U*t t?h*Ja ^rl ilft' r»ra t*,*, kor le.i.nk - (>,< i lanuar ja iv>x kot poltrdni*« — Od ' famtaHa lOisn tri' '•af tp densko - Od 1 januarja 1964 ic hi,n in V tcj Pfdtavjtslni Peno političnih organizacij in ko- M*ren?enoa te, če Po dolgih letih takega deli in fkrhi ne naidcio moralnega zado'čen'a, da so užaljeni. Njih!*>;,''• izrazili zahvalo tistim, ki so v tem sodelovali. Podobno ie že v praksi tudi v ne-ka>tke nekaj ton fins-kega časopisnega papirja, ki nas je prepričal, kako potrebno je, če naše besed? tiskamo na finskem papirju. Zanimanje Jugoslovanov za meljinih ocenah zelo prepričevalno. Dežela, ki je skoraj 150 dni v letu zakovana v led in sneg, kjer so zime dolge in poletja merjena s krajšim metrom kot pri nas, je z natačnostjo izbrala svojo priložnost. Bogastvo Finske, sto let Ta zapis o finskih velikih dneh dela pa bi bil zelo površen, če ne bi pogledali na grafikon njenega nacionalnega gospodarstva in na grafikon življenjske ravni finskih delavcev. Finska je bila dolgo dobo poljedelska dežela. V zadnjem desetletju pa je tudi in- Finsko drevo finska stanovanja iz kamna in lesa in Fincev za naše dalmatinske otoke ln vino je posledica političnega sožitja, ki vlada med obema deželama. Naši državniki in prav tako tudi finski ne gledajo pri razvijanju dobrih sosedskih odnosov in pri izboljševanju mednarodnega vzdušja na nobene taborniške zapornice.^ Že razgovori ob lanskem obisku predsednika Kekkonena v Beogradu so pokazali soglasje v skoraj vseh te- stara drevesa in gozdovi z Iglavci ln brezami so vir, ki ga ne morejo zadovoljiti vaške žage in flo-sarji. Na jugu Finske nastaja v zadnjih letih močno industrijsko zaledje z lesno ln predelovalno Industrijo, v severna področja, ki so bogata z rudami pa so se vselili dimniki in peči, ki topijo rude. Po naraščanju industrijske proizvodnje prištevajo Finsko med tiste »graditelje na svetu«, ki bodo kmalu uživali plodove svojega dela. dustrija doživela živ razvoj. Medtem ko je pred drugo svetovno vojno izvažala predvsem kmetijske izdelke, pa se je po vojni začela uveljavljati na tujih tržiščih tudi z industrijskim blagom. Najbolj razvita je brez dvoma lesna Industrija. Njen delež v izvozu znaša 82 odst. Velike naložbe v lesno industrijo naj bi omogočile še hitrejši razvoj, saj ima Finska s svojimi gozdovi neizkoriščene količine zalog. Gozd namreč pokriva okoli 60 odst. vsega ozemlja, vendar ta gozd nI povsod primeren za industrijsko izkoriščanje. V zadnjem desetletji! se je na Finskem močno razvilo tudi ladjedelništvo, kovinska, prehrambena, tekstilna in kemična industrija. Z velikimi napori so marljivi in delavni Finci premagali surovo naravo in prebroditi hude čase preden so si ustvarili sedanje delovne pogoje in življenjsko raven, ki Finsko uvršča med države z visokim družinskim proračunom. Razen pogleda na grafikon gospodarskega napredka Finske pa moramo pozitivno vrednotiti tudi prizadevanja finske vlade, da hI ustvarila mir med narodi. Dežela, ki meni — kot jc pred dnevi lepo povedal predsednik Kekkonen — da je dolžnost vsakega naroda, malega ali velikega, da vloži vse sile za ohranitev miru. Med takšnimi ljudmi sc( bo predsednik Tito v najlepšem mesecu na Finskem počutil kot doma. . Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki H> Ljudie in dosodki • Ljudie in dogodki Mud*« \r> ij-U^Vi * Mi/Preskrba z živili v raznih gostinskih obratih« jc zajemal načela sodobne prehrane v gostiščih, hotelih, v okrevališčih mladinskih letoviščih, v objektih letalskega ,in pomorskega prometa, v motelih, v dietetičnih menzah in drugod. Prav prehrani v obratih, kjer se največ zaustavljajo vozniki motornih vozil, bi bilo treba posvelili vedno več pozornosti, saj dolgotrajne vožnje zahtevajo posebne vrste jedil in pijač. Dve znački in nahrbtnik rož Včasih apazimo stvari, o katerih hi bilo mogoče zelo veliko govoriti, pa nam vendar ni do tega. že nekaj besed, kr.vtck opis nam lahko pove vse in jc bolj zgovoren kot še tako premišljeno »trkan}( na srca poštenih ljubiteljev narave. Pretekla nedelja popoldne. V avtobus, ki vozi iz Tržiča proti Ljubljani, se zbaše družbica štirih moških. Eden izmed, njih pritegne pozornost. Na jopiču ima dve zndčki planinec transverzale, v roki pa ogromen šop šmarnic. Dve znački in toliko šni.rrnic! Nekako ne ujfma se to dvoje... Prisede k prikupnemu dekletu in kmalu naveže v. njim *br govor. C.cz čas vstane, vzame )iahrhtnik s prtljažnika, ga odpre in seže z roko po tri cn-cii.vic — po tri redke gorske cvetlice izmed petdeset ali celo več cvetov, kolikor jih je stlačil v nahrbtnik. Dekletu je nerodno — nerodno za tri poklonjene encijane, ki »bodo do Domžal že popolnoma ovencli«. Možu z dvema planinskima značkama na jopiču ni bilo prav nič nerodno. Zelo zadovoljen je bil videti, s.tj sc je 6 • • i 5^ !->a tudi v orodni in talni telovadbi ter zaključili program z nekaterimi koli. Kvaliteten program telovadnega nastopa so dopolnili tudi učenci prvih in drugih razredov z nekaterimi igrami. Gledalci, med katerimi so bil tudi predstavnki te-lesnovzgojnih in športnih organizacij, družbeno političnih organizacij in občinske skupščine, so bili navdušeni nad telovadnim nastopom, ki je po zaslugi tovari-šice Grete Samarjeve več kot uspel. Posvetovanje SZDL na Jesenicah Dvig standarda občana Zaradi povečane aktivnosti v predkongresnem času je občinski odbor SZDL organiziral razširjeno celodnevno posvetovanje, na katerem so sodelovali predsedniki krajevnih organizacij. Kot napotilo za razpravo je bilo gradivo VI. plenuma CK ZKJ in poročilo o izvršitvi družbenega plana gospodarstva v letošnjem prvem četrtletju. Proizvodnja bi bila lahko večja, če ne bi bila omejena poraba električne energije. Izvoz je precej zaostal. Pomanjkanja delavcev bodo rešili z večjim zaposlovanjem žena. Po podatkih se osebni dohodki dvigajo, vendar pa cene neprimerno rastejo. Potreba po integracijskih procesih naj se razvija po ekonomski logiki na podlagi proizvodnih in družbenih interesov delovnih organizacij. Izbor kadrov za samoupravne organe in vodstva družbeno - političnih organizacij naj bo sestavni del samouprav- ljanja občanov. Delitev dohodka po delu ie ekonomsko bistvo samoupravljanja, zato bodo zahtevali povsod njegovo uresničitev. Lahko bi rekli, da je bil moto razprave, kako doseči hitrejše izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Nakazali so smeri za še hitrejše odkrivanje notranjih rezerv in poudarili važnost prizadevanja za hitrejše narašča- nje kmetijske proizvodnje. V tem smislu mora kmetijska zadruga najti oblike razširjenega sodelovanja z zasebnimi kmečkimi proizvajalci. Na osnovi razprav SO bili sprejeli sklepi, ki bodo napotilo dejavnosti v predkongresnem času in po njem. Njen namen pa je doseči boljše življenjske pogoje za občana. SOS" Prešernove ceste na Jesenicah Ceste, tako asfaltirane kot makadamske, vsaka zima občutno pokvari. Tudi letošnja zima jim ni prizanesla in so se vozniki motornih vozil nad preštevilnimi poškodbami na čestih I. in še posebno II. reda upravičeno jezili. Medtem ko je bila gorenjska cesta I. reda še kar kmalu nared, je slabše s cestami II. reda in to še posebno na Jesenicah. Prešernova cesta, Delavska cesta, Cesta Vik- 60-lelnica prosvetnega društva Letos praznuje prosvetno društvo Begunje 60-letnico ustanovitve. V ta namen pripravljajo večje praznovanje v avgustu. Vse večje kulturne manifestacije je v pre- Za letovanje že sedaj zanimanje Francoski gostje v Podljubelju Za občinski praznik 5. avgust, odnosno prvo nedelio po 5. avgustu, bo v Podljubelju, kjer je bilo med okupacijo koncentracijsko taborišče — podružnica Mauthaus-na, večja svečanost. Ta svečanost ima ta pomen, ker so ljubeljski predor, ki bo letos svečano dan v promet, začeli graditi zaporniki iz tiega taborišča. Ti zaporniki so bili večinoma Francozi. . Organizator proslave — republiški odbor Združenja borcev je povabil organizacijo bivših inter-nirancev Francije na to proslavo. Ob tej priliki bodo štirje Francozi — bivši zaporniki ljubeljskega taborišča — odlikovani z jugoslovanskimi odlikovanji. Predlog za odlikovanje je dala komisija za odlikovanje pri občinski skupščini Tržič z utemeljitvijo, da so le-ti pobegnil! iz taborišča ter .?e pridružili NOV in do konca vojne sodelovali v partizanskih odredih. Enega od teh štirih pa bo občinska skupščina in to Francoza Chaffin-a imenovala za častnega člana tr/.iške komune. Poleg teh inlernirancev pa se bo te proslave udeležilo tudi večje število Francozov in. uglednih osebnosti z naše in francoske strani. Bled — Med mladino je že sedaj precejšnje zanimanje za"letovanja. Organizacije in društva pripravljajo vse potrebno za sprejem svojih članov na taborjenja ali v kolonije. Planinsko društvo Bled (mladinski odsek) imr. za letošnje taborjenje ob morju že pripravljen prostor pri Pultu. Tamkaj bo preživelo 14 dni 120 mladih planincev. Tudi taborniška organizacija »Jezerski biseri« pripravlja letovanje od 3. julija dalje v Kraljevici, v kraju, kjer so taborili tudi že prejšnja leta. Posebej bo organizirala večja letovanja tudi občinska zveza prijateljev mladine Radovljica. teklosti obiskalo mnogo ljudi, prav zato, ker so bile prirejene na prostem. Zato so se Begunjčani odločili, da še do avgusta zgradijo betonsko odrsko ploščo, kajti izkušnje so pokazale, da vsakoletno postavi jaln je lesenega odrskega provizorija preveč stane. , Po predračunu bo odrska plošča stala nekaj več kot milijon dinarjev. Na skupnem posvetu v Begunjah so se odločili, da bodo polovico prispevale organizacije z delom ter s prispevki, za ostalo pa so zaprosili podjetja. Pobuda Begun jčanov je dobra in vredna pozornosti ter podpore. Begunje so namreč kraj, ki ga poleti obišče vedno več turistov, Zato bi vsaka večja javna prireditev na prostem pritegnila veliko število liudi. Primer za to so dosedanje uprizoritve, ki jih je gledalo nad 100 tisoč ljudi iz vseh kraiev Slovenije. Odrska ploščad na bi omogočila tudi različne druge prireditve, ki bi obogatile poletni turistični kulturni in zabavni program. torja Kejzaria, Cesta Bratov Rupa r in še nekatere so v zelo slabem stanju in »kličejo na pomoč«. Najslabša pa je Prešernova cesta, ki veže Jesenice preko Poljan in Gorij z Bledom in s športnim igriščem Podmcžakljo ter je razen za osebni promet: pomembna za Železarno, Gradiš, Savo, Ko-vinoservis in še nekatera podjetja. Lukenj, ki so globoke tudi do 20 centimetrov, se voznik ne more izogniti, ker so prepogoste. Kako kvarno vplivajo te luknje na osebne in tovorne avtomobile, vedo le koristniki ceste, ki se upravičeno zgražajo nad tem, da se za popravilo ceste že nekaj mesecev nihče ne /meni. Kakor za ceste, pa se nihče ne zmeni tudi za številne okvare, ki nastanejo na vozilih zaradi skoraj neprevozne ceste. Del Prešernove ceste bo z dograditvijo podvoza odpadel. Med prvimi so volili BLED — V petek, 27. maja, so v Gozdnem gospodarstvu' Bled volili samoupravne organe delovne organizaalje. V delavski svet podjetja so izvolili 25 članov, v svete delovnih enot gozdarskih obratov v Bistrici, na Pokljuki, na Jesenicah, v gozdno gradbenem obratu, v transportu ter v splošni upravi pa so izbrali 62 članov. Volilne priprave so bile v podjetju dokaj razgibane, zlasti zategadelj, ker s L junijem uvajajo nov program dela s skrajšanim delov-nikom. Podjetje GG Bled je eno prvih v občini, ki jc žc izvolilo svoje samoupravne organe. J. B. pumi hi jih cieDAmo Skopje 63 domači film režija: V. BulajIČ Ustvarjalna Bulajičeva montaža je spremenila skop novinarski material z nekaterimi dodatki v človeško pretresljivo, z mero patetike obarvano izpoved, ne da bi drezala v prebolelo, ampak da bi ohranila dokument o določeni tragediji v določenem okolju. V znamenju specifičnosti je tudi sicer vsak Bulajičev prijem, ki ga določuje kot umetnika. Njegova izpoved je ustvarjalno podoživi jati je. Moč te izpovedi pa je v poznavanju in vživetju v določeno okolje. Zato nam Bulajičevo delo pri dokumentarcu odkriva njegove očitne, vendar doslej neizkoriščene lastnosti odličnega režiserja — dokumentarista. Ni nepomembno mnenje, da je Skopje 63 najboljši Bulajičev film. Čeprav se zde nekatere sekven-ce razvlečene, odkrijemo njihovo lepoto takoj, ko jim ostreje prisluhnemo. Tudi izpeljava vsake filmske misli je dosledna, izpeljava vodilnega koncepta prav tako. Izjemna tema je narekovala nov prijem, ki dokazuje pravilnost na začetku izvajanih misli. Tragedijo gledamo skozi oči preživelih. NK Avanture zimskih počitnic italijanski film režija: Camlllo Astroclnque Igrajo: Alberto Sordl Mlchele Morgan Pahljača obetajočih imen na plakatu se je ob projekciji izkazala za pretehtano fasado prazne, svetovljanske modne zgodbe, ki je ponovitev neštetih podobnih srečanj s priznanimi imeni. — Za-sluSkarstvo na višji ravni. Okrog zabavne interpretacije Sordija se zvrste blede epizode iz življenja visoke družbe, vse vrste ljubezni in poznan De Sicin lik snobistic-nega starca. Sicer so Avanture tip filma širokih razgledniških panoram in turistične propagande. Pre-senetljivo v neskladju s temi ambicijami filma so svetli trenutki vloge in igre M. Morgan, ki pa ostane pokopana v neustvarjalnem okolju. Sordijev humor je standarden, pa vendar originalen in od daleč spoznaven. Prav to dviga delo nad profanost, v kateri ie ustvarjeno in ki jo nezmotljivo določa industrijsko — rut ini rana produkcija. Morda se bomo nekoč nanjo navadili in se znali izogibati njeni asocialni akvarelno-sti. SREDA, S. Junija 196* • iz naših komun # i^ rts**lh komun • iz naših komun • iz naš:b fcarm««i U n^Sin komun it ko^nn 9 iz naših komun <• iz naših komu" GOZDNO GOSPODARSTVO BLED razpisuje prosto delovno mesto za: gradbenega delovodjo strojnika na buldožerju Strokovna izobrazba za gradbenega delovodjo: gradbena delovodska šola z večletno prakso. Ponudbe pošljite organizacijsko kadrovskemu sektorju GG Bled. Geološka skupina Gor. vas nad Šk. Loko sprejme v delovno razmerje: Šoferja D kategorije . šoferja C kategorije režiserja za vršenje obračunske službe v geološki skupini s srednjo strokovno izobrazbo skladiščnika s srednjo strok, izobrazbo Osebni dohodki bodo določeni po Pravilniku o osebnih dohodkih; terenski dodatek pa se bo določil po Uredbi o potnih in selitvenih stroških. Pismene ponudbe poslati na naslov: Geološka skupina Zavoda za nuklearne surovine, Gorenja vas nad Šk. Loko. Oglas velja do zasedbe delovnih mest. GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER pri Tovarni gumijevih izdelkov »SAVA« Kranj RAZPISUJE vpis učencev v prvi letnik Poklicne gumarske šole v Kranju za šolsko leto 1964/65. Sprejeti učenci se bodo izobraževali v poklicni gumarski šoli Gumarskega izobraževalnega centra dve leti za enega od naslednjih poklicev: — pripravi j alec polizdelkov > — izdelovalec tehničnih izdelkov — izdelovalec prešanih izdelkov — izdelovalec pnevmatike Po uspešno zaključeni poklicni šoli Je možno nadaljevati s šolanjem na tehniški šoli — gumarski odsek za zaposlene v Kranju za pridobitev poklica gumarskega tehnika. Diplomanti gumarskega odseka tehniške šole pa imajo možnost šolanja na gumarski smeri Fakultete za naravoslovje in tehnologije za pridobitev poklica inženirja gumarske tehnologije. Conter učencem poklicne gumarske šole plačuje redne mesečne nagrade in nagrade po doseženem uspehu, delovno obleko jn čevlje pa učenci dobijo brezplačno. Učenci lahko stanujejo v domu Poklicne gumarske šole. Za vpis veljajo tile pogoji: — uspešno zaključena osnovna šola — zadovoljivo zdravstveno stanje — starost 15 do 17 let. Vsi kandidati bodo morali v Kranju opraviti zdravniški in psihološki pregled, kamor bo vsak kandidat pismeno povabljen (prevozne stroške bo center povrnil). Kandidati morajo najkasneje do 30. junija letos predložiti Gumarskemu izobraževalnemu centru v Kranju naslednje dokumente: 1. lastnoročno napisano prošnjo za sprejem 2. zaključno spričevalo 8. razreda 3. izpisek iz rojstne matične knjige 4. prošnjo za sprejem v dom, ki jo morajo podpisati tudi starši (samo oddaljenejši učenci), 5. izjavo o sklenitvi delovnega razmerja po končani šoli s tovarno »SAVA« za dve leti, ki jo morajo podpisati tudi starši. Vsi interesenti lahko dobijo informacije v pisarni Gumarskega izobraževalnega centra v Kranju, Gregorčičeva tdica 8 (Tovarna »SAVA«, obrat I) ali po telefonu 20-71. I Gumarski izobraževalni center Za največjo tako imenovano negospodarsko investicijo v kranjski občini velja nova bolnišnica za ginekologijo ln porodništvo, Jcl bo dopolnjevala nastajajoči zdravstveni center na Zlatem polju. Koliko bodo stala vsa dela, je težko reči, vendar pravijo, da bo sedaj ta vsota znašala 825 milijonov dinarjev in mora zato občinska skupščina zagotoviti še 240 milijonov dinarjev. V škofjeloški občini Dovolj prostih delovnih mest RODICE # Najprej sem dolžan poravnati stare račune. Na bodice sem nabodel kranjsko kinematografsko podjetje, češ da se je znašlo in v stranišču kina Storžič pričelo pobirati vstopnino. To pa je le delno res, ker v resnici odškodnino zahteva uprava Delavskega doma, katere gost je tudi omenjeni kino. — No, ko je že beseda o straniščih, pa še nekaj o tem. Predlagam, da v hotelu Jelen v Kranju vsaj dvakrat na mesec temeljito očistijo stranišča, ker se iz njih po veži širijo prav nič hotelske dišave. # Na pokopališču človek ni več varen življenja! Kakšen pregovor pa je spet to, boste vprašali. To ni pregovor, pač pa resnica iz Straži-šča. Minuli teden, ko se je delal mrak in so po stražiškem pokopališču ljudje začeli prižigati svečke, jc od nekod neka\j priletelo. Še enr krat... in šc enkrat jc udarilo po cipresah. Bilo ni nič drugega, kot svinčene kroglice, ki jih je z zračno puško streljal na pokopališče paglavec iz Savinega samskega bloka. Verjetno je imel prazno glavo, sicer mu ne bi prišlo na misel, da bi kar na pokopališču strašil ljudi in jim ogrožal življenja. Če ne drug, naj tovarna Sava skrbi, da bodo stanovalci njenega bloka taki, kot se zagre. # 7.a dirke v škofji Loki so cesto, po kateri so vozili tekmovalci, na novo asfaltirali, vendar so z deli najbrž začeli prepozno. Konec asfaltiranja se je ta; koruza 50 do 55 din, koruzna moka 75 do 80 din, ajdova moka 150 do 170 din, pšenica 60 do 65 din, proso 80 din, oves 30 do 35 din, suho sadje 60 do 70 din za liter; pcteršilj novi 25 db 30 din, zelena 20 din za šopek; kokoši 1100 do 1200 din, piščanci 650 do 800 dinarjev, jajca 32 do 35 din za kos. AMD Podnart obvešča, da je pričetek tečaja za voznike amaterje v nedeljo 7. junija 1964 ob 8. uri v domu AMD Podnart. crnome PReBiuntSTun V TR2IČU Poročili so se: Rafael Perkc* trgovski pomočnik in Erncstina Zupan, šivilja; Franc Javornik, invalidski upokojenec in Marija švab, prcšivalka. ' Umrli so: Franc Brejc, preužit-kar; Jožef Cvek, osebni upokojenec; MaHja Prosen, upokojenka; Marija Sertoncelj, oseb. upok. V KRANJU Poročili so se: Stanislav Blaz-nik, predilec in Milka Barle, delavka; Vincenc Blaznik, uslužbenec in Marta žerovnik, krojačica; Sabin Mujič, delavec in Ana Slak, točajka; Alojz Tlribernik, kmet in Frančiška Mramor, delavka; Peter Oblak, gumar in Marija Štcr, trg. poslovodkinja; Anton Krevs, mizar in Antonija Etc-rovjč, trg. pomočnica; Adolf Kri-čej, steklar in Helena Koglcr\ tkalka; Franjo Božck, delavec in Roza Razinger, kuharska pomočnica; Jože Pikš, kmet in Frančiška Nastran, tov. delavka; Janez Cof, železničarski kretnik in Ana Kastrelic, konlrolorka; Franc Pernuš, nameščenec in Marija Ah-čin, nameščenka; Stanislav Kokelj, orodjar in Marija Pušnik, pletilja. Trgovsko podjetje »ELITA«, Kranj ODPIRA novo otroško trgovino BABY . na Koroški ccslr 5 (bivša komisijska trgovina) Trgovina bo založena z otroško konfekcijo, otroškim perilom, dojenčkovo opremo ln otroškimi vozički. Priporoča sc ELITA, Kranj . GIMNAZIJA V KRANJU objavlja razpis vpisa za šolsko leto 1964/65 Gimnazija v Kranju bo v novem šolskem letu sprejela v prvi letnik 140 učencev. ROK ZA VLAGANJE PRIJAV Uprava šole bo sprejemala prijave kandidatov do četrtka, 18. junija 1964. PRILOGE Prijavi (na o,br. 1,20), kolkovani s 50 din, j- treba priložiti šc: 1. rojstni list, / \ 2. izkaz o uspehu in Vedenju, 3. originalno spričevalo o dovršeni osnovni šoli. POGOJI " a) kandidat mora z uspehom končati osnovno šolo; b) nc sme bili starejši kot 17 let; o spreiemu kandidatov, ki so do enega leta starejši, odloča razpisna komisija. ■ IZBOR: Pred sprejemom bodo kandidati opravili preizkus znanja iz slovenskega jezika in matematike, oziroma tujega jezika. Pismeni del izpita opravljajo vsi kandidati, UStnO pa tisti, ki bodo pokazali pri pismenem delu slab uspeh. Preizkus znanja bo od 20. do 24. junija za vse učence, ki se bodo javili na razpis Datum in čas izpita bosta objavljena na oglasni deski šole. Razpisna komisija • Gimnazije v Kranju mm, Tovarna gumijevih izdelkov „SAVA« Kranj takoj zaposli večje število novih delavcev za delo v proizvodnji Pogoj: starost nad 18 let. Delo v treh izmenah. Pri izboru bodo imeli prednost kandidati z odsluženim kadrovskim rokom. Prijave sprejema organizacijsko-kadrovska služba. OfMERTNIZA V/irn puigeriein tiga krana na snagne daicma, de ie po ti dulgi vnuvizhni bolesni to eno /tra/hno /mer /turil en shlahtni, vuzgeni inu re/hpekta pulni TA OSMI KLASS V to eno kransko blasheno semlo bode deian tiga 6. roshenzvita v tim leiti Gospudovim 1964/o ti 11. uri pred puldnem. Izdaji, in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607 11 1-135. Telefoni: glavni In odgovorni "tednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75 , 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so bota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za ncnaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. \ v ZAHVALA Ob nenadni smrti nas je v 62. letu starosti za vedno zapustil naš nepozabni mož, oče, stari oče in stric JOŽE ROGELJ Zahvaljujemo sc ZZVB, Društvu upokojencev, SZDL Voglje, oddeJku relejev tovarne Iskra, Tekstilnemu kem. šolskemu centru Kranj, duhovniku prof. Krakarju in kaplanu iz Šenčurja. Posebno zahvalo izrekamo družini Mcjačcvi iz Vogclj in vsem sosedom ter sorodnikom, ki so nam v težkih urah toliko pomagali. Hvala vsem za izrečeno sožaljc, cvetje in vence'. žalujoči: žena Francka, sinova Janez in Jože, hčerki Cilka in Julka z družino ter ostalo sorodstvo Voglje, dne 1. junija 1964 Višja tehniška šola v Mariboru objavlja po 84. členu statuta RAZPIS za sprejem rednih in izrednih študentov v prvi letnik šolskega leta 1964/65 I. Šola ima naslednje študijske oddelke, odseke in usmeritve 1. Oddelek za strojništvo: — tehnološko-obratovni odsek — energetsko-konstruktorski odsek — odsek za varilno tehniko 2. Oddelek za elektrotehniko: — odsek za energetiko usmeritev - elektrifikacija usmeritev - industrijska elektrotehnika — odsek /a elektroniko usmeritev - avtomatika in industr. elektronika 3. Oddelek za gradbeništvo in komunalo: — gradbeno-operativni odsek — gradbcno-komunalni odsek 4. Oddelek za kemijo: / — odsek za kemijsko tehnologijo — odsek za kemijo 5. Oddelek za tekstilno tehnologijo Odseka za varilno tehniko (na oddelku za strojništvo) in za kemijo (na oddelku" za kemijo) bosta odprta v šolskem letu 1964/65, .če bo šola dobila ustrezna sredstva in če bo dovolj interesentov. II. Vpisni pogoji V šolo se lahko vpišejo: 1. brez sprejemnega izpita — tisti, ki so z uspehom zaključili šolanje v gimnaziji ali ustrezni srednji strokovni soli, katere učni program matematike, fizike in kemije je po obsegu enak programu istih predmetov v gimnaziji; 2. s sprejemnim izpitom — tisti, ki so z uspehom zaključili šolanje na srednji šoli, kjer učni program iz matematike, fizike in kemije ni enak programu gimnazije, v ustrezni industrijski šoli ali kaki drugP strokovni šoli s praktičnim poukom ali vajenski šoli, ali pa v ustrezni vojaški šoli za aktivne podoficirje ali vojaške uslužbence, na katerih je trajalo šolanje vsaj tri šolska leta, in z uspehom opravijo sprejemni izpit; 3. tisti, ki niso končali ustreznih šol, če so bili vsaj štiri leta na uspešnem praktičnem delu, ki ustreza smeri študija, v gospodarstvu ali kakšni drugi družbeni dejavnosti, in z uspehom opravijo sprejemni izpit. Kandidati za izredni študij morajo poleg izpolnjenih pogojev, navedenih pod eno izmed prejšnjih točk, izpolniti tudi pogoj, da so v stalnem delovnem razmerju. III. Sprejemni izpit Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje pod točko 2, morajo opraviti sprejemni izpit iz matematike, fizike in kemije, kandidati pod točko 3 pa še pismeno nalogo splošne ali Strokovne vsebine. Sprejemni Izpiti bodo predvidoma v začetku septembra. IV. Vložitev prošnje Lastnoročne« napisani prošnji, kolkovani s 50 dinarjev državne takse,' morajo kandidati priložiti: zadnje šolsko spričevalo ali sodno overjen prepis, izpisek iz rojstne matične knjige (rojstni list), življenjepis, tisti, ki so bili zaposleni, šc potrdilo delodajalca o trajanju, vrsti in uspehu zaposlitve. Kandidati za izredni študij predložijo še: potrdilo delodajalca, da so v stalnem delovnem razmerju, izjavo, s katero sc zavežejo, da bodo kot izredni študenti plačali določene stroške za študij ali da bo te stroške plačal delodajalec. . Listine morajo biti — razen spričevala — kotkovane s kolkom za 30 din državne takse. V prošnji morajo biti zlasti navedeni naslednji podatki: točen naslov kandidata, v kateri oddelek se želi vpisati in ali namerava študirati redno ali izredno. Kandidati, ki se želijo vpisati na šolo kot redni študenti, morajo priložiti tudi obvestilo, iz katerega bo razvidno, če imajo v času študija zagotovljeno stariovanje in štipendijo. Omenjene podatke potrebuje šola zaradi morebitnega posredovanja pri zagotovitvi stanovanja oziroma štipendije, kar morajo kandidati v obvestilu izrecno navesti. K prošnji priložite tudi prazno dopisnico s čitljivo izpisanim naslovom. S priloženo dopisnico bo kandidat obveščen o rezultatu razpisa oziroma pozvan k sprejemnemu izpitu. Razpis bo zaključen 15. avgusta 1964. leta. Prošnje z zahtevanimi listinami pošljite po pošti na naslov: Višja tehniška šola, • Maribor, poštni predal 148, ali jih predajte tajništvu šole v Smetanovi ulici 18/1, dnevno od 10. db 12. ure, vsak dan razen sobote v sobi št. 63. V. Pojasnila Višja tehniška šola v Mariboru je dvoletni prvostopenjski visokošolski zavod za študij tehnike. Njena osnovna naloga je, da izoblikuje nov strokovni profil prvostqpenj-skega inženirja. Razen tega daje šola potrebno strokovno izobrazbo za nadaljevanje študija na drugi in tretji stopnji ustreznih fakultet univerze v Ljubljani. Ko opravi študent vse izpite in druge študijske obveznosti ter uspešno izdela diplomsko nalogo, dobi diplomo, s katero se mu priznava zaključena prva stopnja visokošolske izobrazbe in strokovni naziv inženirja ustrezne stroke. Vsa nadaljnja pojasnila o razpisu daje tajništvo šole, kjer je na razpolago tudi posebna informativna brošura. Brošura je bila razposlana tudi delavskim univerzam, društvom inženirjev in tehnikov, Studijskim centrom za izredne študente šole ter delovnim organizacijam SR Slovenije. Naslovi centrov za izredni študij Višje tehniške šole v Mariboru so: * Delavska univerza PTUJ, Trg mladinskih brigad 4 Delavska univerza MURSKA SOBOTA, Titova 18 Delavska univerza RAVNE NA KOROŠKEM Združenje študijskih centrov višjih in visokih šol CELJE, Trg Svobode 6 Delavska univerza KRANJ, Staneta Žagarja t Delavska univerza NOVA GORICA Radničko vseučilište PULA' Istarski ugljenokopi, kadrovska služba, LABIN Centar za vanredni studij tehnike BANJA LUKA, Ferhat- pašina bb Krovinovič Branko, Taxi-remont, ZAGREB, Palmotičeva 25 Za SISAK bo naslov centra določen naknadno. VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR ) M. Tuain Tom Sawyer-detektiv 1. Nekega dne, sonce se je pravkar nagibalo v zaton, sva vsa poparjena sedela na kamnitih stopnicah pred hišo, ko stopi pred naju teta Polly s pismom v roki. »Tom,« je rekla, »moral boš povezati culo. in odpotovati v Arkansas. Teta Sallv bi rada videla, da jo obiščeš.« Najrajši bi bil zaplesal, tako sem bil vesel. Mislil sem, da bo Tom planil k teti in jo objel okrog vratu, da ji bo zmanjkalo sape. Toda ne! Sedel je, kot bi bil nem, in se ni niti zganil. Bil sem ogorčen, ko sem videl, da kar naprej bulji vame. 2. Naposled je počasi rekel: »Teta, res ml je hudo žal, a o tem sedaj nočem niti slišati?« Najrajši bi ga oklofutal, tako sem bil jezen nanj. Teta Pollv se je držala, kot da bi jo kdo s kolom po glavi. Celo minuto je stala in ni zinila besedice, zato sem utegnil Toma suniti pod rebra in mu zašepctati: »Kaj se ti je pamet čisto skisnla? Kako moreš zavreči tako srečo?« Ni se zmenil za moje besede. »Molči, Huck Finn,« je zamrmraL »Ali bi morda rad, da bi opazila, kako me mika, da bi šel tja? Le kar pusti me, dobro vem, kako jo je treba opetnajstiti.« 3. Medtem je teta Pollv snet prišla do sape in zarohncla: »Tako torej, o tem nočeš nič slišati? Kdo je že kdaj videl .kaj takega? In to se ml drzneš reči v obraz? — Kar takoj se poberi gor v'< svojo sobo in si poveži culo! — Niti besedice več, tega ti kratko malo ne dovolim, sicer jih dobiš po butici.« Mahnila ga je po glavi, ko sva se prihulila in brž stekla mimo nje. Tom se je začel navidezno cmeriti. Nato sva jo ubrala navzgor po stopnicah. Ko sva stopila v sobo, mi je rekel: »Veš, kmalu ji bo žal, da me Jc pustila od doma.« šport • šport • šport • šport • šport © šnort • šport • šoort © šport © šport © šoort © šoort • šport © šport • šport • spori © šport • špc Občni zbor ZTK Slovenije 4. in 5. junija bo v Ljubljani občni zbor Zveze za telesno kulturo Slovenije. Naša centralna republiška športna organizacija polaga obračun svojega dela. Mnogo je bilo storjenega na področju telesne kulture v zadnjih letih, a pred nami so še. velike in težke naloge, če hočemo dđseči, da bo telesna kultura šla v korak s hitrim razvojem ostalih družbenih dejavnosti. % Še vedno je premalo delovnih ljudi »vključenih v športne organizacije # Še vedno imamo premajhno število objektov za gojenje telesne kulture # Še vedno se posveča pre: majhna pozornost rekreaciji kot delovnega faktorju koristnega počitka # Šc vedno primanjkuje amaterskih in profesionalnih strokovnih delavcev. Še veliko je pomanjkljivosti v naši telesni kulturi. Vemo za te slabosti in zaradi tega nam jih ne bo težko odpraviti. 36 strokovnih republiških organizacij se bori za ostvaritev svojih ciljev. Veliko število športnih funkcionarjev še ni pozabilo na čase, ko so se v športu naučili premagovati samega sebe. Za njimi stojijo mladi športniki, rezultat njihovega dela, ter jih vzpodbujajo k še večji aktivnosti ter jim pomagajo pri ostvar-janju svojih in njihovih želja. Kranjski odfaojkarji v I. republiški ligi Po letih, ko je kranjsko odboj- Ta uspeh je vneto skupino tako stili v borbo z željo, da ne bi iz- novem stadion« v Kranju zgraje-ko zastopala še Mladost je sledil navdušil, da so se'takoj pO kon- 'padli, vendar pa se je že po šc- no igrišče za odbojko. Na vse daljši zastoj tega športa v Kra- Čanem tekmovanju pričeli ipri- stih kolih pokazalo, da so dobro svoje težave gledajo fantje zelo nju. Pred štirimi leti pa se je za previjati z željo, da se prihodnje pripravljeni za tekmovanje. Nji- optimistično in so prepričani, da odbojko ogrela skupina fantov in leto uvrstijo v I. slovensko ligo. hova trenutna uvrstitev kaže, da so začetni rezultati v slovenski deklet na .kranjski gimnaziji ter Botrovala jil je sreča in tako se So se vključili v enakopravno bor- ligi za najmiajšo ekipo (povpreč-ustanovila svoj odbojkarski klub. jim Je ta želja izpolnila že letos, bo z najboljšimi slovenskimi od-Po uspešnih kvalifikacijah so na- Najboljša slovenska kluba Branik bojkarji. Stopili v »drugi republiški Ugji, in Fu/.inar sta se uvrstila V zvez- Predvsem zaradi neizkušenosti pr- no ligo. Tako je ostalo v I. re- Lestvica slovenske odbojkarske vo leto niso uspeli ter so izpadli publiški ligi eno mesto prosto, a lige: iz lige. Začetni neuspeh jim ni Kranjčani Sp dobili pravico kva- Bežigrad 7 vzel volje. Že naslednje leto so lifikacij. Ze po tradiciji so tudi Kanal 6 bili ponovnft člani lige. Nastop v tokrat uspeli ter sc uvrstili v Maribor 6 novi sezoni je bil uspešnejši, družbo najboljših slovenskih od- Črnuče 7 vendar so zaradi tehničnih težav bOikarskih ekip. Novo mesto 6 Za dosežene uspehe so v veliki Žirovnica 6 meri zaslužni dolgoletni predsed- Triglav 6 nik kluba dr. Jaka Vadnal, teh- Črnuče 6 nični vodja 1n'ei. Prvenstvo je bilo ločeno za 50 hrbtno: Ivica Hribar (Simon Pa je bil Franc Cerne s 550, tre tj do 12. leta starosti ln sta- Jenko), 50 prsno: Zinka Selih Pa z istim številom Franc Nagne. posameznih (Stane Žagar), 50 cravvl: Marta Med gosti je bila najboljša tc** Novak (Stane Žagar). movalka Henrika Hajsslcr, ki J* Pri mlajših je bila prva šola dosegla 548 krogov, pred Alojzom Simon Jenko z 39 točkami, slede Vernerjem, ki je dosegel 543 kro-Primskovo 33 točk, Lucijan Seljak gov. Celovški strelci so si ogledan 11 ter Stane Žagar 6 točk. nekatere zanimivosti, nato pa *° Med starejšimi so šole zasedle sc v nedeljo zvečer vrnili v <-e" naslednja mesta: Simon Jenko 66, lovec. Stane Žagar 60, Lucijan Seljak 30, France Prešeren 26 in Primskovo Gorenjska rokometna liga 3 točke. v skupni uvrstitvi je ™™gova- Križe za kvalifikacije lec šola Simon Jenko s 105 točkami, sledijo Stane Žagar 66, Luci- Dve koli pred koncem prven-jan Seljak 41, Prlmskovo 36 ln stva je položaj že skoraj povsem cravvl: Tomo Baldcrman (Si- France Prešeren 26 točk. jasen. Križe imajo 4 točke pred- Udeležba je bila slaba, saj šola nosti, tako da jih praktično nih" Francc Prešeren sploh ni nastopi- če več nc more ujeti. Tudi drugo la med mlajšimi tekmovalci, a in tretje mesto na lestvici sta od-šola Stane Žagar samo z enim dani. Zabnica bo druga, .pa če-tckmovalccm. prav izgubi obe preostali tekmi* Učitelji telesne vzgoje za tek- ker igra Radovljica le šc 1 tekmovanje niso pokazali nobenega mo. Za nadaljnja mesta pa je boj zanimanja, kar dokazujejo nepo- večji in sedaj še ne moremo na-polne prijave (učenci so sami povedati vrstnega reda. prosili vodstvo tekmovanja, da jih je naknadno prijavilo) in to, da Je tekmovanju prisostvoval samo en učitelj telesne vzgoje. P. Čolnar učene rejše. Zmagovalci disciplrnah so bili Mlajši pionirji: pionirji — 50 prsno: Vinko Sorli (Primskovo), 25 cravvl: Anton Catar (Simon Jenko), 25 hrbtno: ni bilo prijav; pionirke — 50 pfsno: Sonja Ari-zanovič, 25 cravvl in 25 hrbtno: ni bilo prijav. Starejši pionirji: pionirji — 50 prsno: Viktor Mohorič (Lucijan Seljak) 38.0, 50 metuljček: Jane/. Nadižar (Stane Žagar), 50 hrbtno: Boris šajatovič (Simon Jenko), 50 skem prvenstvu, ki bo 30. junija v Mariboru. njem tekmovanju prvič ne sodelujeta moštvi Jesenic in, »Bleda, Jesenice 2 kar kaže na id, da si v teh mestih škofja Loka 2 športni delavci premalo prizadevajo, odnos,io kažejo premalo (kolone pomenijo volje do dela. dobljene, izgubljene, razlika v ko-T. Kaštivnik ših, točke) Na Jesenicah je bilo končano Vsa moštva na tekmovanju so Rusa za mnenje o možnosti plas- gorenjsko prvenstvo v košarki za bila izredno izenačena. Sodniki, maja na slovenskem prvenstvu: mladince, katerega so se udeležile Camiplin in Verter iz Ljubljane Kandidaturo ™ ««mi!t™ ekipe Jesenic, škofje Loke in TW- ter Kristan in Svetin z Javorni- ga n^T^^SSoSZl glava iz Kranja Tekmovanje Je ka so ,meh pred kakšnim. 100 gle- igralci oiimpije, Slovana ln Svo- bllo izredno borbeno, saj Je prvak dalci težko nalogo ki pa so jo bode iz L)ubljane v da bo_ dobil pravico nastopa na sloven- uspešno opravili. Ekipe so odšle mo kljub temu uspeli osvoliti tre z Jesenic zadovoljne z rezultati „e all četrto megto ter tako in Prikazano igro. Tud, mladine. slali nosm sR ,ne /a nMleAlJc Z škofje Loke so prikazali dobro leto. Naša ekipa je še zelo mla- zaradi slabega da, saj bodo naslednJc leto „ rcm so fiodelovala ]e tri mo5tva. ^Jot?n^i"^dtoe^b0ri vsi mladinci, tako, da računam, da Prvenstvo je bilo dvokrožno. V mu p se homo ^daj lahko borili za prvem srečanju, ki jc bilo prejš- Najboljši prr zmagovalni ekipi osvojitev naslova slovenskega pr- njo nedeljo, na Jesenicah so zma- Tnglava so bili Znidar, Omahen, vaka.« n^nfbi^v1^3"-, Pred^C.mJ-1 Kranjski mladinci so na lan-tieba pohvaliti Omahna, ki jc bil ci._„, t.i , najboljši strelec turnirja ter naj- S.,Cm sloven«kem prvenstvu osvo-mlajšega udeleženca Mlakarja, ki f" peto mcsto ter zaradi tega izje kljub temu, da je dopolnil šele ,avo njihovega trenerja lahko 16. leto pokazal tehnično zelo le- okrnimo kot realno, vendar z do-igrane tekme, po igro. . dalkom: . Po končanem turnirju Savica : Krvavec 24:12 (11:6) StoržiČ : Križe 19:26 (12:11) Duplje B : Radovljica 13:16 (7:4) Rezultati: Jesenice Triglav Triglav Lestvica Triglav : škofja Loka 51:45 Škofja Loka 66:32 Jesenice 69:66 135:98 117:114 77:117 Balinarsko prvenstvo Gorenjske Na Trati pri škofi i Loki je bi- stopalo Gorenjsko na republiškem lo v nedeljo zaključeno balinar- balinarskem prvenstvu, ki bo v sko prvenstvo Gorenjske, na kate- Ljubljani. Celotna organizacija dvokrožme-ga balinarskega srečanja je bil* zelo dobra. Zmagovalna ekipa Je gali balinarji s Trate. Tudi v dru- prejela pokal. — Ob koncu naJ gen srečanju, ki je odločalo o povemo, da je na Gorenjskem ba-končni razvrstitvi, so zopet pre- linarskih klubov več, za tekmO-močno zmagali traški balinarji. vanje pa so se prijavile le tri eki-Drugo mesto so zasedli balinarji pe. Upajmo, da bodo prihodnje iz Radovljice, Jeseničani pa so leto na prvenstvu Gorenjske teK*; bili tretji. Najboljšo igro so po- niovali razen sedanjih treh tudj če bodo še naprej kazali igralci s Trate, ki v vseh ostali, ki letos iz nerazumljivi" smo tako resno trenirali. srečanjih niso izgubili nobene razlogov niso prijavili svoje ude- vprasah trenerja prvakov Milana p. Čolnar igre. To moštvo bo v kratkem za- ležbe. — V. R.