to/da Ie ta narod vreden, da se mu približamo tu-
i di mi prijateljskim potom, kakor   so   že
! storile to deloma mars.kateve druga države!
Vsak naroJ se poslu/nje reklame za svoje proizvode in /ato moramo t«di ml pokazati svetu in posebno naro-.Iom. ki nas še le pteiiialo, oziroma ne poznajo. v
I prvi vrsti našo naklonjenost, da bode po-tem mogoee rtopiti ž njhni   v prometno
in trgovsko zvezo. OL'jmo torej, da it-dobimo trgovinsko in prijateljsko pogođ-bo z izhodnimi Azijati, to je v prvi vrsti s Siamsko potem tuđi s Kino injaponsko vlado. To je nujna potreba v svrho, di 5e prične direktni in neodvisen promet z Azijati kot protitežje mnogoštevilnlm prekupcem zahodnih držav, od katerili dobivamo sedaj tropične in izhodno-azll-ske produkte ter blago, i« kateri nas de-lajo s tem odvisne. Mi imamo mnogo produktov, katere hočejo ti narodi, kakor izborno vino, konzervno in suho sadje. moko, maslo, sir, kondenzirano mfcko. mnogoštevilne produkte naše industrije in obrtov itd. Azljati pa imajo zopet tropične produkte kakor izborno kavo. ča), moškat. cimet, klinčke. kakao, kinoskor-jo, kairo, mnocošte\ ilne Jro/e z:a zdravila; rjž, bombaž. sladkor, gumr; petrolej, svilo, mnogovrstni les (n. pr. doge za sode, katere povsod v Sloveniji že zelo primanikujejo, les za štavljenje tr-govskih ladij itd.). Obširno o tem bodem razpravljal v posameznih razgovorlh In poročilih. — Ali ne bi zato bilo častno, ako bi mi odposlali lastne pijonirje v kra-ie te izhodne Azije, kjer bodemo našli kmalu odmev? Drugi narodi poznajo to važnost predobro in zato tuđi ustanavlja-io svoje filljalke ter se bogate s porr>očio organiziranoga Iastnega prometa bolj m bolj.
Ali ne bi bilo lepo in častno, ako W se tuđi jugoslovanska zastava pokazala prvikrat na dalinein Izhodu? Ako smo si | znali pridobiti svobodo. zakaj hi ne bilo ! mogoče si pridobiti tuđi naklonjenosti in ! prijateljstva pri narodih-Azijatih — in prepričan sem. v prvi vrsti in nr»jla?i> pr! Siamezih, ki nas danes več al! manj po-/.najo Ie po imenu. Ako pa bođemo imeli prijateljstvo, tedaj bodemo imeli tuđi do-volj polja za dobro plačujoče odjemaleo ža vse naše pridelke in posebno izdelke. Vsakdo zna. da čim živahnejši je tujl promet naroda, tem bolj bogat in močen je isti, tem več upliva ima. Torej. kjer evete trgovina, tam cvete blagostanje. Ne premišljujmo po našem starem kopitu in navadi dolgo, kajti tud} drugi narodi se zanimajo i» brigajo za dobre zvere in ođ-i jemalce svojih izdelkov. fn v<?akdo zna. da kdor je prvi na mestu, ima tud} najlep-šo priložnost za uspeh. Opozorim, da Ce se ne bodeino mi pola<;tiH nr!?o7nocti. Vi se nam nudi ravno sedai, bodejo rnr.ibili to brezdvomno drugi, i                       (Konec prih.)
POLITIČNE VESTI,
Sestava nove vlade. Vesniču se ni posrećilo vpeljati sporazuma za sestavo vlade, vsled česar je vrnil regentu mandat. — Sedaj poskusi srećo Stolari Protič, i kateremu ie regent poveril sestavo vlade. Sicer pa nikdo ne veruje. da se mu to posreći.
Smrtne srage.
Vinko V. Oiibcrc.
1/.
Teitom jednajste bitke pri Soći se je avstri/s/ca 12. divizija umaknila nekoliko nazaj na počitek, da odstopi svoje mesto drugi, še neizmozgani. Veselo so se od-pravile čete s svojih postojank iu vsakdo ?t dobre volje zapustil svoje mesto, ker takozvano retabliranje je vedno prijetno, zlasti če uideš plohi ofenzive in se ne u-makneš sele ko je smrt že konč-ala svojo ietev in ostavila le steptano strnišče.
Prišlo pa je, da smo mogli ostati na počitku v Vel. Repnju. Colu in Vogljah ie štirinajst dni, toliko, da smo za vražjo silo zamasili vrzeli, ki so nam iih udrll Ita-lijarti šeprve štiri dni bitke. Nismo se po-maknili već naprej na svoie prejšnje pozicije, ampak menjali smo z drugo divizijo tam preko svoje leve sosede. Tako smo prišli k morju, kar nam je bilo zelo prijetno. Bili smo na skrajnji levici av-^tritske fronte.
Da spoznam nekoliko kraje ob morju. ki mi še nišo bili znani, sem vzel palico v roke in pot pod noge in hajdi tja pro-
ti Nabrežini. Hotel sem do Devina. Dobil sem pa na stezi priletnega črnovojnika, ki sem ga na videz spoznal. ker je bil za ordonanco pri nekem poveljstvu. Prilike in vzroka govoriti z njim dotedaj nisem imel. Ker pa imam prirofeno slabost,   da moram včasih z vsakim neznanim člove-kom pokramljati, sem moža ogovori!. — Zvedel sem. da je iz Badena pri Dunaju, da ima trgovinico in da se njegovim Iju- ' dem   ob   splošni bedi niti slabo ne godi. | Povedal mi je mozak, da ima dva sina, I oba pri cesarju v službi. Za enega ne ve | že nad teto dni prav nič več. Ostal je ne- i kje na Ruskem Poljsketn in na opetovano vprašanje je rodovini odgovorilo po-veljstvo samo, da ga ?osrešaio. Skrbi ga res nekoliko za starejšega sina, tembolj ker zadnjih štirinajst dni tuđi o svotom devetnajst let starem tantu ničesar   ne ve. Izučil se je bil za mehanika, nato pa so ga vzeli k vojakom in kar črez noć je bil na bojiseu. In tu nekje ie moral   Htf, saj je govoril o Uermadi in pisal od divizije, ki je zamenjala svoje postouinke   7 uašimi.
Pravil sem možaku. da ti' čudn.   če ue dobiva od sina o>: >•' ui u> :wega ob-
j vestila, saj vendar sam ve. kako se pre- j i mikajo čete, kar povzroća, da je   pošta ; • včasih vsa zmedena.   ako ni naravnost | popolnoma nemogoča dostava. Ni pa iz-I ključeno, da fant ni rnogel pisati, ali pa, da se mu ni hotelo: saj so dojraja, da se človeku včasih niti dihati ne ljubi.
Toliko je raznih možnosti in vzro-kov. da se sin ne oglasa; čemu ne bi mož pritrdil meni, ko mu pravim, da sin radi položaja ne piše? Zdelo se mi je, da je mož mojega naziranja. — Kar zapaziva pogreb. Mal sptevod: par oseb se je pre-mikalo tain !>reko slabe ceste med gr-movjem. toliko, da mrtvec sam ni legel v jamo. S starcem sva postala nekoliko zamišljena. O čem je razmišljal on, ne vem; jaz mislim pogosto o smrti. Motrim njeno grozotuo veličanstvo od vseh strani. Občudujem jo. gnusi se mi, mrzim jo; a koncem koneev mi je vedno žal, da pri-haja tako pozno. Neprijeten gost, nevab-lien; nikdo si en ne želi. A če je tu, si zadovoljen, da opraviš ž njim. Saj mora biti tako.
Tam »a s'Vzo v dolinici ie skromen križ pri križu. Takozvano »gf'Hšč* ju-nakov«. Tu leže. Nr i%o *: 'eh ui raislil, da
i -—        - -    -- - __ -      . -i1 -         - -    ___—
i se vleže tu pod plitko nišo. Saj je vsakdo
! uverjen, da zahladi dih smrti v obraz ne
I njemu, pač pa morela njegovemu sosedu
ali možu pred ali za niim. Tn vendar   ie
ravno on tu legel v skromno zemljo.
Z možem sva stala na grobiščti. Pri-, šli so tuđi pogrebei z mrtvecem iz onega sanitetnega zavoda tam pri gozdiču. — Ogledoval sem krize. Oh. koliko je slovenskih imen med njimi! Zch" se mi, daje sorazmerje nam v škodo. Novih grobov je bilo izkopanih: čekali so stanovnikov. Pogrc?nili so pogrebei zavito truplo v grob, da ga zacrrebefo. Cisto nesvečano so se razgovarjali in pnšilj. Sanltejec ie zabodel križec s skromnim napisom v zglavie groba. Krik . . . 'Moj sin?, je zz-rjovel moj spremljevalcc. Ime moža. ime na križu -- isto: oče in sin ... Ne vem kako: Ztnuznil sem se z grobišča in "s? vrnil v svojo grmovje. Nekoć porneje bi, bil imel srećati moža. kl je tam na grob?-s7u naš>! svojega «ina. Po ovinku sem se ga izogril.
Ne recite, da sem surovlna ali kukavica. Spoštovanfe $~<"i krvavo srago me preganla.
Stran
»NOVA   DOBA«
Stev. U
Vladna kriia In Demokratska zajednica. IKmokratska zajednica je lo. trn
i>0 poročilu min. prvdsednlka Davldovl-ča odobrila postopanjc vlade ln ponovno sklenila, da vztraja na svojem sta'.isču glede razpusta sedajnega predstavništva in glede takojjnjega razpisa no\1h voli-tev po moderni/irancm srt»kem vnlll-stm redu.
Jadransko vprasanje je zopet iJ^ đtno. Pr. Trumbič je /ahteval modifikacije načita. Nitti s,- hoće podati v Pvo-srad. da se pogaja o trgovski pogodbi. — Dr. Trumbič ln Pašič sta imela več po-sovorov s franeoskimi in nngleskimi dr-
žavniki.
WIl6on nastopa za Jugoslavljo. Kakor smo poručali, i/jnvil je Nitti dne 13. trn. na londonski konierenci, da bo Italija v izpeljavi londonskoga pakla dala zase-đeni Dalmaciji najsirso avtonomtjo. To je Llovd Ueorgeja in Milleranda iznenadilo in sklonila sta poroćati o tem naSe-mu predscdniki: mirovne delegacije dr. Trumbiču. Ponoći na 14. trn. pa je do-spela iz Washingtotu v Fari/ Wllsono\a brzojavka, v kateri nabasa, da ne odo-bruje ne pariškeg.i kompromisa, ne londonske pogodi*, ampak zahteva, da se izvrši v polner.i obsegti američki nacrt Ako bi zavezniki tega ne sprejeli. zapusti amcriSki zastopmk Pariz in prerasti zaveznike svoji moči. Nitti je ua to jjvahno debatiral z Lloyd Genrgejcm in MiUerandom. Po seji so ga vpraiali. ali meni, da bi bilo možno iti preko Amerike. K dejal, da je to izkljućtno, kvr ima \merika nele Italijo, ampak tuđi zavei-nike gospodarsko in finančno v rokah in bi odstop Amerike bil za zavezaike uso-den. Amerika gleda molče. vendar v od-loeilnih momentih nastopa z odločnostjo. katera unići vse uspehe konferenco. kateri se ne strinjajo z njenim staUsčem.
Vojne konvencije med FrancUo tn .hiKoslavijo »li Presbiro javlja polurađno u Pariza: Francoska vlada želi, da list! obiavjjo sledeči dementi: F>okumenti. ka-tere so objavili gotovi italijanski listi glede nekega navodnega projekta o vojni 7-vezi med Prancijo in Jugoslavije so po-polnoma neistiniti. Nikakoršni pregovori i nameuoni, da bi se dosegel taksen sporazum, se nišo vršili med Prandjo in državo SHS.
Anieriškj državni tajnik Langing de-mUijoniral. Telegrapheiikompagnie jav-rja iz \n ashingtona, da je driavni tajnik Lansing demlsijoniral. Demisija se utemeljuje s tem. da je \\ ilson izjavil. da Je Lansing s samovlastnimi sklicanji kabl-netnega sveta posegel v predsednikovc pravice.
Komedija na Ogrskem. Madžarski poslanci u vzhodnih delov, ki bi naj pripada' Avstriji, izrodili so antantnim misl-jani svečano zavarovanje proti nakanam oriklopitve teh inadjarskih delov k Avstriji.
Pred žeicznicar*ko stavko v Ante* riki. Iz NV'ashingtona javljajo. da bo iz-bruhnila 2-milijonska stavka železničar-iev, ako se ne ugodi njihovim zahtevam po zvišaniu dohodkov.
Potek londonskih pogajanj. Po poročilu >Baseier Nationalzeltung« o poteku pogajanj v Londonu je nedvomno, da bo-do po izjavi lord Curzona postopale An-glija. Amerika in Italija v smislu versaill-ske pogodbe ter da bo morala slediti temu tuđi francija. Trosvet bo v svrho ob-sodbe vojnih krivcev sestavil meiano so-diiče. v katerem bo zastopana antanta in Nemćija. Izročitev bivšega nemskega cesaria se bo zahtevala tuđi v bodoce. Praktično se bo razvila iz tega obravna-va in ubsodba in oontumaciam. Francija pa vkljub temu ne bo priznala, da bi bila s tem izpolnjena versaillska pogodba ter se bo skušala odškodovati v zasedenem Porenju.
IZ KOROTANA.
Takl n« bodo reJUl Korojke. Pred ljubljanskim deželnim sodiičem se je za-govarjal te dni bivši vodja cenilne komisije v Borovljab Josip Polajnko, rodom Mariborčan, pristojen v Ljubljano. V svoji službi je Izvabil nekemu kmetu 8000 K, ki jih ic rabil baK »za vlado«, v resnici pa jih je porabil zase, ker je hotel oslepariti tuđi neko dekle z zakonom, akoravno je ločen od žene. Mož ima raz-burkano preteklost in je predkaznovan s 5 meseci radi izlijevanja. V Borovljah |e imel lttOO K mesečne plače, knr ga je seve4a zapdjalo v razkošje; ker je bil na uglednem mestu. so mu kmetje za-upall Vlada naj pazi. komu 7.aupa važna mesta na Koroškem. sicer nam bodo
; Koroici abrntli z opravičvnun ogorčenjem hrbel tn vso naporno deio naših čet ln vpliv resnih in postt.nUi narodnih delavcev bo splavalo po Nudi!
Vrhuiiec drznostl. Pred kakimi Stlri-najstimi dnevi stat k \ Celovcu pred u-radom Centralne banke o poMne vor, naložen i razlknim pohi*t\v»m in drugim blagom. Nek gospod k \praial veznika, kaj da se godi, voznik pa mu je povedal. da je iz Uospesvete ter seli neko stranko. V resnicl pa so. kakor se jk poznejc izka/alo, vdrlt drziu tatovi \ podstrešjt bankinega poslopja ter pri belem dnevu odpeljali >robo -, ne da bi jih bil kdo za-drževal. (V Avstriji že inogoče. Op. uz.)
Otvorttcv dravskoga mostu. I\lo na dra\skem mostu puci Vzlikovcem, kateri je bil porušen ob času lanskega avstrij-skega pohoda, ie dokončano ter se K- dne 15. trn. otvoril most na Movesen način. Od tt-ga dne naprej vr5i *e zopet ves promet preko novega mostu.
Rikarjaviis. Vedno bolj se zavedajo naši Ijudje. da bo iimla Jugoslavija bolj-šo l>odočnost kot polomljena Avstrija. — Pred kratkim pribežala je neka oseba \r Celovca nazaj. Ko so jo pa arrtirali, izn-zila se je: "Naredite 7 mano, kar hočvte.' a v Celovec me ne spravite tucli s konji več.« To je najboljša agitacija za nas.
Djekše. Znanemu Kočriarju na t>jek-šah so ukradli nemški tihotapci vola ter ga odvedli v Avstrljo. Kn ?o p;\ i/vedeli. da je Koćmar tuđi Nemec-, so vola pn-vkkli naz.ii. V druglč so pa Imeli zopet smolo. Ukradli so konja, ki se jim Je pa med »trausportoni<- na Udu ubil. V noči so se vrnlli in ukradll 7opet Kočmarju drngega konja, ki je preminul v lačnlh želodcih svetih nemskih ncrjw St. V!du ob Glini. Srečni lačenbergarji!
Jezersko. Na Treh kraljev dan priredili so domači fantje in dekleta v kazl-ni igri »TurSki križ« jn >-CaŠico kave«, kl sta dobro uspeli. Povsod pri nas se glNje ?i\ ahno, ljudstvo so vzbuja in je veselo, da se je otreslo rteniSkeg;: nasilstva.
Cefovčani proti lastni vladi. Razne celovške organizacije so podale po prnf. Lutzu. Francu Cckhartu in ge. Derschet mednarodni misiji v Celovr.i spomenice, v kateri sllkajo brezupno stanj..1 v Celovcu, katero je zakrivila deAelna vlada ko-roška in celovški obćinski svet s svojo hrezbrl?nostjo. \' spomenici prosi prebi-vp.lstvo. naj misija ukr^nc. da odstopita deielna vlada m obc\nski svet cetovški. F>ozdeva se. da prof. Lutz zahteva pod-redite\" uprave Cek>vca Jugoslaviji. Radi tega je nastala velika gonja proti proT. Lutzu. Vkljub terorizmu koroških Vsc-nemcev se svita v Celovcu, In tega gibanja tuđi vsl koro<Ski huiskači no botio mogli zatreti.
MARIBORSKE NOVICE.
Umri Je v Mariboru vpokojeni žele?-niški sprevodnik Gabriel .Matscheg.
•Peilzkt »Marlborskega Sokola« y. ob skoraj stoglavi udeležbi prav lepo u-spel in je imel tuđi lep sad. ker se ie osm*-val v Fra mu ob njegovi prisotnosti fram-ski odbor.
»Slov. trgovsko In obrtno društvo v Mariboru« ima svoj redni občni zbor dne 1. marca ti. v Narodnem domu ob osmih zvečer.
V Mariboru zamenjavajo kronske bankovce za nove kronsko-dlnarske no\-čanlce sledeči denarni zavodi: Marlhot-ska eskomptna banka. Podružnica Ljubljanske kreditne banke. Podružnica Jadranske banke. Občlnska hranilnica mesta Maribora, Posojilnica v Mariboru. Spodnjošta.krska ljudska hranilnica m Podružnica Anglo-avstrijske banko.
CFUSKE NOVICE
DISKUSIJSKI VEČER POLmC-NEOA KLUBA JDS V CELJU se vrši v poodeUek 23. trn. ob a uri zvečer v rc-Btavradji pri Kronl. Predav a g. dr. Reis-roan o »boljševizmu, demokraciji in skv vanski polltlki«. Po predavani« debata. \ !>e dane JDS iz Celja in okolice vaM-mo k udeležM. Nadjamo se. da se vrne dotačas Iz Beograda tuđi poslanec dr. Kukovec. kl bo poda) na zborovanju sliko pol. položaja.
Dr. Kukovec v Beogradu. Predsed-nik JDS poslanec dr. Kukovec se je v to-rek zvečer oc^peljal v Beojrrad. Posreduje pri vladi gle<ic sklepa, storjenega v seji načelsrva JDS dne 17. tm.. da se za-■ bteva od merodajnlh činiteljev. nal ukre-nejo vse potrebno, da se dosedanie dra-ginjske doVlade uradniStvu podaljšajo tudt preko I. marca.
Za DUaiko kuhinjo v Celju sta darovala gospa m gospod Kocuvan v C^Ju v spomln oblctnlco nesretne smrt] sina Hinka 50 K; gosp.i Ihehlova je na lov»kl veselici pri ConfidentUu v Sa vodni v veseli družbi nabrala 3>'5 K, gospod Nacc Zaloinik pa dne 10. tm. pri Hraniboru 50 Kron.
Ali ie ti«« treba? Hseio nam: Čudimo se, da K na na<ih. ^edaj slavenskih gimnaz.iah, toliko di»kov padJo iz --m-msčini'. Ce s< že dijaKi morajo u'ltf iiemščino kot obiigateu piedinet, naj IA ••!o na to, da so dijaki vseskozl >.. ..,.»i. Sloveničina Se naj samoobs^bl umevno strogo klasificira, pri nem<čini pa smatramo milejie postopanje za n-mestno.
Za C.-M. D. Gospodična Nina Resnik ic izročila moski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda kot ciganka na Sokolskim plesu v C*lm nabro.no svoto 50 K.# kateri znesek se je drufbi \ Ljubljano od-poslal.
V Celju se zamenjavajo 20-. 50- In 100-kronski bankovci v nove kronsko-di-narske novčanice pri Mcstni hranilnict, Južnošta?erski posoiilnici. Podružnici Ljubljanske kreditne banke, Ljudski hra-nilnici in posoiilnici ter Posojilnici. Tiso-ćr.ke zamenjajo samo d.ivčrti uradi.
Vlak s ćcikimi kgljonar*, Prekll smo: Minulo nedetjo ob pet 9. uri dopol-dne s«. je peljal \1ak s ćeškimi legijonarjl skozi Celje. Tu je za nekaj časa postal In legijonarji so se vsuli pred kolodvor, đa si ogledajo lice celjskcRa mesta. Z nem-ške hiše jih jo pozdravljala rdeča zastava in gospodj socijalisti iz nemike hi5e so v blaženi <vabščinl bratom čehom razlagah. da je v Jugoslaviji vso rdeče. Lepe utisc so morali doHfi češki legijonarji!
Podružnico oblačilnice /a Slovenik) dobimo v Cvlje. ždeti bi bilo. da kmalu.
Srbskl dijak. abHuriJent. ki je bil m<-nulo K-sen v Cvlju na dlJaSkem shodu. išče za približno 8 mesecev primern*' službe v Sloveniji. Zna že tudf prečo} slovenski. Kdor bi vedd za primerr,«« mesto. naj blagovoli sporočlti uredništvu »Nove Dr>be.<.
Dva teJepatična >vćera priredila T?-lepat in grafolog Ren Arollv Be.v in njegova soprosra Nusi Aio.'ndr v peteJv in «;><-boto 20. in 21. fm. zveče- v veliki dvorani hotela Union. Kakor so porocaU nuđ drngimi tuđi mariberski Nstl. pro\zvaia-ta res dovršeno umetnost. !zvajanja Ni<-si Molnarjove so popolnoira rioderne in razočarjajo gledalce. Den Arollv Bey ir-vaja svoje telepntlčne predstave ? nhču-dovanjavredno to^nosij-."*. lahkoto in s-i-jrurnostjo. V dokaz jj cprteorjl \Čora| nopoldne v mesiu izsledttev fingiranega umora, pri čemur je \ poteku komai 21 minut izsledil umorjenca. njegovo rani. ubijalca. orodje. ki ga ij.' rabi! ta pri umora in kraj umora. Sledil je z dolovan|em svojega duha okolnostim umora s taUo natančpnstjo in sigurnostjo. da so bili n.i-vzoči popolnrima razoCarani. Nasemr občinstvu, ki se hoče poglobitl v znan-stvo telepatije, bodo nudila izvajanja tc-jja umetnlka res jrlobok u?ltelc. PtIpoti čamo lahko obisk teh predstav v preprl-čanju. da občmstvo rte bo varano, kakor se je to nedavno 7jjodHo. ker smo se ss-ml prepričali o Izvanredni umetnost', ln zmofnosti Ben Arollv Beva. o priliki \i-vajanjit zgonj opisanoga eksperimenta, katereca se je udeležil član naiega t:-redniStva.
Deiavsko pevsko društvo »Naprcf« v Celju je na ređnem občnem zboru sklonilo razpust stareca društva »Arbciter-Oesangs-Verein »Voruarts« In Cilli« ter se je ustanovilo kot »Moško delavsko pevsko društvo »Naprej« s sedežem v Celju.
Pozor na 20-krooske bankovce. Po Celfu zonvt krožijo 20-kronski bankovc*. kolkovani s trivinarskmii nemško - av-striiskiini znamkami in ssveda s ponare-lenimi StampHijami. Pozor!
Za bolno gospo Maro Prodovnlk k podarila gospa Ana Petriček Iz Celia potom našega uredništva 20 K in g. Bolidar P. in K.
Zeubila se »e denarntea z vsebtno 1 bant<('vca do 50 K. 20 K v bankovcih ro 1 in 2 K, izka/nico za slnHkor in žlvila ln račun cnega klobuka. Oddatl k pri mest-nem magistratu. — Našla se je 6. tm. pri kaDiicinskem mostu hela moSka Ukar.a srajca. Lastnik dobi Isto pri magistratu.
Imenik porotnlkov okrožne sod-n'i»» C«*'ie za nrvo porotno zasedanje dnp 1. marca 1920 I. Olivni porot-n i W i:  Cvetko Anton, trgovec, Podče-
trtek; žgank Andrej, posestnik, Sp.jQiv Sovlie; Hrastnik JoSef, posestnik, Kfr-dei , VorSnlk Joiei, posestnik, okolkt Klane i Dobovičnik Janez, posestnik, toka; SlomStk Jakob, posestnik, Brecje-Slom; BrinovcPranc, trgovec, Vransko, Ogrizek Pranc, posestnik, Sv. Krti; a>-lenc Franc, veleposestnik, Juvanje; Cu-kaia Maks. posestnik in trgovec. Of-strška vas, Jurhar Ivan, posestnik, Vrbje; Naraks Ivan, posestnik, OornJ* Lolnica; Bučar Adoif, trgovec, Brefk« Orobovšek Ivan, gostiiniisr, Vransk©, Repolusk Karl, posestnik in trgovec, St. Vid SI.Gradec; Skrbec Dominik, trgovec, Rajhenburg; Oberžan Miha, posestnik in župan, Sv. Peter-LaSko; Lu2ar Janez posestnik In kolar, Leskov«C| Žohar Jurij, posestnik in gostilničar, Sp Gorfe; Korenjak Janez, posestnik. Vrba; Sparovec Franc, posestnik, Brerj«; PodpeJan Marko, posestnik, okolica Lo-kovin; Špan Josip, posestnik, DoropoJje, Sarlah Jernej, trgovec, Oabfrje; Plck VII ielm, fotograf, Celje; StipIovSekLovnj, posestnik In lupan. Krist*-!vrh; Pertlnać" Ivan, posestnik in lupan, Sv. Peter; 2e-leznik Jakob, posestnik, Prapreče; Mi-kui Pranc, posestnik, Sv. Jurij, Rogatec. Žagar Valentin, krčmar,Topoliica, Hru-§ič Janez, posestnik, Lokrovec; Sdiauer Franc. veleposestnik, Trica; BriSnlk Sinko, posestnik, Braslovče; Kapuslvan, brivec, Celje; Kolenc Franc, tovarnar usnja, Sp. Repica; Cajner Pranc, leso-tržec, Pustopolje. II. Nadomestnl porotniki; Jo5t Franc, gostilnicar, Gornja Ložnica; Gregi Anton, kovaiki mojster, Celje; Mutec Ignac, posestnik, Levec; LokoSek Filip, posestnik 1» trgovec, štorje; Selak Pranc, posestnik in mesar, Miklav.'ev hrib; Mirnlk Anton, posestnik, Medlog; ŠoSter Janko, trgovec, Žalec; Richard Jakob, posestnik, Gotovlje; Ravnikar Ivan, trgovec, Cel«e.
Iz jugoslov. im. stranki.
Zbor zaupnikov JDS. se vrsi dne 29. februarja v dvorani Mestnega doma v Ljubljani ZaCetek točno ob 10. uri dopoldne.
Dnevni red:
1 ) Notranje politični položaj s posebnim ozirom na krizo v deželni vladi v Ljubljani, ob'inske in driavnozborske volitve. Porota, dr. Gregor Žerjav.         ^
2)  Ustanovitev enotne demokratske  stranke   s  posebnim   ozirom    na centraliiem    Poroča  doktor  Vekoslav Kukovec.
3)  Slucainosti.
DNEVNE NDVJCE.
Zooer navijanje cen izdala je de/W-na vlada za Slovenijo dopolnjujc^-o na-' redbo. ki se glasi: 1. Kdor za irđelovanje j an" ispravljanje obrtnih irdelkov, ki Hh je pri^teN-ati ži\H}cnskim in gospodarskim potreMčinam. ali 73 osebna obrtniska i»-pravila. ki so neizogibno potrebna v vsakdan.km žMjenju. zaračunja preko-merne cene, ga kaznujc politično oblast-vo. omenjeno v § 2., odsta\"ku 1.. naredbe deželne vlade za Slovenije ? dne ?. ♦«-nuarja 1°2»>. st. 16 L'r. I.. 7 globo <K> 20.000 K in 1 zaporom do Šestih mesc-cev; če se Uko navijanje cen pona^-ija. pa se srne polep tega tuđi izreci izgube pravice do obrta, v čigar lz\Tievanju k-bil storjen prestopek. 2. Ta nart-db;? k 9a pravomočna.
Prodaja vina. Mcstna obema OntK# proda 22. tm. ob 11. uri dop.   36 hl   bur gundea leta 1919 na javni   drafbi.   Gici oelas!
Tthotapstvo »eo Kros«. OčNidcc nam poroča. da so če7 obmejno postaju Sp\ljc \tihotapljajo živlla in drugo biagn v Avstrljo kar na d«bek>. Uprava iekt-nic pošilja sedaj pokvarjene Jokomotlvr iz Srbije v popravo na Cehoslovaško. V teh lokomotivah In tudl v tenderjlh j« na-hasano polnp živil. mesa. slanine, masti, toKaka in drugih stvari; ker so lokomotive seveda nezakurjerte, napolnijo ti «en-cros«-tihotapci vse kotle in d^uge prostore z blagom, katerega potem med potoni prodajajo po Avstriji. pTed kratkim Je straža irpraznlla neko tako lokomotivo tor je nasla toliko živil in dnisvca Haga. da so ga z etilm konjem korraj odpeljaJi
V uK"<nl*t>Ti v Pe4rot>avk>vskem v Sibitiji umri je dne 6. tm. kapetan bivie-ga S7. pespolka Josip Kregar na K^arhi Bil je pet ln pol leta v ukrnKtvu.   N  v m. p.l
Nova vlaka. Južna feleznica te upc-baln nied Dubljano In Mariborom nov« vlaka it. H31 »n 860 Proti Mariboru vozi
Žtev. 22.
»NOVA  DOB A
Stru*
vlak iz Celja ob 12. uri A min., v Ljublja-no pa ob 12.i»rl 50 min. Vlaku bosta ob-Oinstvu, ki je ravno opoldansko /vezo pogreSalo, zelo dobrodošla. Dobro pa bi bilo, če l)i postaje izobesile tuđi natanfien vozni red za vse vlaku in postaje, stare, neaktuehio razglase pa bi bilo v svrho lažje orijentacije bolje odstranili.
Veterinarski kontjrci se Je vršil nit-uulc dni v Beogradu. Sklenilo se je organizirati vse veterinarje kraljestva v cnot-n«» društvo.
Odbor za Atalgajev spomenik v <iu-Manju. Za Malgajev spomenik so darovali dosedaj: Nabiralna pola g. Drugo Mi. ]n9M 9CK» K, osobje okr. glnvarslva Celje 100 K, g. J. Kovačič, naduć.. St. Vid v Podjuni 35 K, orož. postaja Srabod 25 K. učiteljstvo meSč. sole v Velikovcu .?0 K, post. urad dri. žel. Sv. IVtcr v Sav. dol. 107 K, g. I). Roškar. župnik. St. Ili- Mi-slinje 100 K, D. l>. <>. oddelek potnili li-stov Ljubljana 40 K, Okrajni stilski sv.t Maribor Mrt K, časlnlskn (»budnica dravske divizije 323 K 14 v. g. 1. Kaffou, po-stajenač. Prevalje 80 K, g. l'ric Cclmlc 20 kron. občinski iirud Crna 127 K. ohć. Planina vas R K 50 v. sol. vodstvo Šniihef pri Plibcrku 222 K 52 v, Pranjo Voršič, sod. oficijal, Slov. Gradec M4 K M v, Okr. sodišče Dobrluvas M K T/) v, Poso-iilnica Celje 100 K, Šolsko vodstvo Pre-valje 54 K, Obi\ urad Žitara vas 2S K m viti., oro/. postaja Dobrovnik (Prekimu-ie) Ifl K, g. P. Kosehir, okr. Sol. nad/., Ve-iikovec 565 K. Skupaj 3321 K 76 v. — V *«tetiu odbora se vsem darovalejm prav prisreno zahvaljujem in prosim se nadalj-nih prispevkov. Drago Miložič. blagajnik.
Brzojavke v Madžarsko. I\ stno m hr/.oja\no ravnateljstvo v Ljubljani ra/.-Ji's'a: V Madžarsko so dovoljerij vsakc vrste brzojavke; pristojbina IS !>ar ali 72 vin. od besede, pribitek 4 krone za vsako brzojavko. Usmerjati je te brzojavke v Ljubljanu radi mejne kontrola a Ljubljanu jih usmerja brezi/jemnn v Zagreb.
Proti nepoštenostl v politične m bo-Ju. Poroča se mi, da je Skoberne, posesi-nik v Dovskem pri Rajhenburgu, pristas. Kmečkc zveze, na shodu Sainostojne kmet. stranke na Blanci dne I. trn. napade! g. Ureka, češ, da sem jaz Skohernetu pripovedoval, da je Urek mene prosi), iiiij inu pošljem za shode advokata iz Celja, ker sami (SKS) ne morejo već napit]. Proglašatn to Skobernetovo izjavo za perfidno laž in mu boin dal priliko, iTa svojo trditev rred sodnijo dokaže. Z vso odločnostjo za vračam obenem taksen nepošten način političnetra bojn. V Postav Spindler.
2eleznica St. Jani—Sevnlca. Mlnl-strstvo za javna dcla je odobrilo kredit za podaljšapje železnične proge Št. Jati?! na Dolcnjskem do Sevnice. St. .Jaiiž leZi sredi* med velikimi rudnik!, ki deloma ze delujejo, delomu pa 5e bodo !e otvojreni ter je radi tecra te želcznična proga vell-kega pometia.
Enoletna vojašk« služba v FrancIJI. Pariški parlament obravnava zakon. rm katerem se doloCa aktivna vojaška sluZ-ha z dobo cnega leta. Brambna doIŽnost traja za prvi poziv 9 let, za drugi 5 let. Zakon stopi v veljavo s I. prosincens 1922.
BoRdona Neacova, hčerka pisateljl-ce Božene, je umrla v Pragi v starosti 79 let. ĆclinslovaSka je praznovala sto-letnico rojstva njene matere, katera je opisala tuđi v slovenščino prevedeno znano »Bablco<. Dan |)o tein narodnem prazniku je umrla njena liči na posledicali rnrtvouda, kl k» je zadel nekaj dni poprej.
BoHSevlkl ujell cei JtiRoslovaaski polki Vojno porodio sovjetske vlade v Moskvi donaSa vest, da je Ml vzhođno od Nižjcga Udinska ujet cei drucri jugosio. vanskl poik. Na jugovzhodnt fronti je za* vzela rdeca armada. kakor smo fc poro-?«i!i. Cherzon. razim tega na tudl Mlkola-jevslc. V Kavkazu nanredujcjo.
■-=■■    00HSI.
Veleitje. Tu je v pondeHek 16. tm. /jjitrai nenadoina umri invalid f. SevČnl-kar. Ostala je po njem vdova s 5 maliml otroci.
Čreinlevec pri Sbv. Bistrici. Igra ^•Trlje tički« je nepričakovano dobro «-spela, k Čemur so pfloomoeli fantje in de-kleta vseh črešnjevskih strank, s katerl-m} nas je »mir* posebno bogato obdarll. Le žal. da bofelo neknterl tud! nrl ponoi-noma nepolitičnem druStvu delati razdor in gredo ćelo tako dr»1eč, da sovražl so-sed sos«dat če Je slu^aino prlstaS druge stranke ali pa ud bralnega društva,   kl
ima zgolj nameti, i/nbraževatj mladino, ki se žal ne briga mnogo za knjige, ko za- I pusti ljudsko Solo! V/Jic teinu pa je l>ii solski hodnik populuonia natlaćt-n fn knjižnica, ki sj je po vojni nabavila 7x nad M) novih knjit;, jina zopet k-p Cisti dohiet'k. Vsak Cresjnečan, najsibo te ali onj stranke. i>a nai !>o ud braitu-Ka Urii-Stva. Držimo se naćela: već ko člo\ek zna, \eć velia!
Slov. Bistrica. K notici »Slov. Bistri. ca« v St. 15 z dne 3. svečana ti. v vaSem cenjenem listu pripomnjaino. da Je gostil-ničar Katz kakor njegova družina v Zg. Polskavi, Se vedno polna ncmSkega duha, dasiravno bi morala spozantl, da ^ivi od slovenskih pohorskih kmetov ter da Je na Zg. Polskavi njemu In nekaterlm nem-čurčkoni nekdajno Heilanje odklenkftlo. V njegovi gostilni se še vedno sliSI »gn-ton Tag« in »Habc die Kbre« ter da g«-stilničar pravi, da pač ne more govoriti slovenski. Tuđi j.- se većina spodnjcpol-skavskih ognjegasecv Istcga iniSIJenja, zntorej pa »gliha vkup Striha-. TukaJ le bilo noskrbljeno za drago vstopnino, jedila in pijaco; to pa niogoee vsled tega, ker je ncmSka kronu mnogo mani vredna kot jugoslovanska!
O Od Drava. (Opazke k poroćilu o u-s\)c\ni putovanja ministra Kristana.)   V št. 17 «Novc Dobe-   se  nahaja poročilo ministra   Kristana o   uspcliu njc^ovegA potovanja v inozemstvo. Glede tega po-roćiia bi Mio priopniniti. da ?e iz poroćl-1a h? c!a ro'-fi^tU ?lt je 5el ^ospnd mini-siir na potoviinje   vslal sKIcpa ministr-skega sveta, ali na   svojo   lastno   pest in odgovornost Ali je  bilo   v   minlstr-skem svetu sklenjeno, s kom naj potuje. kaj naj nakupi in kako svoto denarja sme izdati? Ko so prej ćasniki poročali o kup-čijah dr. Korosca, se o tcj važni okolŠči-ni ni nić poručalo, lake važne akcije po-edinih miuistrov  mora   vendar odobriti ministrski svet. Ako no, mora nastati  a-narliija,   fiuanćni ininister  mora priti v uajvečje stiske, će se mu bodo od vsuh strani le prezentirali računi raznih minl-strstev, za poplaeilo katerih pa ni denar-jat Gospod ininister se tuđi tnotl, ako je res trdil, da ni v Jugoslaviji nobene   to« varne <— mislil je pač na delavnice — za popravo lokomotiv in vagonov. Take đe-lavnice vendar imamo v Mariboru, prav velike, in majhne v Ptuju  za popravila ! vagonov. Nam ni znano, koliko delavcev ! ima delavnica v Mariboru, in če Ima vcđ- ! no dovolj delavcev, V Ptuju Je malo đc- -Itvcev, pa Se tem večkrat primanjkujc ! dola. ObstojeČe delavnice bi se naj razsi- j rile, kjcr je to mo^očc. Skrbi pa se tndi ; naj za to, da bodo imele te delavnice vedno dovolj vagonov za popravilo in dovolj materijala za ti cio. da ne bode treba dela : krčiti ali ćelo ustavljati! Dobro bi titdi bi- | lo, ko bi se povedalo, kam priđe 7 nakup- j ijenih delavnic! To je dandanes tuđi prav ' imenitno   vprašanjc  zavoljo prostorov, ( za voljo prehrane delavstva itd. Ali se lio- : Če tuđi tu jer od no delavstvo nastavljati? ' Tuđi o tem mora g. minlstcr govoriti! — j
Prosimo!  — Dr. Jurteli.                          »
________________________________________________________________________________ i
TRGOVINA. OBRT IN NARODNO GOSPODARSTVO
»Slovensko obrtnUko društvo v Ljubljani« vabi vse svoje tlane in ostale v Ljubljani samostojne obrtnike na važni prijateljski sestanelc. ki se vrSi v soboto, dne 21. svečana 1920 ob 7. uri zvečer v steklenem salonu hotela Llovd. Ker so na razgovoru važne zadeve, ki se tičejo v Ljubljani stanujoCih obrtnikov, je želeti, da se obrtniki sestanka v polnem Stevilu udeleže.
Zaneajava krotsklh baakovoev av-slroosrske banke za kronsko dinarske novčanice začne se pri nas dne 16. febr. ti. Zamenjavali se bodo samo bankovcl Avstroogrske banke po 40, 30,100, in 1000 K, ki so pravilno kolkovani. Te ban-kovce bodo po vsej Sloveniji zamenjavali davčni uradi in sicer vse Stiri vrste kronskih bankovcev, le ljubljanska dva davčna urada samo bankovec po 20, 50 in 100 K. Tisočakc bo zamenjavala v Ljubljani samo finauena dežclna blagajna na Krekovem trgu. ludi podružnici Av-stro-ogrske banke v Ljubljani in Mariboru bosta sprejemali v zameno, toda samo bankovce po 20,50 In 100 kron. Od I. te-braarja ti. dalje so novi baakovcl Narodne banke SHS splofao zakoalto placilno sredstvo v celen kraliestvu, tako, da se 2 njimi plačujejo polnoveljavno vse obveznosti, dogovorjene v kronah ali di-narjih. Upnik nima pravice zabtevati od
dolžnlka plačilo v kronskih bankovclh Avstro-ggrske banke ali v dinarskih ban-kovcih Narodne banke kraljevine Srbije. Vsakdo mora vzeti za plačilo nove kron. skodinarske bankovce. One 15. marca ti prmehajo biti krotki bankovcl Avstr* ogrike banke po 20, M, IM In IMIK pri nas sploino zakonito placilno sredstvo. Ostanejo pa Se ndalje v prometu kronski bankovei po 1,1 in 10 K. Ti se bodoV/j-pozneje iz prometa. — Delegacija minl-strstva financ za Slovgnljo in Istro v Ljubljani.
Vftent čcbelarskim podružnicom In ćete. larjera na štakr»kem.
Ha bodo vsi organizirani čebelarji redno prejeniali društveno glasilo «Slov. Cebelar« in da se bodo pri event. dclitvl sladkorja izognili vsem neprilikam, ozi-rati se je natančno na sledeća določila:
1.  Kdor hočc postati član čebclarske-ga društva za tek. leto, naj poravna članarino v znesku 24 K, ki jib je plaćati  v enetu obroku podružnici. Kadi tiskarskih ogromnih stroškov se bode pošiljal   Slovenski čebelar« samo tištim, kl bodo r. Plačall Članarino. Da bode ino vedeli,   v kolikem Stevllu naj se tiska I. Sttv. >Slo-\ cnskega čebdarja«, nujno prosimo  vse dosedanje člane, da brez odloga odrajtalo zfforaj navedeno Članarino podminlčnc-inu MaMlnlkn. Člani. ki so na doigu ilo-plačilo 6 K k lanski članarini, naj ta dolg poravnajo zajedno z n'no članarino.
2.  PoStnohranllničiie polo"ulce se bodo poslale samo podru iiiMkftn naCelnf. ki»m.
X Tuđi člani, ki Joi'.Inj Se n» pripa-ucio nobjni podružnici. iaj se priklopijo b k\]'/A bližnji podružnici ali kjer je mogo-"i1, si jo sami ustanove.
Čebelarji,   na.l  nas ne straši visoka člr-inarina. Pomislite, da je bilo treba   ssa organizacijo (društvo in Slov. čebelarja) ž'ilvovati že od nekflaj najmanj 1 kg medu in da se tuđi daucs ne za h tov a veC. --Oglasite se pravoćasno. da se ni bodete •joznejc kesali. Fr. Srebrnlč, tajnik. L CerneL preds.
Prcmoienjskl davek.
Kako izgleda premožcnjskl davek? Kdo naj ga plača? Od ćosa/ V kaki obli-ki? Zakaj naj se porabi?
Državne finance novonastalih drzav t«krbijo sedaj, da podprejo gospodarstvo, da zboljšajo valuto in da dobe za to sredstva. Eno takih sredstev je premo-Ženjski davek. To je enkratni davek, ki se plač uje v večih obrokih tekom, recimo, enega leta. Plača ga ne samo posa-mezna (fizična) oseba, ampak tuđi takozvana juridična oseba (hranilnice, akcijske družbe, zadruge itd.), izvzetnSi državo samo. Predpogoj za tak davek je, da država natanko ugotovi vrednost ce-lega premoženja posameznika. Premo-ženje tvori vse, kar posameznik posedu-je, torej denar, vrednostni papirji, pose-stvo, tovarne. stroji, inventar itd. Vsak mora podati »generalno f a šijo« (splošiio priznanje vsega premoženja). Za to pre-moženje se določl denarna cena po ob-stoječih splošnih, občnih. trgovskih ec-nali. Vrednost premoženja mora določltl država iz splošnega gospodarskega sta-lisča. Za tako ugotovljeno premoženie se določi potem primeren odstotek. Ta naj bo po velikosti premoženia različen. Čim večje je premoženje tem večji bodi odstotek, ki ga ima dati kot davek. Pri tem se mora ozirati na malega kmeta, rnanj premožne sloje sploh. Umevno je, da bogataš, kl Ima 300.000 K premoženja, ložje plača recimo 20% t. j. 60.000 Kt kakor pa mali kmet z 10.000 K premoženja recimo 3% t. J. 300 K. Toraj naj bo odstotna mera prjmerno odmerjena. tako da se bo dosegla neka izjednačba med premoženjem manjšega in bogataša. Potem bi se izenačila sredstva, in re-veŽi ne bi bili od bogataSev tako izk.;-rlSČani. Plača naj s= ta davek irovprečno v denarju, pa tuđi v blastn, kakor je za dotičnika primerneje. Tuđi ga ni potreba plačati naenkrat. ampak v I 3 ali večih obrokih v cnem letu. Večic važnosti Je, zaVaj se naj ta izvanredni davek porabi. Država naj razpolaga s tem denrjcm po natančnem zakonu, v prvi vrsti naj služi lc v izbolišante valute. Tekoči izdatki se s takim davkom ne smeio kriti. — Pri nas zahteva tak davek socihina nrnvič-nast ter mora biti pri ustvarlanju Istega odfočlma edlno korist snlo?5nega narod-n^a srosnodarstva, ni^akor pa ne politični Interesi posaroeznlh strank ali interesi posameznih slojev.
Tako se rešuje po drugih državali to vpraSanje. Pri nas se 5e dosedaj na tak davek ni mislilo.
Izvozna carina v A vstrlji. V zadnjem času se razSirja vest, da natnerava Avstrija uveljaviti na vse v naše kraljevstvo uvoženo blago 25 odstotno Izvozno carino. Kakor se je ljubljanska podružnicu Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom na merodajnein mestu informirala, to ne odgovarja resnici fn do sedaj o tem v Avstriji sploh se ni bilo govora.
Proinja za izvoz ia uvoz. V zadnjem času so prićele nekaterc stranke iz Slovenije vlagati prošnje za izvoz in uvoz raznega blaga naravnost ali pri trgovin-skem ministerstvu ali pri centralni upravi za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu. Ker se take prošnje vedno vračajo v svrho vidiranja podružnici Centralne uprave v Ljubljani in seveda pomeni to za stranko le zavlačevanje reSitve prošnje, se vsi zadovni krogi Slovenije opozarjajo, da vlagajo vse c-nake prošnje edinole pri podružnici Centralne uprave v Ljubljani. Vse stranke se ponovno tuđi se opozarjajo. da mora-jo biti prošnje kolkovane s predplsanlm kolkom, ker se nekolkovane vloge sploh ne bodo vpoštevalc.
Rastoća draginja na Uunaju ^ !e drastično pokazala posebno v tem, da sr> morali.zviSati tuđi najnlžjo ceno za vo!-njo na električni železnici na 2 K. To zvi-sanje utemeliuiejo pred vsem s padanjem vrcdnostl avstrijskega denarja, radi česar morajo vsak dan dražje plače-vati češki premog, ki ga plačujejo s če-hoslovaSkimi kronami. Dnnajski časopM pri tem na dolgo in Široko razinotrlvajo rastoco draginjo in prihajajo do zaključka, da morejo temu odpotnoči le s kore-nlto premoženjsko oddajo. Na ta način bi ne bilo treba tiskati novih bankovcev in bi z energičnim korakom lahko pokrili državni deficit 9 niilijard. Isto pot borno morali kreniti tuđi mi in vse druge države, ki so stale v vojni.
Tvrđke, kl se zanimalo za uvoi Naga v Plemont In za Izvoz blaga Is Piemonta, se lahko obrnejo za informacije na častnega konzula naše države gospoda E. Besorti, Turiti, via XX. Set-tembre 60.
Prodaja lesa. Dne 25. febr. 1920 bo prodat Šumarski odsek deželne vlade v Sarajevu potom pismene ali pa ustmene javne dražbe 2000 bukovih dreves na panju. Tozadevni razglas. ki vsebuje vse podrobne podatke, je interesentom v pisar ni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Izvoz blaga In uvoz Maga Iz Egipta. Tvrdkc, ki se zanimajo za izvoz razlik nih vrst blaga v Egipt, naj naznanifo tr. govski in obrtnfiki zbornici v Ljubljani, katero blago bi hotele tja izvažati. Isto. tako naj tvrdke , ki hočejo razno blago iz Egipta kakor kavo, bombaž. sladkor in dateljne uvažati, to sporoče trgovskt zbornici. Naslov neke tvrdke v Kairu, ki se zanima za uvoz naših pridelkov v Rgipet in za izvoz tamošnjih pridelkov v našo državo, dobe interesenti v zbor-nlčni pisarnl.
Nizozemski semenj v Utrechtu. Prospekti za ta semenj, ki se vrši v času od 23. februar ja do 6. marca ti., so interesentom v pisarni trgovske in obrtničke zbornice v Ljubljani na vpogled. V stil-čaju zadostnih prljav je nameravan za ta semenj poseben vlak. ki bo odšel iz Zagreba 26. februarja. Potnikom bo v tem primeru dana možnost. se tmiditl đvt dneva v Parizu. 6 dni na Nizozemskem ter po 1 dan v Berlinu in na Dunaju. Vsa. podrobna pojasnila daje jugoslavensko holandijsko društvo »Nizozemska« v Zagrebu, Ounduličeva ulica 28, telefon Štev. 36, kjer se sprejemajo tuđi prijave za obisk otnenjenega semnja.
Zadfnfa porodila
Jadransko vprasanJe.    u;    |
London, 17. febr. (LDU.) Agence Havas poroča, da Je imel Nittl z Lloyđ Oeorgejem nad dve uri trajajoč pogovor v jadranskem vprašanju.                     ;   r
Padanje čehoslovaSke valute.
Praga 17. febr, (LDU.)  Parlser An-   • zeiger poroča. da plačuje Avstrija svoje v' nakupe v Svici s čehoslovaškimi krona-mi, vsled česar pada kurz čehoslovaškc-ga denarja. Čehoslovaška se bavi z vpr»-šanjem o pr^povedl Izvoza   čehosteva-ških kron v AvstriJo.                 r - a|    r
Francoska vojna preosnovt.             ~
Dunaj, 17. febr. (LDU.) »Wlener Allgemeine Zeitungt poroča, da bo fran-coska poslanska zbornica v kratkem odobrila novo osnovo franeoske armade.
Strm 4.
»NOVA  DOBA«
Stev. 23.
Spedlcl)8kl ođdelek:
Prevažanje vsakovrstiiega blaga na I mariborskim trgu, Spedfcija vseh vrst, I zacarinjenje, prevozi z nabiralnimi vozovi na vse strani, selitve s patentiranim! vozovi, vskladiScVnja *■»■       raznega  blaga  in pohištva   i
145   50-3                        f
Htjtttji đonite podjetji i lufloilairijl
TPionhB, špedlcijsta In fiomisljsba ditaii&a družba, Maribor.
Pisara« i Reiserjnva ulica Sti.   Telefon interurban St. 979. Redne zveze z največjimi tu- in inozemskimi tvrdkami.   .
Blagovnl ođdelek:
Prodaja vsakovrstnega blaga na debelo,  import ter eksport, prekrrscr-  | ske kupiiie.
Komisija:
r'rtvzame se  blago vseh vrst* prodajo.                  I
lirednega pomcna je, da zahteva vojni minister nabora pa novem zakonu in tri-ferno vojaško službo.
Kurzi.
Curih, lb. tebr. (LDLJ.) Izplaćila na Dunaj 6.30, Berlin 6.15, Praga f>.25. L*vl-ia Dunaj-Budimptita 110-120, Praga 290—300, SHS krom: 15C--190.
RAZNE VESTI.
Dijak dl jaka zastrupll. Na pustno soboto 14. trn. zgodil se je na Oolovcu pri Ljubljani zločin, kakoršnega ne pozna zgodovina dijaStva našega veka. UCiteljišnik Miiko Perko je zastrupil 17-letnega Antona Budino iz Banjaluke. Po svoji izpovedbi bil ie Perko dijak srednje zmoJnosti, vendar je bil vsied prepogostega pohajanja zabav večjidel brez denarja. Na pustno soboto je po-vabil Budino, katerega jo pred kratkim spoznal in pii katerem je videl precej denarja. da gre ž njim na Oolovec, CeS, da prideta tuđi dve dek'eti tje. Perko si je priskrbel s pomočjo nekesa Sofcrju strihnina, kupit dve šaumioli ter nasui v eno strupa. To je dal na Gotovcu jesti Budini. Strup je učin-koval §ele, ko sta pn'Sla pod Golovec nazaj, kjer je Budina obnemogel ob-Ježal na cesti. Perko se je odstranil. Zastrupljenca so prepeljali v bolnicu, kf«rje po strašnih mukah umri. Perko j« pri zaslišanju početkoma hotel tajiti, vendar je takoj potem, ko je kriminalni uradnik pokliča) priče, s soizami svo) zločin ter dostavit, da je istega izvede! zato, da bi se polastil denarja. ki ga je ime) Budina pri seb;.
Mamuti. Amerikanska ekspedicija našla je na otočju severovzliodno od Sibirije mnogo mamutov (predpotopnih slonov), ki so bili v ledu. Množina teh 2iva!i je baje taka, da bcdo zamogli izkopavati tam več let slonovo kost. Ž»vali, ki so ostale v Jedu škozi tisoče fct ohranjene, so neki do štirikrat večje kot indijski sedaj živeči sloni.
Književnost.
»Naši Zapiskl«. Prva Stevilka soci-jalistične revije je izšla. »Na5i Zapiski« Lzhajajo, kakor smo že poročali, mesto »Demokracije«. Številka vsebuje znanstvene in literarne studije, crtice i.dr. Na-roča se pri »Slov. Socijalni Matici« v Ljubljani in stane 30 K letno, polleti'.o 15 K, posamezna Stevilka 3 K. Izhaja mesečno.
V nebeslb bo smešno. Osemdesetlet-ni starec leži na smrtni posterji. Pri njem sedi kaplan, ki mu ie dal popotnico. Družina jokaje pričakuje zadnji starčev zdih-Uaj, starec se pa nasmeje. »Zakaj se pa smejite«, ga vpraša kaplan, »se ne bojite mnreti?« — «Kako se ne bi smejal? Moj oče je umri 22 let star; jaz sem pa sedaj bil 80: vidite, da se mi bo čudno zdelo, Če bom moral jaz oseradesetletni starec v nebesih klicati 22-letnega mla-deniča — ata!«
Ne morat? spati T n,;i ddati?
Imate nervozno boločine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fcllerjev pravi Clza-fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklemci 27 K. Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To z!o se od'traii s pr.ivimi Pollerjevimi tlza krogljicami 6 Skatljic 12 K. 2e!odec okrfpčuioča Švedska tinkturs, steklenica 12 K. -
E«qch V. Feller, Stubloa dolnja, El?a-trg št. 356. Hrvatska.               »590 D 15-4
20., 21.. 22., in 23. svečana:
Kukavičji princ
Drama v 5. Jejanjih po romanu Otona Bierbauma.
/Ctpojnnnrmu t/aro**/<u pntan.i ..  Jnevu   niisrrneiš*   fira.'a.
*3K. C.
271             if*:*/;.ia.-A.<> ; .   <!-•.'..
Krojaški pomoćnik
35 let s kurzom rezannia, išče primerne službe takoj ali pozneje. Naslov pove uredništvo »Nove dobe.«           2t>8 2—i
Kupim konjski komad sredne velikosti. Ponuobe na upravo »Nove Dobe.«                                       263 2-1
Žito, ajdo in proso
kupi
Vinko Majdič,
valjčni  mlin  v Kranju.
Cene franko kolodvor.   Ponudbam naj se priloži vzorce.              270 1
Blagajničarka
se takoj sprejme v »Narodni kavarni« Celje. Predstava od 10.—12. ure dop. v pisarni I. nadstropje.              273 3-1
I
Iščem
solicitatorja.
Vstop 1. aprila.
OđvetntK   đr. <Rapoc,
Maribor.
275 2-1
Brzojavni naslov;
»Vsereklama.«
Sol
Brzojavni naslov:
»Vsereklama.«
v   vsaki   množini,   tuđi   ćele   vagone   odda   importna   ter 274 2  i                          eksportna tvrdka
Ferdo Seri, Maribor, Koroska c. 21.
36 hl burgunđea 1919
lastnt prldelek.
Prodaja mestna občina Ormož na javni dražbi
dne 22. februarja ob 11. uri dop. v Ormožu.
I Pojasnila daje občinski urad Ormož. 277 2-1
ZAHVALA.
Za obile  Jokaae  iskrenega  soiutja  ob  bokmi   in   smrti n&£e ljubljene tete, gospe
EUZE fidUSENBUtllER,
ia darovane vence in pa obilo spremstvo na iadn)i poli se vcera najiskrenej« zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa Izrekamo pevskem« 7>oru za ganljivo iatosttnko.
V Žalcu, dne 5. februarja 1920.
•o t                                        Žalnloil oslali.
HesfaPFacija „Harodni dom" y Geljo
priporoča cent€nim   gostom   vsakovrstna  domaća in bai ttska  vina  *.<?r  prvo-vrstne huteljke. — Topla in mrzla jedila vsaki čas na razpolsRO. — Spre^erntrno
tuđi abonente.
Ceni. meJčanom kot tuđi dežebnom se priporoča za obilen obisk
258 10-3                                   Ivan Černe.
; Hn)igarna, umetnine, mnzlkallle
Gonćar&lieskocšek Ce!ie
I Zaloga  papirja,  plsalnih   in risalnlh potrebš'in   na debelo in drobno.
inienir dr. Miroslav Kasat
oblAaiv. poverfonl  ttavktnl tntanlr
Ljubljana, Hiifcrjfva ulic<i šfev. 7.
Specijtiiiostuvb.no p>Jj<.t:e;a betonske, železobetonske 1.1 vodne zgradhe.
isralM T*«atli ali.
Prevzema v izvriitev vse stavbe stav-
beno iiiženirske ^troke in izvršitev vseh
tozadevnih rta'rtov. Zsstopstvastrank
v tehniških zackvah. Nasveti itd.
2«   52-2
IJlHlNIltiinl!
IŠČetTI poštenega  in  zaneslji-
ve>ja in Je ne kaznovanega
nočnega čuuajo
proti dobri  plači.   Ivo  6at*r,
Spodnja Hudinja — Celje.
:66:  1
Sprejmemo ni izvezbanih
proti dobri plači. Zgla-siti se je pri cementni j tovarni             i
„Avau Laško.
:o? 4- i
Zid*t0 upe^a, dobro ohranfern, in klobuki z» Jf ergeli r<< prodaj v Cf'.'u, Aikerčeva ulica '■■*     * •■ ♦• 3
Stole, Strnntc«, razro pohi&tvtt in   tapetni&kc   iadelke   i;'■.,»   v
1^5m: Marija Baumgsrtner
Go&posk^  uHoa 2&.
Naročlla se izvršufejo lolno in soiid^o.
Na prodoi sto fiiši
pred grofijo 5t. 18 in v gosposki u'tei 5tev. 2S v Ceiiu. Pismene ponuote <• vložiti v Hkvidacijskl pisarni v Ceifa do konca februaria 1920.          2S7 :•   2
Jomshe hrojnihe
in )amsKi les k;:-™ vei'on-rvo-
Jino ter plačam 4 m dol^   10 cm  JV-
roke in 20 nr.n de^le krajnike po 2 K
50 vin. komad franko vaeor.
Ernesf Marine,
250 3-2     Sv. Pavel pri Celju.
Sedlarska tn tape* tarska   dei vniea
Iv. Sti*
Celje,
245 1U4-W
Samostanska ulica štev. 16.
6* MŠf
priporoča cenj.gostom najfcoijšs
domaja vina ter vsak čas topio
in mrzlo ki.hinjo.
Za obilni r>bif'š< se prip^rofa
9910-i-i?         a. ^RobcK.