Poštnina plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 71— za inozemstvo Din 20-—. RaČun pri pcštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din Redakdja in nprava: Celje, Strossmayerjeva ullca 1, pritličje, desno. Telefon int. št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažnjejo le po možnosti. Štev. 28. Celje, torek 5. aprila 1932. Leto XIV. Demisiia ministrskega predsednika Petra Živkovica Dr. Voja Marinkovič — novi predsednik vlade Beogrart, L. aprila. Na poziv mini- strskerja predsednika g. Peira živko- vifa se je sestala vlada danes ob pol 11. dopcldne k seji, na kateri je gosp. Živkovič sporočil gg. miuistrom, da smatra svojo misijo, ki mu je bila pcverjcna dne 6. januarja 1929., za kcnčano in da se je zato odločil po- dati Nj. Vel. kraiju demisijo celo- kupuc vlade. Po seji ministrskega sveta je odšel g. Peter Živkovič na dvor Dedinje, kjer jc izročil demisijo Nj. Vel. kra- lju. Vladar je demisijo sprejel in po- srval v avdijenco zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča, kateremu je poveril mandat za sestavo nove vla- de. Po povratku z dvcra se je gos». ö:\ Marinkovič sestal s člani dosedanje vlade, ki jih je naprosil, naj v svo- jih dosedanjih resorih sodelujejo tu- di v njegovi vladi. Ministri so na to pristali in ob 18. je bila nova vlada zaprisežena. Ministrski, predsednik dr. Marinkovi6 bo vodil še nadalje tudi zunanje ministrstvc. Vsi ostali ministri obdrže svoje resore. Dosedanji ministrski predsednik g. Peter živkovic je reaktiviran v Ci- nu armijskega generala in je imeno- van za komandanta kraljeve garde. Nova vlada je sestavljena tako-le: Dr. Vojislav Marinkovic, ministr- ski predsednik in minister zunanjih zadcv; dr. Albert Kramer, minister za tr- govino in industrijo; Ivan Pucelj, minister social ne po- litike in narodnega zdravja; dr. Milan Srskič, minister notra- njih zadev; dr. Dragotin Kojič, niinister pro svcte; Božidar Maksimovič, minister pravdo; dr. Stanko Šibenik, minister za šu- n-e in rude; inž. Lazar Radivojevič, minister prometa in pošte; Juraj Demetrovič, minister za kme- tijstvo; Nikola Preka, minister za zgradbe; armijski general Dragomir Stcja- novič, minister vojne in mornariee; dr. Milorad Djordjevič, minister f.inane; dr. Dragan Kraljevič, minister za telesno vzgojo. Sodobne naloge Narodne odbranc G. Ilija. Trifunovie, vršilec dolžno- st predscdnika osred. odbora Nar. odbrane, je imel pred dnevi v Sokol. domu v Nišu zelo uspelo predavanje o sodobnih nalogah Narodne odbra- ne. Gosp. Trifunovie jo uvodoma po- dal historijat Narodne odbrane, ki je bila osnovana dva dni po aneksiji Bosne in Heivegovine. Iz zanimivih izvajanj g. Trifunovica posnemamo: Naš narod je smatral Narodno od- brano že pred vojno za izkljueno bor- beno organizacijo in to naziranje je ostalo še do danes. To naziranje pa je napaCno, kajti poleg nesporno bor- benega značaja je imela tudi širok kulturno-prosvetni program, s kate- ri m je prožela duše najširših slojev naroda ne samo v rnejah svobodne Srbije, marveč tudi v vseh ostalih krajih današnje naže države, zlasti v Bosni in Hercegovini. Po vojni so čakale Narodno odbra- no mnoge in težke naloge in nalete- la je na skoro nepremostljive tcžko- če v svojem nacijonalnem poslan- stvu. Razmere so se izpremenile s temelja, y. njimi pa tudi ljudje. Naša «tarinska moral a in poštenost sta iz- ginili. Klitni del naroda je poginil v dolg-otrajnih vojnah. Kar je ostalo, je bilo žoljno odmora in lahkega živ- ljenja. Nastala je splošna tckma za bogastvom, raznimi sinekurami in privilegiji, s katerimi je mogoče pri- ti do bogastva in udobnega življenja. Poleg tega so na opustoSeni zemlji vzplamtele strankarske in ptemen- ske strasti, ker duhovno ujedinjenje Se ni bilo zadostno pripravljeno. Na- stajati so jela razna iitlruženja, Ta udruženja so bučno objavljala neke s'voje patrijotskc programe, do- čim so imcla v resnici izkljuCno ple- menski ali strankarski, nekatera pa celo še špekulativni značnj. Visoko zveneča gesla teh pestrih programov so privabila mnogo dobro mislečih ljudi, ki so jeli vstopati v te organi- zacije. Tako se so cepile še ostale sile, vsled Cesar je bila v mnogočem parali/Jrana bleherna resna aktiv- nost. Nekatcro izmed toll organizarij sö postale sinekuralna pribežališča za državne upokojence in strankar- ske priganjače, s comer je bila oma- dcževana nesebična služba za narod v srečnih predvojnjh časih. Vsakdo je vlekel in še danes vleče na svojo stran, dočim resno nacijonalno de- lo, ki se ne more izvršiti brez kolek- tivnih gesel privatne inicijative, ča- ka na svoje delavce. Končno se je pojavila že sedanja težka gospodar- ska kriza, ki je popolnoma ubila vo- ljo do splošnega nacijonalnega dela, cclo pri malem številu ljudi, ki so kljub tcmu stanju vendarle še de- la] i. »Na muci se poznaju junaei,« pra- vi narod. Narod na odbrana hoCe že enkrat potrditi točnost tega prego- vora in je sklenila pričeti borbo pro- ti vsem težkočam sedanjosti ter po- magati narodu in državi, da izideta iz tega sploŠnega kaosa brez škode ali vsaj le z rnanjšo škodo. Te težko- čc so mnogoStevilne in se lahko pre- magajo samo s polnim angažiranjem privatne inicijative. Zaradi tega si bo Narodna odbrana preko svojega časopisja in z osebnim kontaktom vseh svojih Clanov z narodom priza- devala, da se vsled težkih gospodar- skih pogojev za življetije omajana vera v finančno in gospodarsko moC države znova vpostavi. S tern ciljem bo skupno s trgovskimi, industrij- skimi in o'brtnimi zbornicami ter z drugimi gospoda.rskimi in delavski- mi orga.nizacijami v državi, z jug»> slovenskim kmctom kot glavnim proizvajalcem na'öelu, najhitreje or- ganizirala privatno inicijativo z na- logo, da propagira zaščito in pospo- ševanje ce.lokupne nacijonalne de- lavnosti. Zavedajoč se, da za jugoslovenska plemena, srbsko, hrvatsko, slovcnsko in bolgarsko, ni obstanka brez jugo- slovenstva, bo Narodna odbrana nada- ljevala vse svoje dosedanjc delo v tej smeri šo z živahnejšim tempoin, z željo, da se vse dosedanje plemcnske tradicije in težnje Cim prej utopijo ! v rošilni jugoslovcnski misli. Tako bo dobil na« narodni preporod, ki je izražen v Gajevcm ilirskem pokretu, Vukovem kultu narodne pesini in narodnega jezika in srbskem omla- dinskem pokretu, konkret no in do- vršeno obliko. S tern bomo najbolje služili ideji novega slovenofilstva, ki se danes, po daljših blodnjah in za- blodah, pojavlja sama po sebi. V etičnem pravcu bo Narodna od- brana skrbela, da se moral a nasih prednikov, izražena v narodnih pes- mih, običajih in tradicijah kmeCke- ga človeka, ]io bo še dalje omadeže- vala z nebrzdanimi, škodljivimi in nevai'inmi navadami seda.njosti. Uverjena, da je.treba našo duhovno kulturo izgraditi na naši veliki tra- diciji, a ne na slabih kopijah zapad- noevropskih bulvai'ov, bo Narodna odbrana z Argoviin očesom pazila na vse one, ki se hočejo pokazati napred- nejše in kulturnejše oil svoje nolra- ujO'Sti in rušijo našo tradicijonalno moral o, kateri se imamo pred vsem zahvaliti, da v dobi dolgoletnega su- ženjstva nism6 izgubili svoje nacijo- nalnosti. (Konec prih.) Hišniss posestniki v Celju in okolici za znižanje na- jemnin in proti stanovanj- ski zasati Di-uštvo hišnih posestnikov za Ce- lje in okolico'jo imelo v soboto 2. t. m. od 20.30 do 22.30 svoj redni let- ni obeni zbor v hotelu »Pošti«. Obč- ni zbor, ki se ga je udeležilo lepo štcvilo hišnih posestnikov iz Celja in ok o 1 i c e, j e • n ari * es to ob i>J e I eg^a pre d se d - nika g. dr. A. Božiča otvor/1 in vodil podjjredsednik gosp. Karol Gregorič, ki je uvodoma pozdravil vse navzo- če, zlasti predsednika Zveze društev hiSnih posestnikov za dravsko bano- vino g. Freliha. Tajnik in blagajnik g. Krischka jc poročal, da ima društvo 304 Cla- ne. Kot zastopnik celjskega di-uštva se je gosp. Gregorič lani udeležil G. kongresa glavne zveze društev hiš- nih posestnikov v Zagrebu. DruŠtve- na gotovina znaša 7.(512 Din. Na pred- log preglcdovalca računov g. Ran- zingerja je bil blagajniku podoljen absolutorij. V odbor so bili soglasno izvoljeni dosedanji člani gg. dr. Božio, Gregorič, Krischka, ßorlak, Gradt, JagodiČ, Janič, Stermccki in Loibner, za na- mestnike gg. Dobovičnik, Hladin, LeCnik in Ivan Mastnak, za pregle- dovalca računov pa g. Ranzinger in na novo g. Ivan Gams. Predsednik Zveze društev hišnih posestnikov za dravsko banovino g. Frellh je obširno poročal o stano- vanjskem vprašanju in ureditvi na- jemnin te o vseh aktualnih zadevah, ki se tičejo hišnih posestnikov. Nje- gova izčrpna izvajanja so izražcna v resoluciji, ki jo je 31. marca spre- jelo Prjjo. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani na svojem občnem zbo- iTi. To resolucijo, ki jo je preCital g. Frclih, je na prcdlog g. Gamsa spre- jelo tudi DruŠtvo hišnih posestnikov za Celje in okolico. Resolucija ugolavlja, da je stano- vanjska zaščita trajal'a pri nas 13 let, ni pa odpravila pomanjkanja stanovanj. Kakor hitro je bila uki- njena omejitev stanovanj, se je pri- čelo nenavadno živahno stavbeno gi- banje in se je samo v Ljubljani se- zidalo okrog tisoC novih his, zidalo se je pa tudi v okolici Ljubljano in v drugih mestih Slovenije. Glede zahtevc ponovne stanovanj- ske zaäcite, ki se utemeljuje s tern, da so vse življenske potrebščine pa- dle, pripominjajo hiäni posestniki, da se jim davčna bremcna skoio nikjer niso znižale, pa?, pa so se uve- dk: nove doklade, tako 35-odstotna banovinska doklada, dalje kuluk, le- tos pa še 25-odstotna cestna doklada. Nadalje se stroški zA vzdrževanje in popravila his niso prav nič znižali. V primeru, da se uvede ponovna sta- novanjska zaščita za najemnike, bo- do oni, ki imajo denar in so name- ravali graditi lastne hiše, naložili svoj denar na visoke obresti in bodo raje stanovali ]>oceni na račun hiš- nega lastnika. Ker nihče ne bo dražil stanovanjskih his, ne bodo imeli za- služka podjetniki, obrtniki in bo ta- ko brezposelnost še večja. Za nove hiše se stanovanjska zaščita ne sine vpeljati zaradi tega, ker je bilo last- nikom novih hiš z zakonom zagotov- Ijeno, da nove hiše ne bodo prišle pod zaščito. Hišni lastniki pozdravljajo ustano- vitev gospodarskega sveta, ki bo go- tovo napravil mnogo koristnega in po možnosti odpravil najveCje težko- če sedanje gospodai'ske krize. Neob- hodno je potrebno, da se ta nova važ- na korporacija v najkrajšem; Casu uveljavi in priCne s svojim delova- njem. Preden se odredi kaka stanof- vanjska zaščita, se mora vsekakor gospodarski svet o tern važnem vpra- šanju posvetovati in. staviti svoje pred loge. Hišnc posestnikc je iznenadila uvedba 25-odstotne banovinske do- klade in sedaj upravičeno pričakuje- jo, da se bo razen banovinskega dav- ka ukinil tudi obč. kuluk in okrajne cestne doklade, ker bi sicer bili po- sestniki preveč obremenjeni. Prisilno sklepanje najemninskih pogodb in izdajanje potrdil za najemnine se smatra za času neprimerno. Hišni posestniki odklanjajo sploh v polnem obsegu načrt stanovanjske zaščite, kakor so ga objavili dnev- niki. Zlata paiiteta za stare hiše na podlagi najemnin iz leta 1914. je po- polnoma nemogoča, ker so se v teku 18 let hiše tako spremenilo, prczida- le in popravile, da je takratna pod- laga za sedanje najemnine nernogo- ča. Ravno tako je nemogoče splošno znižanje najemnin za gotov odstotek, ker je veliko posestnikov žo večkrat znižalo najemnine, kar bi morali se- daj še ponovno stoiiti. Ce se hočejo doseci nizko najemnine, potem jo nujno treba poskrbeti za to, da se brcmena hišnim posestnikom zmanj- šajo. Dasi se položaj hišnih posest- nikov ni zboljšaJ, vendar hočejo pö- kazati v sedanjih težavnih časih pri- pravljenost, da se najemnine primer- no urede in znižajo v takih prime- rih, kjer ne odgovarjajo najemninam za slična druga stanovanja. Zato predlagajo, da naj od 1. maja 1932. vcljajo za hišne posestnike v Ljub- ljani odnosno v dnjgih mestih, tudi v Celju, te-lo najemnine: za stano- vanj e 1 sobe, kuhinje in pritikline 200 do 400 Din, za stanovanje 2 sob 400 do 800 Din, za trisobna stanova- nj a pa 700 do 1200 Din. Za kopalnice bi se posebej računaio 100 do 200 di- narjev. Na občnem zboru je bilo ugotov- ljeno, da so najemnine v Celju po- nekod celo nižje nego so predlagane v respiuciji. cl »Franc Jožefova« grenčica povz- roüa dobro prebavo, laliko glavo, mirno spanje. Zobozdravniško prakso je otvoril s 1. aprilorn dr. med. EMIL MIGLIČ zohozdravnik v Kolenčevi hi§i na Kralja Petra cesti st 22 v Celju Ordinira dopoldne in popoldne Stran 2. »Nova Doha« 5. IV. 1932. Stev. 28. DCMAČE VESf I (I Narodna skupščina je v petek 1. t. in. sprejela zakon o izpreinem- bi zakona o trošarinah. Trošarinski zakon je bil v načelu sprejet s 1(57 proti 12 glasovo-m (proli so glasovali od poslancev iz dravske banovine gg. Cerer, Koman, Mrovlje in Ma- kar), v podrobnostili pa s 19G proti 3 glasovom. d Načrt zakona o pobijanju dra- ginje, ki je bil 1. t. m. predložen Na- rodni skupščim, predvideva zelo stroge ka/.ni in zaplembo blaga v slučaju navijanja cenživljenskih po- trebščin ter ustanovitev posebnih odborov za določitev cen v vsaki ob- čini. d Obrazce za najemninske pogod- be in potrdila o plačani najemnini, ki so predpisana od 1. aprila dalje po zakonu o spremembah in dopol- nitvah zakona o taksah, bo izclajala monopolska uprava. Takso za na- jemninske pogodbe in potrdila o plaCani najemnini mora plačati hiš- ni posestnik. Predpisane tiskovine bödo izšle v par dneh in se bodo do- bile v vsaki trafiki. d Brezposelnost v Sloveniji je zelo velika in stalno narašča. V Sloveniji je sedaj okrog 50.000 ljudi brez posla in zaslužka. Borza dela v Ljubljani in njene podružnice v Mariboru, Cc- Jju in Murski Soboti so do 1. aprila izplačale za podporo brezposelnim 570.000 Din in so skoraj že popolno- ma izčrpale kredite, ki so bili odo- breni za pol leta. Na razpolago je sa- mo še 70.000 Din, vsled česar bo tre- ba načeti kredite za drugo polletje, če se razmere v kratkem ne bodo iz- boljšale, kar je pa malo verjetno. d Pocenitev pšenice in moke. Že prvi dan, ko je stopil v veljavo novi zakon o prometu pšenice, s katerim se uvaja prosta trgovina s pšenico, so se pokazalo dobre posledice uki- nitve žitnega monopola. Na novo- sadski žitni borzi so takoj prvi dan padle cene pgenice in moke za pre- ko 1 Din pri kilogramu. PriCakovati je, da se bosta pšcnica in moka v kratkem pocenili tudi v prodaji na drob no. d Vinarsko društvo za dravsko ba- novino v Mariboru bo imelo od 7. do 10. inaja v Ptuju svoj VI. redni let- ni občni zbor. Obencm se bo vršil v Ptuju IV. vinarski kongres in II. ba- novinska vlnska razstava z vinskim sejmom. V soboto 7. maja ob 18. bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju s"eja glavnega odbora in delegatov podružnic in redni letni občni zbor VinaVskega društva, v nedeljo 8. ma- ja ob 8. zjutraj se bo istotam pričel vinarski kongres, ob 11. dopoldne pa bo otvoritev vinske razstave z vin- skim sejmom v dvorani Društvenega doma v Ptuju, ki bo odprta do 10. maja zvečer. d Uradni dan Sreskega greniija tr- govcev za člano v gornjegrajskem srezu bo v petek 7. aprila in sicer dopoldne od 10.—12. v Gornjem gra- du V gostilni ftarb, popoldne od 2. do <4. pa v Mozirju v gostilni »Pri pošti«. Prizadeti člani so vabljeni, da se po- služijo te institucije, ki jim nudi potrebne informacije in navodila k vprašanjem njihove stroke. d Proizvajanje obntvo za Orient. Po povratku Tomaža Base iz Indije se je pričelo v njegovem podjetju de- lati na tern, da se za Orient proizva- ja ona obutev, ki bo najbolje odgo- varjala kulturnim in socijalnim po- trebVm tamošnjega prebivalstva. Pred tremi tedni so bili v oddelku za izdelavo modelov izgotovljeni speci- jalni vzorci. Vse to delo je zahtevalo mnogo truda. Pri tem delu so bili za- posleni čevljarski tehniki in strojni konstruktorji pod Bat'ovim osebnim nadzorstvom. Že danes posluje neko- liko oddelkov v tovarni, ki izdelajo samo za Indijo 100.000 parov čevljev tedensko. Na ta način rešuje Bat'a krizo. Žrtvoval se je 2 meseca na po- tu po daljnem Vzhodu in iskal nači- na, kako plasirati svoje proizvode, istočasno pa nabavljati tarn surovi- ne. Tudi v tem slučaju je ostal Bata zvestsebi, rekoč, da za onega, kihoče delati,1 ni krize. d Nova pota za pobijanje brezpo- selnosti. Opozarjaino na ponudbo tvrdke domača industrija »Regen- tin«, lastnik J. Kalisch, Maribor, Tru- barjeva 2, v današnjeni oglasnem de- lu. Pletilni stroj »Regentin« nudi vsem delavoljnim novo, trajno mož- nost visokega mesečnega zaslužka, kar bo v danšnji krizi gotovo vsak- do pozdravil z zanimanjem. Tvrdka pošilja na željo točne prospekte. d Nosečim ženam in mladim ma- leram pom ore naravna »Franc Jože- fova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki moder- nega zdravilstva za ženske bolezni so preizkusili, da »Franc Jožefova« voda v vcčini slučajev učinkuje hi- tro, sigurno in brez bolečin. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseb lckarnah, drogerijah in specerijskih trgovinaJi. d Dunajska vremenska napoved za sredo 6. aprila: Najbrž že danes ponoči vpad hladnejšega zapadnega zraka, potem izpremenljivo, vetroeno vreme, temperature bodo padale predvsem na gorab. Državni namežčencil Pristen dolenjKki cwicek toči Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Celju (staro okrožno sodišče) Celje in okolica c Celjski občinski svet bo imel v petek 8. t. m. ob 18. redno javno sejo. Na dnevncm redu je dopolnilna voli- tev v odseke in odbore, poročilo prav- nega in personalnega odscka, more- bitno poročilo kakega drugega odsc- ka in slučajnosti. c Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta v Celju. Sloviti Slovenski vokalni kvintet, ki ga poznamo že iz radija in gramofonskih plošč, bo na- ytopil v soboto 10. t. m, zvečer v mali dvorani Celjskega doma. Kvintet bo zapel celo vrsto slovenskih in nekaj čeakih pevskih kvartetov oz. kvinte- tov. Umetniški vodja tega kvinteta je Celjanom znani g. L. Zepič. Cene prostorov bodo z ozirom na sedanje težke Case zelo nizke, tako da bo vsakemu ljubitelju petja omogočeno slišati ta vzorni kvintet. c Plesni in gimnastiöni večer Er- ne Kovačeve. V soboto 9. t. m. ob 20. se bo vršil v Mestnem gledališču v Celju plesni in gimnastični večer celjske rojakinje gdč. Erne Kovače- ve, Clanice Narodnega gledališča v Mariboru. Sodelovalo bo 8 dam, na klavirju pa bo spremljal g. Silvio Haas. Koreografijo vseh plesov in in osnutke kostumov je izdclala gdč. Kovačeva sama. Predprodaja vstDp- nic v knjigarni Goričar & Leskovšek. Cene dramske. Ta večer bo gotovo nudil mnogo umetniškega užitka in priporočamo obCinstvu, da bi pridno segalo po vstopnicah. c Celjsko pevsko društvo ima dre- vi ob pol 8. vajo za žcnski zbor, ob pol 9. vajo za moški zbor, jutri v sredo zvečer in v petek zvečer pa va- ji za mešarii zbor! Ker sta predtck- ma v Mariboru in turneja pred dur- mi, prosim za točno in polnoštevilno udeležbo. — Pevovodja. c Gibanje prebivalstva. Kakor smo žo poročal)i v zadnji številki, je v marcu umrlo v Celju 24 oseb. V oko- liški občini je umrlo 14 oseb. V mar- cu je bilo v, Celju in okolici rojenih 56 oti'ok, porok pa je bilo 0. c Privatnlm nameščencem! Savez privatnih nameščencev, podružnica Ce- lje, je povabil vse svoje Clane na dru- žabni sestanek, imenovan »Jour-fix«, ki se bo vršil v sredo 6. t. m. s pri- četkom ob 8. zvečer v dvorani Delav- ske zbornice. Ti sestanki imajo namen nuditi članom potrebna duševna raz- vedrila in to s pomočjo raznih preda- vanj, družabnih iger, humorističnih ve- čerov in sploh z vsem, kar bo dvignilo pestrost programa ten jour-fixov in ob njem vzbudilo smisel za vzgojo tovarištva v pravem pomenu besede. Zato so vabljeni vsi organizirani in neorganizirani privatni nameščenci, | posebno pa cenj. dame, da se v čim ! večjem Številu udeleže teh večerov. c Na progi Ljubljana 'gl. kol. — Maribor gl. kol, bo vozil od 6. aprila dalje do uvedbe novega voznega reda dnevno potniški vlak 5t. 617-518 z odhodom iz Ljubljane ob 7.27 in pri- hodom v Celje ob 9.44 in v Maribor ob 11.36 ter v obratni smeri potniški vlak št. 519-620 z odhodom iz Mari- bora ob 9.10 in prihodom v Celje ob ob 11.04 in v Ljubljano ob 13.46. Po- letni železniški vozni red bo uveden 22. maja. Na progi Zldan! most—Ma- rlbor bo odhajal dopoldanski vlak z Zidanega tnosta ob 9.(10 minut prej), popoldanski brzovlak ob 13 58, večerni osebni vlak ob 20.20 in nočni brzovlak ob 23.40. Na progi Celje-Dravograd- Meža bo odhajal jutranji mešani vlak iz Velenja proti Dravogradu ob 5.45 (30 minut prej), popoldanski mešani vlak iz Celja že ob 12.30 (torej 80 minut prej), večerni pa za 30 minut pozneje, torej točno ob 21. V obratni smeri bo odhajal popoldanski mešani vlak iz Velenja že ob 12.14 (dosedaj ob 13.00), dopoldanski pa iz Dravo- grada 20 minut pozneje, to je ob 11.02. Zgodnji osebni vlak iz Slovenjgradca v Dravograd in zadnji večerni osebni vlak v Dravograd ne bosta vozila. Na progi Grobelno Rogatec-Zabok bo od- hajal večerni potniški vlak 36 minut pozneje z Orobelnega, torej ob 21.36, popoldanski potniški iz Rogatca pa ob 13.20 (1 uro pozneje). V omenienem Času bo vozil §e drugi popoldanski pot- niški vlak z odhodom iz Rogatca ob 14.20 (40 minut kasneje). Trije vlaki iz zimske dobe bodo opuščeni. c Občni zbor pomočniškega zbora pri Gremiju trgovcev v Cejlju, ki bi se bil moral vršiti v petek 1. t. m. zvečer v dvorani Delavske zbornice, je bil zaradi nezadostnega obiska preložen na poznejši čas. c Savin ja s pritoki je jela v soboto zjutraj naraščati in je ponekod po- škodovala in prestopila bregove. Vo- da pa je že do veCera niočno upadla. c Redne orkestralne vaje Celjske- ga godbenega društva se vršijo vsak torek in petck ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu, III. nadstropje. Vsi in točno! c Celjski nogometaši v Ljubljani in Mariboru. SK Celje je gostoval na jjraznik 4. t. m. v Ljubljani v prija- teljski nogometni tekmi proti SK Ili- riji. V obojestransko zadovoljivi igri je zinagala Ilirija ])ičlo v razmerju 3 : 2 (1 : 1). V Mariboru je Rapid na piaznik porazil celjske Atletike v razmerju 3 : 2 (0 : 2). c Požar v Levcu. V soboto 2. t. m. okrog 23. je nastal požar v dvojncm kozolcu posestnika Korena v Levcu pri Celju. Na lice mesta so kmalu prihiteli gasilei iz Celja, Gaberja, Levca in z Lopate, ki pa niso mogli ničesar več rešiti. S kozolcem je zgo- relo tudi vse v njem spravljeno seno in poljsko orodje. žkoda znaša okrog G0.000 Din in je le delno krita z za- varovalnino. Ni še ugotovljeno, ali je bil ogenj podtaknjen ali pa ga je za- netil kak tujec, ki je prenočeval v kozolcu. c Sinrtna kosa. V petek 1. t. m. je umii v Gaberju G2-letni tovarniški delavec Ferdinand Gfrere, v soboto 2. t. m, pa na Sp. Hudinji 72-letni trgovec in posestnik Josip Belak. N. p. v in.! c Fingiran poskus samoniora. V pondeljek 4. t. m. zveCer je neki in- valid iz Brežic pod nekim kozolcem na Ostrožnem v družbi izvlekel ste- klenico lizola iz žepa in jo nastavil k ustom. Lizola pa ni izpil, marveč ga je neopaženo izlil. Njegova druž- ba, ki je bila prepričana, da je in- valid pil lizol, je obvestila rešilno postajo v Celju. Invalida so prepe- ljali z rešilnim avtomobliom v cojj- sko bolnico, kjer so ugotovili, da ni izpil niti kapljice lizola. Zakaj si je možakar dovolil potcgavščino, ni znano. c Dva nesrečna padca. 10-letni po- sestnikov sin Ivan Žnidarič od Sv. Rozalije pri Sv. Juriju ob juž. žel. je V nedeljo 3. t. m. opoldne iskal na vislih kurja jajca, pr tem pa je pa- del s svisü in si zlomil desno nogo v stegnu. — 70-letni občinski revcž Ja- kob Mastek iz Jurkloštra si je pred tremi tedni pri padeu močno poško- doval desno nogo v gležnju, a je še- Lepj beli zobje Ne bi rad 7. a o s' t a 1 poročati Vam svoje najvefje priznanje in popolno zado- voljstvo o Chlorodont zobni piiBti. Veö let 2e uporabljam "Chlorodont" in ljudjeme zavidajo radi mojih lopih zob, katcre setn dosegel le z dnevno nporabo Vaše Chlorodont zobne paste. B. Pavletič, M..... Zabtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 18.-, ter zavračajte vsak nadonieatek. le sedaj poiskal pomoči v celjski bol- nici. c žrtev noža. V nedeljo 3. ft m. zvečer je nastal v Tržišču pri RogaS- ki Slatini pretep, v katerem je nek- do zabodel 40-letnega rudarja Marti- na Košaka iz Tržišča s tako silo v hrbet, da mu je ranil pljuča. Koša- ka so prepeljali v celjsko bolnico. c članom Sreskega gremija trgov- cev v Celju! Z ozirom na določilo § 45G. novega obrtnega zakona, po katerem morajo do 9. junija t. 1. vsi izvršiti prijave za podelitev obrtnih pooblast.il, vabiino Clane, da se zgla- sijo v tajništvu Sreskega gremija, ki jim bo v tem pogledu radevolje po- magalo. Clani iz oddaljenih krajev pa se naj zglasijo v ta namen ob uradnih dneh Sreskega. gremija, ka- kor je to razglašeno v 1. številki »Poročevalca«. c Vložišče okrožnega sodišča v Ce- ljn se je 4. aprila preselilo iz sobe št. 1 v pritličje v sobo St. 13 v prvem nadstropju. Vsakokratni vodja vpis- nikov Kzp in Kšt opravlja hkrati posle vložišča. c Olepševalno in tujsko-prometno dru&tvo v Celju se najiskreneje za- hvaljuje Hranilnemu in posojilnemu društvu v Celju za denarno podporo v znesku 1.500 Din. c Izgubljeno in najdeno. Neki cin- kai'iiiski delavec je izgubil 31. mai- ca dopoldne od cinkarno v Gaberju do Dečmanove trafike ves svoj zaslu- žek v znesku 400 Din. V pondeljek 4. t. m. popoldne je bila v Mestnem ki- nu najdena 150 Din vredna zlata ovratna verižica. c Stavbna zadruga državnih usluž- bencev v Celju, registrovana zadru- ga 7. neomejeno zavozo, jo na svajem občnem zboru dne 31. marc a t. 1. v smislu pravil naklonila v humani- tarne svrhe in sicer Dijaški kuhinji v Celju 100 Din, Proti tube rkulozni ligi v Celju 100 Din, krajevni zašči- ti dece v Celju 100 Din, Rdečemu kri- žu v Celju 100 Din, skupaj 400 Din. c Mestna knjižnica je izposodila v mesecu marcu 2850 knjig. Gledališče MESTNO GLEDALIäÖE V CELJU Repertoar: Torek 12. aprila ob 20.: »Vzrok«. Oostovanje g. Kralja, člana Ijublian- skega Narodnega gledališča. * »Vzrok« v celjskem gledallšču. Člani Dramatičnega društva v Celju bodo uprizorili v torek 12. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču znano dramo Leonharda Franka »Vzrok« v režiji g. C. Veluška. V glavni ulogi bo gosto- val g. Kralj, član Narodnega gledališCa v Ljubljani. V ostalih ulogah bodo na- stopili celjski igralci m. dr. ge. Sadar- jeva, GradiSnikova in Rajhova ter gg. Bele, Hribar, S. Perc, Pogačnik, Ve- luSček in Žabkar. Predstava bo gotovo nudila mnogo užitka, zato je naj ne zamudi nobeden Ijubitelj gledališča. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni Ooričar