Vrex*o — Cena C O. G O Domoljub v Ljubljani 27. Januarja 1943-7CX1 ^ /!fi - Šipv. 4 56 - Slev. 4 Dolenjski dom v snega Jaročite so na knjižnico še danes pri upravi knjižnice, Ljubljana, Kopit "leva 6 ali v Ljudski knjigarni ali vnjeni podružnici na Miklošičevi c. 5 r Ko KojeS svoj značaj -i Gospodar Mlad si, pa se ti zdi, da bi hotel kar ves svet [K> svojo voditi in ga po svojih mislih okre-niti. Le počasi I Res moraš voditi velik svet. To* da tisti svet ni zunaj ia okoli tebe, marveč v tebi samem I Nekaj velikega je, če človek lahko druga vodi, še nekaj večjega je, če človek zna seba prav ravnati. O slavnem rimskem vojskovodju Cezarju zgodovinarji pripovedujejo, da jo bil rojen za vla-darja ter da se je tega tudi zavedal. Živel pa jo skromno in preprosto. Nikoli ga nihče ni vidol pijanega. Vsako stvar, veliko ali majhno, je upravljal z vso dušo. Vse, kar je storil, je storil živahno, pa modro in preudarno. Zakaj? Ker jo samega sebe znal voditi. Zato pa je znal tako d»> liro voditi svojo vojsko, rimski senat in rimsko ljudstvo. Kdo je gospod ali gospodar? Ttisti, ki zn* nad samim seboj gospodariti. V čem? V zunanjostih in notranjosti! Mestnega otroka je nekdo nekoč vprašal, kakšen je razloček med možem in gospodom. Otrok jo povedal, da mož nosi čepico na glavi, gospod pa klobuk. Tako se je otroku zdelo, pa je v nečem kar pogodil. Gospod jo tisti, ki skrbi za svojo zunanjost. Tn ni kar tako brez pomena, saj ia nje odseva človekova notranjost. Ali si moreš misliti, da bi bil naš Gospod v raztrganih capah lio* dil po svetu in uiii. Nikakor ne, kaj ne? Saj ja njegova obleka bila tako dobra, da so zanjo celo vadljali, ko je Gospod že na križu visel. Ali si moreš misliti, da je naš Gospod kakor kak zamazan sanjač kolovrati! okoli ljudi? Nikakor net Saj je bil prav tako dobrodošel gost med siromaki kakor mod imenitniki. Prijazna zunanjost poživi in okrepi naše notranje mišljenje. Obojo spada skupaj. Biti moramo gospodarji svojih misli. Kdor svojih misli ni gospodar, je raztresenec in govori ter živi kar tja v en dan. Kdor ne gospodari nad 6vojo domišljijo, jo sanjač. Ko bi človek holel zapisati vse tisto, kar mu čez dan roji po glavi, bi to bilo nekaj strašnega. Prenašati moraš svoje telesne bolečine t Ko so zlata lačni španski osvojevalci ujeli mehikan-skega kralja Guotimozina ter ga posadili na žareče oglje zraven njegovega ministra, je minister od liolečin kričal. Kralj pa mu je dejal: »Zakaj kričiš? Ali meniš, da jaz na rožicah sedim?« Krotiti moramo znati svojo nagone. Le poglej Ezava, ki jo ni znal krotiti, ko je lačen prišel z lova domov. Zadišala mu je kuhana leča, ki si jo jo bil pripravil njegov brat Jakob. Za skledo leča je Ezav prodal svoje pravice, ki jih je kot prvorojenec imel. Ezav je pač bil gospodar gozda in; polja, zato pa je bil hlapec svojega želodca, zaradi česa je zapravil Svojo dediščino. Kroti svoje počulkel Le toliko časa boš močan, dokler boš svoje čutnosti krotil. Samson jo prav gotovo bil močan dečko, saj so se ga bali vsi sovražnikL Leva je tako gladko zadavjl, kakor malega kozliča. Ostal pa je silen in močan dokler je bil čist. Ko ga je premagala strast do poganske ženske, je izgubil svojo moč, ujeli so ga in mu oči iztaknili. Ne bodi muhasti Praviš, da Bi nervozen, p« si le muhast, kar pa nič drugega ni, kakor šibka volja. Zavedaj se, da drugi ljudje niso zato n« svetu, da bi prenašali tvoje sitne muhel Vsaka človeška duša krije v sebi velike skrivnosti. V vsaki duši je božja podoba po svoje upo4 dobljena. Vsakdo ima pa po svojem rojstvu, pa naravi, po vzgoji in po druščini svoje posebnosti, Kakor si dva lističa na drevesu nista do> pik« (Dalie na Z strani spodaj.) Vojni dogodki preteklega tedna Važni uspehi v Tuniziji Italijansko vojno poročilo od 18. prosinca it 968 nam sporoča, da v vzhodni Tripolitaniji potekajo živahni boji. v katerih so močne osne za-Sfitnice v boju z močnimi sovražnimi oddelki. Pri tein je 20 sovražnih tankov bilo poškodovanih. — V Tuniziji so osne čete odbile krajevne »ovražne napade nu svoje postojanke. — Osno letalstvo je uspešno enapadalo alžirske luke ter poškodovalo več sovražnih ladij. Italijansko vojno poročilo št. 009 od 19. prosinca naglaša, da so se v Tripolitaniji italijanski ln nemški oddelki zagrizeno upirali vz rajnemu sovražnemu pritisku ter sovražniku zadali otKut-ne izgube. - V pokrajini Fezan v užm Libijski puščavi so se boii med oglednicanu končali v korist osnih vojakov. - V Tuniziji so italijanske in nemške čete spet pridobile novega ozemlja ter zajele več desetin ujetnikov. — Osuo letalstvo je bilo močno delavno ter je zbilo vsega skupaj 10 sovražnih letal. . „_„ , ™ Italijansko vojno poročilo št. 9,0 od 20. prosinca naglaša, da so se v Tripolitaniji včeraj boji nadaljevali ter da so roji osnega letalstva tolkli angleške kolone ter zadrževale njihovo napredovanje. — Oddelki italijanskih posadk na jugu so uspešno napadli nasprotni oklepni oddelek, uničili 5 avtomobilov ter zajeli nekaj ujetnikov. V Tuniziji se ob močni podpori letalstva nadaljujejo hudi boji v katerih so italijanske in nemške čete zavzele važne postojanke ter zajele več sto ujetnikov. — Letala so zbila 5 sovražnih letal, med njimi eno nad mestom Tripolis. — Italijanska torjiedna letala so napadla sovražno ladijsko spremljavo ter potopila en parnik. Prav tako so letala napadla dve sovražni podmornici, izmed katerih se je ena potopila. Italijansko vojno poročilo št. 971 od 21. prosinca poroča, da so 06ne čete v Tripolitaniji izvedle naprej določene premike, letala pa so napadala sovražne kolone ter zbila 5 sovražnih leni. — V Tunizij so osne čete utrdile dosežene in zavzete postojanke. V zadnjih treh dneh so osne sile tamkaj zajele 1600 ujetnikov ter mnogo drugega vojnega plena, med njimi 20 topov. Italijansko vojno poročilo št. 972 od 22. prosinca razglaša da so dne 21. prosinca bili hudi boji južnovzhodno in južnozahodno od mesta Tripolis na obalni črti Garian-Taruna. Italijanska letala so sestrelila dve sovražni letali ter napadala ■ovražne kolone. V Tunizu so osne čete zasedle nove postojanke. Vsega 6kupaj so tukaj osne čete doslej zajele nad 2500 ujetnikov. — Pri Gabesu so osna letala sestrelila sovražni bombnik. Trije možje iz posadke so bili zajeti. — 06iia letala so UBj>ešno najiadala sovražne luke in ladje v njih ter tega dne sestrelila vsega skupaj 11 sovražnih letal. Krvavi boji v Rusiji Nemško uradno poročilo 18. prosinca naglaša, da se na jugu že dva meseca trajajoča zimska bitka z nezmanjšano silo nadaljuje. Posadka v Stalingradu se junaško drži ter odbija vse sovražite naj>ade. Drugod pa nemške in zavezniške čete v gibljivem bojevanju odbijajo sovražne napade, ter delajo svoje protinapade. Nemško uradno poročilo od 19. prosinca pravi, da so nemške in rumunske čele v zahodnem delu kavkaškega bojišča odbile vse sovražne napade. Na bojišču v severnem Kavkazu ter ob Donu se boji s spremenljivo 6rečo nadaljujejo, pri čemer je bilo doslej uničenih tam 62 sovražnih oklepnikov. Nemške čete v Stalingradu se v težkih bojih stalno branijo. Nemško uradno poročilo od 20. prosinca pravi, da so nemške, rumunske in slovaške čete v •everaozahodnem delu Kavkaza odbile vse ruske etnaka, tako si tudi dva človeka nista. Vsak človek je nekak dragulj, kakršnega na svetu pred njim še ni bilo. Ta dragulj pa ni še zbrušen, tre-ha mu jo dali še le pravo obliko, da bo res dragocen. Tisti, ki so pravilno zbrušeni, so pravi in plemeniti ljudje. Med ljudmi Je velika razlika. Vsak človek za te je oseba za se. Niso pa vsi osebnosti, to se pravi značaji. Ljudi je mnogo, malo pa značajev. ali in oz. Bodi mož. gosjiodar svoje zunanjosti in notranjosti! Tako boš lahko tudi drugim gospodoval ter Jih vodil k sreči 1n blagoslovu. napade Med Kavkazom in Donom južno vreme ovira delovanje na obeli straneh. — Ob Donu so nemške čete s pomočjo letalstva ustavile po hudih bojih sovražne napade. — Vkljub pomanjkanju se branilci Staiingrada ljuto bore. Nemško uradno poročilo od 21. prosinca navaja da so Rusi na južnem delu bojišča svoje napade nadaljevali, da pa so bili povsd odbili. Dne 19 in 20. prosinca je bilo tukaj uničenih 52 oklepnikov. — Nemške čete v Stalingradu s skrajnim naporom zadržujejo sovražnika. — Od 11. do 20. prosinca so nemške sile na suhem uničile 27 oklepnikov. Nemško uradno poročilo od 22. prosinca se glasi, da so nemške čete na jugu odbile sovražnika, ki je imel velike izgube. Sovražnik je na vsej fronti drl naprej, pa so ga Nemci na več krajih ustavili ter vrgli nazaj. — Na vzhodnem Kavkazu so se nemške čete v premakljivem liojeva-nju odmaknile od sovraženika, kar se je zgodilo po načrtu. Nemška skupina v Stalingradu, ki je od sovražnika tesno obkoljena. 6e mu krčevito upira. Tudi včeraj so ga ustavljali, čeprav je nastopal v veliki premoči. Vkljub junaški obrambi pa niso mogli preprečiti, da ne bi bil sovražnik z zahoda vdrl na neko točko, zaradi česar so se nemške čete morale umakniti za nekaj kilometrov nazaj. Ob Donu 6e nadaljujejo menjajoči se boji. Ena izmed nemških oklepnih divizij, ki se bori iužno-vzhodno od Staiingrada, Je doslej uničila že 1000 ruskih tankov. KRATKE Razlika mod nekdanjo in sedanjo podmorniško vojno V zvezi z vedno večjimi izgubami angleškega in ameriškega trgovskega brodovja pravijo v Berlinu, da v nasprotju s tem, kar se je dogajalo v prejšnji svetovni vojni, od začetka sedanje vojne do danes osne sile potapljajo vedno več nasprotnikovih ladij. Dočim so ie angleiko-ameriške pomorske izgube leta 1918 znižale za približno na 3 milijone ton na leto (v letu 1917 so znašale Je 6 milijonov ton), je danes, po treh letih vojne, mogoče videti nekaj čisto nasprotnega. Izgube angleško-ameriškega trgovskega ladjevja, ki so do- I segle 1. marca 1941 15 milijonov ton, so do 31. dcccmbra 1942 narasle na približno 24 milijonov ton. Očividno «e Angležem in Amerikancem nI posrečilo najti primernega sredstva, da bi zboljšali svoj položaj, kakor se je zgodilo v začetku leta 1918, ko so svoje trgovske ladje, namenjene v Evropo, začeli spremljati z vojnimi ladjami. Zimska oprema nemškega vojaka Po izkušnji iz prejšnje zime je nemško vrhovno poveljstvo posebno močno in toplo opremilo vojake, ki se borijo na vzhodnem bojišču. Nove obleka ter oprema je narejena tako, da vojskujoče se čete kolikor mogoče malo čutijo ostrino zimskega podnebja. Vsak vojak je tako dobil močne škornje, krznene ovijalke. hlače iz nepre-močljivega blaga ter široke plašče, ki jih ščitijo pred vetrom in snežnim viharjem. Ti plašči so izdelani tako, da ščitijo tudi tiste dele obraza, ki morajo biti vedno odprti ter imajo tudi kapuce, ki se jih vojaki lahko poslužijo, kadar je treba. Vojakom so bile razdeljene tudi močne rokavice. Nova oprema je bila proučena in izdelana tako, da ne škoduje vojakom in četam pri gibanju ter jim ne preprečuje vida in sluha. Iz ujetniškega taborišča pred oltar Gospodov V stolni cerkvi v Reimsu je bila oni dan slovesna duhovniška posvetitev 14 francoskih vojnih ujetnikov, ki so dobili dovoljenje, da smejo iz nemškega ujetniškega taborišča v Reims, da prejmejo duhovniško posvečenje. Zatem so se podali v svoje rojstne župnije, kjer so peli novo maSo. Cez nekaj dni so se vrnili v Nemčijo v ujetniška taborišča, kjer bodo opravljali duhovniško službo. Turško rožno olje Pridelek rožnega olja v Turčiji je omejen na okraja Isparta in Burdur in je znašal v preteklem letu okrog 200 kg. Prejšnja leta je bil pridelek rožnega olja znatno večji, zakaj dosegel je običajno okrog 800 kg. Cena rožnega olj« jc poskočila v zadnjem času od 800 na 1110 turških funtov za kilogram. Zavod za znanstveno raziskovanje osrednje Azije so ustanovili v Miincbenu. »Od Adrije do Črnega morja« je naslov članku, ki ga prinaša bolgarsko •Slovo«! v njem razpravlja o veliki cesti od Tirane do Varne. V Združenih državah je hud mraz, kakor že ni bil 60 let; primanjkuje kuriva. 53.000 prošenj za patentiranje raznih izumov so lani dobile pristojne nemške oblasti. Iz Bolgarije so lela 1941 izvozili 16 milijonov kilogramov jajc v Nemčijo, 3 milijone v Italijo, več ko dva in pol milijona pa v Švico. ie 58 let traja požar v ameriškem premogovniku v Hackingtalu; zgorelo je že 28 milijonov ton premoga. Novi posredni davki in davek na tobak bodo dali Japoncem okrog 700 milijonov jenov. Letos je minilo sto let, odkar je belgijski flavtist Saše izumil saksofon (godalo med trobento in flavto). Pod predsedstvo vojnega ministra se je 16. januarja v Madridu sešel vrhovni svet španske vojske. Siloviti snežni viharji divjajo po vsej severno-zahodni Španiji. Vihar je prignal k španski obali mnogo odtrganih min. 5014 zdravnikov je sedaj v Švici. Pride po en zdravnik na vsakih 1208 prebivalcev. Minnlo je 700 let odkar so se na svetu pojavile prve nogavice in sicer najprej v Spaniii. Požar fe uničil Ljudsko knjižnico v Lizkoni, največjo na Portugalskem. 130 švedskih ladij je bilo že potopljenih tekom sedanje vojne; pri tem je izgubilo življenj* 700 švedskih mornarjev. V Damasku je umrl predsednik sirske republike Tagedin E! Hassani. Novo posojilo 64 milijonov tnriklh lir je rt narodno obrambo dobila turška narodna »kup-ičina. Nn ruskem bojišča je padel za domovino junaški italijanski general Pavel Tarnassi. Na vzhodnem bojiiču )e nmrl junaške smrti Martin Pintado, eden izmed preostalih članov junaške posadke v španskem Alcazarju. 60 tisoč operacij je izvršil znameniti italijanski zdravnik prof. Teodor Stori, ki se je umaknil nedavno v pokoj. V 280 indijskih vaseh v okrožju Pijaura j« zavladala lakota. Eno milijardo levov bo stal donavski most pri bolgarskem Ruščuku. 45.000 bolgarskih rodbin bodo naselili v bivši grški Trakiji, ki so si jo priključili Bolgari Za 10 letnico prevzema oblasti po narodno-socialistični stranki (30. januarja), bo nemško p št-no ravnateljstvo izdalo dve spominski znamki. Irak fe napovedal vojsko silam trojne zveze.. 625 ladij so izgubile Združene države po vstopu v sedanjo vojno. Veliko škodo so povzročili siloviti nalivi, ki so zadnje dni divjali po vsej Portugalski V Rimu f« umrl general Ksaver Collicro, vojni slepec, ki se je odlikoval v prejšnji svetovni vojni. Poletnega časa letos ne bodo uvedli v Švici. Novo vlado fe sestavil v Albaniji Ekrem Li" bohova. Južnohrvatsko olje Na področju N. D Hrvatske je okrog dva milijona olivnih dreves. Olive goje predvsem v okolici Dubrovnika, kjer je okoli milijon dreves. Po mnenju strokovnjakov lahko Hrvatska poveča gojitev olivnih dreves v takem obsegu, da ne bo samo krita domača potreba, temveč bodo precejšnje količine tudi za izvoz na razpolago. Ruski volkovi na Madžarskem Na Madžarskem opažajo, da je od tedaj, ko I* izbruhnila vojna z Rusijo, vedno več volkov. N°" benega dvoma ni, da volkovi pritiskajo na Madžarsko zaradi vojaških nastopov na ruskih bojiščih. Za Madžarsko so trume volkov postale že Pra1j* nadloga, zaradi česar je madžarska vlada razpisal* celo nagrade za vsakega ubitega volka. Prišlo j' že lako daleč, da so izdali odlok, po katerim 1« tisti, ki bi se upiral preganjati volkove, lahko kaznovan z globo do 8000 pongov. Kri nedolžnih žrtev vpije v nebo je ni konca žrtev. Ko niso ie naiteta vsa ki so jih bili komunisti po nedolžnem po-orili'lansko leto, že prihajajo imena novih žrtev, lj so padli pod partizanskim nožem v zadnjih dneh Tako gre ta strahotno žalostna zgodba mimo nas brez konca in kraja. So pa ie ljudje, ki zdaj kličejo po bratski ljubezni, ko si bra» poskuša rešili življenje pred bratom Kajnom. Zdaj kličejo in govore o ljubezni tisti ljudje, ki doslej niti besedice niso črhnili, ko so komunisti moriil in kruto mučili najplemcnitejšc med nami. Stotine zapuščenih grobov po slovenskih hribih in dolinah, po gozdovih in jarkih vsej slovenski javnosti kličejo, kako strašansko gorje je komunizem navalil na naš narod. Ti grobovi ter žrtve v njih kličejo v nebo. Kličejo pa tudi v vest vsakega Slovenca, da se moramo otresti teh krvolokov, ki jim ni sveta nc materna beseda, ne bratska kri, ker hočejo edino le svetovno rdečo revolucijo. Ti ljudje ne bodo rešitelji slovenskega naroda, ker to niti biti nočejo. Valdi Lavriša iz Horjulja V nedeljo, 28. junija lanskega poletja Con oči so na vrata avriševe hiše v Hor-julju t puikinimi kopiti zadeli biti komunistični morilci. Domači so bili prav kar zbrani pri večerni molitvi. V hišo so navalili morilci, ki jih je vodil vaščan Milko Rožmanc. Odvedli so seboj Valdija, čeprav so vsi vedeli, da jim nič hudega ni prizadel. Tod., Valdi je zagreiil eno veliko stvar: ni hotel h komunistom. Zato je moral umreti. Tako sc je glasilo povelje znanega razbojnika Ce-neta I.ogaria, ki je nekdaj -vzgajal« našo vseuči-liško mladino. Valdija so komunisti odvedli seboj v temno noč. Gnali so ga skozi Ljubgojno v Zažar-ske hribe. Tu so ga že drugi dan na praznik svetega Petra in Pavla zverinsko umorili. Partizanski krvnik z imenom Marko ga j« najprej hotel obesiti Tega pa zaradi Valdijevega odpora ni mogel storiti, zato si je Valdi sam moral »kopati grob, nato ga je pa nečloveški krvnik z bajonetom zabodel v prsi. Omenjeni partizan se je nekaj dni za tem sam hvalil, kako j* Valdija umoril. tako je umrl Valdi Lavriia, mlad, komaj 20 tet le imel. Bil je veren in idealen katoliiki fant, ki nikomur ni mogel storiti in tudi ni storil krivice; zato jc njegova smrt toliko bolj odjeknila po vsej dolini. Mnogi zaslepljeni ljudje so , , *loiinu spoznali, kam vodi pot komunistične OF. Valdi je umrl za svoje trdno katoliško prepričanje. Tudi on bi se lahko pridružil brezbožni OF, pa ,e ni hotel. Ko so Sli prvi Partizanski pristaši iz horjulske fare k partizanom, |e nekega večera oče vpraial Valdija: »Kaj pa ti Valdi. ali bi tudi ti iel k njim?. Sin pa mu je "?no m odločno odgovoril: »Ata, k njim p« ne, ralši v smrt!« Božo Ostore Mladi Bogo Osterc Je bil absolvent trgovske iole, ki si je o počitnicah razširjal obzorje s tem, da je mnogo potoval. Prejšnja leta je prepotoval skoro vso Češko, Italijo in Nemčijo. Tudi letošnje počitnice je šel z doma na Dolenjsko k sorodnikom. Odpotoval je konec junija. Prvi petek v juliju je hotel obhajati, pa ni več mogel. Odtlej je za njim izginila sled. Zdaj se je Komunisti so ga zajeli W'l\?H°va usoda Vsa! V.seboj v ,lrib. kjer so ga umorili, bo Vrnil 7 č*. ,e Pozno'' )e bil prepričan, da se 0 Vrnil 7 i . h"«-"«1. j*s "" piepiituu, utt a« nadvse m, ,e neverietno pridobiti ljudi, bil je pa mu Prikupnega značaja. Pri domačih zločincih 10 ni uspelo. Njegova najlepša odlika je bila doslednost in globoko katoliško prepričanje, kar pa ni šlo v glavo komunističnim zločincem, ki so ga zaradi tega morali spraviti iz sveta. Vsakdo, ki je Osterca poznal, bo razumel zakaj je odšlo že toliko vrstnikov pred njim v večnost. Mislil je drugače, in to je bilo dovolj, da je dobil mesto kot svetal biser v kroni mučeništva. Anton Kraljič O mučeniški smrti vrlega Antona Kralji- ča, organista in cerkovnika pri Sv. Juriju pri Grosupljem, smo že zadnjič poročali. Rajnika so krasile lepe čednosti plemenitega katoliškega moža. Bil je nenavadno trezen in varčen mož, ki se je sam izobraževal ter vneto deloval doma kot gospodar, kot spreten orga-nist in cerkovnik. Pa ni bil kaka mila Jera, marveč vsekdar vesel in šegav. Vedno se jc smehljal, ker je bil zmeraj dobre volje. Sam je lepo uredil svoj dom, kjer je živel s svojo družino. ter kot domač naraven talent vse lepo sam uredil od domačih kmečkih del vse do električne napeljave. Celo ure je znal popravljati. Za take reči jc imel veselje, razgrajanje ga nikoli ni mikalo. Zato ni imel sovražnika, pa je vseeno moral umreti mučeniške smrti v pričo svoje žene, ker jc bil trden katoliiki mož. Se le 36 let star je dal svoje življenje za svoje prepričanje, ko so ga 19. novembra lanskega leta umorili komunistični morilci. Žrtve v Rovtah Tudi Rovte nad Logatcem so deležne krvavih žrtev, ki so jih priklicali nad to pošteno občino komunistični človeiki klavci. Središče dela domačih komunistov je bilo v učiteljskih rokah. Posebno se je udejstvoval učitelj Kerča. Da bi odvrnil s sebe odgovornost in sumnjo za komunistično propagando, so obdolžili poitene ljudi, in tako sta padla pod kroglo Hladnih France, brat Janeza Hladnika, misijonarja t Argentiniji, in Cigale Janez. Kdo ne pozna lepih in prijaznih Rup in Ruparskih, to je Hladnikovih iz Petkovca. Oba fanta sta bila nadvse verna in sta bila vsako prvo nedeljo pri sv. obhajilu. Padla sta 16. junija 1942. Učitelj Kerča je zbežal v gozd in organiziral svoj bataljon. Nato pa so se pričeli umori. Najprej je Kerča dal ubiti svojega večkratnega gostitelja Lukana Pavla, posestnika iz Praprotnega. Umorili so ga v Cešarkovem gozdu Tokrat so po mučenju ubili tudi Slabetovega Franceta (Bogataja iz Podpeska. Ta večer so odpeljali tudi krojača Šinkovca Petra iz Zaplane, poštenjaka in vzornega moža, in Frelihovega Franceta. Tudi te to umorili. Naslednji dan, v nedeljo, je Sel Kerča v Podlipo, pa ne k sv. maši, te se je vedno bal, ampak po nove žrtve. Odoeljali so Kogovška Lov-ra, trgovca Filipiča In niegovega brata Jakoba. Tudi te so odpeljali v Cešarkov gozd in iih tam ubili. In ni bilo še dovoli bratovske krvi. Ubijalec Kajn je hotel imeti še več — Kerča se je ie isti dan odpeljal v Zaplano in začel s strojnicami obdelovati nezavarovano župnišče. Tokrat je odpeljal župnika Geohelija Jožefa in ga da! ubiti Dne 9. avgusta je Sel Kerča s svojimi pajdaši v Pod-pesek k Skrotniku in tam ubil brez vsakega vzroka Kogovška Janeza. _ , Pri vsem tem trpljenju in ustrahovanju ni bilo drugega izhoda: ljudstvo je moralo zgrabiti za orožje, da brani svoje domove in svoje družine. Pa se še najde sem pa tja kak škric ali mestna dama, ki se posmehuje fantom, ki so po tolikem trpljenju prijeli za orožje. Ko bi takšen bil poleti na deželi in poslušal jok in vzdihe številnih nesrečnih družin, videl oropane in opustošene do-nove, da bi videl številne grobove najboljših ljudi v fari in grobove v Vranji peči, v Zažarskih ru-pah in v Cešarkovem gozdu, bi bil drugačnega mnenia. Nai bi bil v tem gozdu na Vernih duš dan popoldne, ko so odkopali štiri grobove in v nuh našli sedem žrtev komunističnega zverinstva mučene in zmrcvarjcne. Pa naj bi resno poskusil do- umeti misli in čustva, tako živa v srcih fantov ia mož, bratov in sestra, mater in očetov ter ie nedolžnih otrok, ko so gledali pred seboj mučena očete, brate in sinove. Anton Martinjak - na cesti ustreljen V nedeljo, 24. jan. ob 9 dopoldne je urad* nik Kmetijske druž-be Anton Martinjak šel k maši. Na Polhovgrajski cesti blizu opekarno pri mitnici na Viču ga je napadla komunistični* oborožena trojka ter mu pognala 7 strelov »I glavo, ne meneč se za njegovo sestro in mater, ki sta šli z« njim. Siromak je bil takoj niitev« Nova žrtev komunističnih zločincev, ki klič« v nebo. NOVI GROBOVI Drenov grič. Pred kratkem je pri nas zaspal v Gospodu vrl katoliški mož Franc Dolenc. Dosegel je 65. leto starosti. Imel je 8 otrok, od katerih živi 5, ki so vsi preskrbljeni. Okrog 12 let je bil v Ameriki, kjer sc je tudi poročil s Slovenko, doma z Iga Pred prvo svetovno vojno se je vrnil v domovino. Bolehal je dve leti. Pokojni je bil dolgoletni naročnik »Domoljuba«. Naj mu bo domača žemljica lahkal Preostale tolaži Bog! Sv. Gregor. Komaj se je žalost malo polegla za rajnim in nepozabnim Francetom Maroltom s Pustega hriba, že je božja poslanka smrt ponovno potrkala na njihova vrata, ter upihnila luč življenja njegovi ženi Mariji Marolt, v 70. letu starosti. Itajnica je bila vzgled krščanske žene, ki jo je krasila še prav posebno velika darežljivost, ovenčana s prelepo rožo skromnosti in ponižnosti. Prav lahko bi o njej dejali »da levica ni vedela, kaj dela desnica«. Kako z veseljem je podpirala cerkev in jo, če je bilo le mogoče, |K>liožno obiskovala vsak dan. Poleg vseh teh lepih lastnodl je imela tudi pravi smisel za strogo krščansko vzgojo svoje družine. Naj uživa pri Bogu zasluženo plačilo, ter prosi za nas vse, ki potujemo skozi to solzno dolino. Žalujoči družini pa naše iskreno Hožalje. V Smarjeti pri Novem mestu je umrl 68 letni posestnik in trgovec Janko Mole. — V Mariboru je umrla v visoki starosti 88 let zasebnica Ro-zalija Simnič. Pri Treh ribnikih je umrl čevljarjev sin Avgust Zadravec. Nadalje so umrli v Mariboru 85 letni slikar Miha Sirotič, 51 letni železniški klju- čavničar Vasilij Stojanovič in 75 letna zasebnica! Marija Valher. — V Braslovčah je umrl po krat- kem težkem trpljenju ugleden posestnik A-iton Plaskan. Učakal je 69 let. — Na vzhodni fronti je padel 21 letni Ferdinand Kuk, vojak v oklepni- ikem lovskem oddelku. Doma je Lil iz Slivnica pri Celju. Njegov poveljnik je sporočil staršem, da je bil mladenič najboljši strelec v četi. Dne 19. oktobra je bil na kavkaški fronti smrtno nevarno ranjen in je naslednji dan izdihnil. — V Bre-iičih v Sumadiji je zaspala v Gospodu Terezija Zlebnik, doma iz Slovenjgradca. — V ČcSnjici pri Motniku je umrla Frančiška Smid, dalje so umrli: Nikolaj Mihevc v Mekinjah, Ivan Humcr v Nevljah, Franc Jerele v Kamniku, Marija Osolin v Duplici, Franc Vrhovnik na Homcu, Margareta: Kosirnik v Mlaki, Marija Šimenc v Zgornjem Polju, Pavla Siter na Perovem in Ivaaa Taleg v Pod^o-ricl. — V Ribnici je Sla po večno plačilo Rozalija' Burja roj. Pust. — V Novem mestu je zapel mrtvaški zvon Lidijci Brodšnajdarjevi. — V Radovljici je umrl 11. januarja znani gostilničar pri »Avgu« Stinu« 58 letni hiini posestnik Ivan Avguitin. —< V Celju je odiel v večnost 48 letni bivii učitelj Vid Vrtačnik. — V Litiji so zapustili solzno dolino. Marija Rozina iz Gradiš, Franc Vehovcc ia Spodnjega Hotiča, Frančiika Drnovšek na Savi, Katarina Zupan v Gradcu in Marija Kotar z Rožnega vrha. — V Skofji Loki je na veke zatisnil oči zidarski mojster Angelo Molinera. — V ijor. okolici so umrli gostilničarka M. Komavli, 28 letni Franc Mikluž in 78 letni posestnik in trgovec Fr. Spacapan. — V Laškem je odšla te dni v večnost' 91 letna Ana Amonova, vdova po bivšem dolgo« letnem laikem županu in več kakor 40 let učite« (Nadaljevanje na 4. strani.) , d Slovesno prvo sv. mašo je opravil v nedeljo 13. decembra na Mostu pri Sv. Luciji, g. Joško Kragelj, domačin iz sosednje modrejske vasi. — Mnogo blagoslova pri dušnopastirskem delu. d 70 letnik je postal znani slovenski vzgoje-llovni pisatelj vseučiliški profesor dr Karel Oz-Vald. Na mnoga letal d 60 letnico rojstva je ouhajal 20. januarja znani ljubljanski profesor in kulturni delavec dr. Rudolf Mole. Sc mnogo srečnih let! d Ministrstvo za ljudsko omiko je za povzdigo umetniške delavnosti dovolilo Glasbeni Matici in glasbenim zavodom v Ljubljani 200.000 lir podpore. d Nove oblastDe odredbe je priobčilo dnevno časopisje pod sledečimi naslovi: Poiasnila in dodatki k naredbi za tujce v pokrajini, Prijave in »poročila za vodenje registra prebivalstva, Tečaj ca učiteljico, nadzornice kolonij, Zvišanje taks za vidimiranje vozaških izkaznic za motorna vozila in Določba o pobiranju carinskih davščin. d Naklada »Družinske pratike« se zaradi obilnih naročil vidno manjša. Ce ne boste po-Jiiieli z nakupom, utegne zmanjkati naše pratike ravno za vas. Zalo jo zahtevajte takoj pri vašem trgovcu, da jo še pravočasno naroči iz Ljubljane. Naročile pa »Družinsko pratiko« tudi lahko po pošti iz Ljubljane. Žreb bo nagrade razdeljeval že v marcu in bo upošteval število poslanih nagradnih kuponov, priloženih Tešitvj uganke. d Ptički zmrzujejo. Prav sedaj je zarentačila zima tako zelo. da so tudi ptice pevke, ki so imele doslej razmcioma ugodno vreme, precej v škripcih. Sedai je prišel naš čas. da jim priskočimo na pomoč. Kaj mislite, da se jih ne izplača krmiti? Ena sama siničia družinica, ki premore vsega sku- fiaj takole 20 lačnih glav na leto, pospravi v enem etu poldrug stot žuželk Veste, kai se to pravi? To odgovarja približno 120 milijonom jajčec raznih škodljivih žuželk ali pa 15 000 gosenicam srednje velikosti. Se torej res izplača, če jim pomagamo pretolči se skozi najtežje zimske mesece. d Brez srca in brez vesti. V kapeli bolnišnice Usmiljenih bratov v Kandiji, so bile tudi letos postavljene prav zanimive jaslice, katere hodijo ogledovat ljudje. Pred jaslicami je bila postavljena mala skrinjica za milodare v kritje stroškov za jaslice. Pred dnevi pa se je nekdo polakomnil tega denarja in je nabiralnik nasilno odprl ter ga izpraznil. d Močna krmila za prašiče je delil te dni Prevod na področju ljubljanske mestne občine. d Zadnje dneve je bilo kar dovolj snega. Po ravninah je snežna plast dosegla višino do 25 cm. Ponekod ga je do pol metra in še več. Po kočevskih gozdovih, pa tudi po nekaterih nolranj- ljica ročnih del. — V Mariboru so umrli: 84 letna zasebnica Neža Cerar, mizarjiva hčerka Jožefina Drušovec, 78 letna užitkarica Marija Janžekovič. — V Zgornjem Radvanju pri Mariboru »o umrli: 61 letni upokojeni železničar Lovrenc Gabrijan in dvojčici Hilda in Ernestina Kianjc. — V Rogozi pri Hočah je umrla 16 letna stražnikova hčerka Olga Požgan. — V Studencih pri Mariboru je umrl 54 letni tesar Alojiij Kampuš. — V Kaplji 28 letni Ludvik Strablek. — V Celju so umrli: Polona Pen-del roj. Eller Štefanija Virt, Julijana Jelen in Lovrenc Vrečar; dalje Franc Slapšak iz Zidanega mosta, Angela Fajmot iz Šoštanja, Jakob Pilih iz Trnjeve, Berta Bartel iz Petrovč, Ivana Sporn roj. Pregelj iz Laškega in Elizabeta Rupnik roj. Fajs Iz Sladke gore — V Ljubljani so odšli v večnost: Franc Fink, Antonija Sapla roj. Lovrenčič, Frančiška Benedik roj. Vrhovnik, 87 letna bivša go-stilničarka Fani de Schiava, oče uglednega ljubljanskega zdravnika Ivan Merčun, ekonom Slaj-marjevega doma Ivan Marčan, Jakob Pogačar, 74 letna Uršula Pukelstein roj. Kregar, Helena Uranič, žena mizarskega mojstra Ivana Roje roj. Broih, 61 letni nadpivovar Viljem Morbacher, Šolski nadzornik v p. Anton Maier, posestnih Pe-trič Jože, Vasja Basaj in Rus Vladimir Borisov. «— Naj počivajo v mirul Preostale tolaži Bogi skih gozdovih in dolinah jc snega do enega metra. Mraza jc bilo do 20 stopinj pod ničlo d Prikrojevalni tečaj za krojače, šivilie in čevljarje sc prične 1. februarja v Ljubljani, v prostorih tehnične srednje šole. _ d Vsi delodajalci, ki zaposlujejo povprečno nad 20 uslužbencev, morajo plačevati uslužbenski davek v gotovini. Prijavo naj vložijo tako). d Za glavnega tajnika Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine je imenovan šolski upravitelj Leopold Paljk. ... ., , . d Vsi gostilniški obrati, kavarne itd., za katere je napitnina v smislu naredbe Visokega ko-misariata obvezno določena z gotovim odstotkom, so dolžni napitnino prišteti rednim plačam uslužbencev v mesecu, ki se jim izplača in od skupnega zneska zaračunati uslužbenski davek po členu" 95 Ta napitnina ima namreč značaj ponavljajočih se prejemkov. d Na ruskem bojišča (e junaško padel italijanski pesnik Renzo Laurano. d 70 letnico rojstva je obhajala te dni v Mostah v Ljubljani vrla katoliška žena Antonija Els-ner. Na mnoga letal d Nemrznjen krompir je potrebno pod vsakim pogojem spraviti na hladen prostor (2 do 3 stopinje), da se polagoma otili in ne v tople prostore (kuhinja, zakurjene sobe itd), ker tople shrambe niso za krompir, zlasti pa škoduje semenski vrednosti hitro se menjajoča temperaturi mrzlo s toplim. Zmrzli krompir pa ni za seme, vendar pa ga lahko uporabimo za pičo. če ga otalimo neposredno pred krmljenjem Dnevno je torej otaliti le toliko krompirja, kolikor ga isti dan pokrmimo, ker dolgo časa olajan krompir začne gniti in ni več sposoben za živalsko krmo. Končno naj še omenimo, da je zamrznjen krompir tudi užiten, v gotovih jedilih celo okusen, kakor na primer v pireju (zmečkanem krompirju). Ta navodila navajamo iz razloga, da bi znali ljudje ravnati tudi z namrznjenim krompirjem, ker v današnjih težkih prehranjevalnih razmerah je vsak kilogram krme ali hrane dober, če ga lahko pridobimo v te namene. d Za izrednega komisaria ▼ Borovnici je imenovan Ivan Petrič. za izrednega komisarja v Logatcu pa Gabrijel Oblak. d Po dolgi bolezni je amrl mons. Ferdinand Rodolfi, škof v Vinčenci. Svojo višje pastirsko službo je upravljal nad 30 let. d Da se potrdi dnhovna povezanost med italijanskim in nemškim ljudstvom, so sklenili župni vodje v Sleziji, da bodo imenovali večje trge in ulice v šleskih mestih po Benitu Mussoliniju. Temu zgledu hočejo slediti tudi druga nemška mesta. d Ljubljanske nezgode. V splošno bolnišnico so bili sprejeti štirje ponesrečenci zadnjih dni. Jakob Hyneček, 95 letni sodar, si jc pri padcu poškodoval desno nogo. — Zasebnica, 85 letna Jcrica Molkova, je padla po stopnicah in se pobila po glavi. — Dijak, 16 letni Ciril Žagar na Rakovniku, si jc pri drsanju zlomil desnico, ko mu je na ledu spodrsnilo, — Cerkovnik, 30 letni Miha Sašelj se je močno usekal v desnico pri cepljenju drv. d Sestanek za popravo favnlh zaklonišč so sklicali te dni v Ljubljani. Na sestanku so mero-dajni činitelji proučevali stanje javnih zaklonišč v zvezi s takojšnjo popravo starih in gradnjo novih. d Občinske trošarine in uvoznine bodo v Ljubljani povečini odpravili. S tem se bo manjšala obremenitev prebivalstva za znesek štiri in pol milijona lir. Ker pa je treba najti ravnovesje v ljubljanskem mestnem proračunu, bodo zvišali občinske doklade na neposredne davke, izvzem-ši na zemljiški davek in zgradarino. Povišek doklade ne bo obremenil siromašnega dela prebivalstva. d Katere so Številne družine. V smislu najnovejšega odloka bo oblast odslej smatrala kot številne družine vse one, ki so imele vsaj Sest sinov, ko bi oče padel na bojišču. d 40 letnico gledališkega dela je praznoval letos rektor ljubljanske Glasbene akademije, znameniti igralec — basist Julij Betetto. 2ivijo! d Izreden dopust za vojake, ki imajo doma oljčner.asada in lahko dokažejo, da pridelujejo olje, je dovolilo voino ministrstvo v Rimu. d 76.000 kunčjih repov, 55.800 perutninskih kljunov, 400 koz, 600 prašičev in 300 morskih prašičkov je bilo na reji koncem leta 1942 v Ljubljani. Plačajte naročnino za »Domoljub« Sc ta mescc! Kdor nc bo plačal, mu bomo list ustavili! Okrog sosedov s Omejena prodaja vinskega pridelka. Štajersko časopisje piše, da so zadnji čas prodali vinogradniki nedopustne količi/ie vina neposredno po. trošnikom. Zato je bilo krajevnim kmetskim voditeljem naročeno, da natanko poučijo vinograd-nike, koliko vina smejo prodati potrošnikom in koliko ga morajo oddati za skupnost. s Tri milijone kun je razdelila za zimsko pomoč med svoje delavstvo tovarna vagonov in mostov v Brodu na Savi. s Nova kovnica na Hrvatskem. V Zagrebu je bila ustanovljena posebna družba z glavnico 20 milijonov kun, ki ima namen zgraditi kovnico denarja za hrvatsko državo. Vlada je namreč po-oblastila finančnega ministra, da lahko kuje 20 milijonov kovancev po 5 kun, 50 milijonov po 2 kuni, 75 milijonov pa t kuno, 100 milijonov po pol kune in 40 milijonov kovancev po 0.25 kun. Kovanci za 0.25 in 0.50 kune bodo iz cinka, kovanci po t, 2 in 5 kun pa iz zmesi aluminija, bakra, svinca in železa. Finančno ministrstvo bo odredilo tudi datum odvzema starih kovancev iz obtoka in dajanje novih kovancev v promet. s Deseti sin se je rodil pred kratkim posestniku Janezu Sumabru v Mežici. Starši .desetega brata« so prejeli lepo nagrado. s Na ruskem bojišču je padel hrvaSki drsalec in igralec hokeja Sterlin, ki je svoj čas lepo nastopil tudi na drsališču ljubljanske Ilirije pod Ce-kinovim gradom. s Ali so Hrvatje Slovani ali ne? V »Jutru« čitamo: Med zgodovinarji, ki trdijo, da Hrvati niso Slovani, ampak gotskega pokolenja, je zlasti prizadeven prof. Kerubin Segvič. 2e leta 1935 je i »vojirtl člankom o tem predmetu v književnem svetu vzbudil zanimanje. Zdaj v italijanščini v knjigi z naslovom »Hrvatje in njihova misi|a v 13. stoletjih zgodovine« znova dokazuje svojo trditev. Prolesor Segvič v utemeljitev navaja Konstantina Porlirogeneta, delo splitskega kroneta arhidiakona Tomaža »Ilistoria Salonitana«, Lot osovo kroniko »De Regno Sclavorum« in Dar.do-lovo »Kroniko«. s Na Hrvatskem so zadnji čas umrli sledeči Slovenci: Josip Lončarič, župnik. Umrl v varaj-dinski bolnišnici dne 5. decembra. Ivan Grgič. železničar iz Maribora v Bos. Novem, Jereb Peter iz Jagcrš v Lečimiru pri Hrv. Mitrovici, Tomaž Maier iz Dobrave pri Bledu v Banji Luki, Gizela Podgornik, uradnica iz Maribora v Spanovici pri Pakracu. V tem kraju so nadalje umrli: Josip San-der, železničar, Ivana Sander, Karel Sandcr in Rafael Sandcr, Simon Sturm, vpok. orožnik iz Maribora je umrl v Kukunjcvcu pri Pakracu, Ferdinand Razgoršek iz Smartncga ob Paki pa v Mo-starju. s Smuško 35 metrsko skakalnico so 10. januarja prvič preizkusili v St. Vidu nad Ljubljano. Je prav dobra in pravilna. s Prava kava med ližolom. Hrvatsko časopisi« poroča o prijetnem presenečenju, ki ga je doživela neka siromašna vdova v Mostarju. S skromnimi prihranki jc omenjena vdova stopila v eno mo-starskih trgovin ter jc za svojo družino kupila vrečo ližola. Ko je doma fižol pregledovala, i® našla v vreči med fižolom še majhno vrečico, v kateri jc bilo 8 kg prave kave. Verjetno jo jc hotel kak tihotapcc spraviti na varno, pa se mu namera ni posrečila ter je tako prišla kava v rok« siromašni in potrebni ženi, s Slepi glasbenik, ki je prirejal cerkvcne koncerte. Dne 17. decembra je umrl v Gradcu po kratkem trpljenju skladatelj in virtuoz Edvard In-terberger, star 75 let. Slepi mojster je bil v Celja splošno znan. Oslepel je po bolezni v zgodnji mla* dosti. Kol glasbenik je bil posebno vnet za Bacha in je postal virtuoz na orglah. 40 let je bil orga-nist evangeljske cerkve v Celju, kjer je prireja' letno po dva cerkvena koncerta. Zapustil je obilo skladb, od katerih so posamezne izSle tudi v tisku. Starostne tegobe so ga pripravile do tega, da se je tik pred sedanjo vojno preselil k sestri v Gra^ dec. Nedavno je nesrečno padel in nato v mir" ,z" dihnil. s Vrnili so se. Te dni so se začele vračati v hrvatsko prestolnico posamezne skupine hrvatskih prostovoljcev, ki so se dozdaj tako junaško borili na vzhodnem bojiču. Zadnja skupina l«B borcev se je vrnila na domača tla na novega le« dan. Na železniški postaji so io slovesno epreic". Pri sprejemu so bili navzoči člani hrvatske vlad«. zastoDniki ustaških organizacij, pa diplomatski i vojaSki predstavniki zavezniških držav. Ze me je mikalo, da bi zavrnil tako mrzlo ponujeno dediščino. Obenem pa sem si dejal, da je mož slar in vendarle moj sorodnik, jaz pa sem siromak in v 6labem položaju in gojim nado ki bi jo t lo dediščino dokaj lahko izpolnil. Tudi nisem mogel pozabiti, čeprav se je kazal hladnega do mene, da je ravnal z menoj z največjo rado-darnostjo — malo je manjkalo, da nisem rekel prijateljsko, ampak beseda mi tukaj ni hotela iz ust. Resnica je bila, da 6em bil zahvalo dolžan temu možu in slabo bi mi prislojalo, da bi mu na smrtni postelji izkazal to zahvalo z nehvaležnostjo, z žalitvijo. • Vaša volja, gospod, mi bo vedno zapoved,« sem rekel zavoljo tega in se mu priklonil. »Vri;.i mitja, gospod, mi bo vedno zapoved., • Dober razum imate, gospod nefak, najboljši razum, da /nate molčati. Marsikdo bi me omamil s svojo hvaležnostjo. Hvaležnostjo!« je ponovil in prav poudarjal to besedo, medlem ko je ležal pri miru in se smehljal sam pri 6ebi. »Ampak da prideva do bolj važne zadeve! Ali je mogoče, da |>o-stanele vi, ki sle vojni ujetnik, postavni dedič posestva na angleški zemlji? Meni se vse zdi, da ne. Dolgo že živim v lej deželi, toda nikdar se nisem zanimal in pobrigal za tisto, kar imenujejo postavo lukaj. Kaj pa naj storimo, če pride Romaine prepozno? Dve zadevi sta še, ki jih imam rešiti — da umrjein in da naredim novo oporoko. Čeprav imam še lako dobro voljo, biti vam na uslugo. k večjemu samo to, da za nekaj ur odložim prvo v prid drugi.« •0».[xxl, poletn moram pač jaz biti vam v pomoč, da živite dalje kot doslej!« •lo ne gre,« je odgovoril grof; »že vem, kako bomo naredili. Pravkar sem prejel obračun od svojega bankirja; prav znaten znesek je, ki ga novem vam takoj zdajle izročiti. Za vas bo to mnogo denarja, pa, oj —• umolknil je in se poredno nasmejal, da sem bil kar presenečen. »Ampak za 'O je treba, da ga vam izročim pred pričami. Go-*pod grof ima čudne muhe in kaj lahko bi se zgodilo, da bi kdo to preobrnil pa trdil, da ste «cnar ukradli, če bi vam ga daj brez prič.« Kahlo je pozvonil in prišel je človek, ki je bil videli zaupni sluga. Pomolil mu je ključ. •Prineei mi tisto torbo z listinami,« La Ferič-ki je včeraj dospela. Obenem stopi po dr. Ilun-'eria in gospoda župnika, pa jima sporoči, da ju pozdravljam in prosim, da bi se potrudila k meni v sobo za nekoliko trenutkov.« ».„ r»« torbi z listinami bi človek bolj opravilno aliko rekel dokaj velika skrinjica, prevlečena L niskiin usnjem. In to torbo mi |e izročil v na-vzocnosti zdravnika in imenitnega starega duhovna z nedvoumnimi besedami, ki so izražale res-n Ln zf1)0 pro,a de Keronala, ki me je nato od-l'sni, da sem odšel v svojo sobo. La Ferrierre je 1 'a menoj in nesel dragoceno torbo, gospoda !.*• sla bila za pričo, sla še 06lala pri njem, °a s'a Podpisala listino. hv»n ■ Pra£u svoje sobe sem vzel torbo, 6e za-nrj' '1 slopil sam noter. V sobi je bilo že vse i npravljeno za noč; zastori so bili zagrnjeni, peč vili m R°wley je pravkar imel nekaj opra-zdr„Z "J0'0 8Pa'no obleko. Pogledal me je v po-"v da mj je kar dobro delo> in M obrnil, ko kloni? el noter- Nikdar nisem bolj potreboval na-'■icnesa nvi človeka kot v tem trenulku, ko sem držal celo premoženje v rokah. V sobi mojega starega 6trica je bila 6ama puščoba, kamor koli 6em se ozrl; res da mi je natrpal žepe z bogastvom, toda zamoril je tudi vsako prijazno človeško čustvo v meni. »Poslušajte me, Rowley; zdaj ni, da bi ravnala prenagljena Ta ura je največje važnceti za naju, moj dragi. Zdaj sem jaz vaš gospodar. Nemara 6te že opazili, da sem nekam čemeren človek, in ni 6tvari na 6vetu, ki jo mrzim bolj nego zaupljivost, najsi bo še tako majhna. Oo6pod Pavel je gotovo že 6lutil nekaj takega in te posvaril o tej nevarnceti; ne govorim prav?« »Prav, gospod Onke,« je odgovoril Rowley preprosto. »Vendar je zdaj prišel eden tistih redkih trenutkov, ko me je volja, da se ne držim svojih načel. Moj 6tari stric mi je dal nekako torbo, skoraj bi dejal, za božični dar. Kaj je v njej, vem takisto malo kot vi. Morda so me potegnili, morebiti pa 6em tudi strašno bogat. V tejle nedolžni torbi je morebiti pel 6to funtov.« * »O jemnasla, g06|X>d Anne!« — je vzkliknil RowIey. Položil sem torbo na mizo in rekel slovesno: »Ampak zdaj, Rowley, dvignite desno roko in govorile za menoj prisego. .Naj 6e v zemljo vde-rem in zlodej naj me vzame, če bom kdaj kaj povedal o tej torbi gos|X>du Pavlu ali gosjiod Pavlovemu grofu ali komui koli, ki je v zvezi z gospodom Pavlom, da ne izvzamem gos|>oda Davvsona in zdravnika. Da bom spoštoval njega in mu vedno stal ob strani, da ga bom ljubil in mu bom poslušen, mu služil zvesto in šel za njim na vse štiri strani sveta in voda, ki so pod zemljo, za njim, ki ga pravkar povel, vidim namreč, da sem pozabil povedati, da je to grof Anne de Keronal de St. Ives ali na kratko grof gosjxxla Rowleyja. Tako mi Bog pomagaj, amen!'« Oovoril je za menoj prisego takisto resno, kakor 6em jo jaz narekoval »Zdaj pa pazite!« 6em govoril dalje. »Tukaj imate ključ, da z njim odklenete torbo; la čas pa si bom z obema rokama zaprl oči.« Zavrtel je ključ. »Počakajte malo! Prinesite V6e sveče, kar jih je v 6obi in postavite jih na levo in desno; seveda jih tudi prižgile! Kaj bo neki prišlo iz torbe? Kakšna živa pošast, hudiček, ki poskoči na vztnetek ali vzmet, ki 6proži pištolo? Pokleknite pred čudežem, ki 6e zgodi, moj dragi!« Tako rekoč sem stresel «ebino torbe po mizi. Ob pogledu na kopico bankovcev in zlala, ki je ležalo med svečami po mizi in 6e kotalilo po tleh, sem 6la! kakor okatnenel. »O Bog!« je vzklikal Rowley. »Moj Bog! Dobri Bog!« In plazil 6e je za denarjem, ki je bil padel na tla. »O. jemnasta. gospod Anne, koliko denarja! Kakor v pravljicah ali pri roparjih!« »0, jemnasta, gospod Anne/, »Le počasi, RowIeyl Ravnala bova mirno in hladnokrvno, kakor trgovca. Bogastvo lahko prevara človeka, zlasti če ga še ni preštel. Najprej, kar nama pristoja storiti, je to, da se povzdigneva s to mojo skromno imovitostjo tako visoko, kakor more.va. Če se ne motim, imam tukajie dosti, da preskrbim gumbe iz zlata za vse dni tvojega ži ljenja- Ampak, zdaj zberi zlato, jaz pa bankovce.' Rečeno storjeno. Sedla 6va skupaj na preproga ob kaminu in nekaj časa ni bilo 6lišati drugega kaj šumenje pokljajočih bankovcev in žvenketajočill zlatov, v kate/o so 6e zdaj pa zdaj pomešavali glap sovi Rowleyja, ki je zavri6kal od veselja. Računski naloga, v katero 6va se zatopila, je trajala precd časa. Marsikdo bi rekel, da je dolgočasna in pu»t% toda meni in mojemu pomočniku ni bila. »Deset tisoč luntovl« sem rekel navsezadnje. Sapa mi je pojemala ob tolikem premoženja Ko sem imel toliko denarja, 6e mi ni bilo trebal bati nobenega sovražnika. — Policija prime dey«| ljudi od desetih, ampak ne zavoljo tega, ker je kdi ve kako bistroumen, ne, denarja; tukaj pa sem umetelnosti in mamil, ki so mi zagotovili prosto Vendar to ni bilo vse. Iznenada sem drhteč vsem životu spoznal, da sem prav zažejjiv 6nu če imam deset tisoč funtov v roki. Vsak uspeh, sem ga bil v prejšnjih časih dosegel kot prosti v vojaškem ujetništvu ali kot begunec na cesti, bilo mogoče smatrati le kot dejanje iz obupa lahko oprostiti. Toda zdaj sem lahko stopil v hii z drznim čelom skozi sprednja vrata. Ko sem im odvetnika poleg sebe, sem lahko stopil pred stanj teto in ponudil Flori dobro življenje. Moja ljube« ampak ker ljudem zmanjka imel v torbi nič kolik<| tala s pomočjo tega denarja v ene oca, ce/o prav verjetna. Ve z en je pos samem hipu mog' ne samo to, pri tisti priči je tudi vžplamtela botj goreče. • Obadva sva znorela, gos|x>d,« je dejal Rowley. »Resnica, obadva. Ampak plesal boš na moj svatbi!« Tako rekoč sem mu vrgel šop bankovca! na glavo in mu pravkar holel zaupati še poln

niči ne vem, kje bi pričel. Nemara bo najboljši da prečitate najprvo tale članek.« Tako rekoč ml je podal nek časnik. Dotično poročilo je bilo kratko. V njem 6tato, da so ujeli enega izmed ujetnikov, *-ušli iz trdnjave, ki mu je ime Chausel; bilo še, da pozna tajnost nedavnega umora, vzbudil tako pozornost, in da je izdal morilcih oIj-Hh prijateljev nobene pomoči, je TKiskiKsil.struni mož s prošnjami, obljubami in nazadnje celo z jokom. Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Odločni župan, kot njegov kuralor, umi j«' razložil, kaj mora odslej delati in kaj opustiti in da ne sme več z ničemer prosto razj polagati. In Janezek, Kraljiček. je bil še isti dan izročen v rejo na samotno kmetijo nad Čigi-njern, posUirncmu kmetu Gorniku, ki je bil lire/ otrok in oddaljen sorodnik rajnke Francke. Dečku se je godilo v novi hiši bolje ko pri očetu, \etrnjaku. Imel je vsaj red v hrani in spanju in navajali so ga tudi k delu. Gospodi-ii j a Katra, nekam bojazljiva ženska, je imel« za otroka vedno potrebno skrb. Trem poslom — samim starejšim ljudem — se je fnntič smilil in in u ni nihče nič žalega prizadel. Pred gospodarjem pa, mrkim, redkobesednim, osornim »Janezek, domov greva!t možem, je imel deček že od prvega trenutka strah in bojazen. Spočetka ga je pač mučilo domolo/je t>o očetu, ki pa ni bilo tako močno, da bi ga z begom zvabilo domov. Veliko hujše je pogrešal dečka Vetrnjak. Menil je, da je to nezaslišana krivica, dn se mu Upajo vzeti njegovega otroku, in bil je nad tem ves ogorčen, užaljen in razkačen. Tri tedne se Je kar znprl v svojo hišo in ga ni bilo nikjetr videti, tako da so prihajali ljudje gledat, nJi se mu ni kaj pripetilo. Nekega večera je pa capljal na hrib in je prežal v bližini Gornikove metije, 'la bi, če le mogoče, ugrabil svojega sma. Zares je prišel kmnlu deček sum po vodo « Vodnjaku, oddaljenemu sto korakov od hiše. ledni je planil oče k fantiču, gn objel in po-•Jiibtl gn vzel nalo na roke in zdirjnl z njim navzdol po hribu. »Oče, kaj pa počenjate?« je vprašal deček "nenaden. »Janezek, domov greva in ostaneva spet ""paj.« je odgovoril čevljar. »Ne finem iti ori.šlo nili na misel, da bi kdaj fantiča priganjali k učenju ali mu pri tem kaj pomo-gaJi. Da bi iti ii pomagali pri učenju, sploh niti niso bili zmožni in bili so mnenja, da ima edino šola nalogo, du otroke kaj nauči, lako je o«tal Kragljev Janez vedno slab učenec, učiteljstvo se je pritoževalo, du je zanikrne/, in drugim otrokom je bilo lo povod, dn so mu še bolj razposajeno nagajali. Pozimi nekoč «0 poredni paglavci dobili Janezka na cesii pri Kozarščoh in nagnali so ga v visok prhek in ineliuk snežni zamet ter ga ri---. Ter ga obmetavali s kepami. obmetavali « kepami. Preganjani deček je poskušal na vso moč. da bi se izkobacal iz snega, pa ni mogel osvolxxliti svojih nožic. Slednjič se mu je le posrečilo, da je izvlekel iz snega desno nogo, toda sezul se mu je pri tem čevelj z nogavico vred. Tedaj pa se je pripeljal mimo voz Gabr.ščkovega peka iz Gorjanskega. Voznik je ošvrknil z bičem preko ušes razbrzdanih fnn-talinov, da so se tuleč razbežali. Nato je pomagal jokajočemn dečku iz snega in ga dvignil na voz, da bi si pod koccm ugrdl svojo boso nožico. Na vozu ic sedela poleg zaboja s kruhom nekako devetletna deklica, ki je imela lesketajoče se črne oči, plnve lase in zelo prijazen obraz. Skrbno je ovila okrog dečkove l>ose noge volneno plahto in nato sočutno vprašala: »Ali te zebe?« »Da,« je ihtel deček; »pa nič zato.« »Kako ti je pa ime?« »Janez mi je ime.« »Čigav si?« »Gornikov tam gori s hriba.« »Kaj? Pu nisi Kraljiček?« »Da, d« — pa nisem nič huToben, prav zares ne,« je zajokal deček na glas. »Saj vem, da nisi. Ubogi revček si. Ali bi rad kruha?« Ne da bi čakala odgovora, je vzela deklica dva bela rogljičkg iz krušnega zaboja in ju potisnila dečku v žej). Medtem je iskal voznik jio snegu dečkov izgubljeni čevelj in nogavico ter slednjič oboje tudi našel. Toda nogavica je bila, tako mokra, da ni šla na nogo. in čevelj tuko raztrgan, d« se sploh ni dal več obuti. »Če pridem domov brez čevlia, me bo gospodar natepel,« je zastokal deček. »Moj Bog, kako nesrečen otrok!« je reklafi deklico bridko proti vozniku. »Viha, ali bi mu ne dala svojih čevljev? Menim, da mu bodo dovolj veliki.« »Kaj hočeš postali svetnica. Majda? Saj potrebuješ sama svoje čevlje, habalia,« se je zasmejal voznik. »Prav nič jih ne potrebujem.« je vztrajala deklica pri svojem; >no noguh imam dobre nogavice in ostanem vedno na vozu, dokler ne pridemo domov.« »Kaj bosta pa rekla oče in mati?« »Nič hudega. Imam še dovolj čevljev doma — kar tri pare. Ti tukaj so moji najslabši.« In že je odvezala trakove na desnem čevlju, ga sezula z noge in pomagala dečku, da ga je obuI. Ker mu je bil desni čevelj ravno prav, je moral tudi levega z njenim zamenjali. Deček je bil (io vsem tem lako izneuaden, da ni našel nobene besede. Župnik ga je posebej poučeval. »Najbolje bo, da se pelješ zdaj z naima do znamenja,« je rekel voznik; »od tam imaš lepšo in krajšo pot do Gornika.« Deček je molče prikimal z glavo. Med kratko vožnjo se je venomer oziral na deklico, po-tcin jo jc na tiho vprašal: »Kako je pa trbi ime?« .,! »Ime me je Majda.« J »Čigavo pa si?« . »Pekova z Gorjanskega!« »K 11,ko si dobra. Bog ti plačaj!« «, »Smiliš se mi.« Pri znamenju nn križpotju je voznik fantiča odložil, še enkrat se jc deček zahvalil deklici in možu. Nato je obstnl na mestu in gledal za vozom, dokler ga je bilo videti. — Ko je prišel domov, so gn sicer okregnli, toda s kaznijo so mu prizanesli, ker je prinesel domov boljše čevlje od prejšnjih. šele v svojem enajstem letu je mogel Kraljiček, kot so vsi ljudje imenovali Jane/a Kramlja, prejeti svete zakramente. Župnik ga je posebej podučeval in pri tem spoznal, da ima deček brihtno glavico in mnogo dobre volje, samo nobene priložnosti za učenje. Od fega časa je ostal fantiček župniku zelo vdan. Od drugih otrok se je bolj in bolj ločil, pogosto pa je klečal v cerkvi pred Marijinim ofltarjein ali na grobu svoje matere na pokopališču pri Svetem Danijelu. 1 (Nadallevanle prihodnlič.) Matija Jama Jakopičev in Groharjev sodobnik je naš veliki slikar Matija Jama. Rodil se ie v Ljub: Ijani 1872 kot trgovčev sin. V Ljubljani sami je obiskoval ljudsko šolo in prve štiri gimnazijske razrede, nato pa se s starši vred preselit v Za"reb in tamkaj dovršil še nadaljnje gimnazijske razrede ter napravil zrelostni izpit. Potem pa se je za eno leto vpisal na pravniško fakulteto na vseučilišču v Zagrebu, pa je te študije opustil in se ves posvetil slikarstvu. Ze leta 1892 je odšel v Monakovo, kakor vsi drugi naši slikarji novejše dobe, in sicer v slikarsko šolo umetnika llollosyja. Tamkaj je to pot ostal dve leti, nato pa se je vrnil v Ljubljano k Domu in svetu in risal za ta list uredniku Lain-petu ilustracije in vinjete. Nato je s podporo kranjskega deželnega sveta IS97 zopet odšel v Monakovo, to |>ot pa v Až.betovo šolo. Nato se je tamkaj vpisal na samo umetniško akademijo, leta 1900 se je vrnil v Ljubljano in tukaj z Jakopičem risal in slikal po ljubljanski okolici prelepe naravne slike. Vse nadaljnje življenje pa je umetnik ia slikar Jama po večini preživel na popotovanjih po razstavah in umetniških šolali po vsi Evropi, tako je bil ponovno v Mo-n ikovem, na Dunaju, v Belgradu, Krakovcm, Varšavi, na Holandskem v Amsterdamu in Rot-terdamu, na Bavarskem, v različnih krajih ob Donavi, v Triesteju, Zagrebu, Sofiji itd. Končno se je ustavil v Volčjem potoku. 2e na nižji gimnaziji je Jama kazal izredno zanimanje za slikarsko umetnost, na višji gimnazij v Zagrebu pa se mu je ta talent že po-\sein izrazito pokazal. Prve slike njegove so zagledale beli dan v našem katoliškem književnem in umetnostnem listu Domu in svetu, ki je vanj Jama slikal ilustracije in vodne slike. Leta 1899 pa je po ljubljanskih izložbah že razstavil svoje slike. Pozneje pa se je Jama udeležil skoraj vseh umetniških razstav, na katerih so pač sodelovali slovenski umetniki, luko prve slovenske razstave 1900 v Ljubljani, druge 1902 v Ljubljani, 1904 na Dunaju in v Belgradu prve jugoslovanske razstave, razstave 1903 v Londonu, v Sofiji ruzstave 1906, naslednje leto razstave v Triesteju, zopet 1908 na Dunaju, nato tretje razstave v Zagrebu, dalje v Krakovu in Varšavi, 1909 zopet na Dunaju, 1910 v Ljubljani in v Zagrebu, leta 1911 razstave na Bledu, 1912 v Belgradu, v letih 1913 do 1919 pa je stalno razstavljal v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, 1919 je razstavil v Haagu in v Parizu, 1923 zopet v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, 1924 v Belgradu, 1926 pa v I iladelfiji. Lela 192? je sodeloval na veliki raz-siavi Narodne galerije v Ljubljani. Obenem je bil kot umetnik član kluba Sava in Medulič. Slike Matije Jama so po veliki večini pokrajinske, le malo je osebnih slik ali portretov. Kot umetnik je pripadal skupini naše moderne kakor Grohar in Jakopič in je zato slikal nnjveč j>o trenutnem vtisu v naravi in slikal naravo po njeni pravi podobi, ne da bi jo kaj olepšava!, kajti bil je nasprotnik prejšnje idealistične struje v našem slikarstvu. Sprva je slikal z vodo, potem pa je za stalno prešel k slikanju z oljem, z oljnatimi barvami. Njegove slike se odlikujejo po meh-kosti in nežnosti, po nekakem pesniškem slogu. Najpomembnejše slike izpod njegovega slikarskega čopiča so tele: Pri obedu, Vrt, Hrvaški kmet. Most, Vrbe, Ljubljana v snegu. Znamenite so tudi njegove ilustracije v Domu in svetu ter za nekatera Cankarjeva dela, kakor za Knjigo za lahkomiselne ljudi, Za narodni blagor in Ob zori. Matija Jama je bil tudi velik književnik in je kot tak pisal posebno znamenite članke in eseje ter razprave o slikarski umetnosti, lako je v Slovenski narod 1897 v mnogih zaporednih številkah pisal listek pod naslovom Umetnost in kritika. V teh podlistkih je jiodal svoje nazore glede umetnosti, nazore mladih slovenskih slikarjev tiste dobe. Glavno njegovo V načelo in načelo vseh njegovih tovarišev je bilo: »Narava je ' učiteljica vseh umetnikov.« V Ljubljanskem zvonu pa je 1900 pisul o slovenskih slikarjih v Monakovem. . Danes so slike Matije Jame po najrazličnejših krajih: tako so njegova delu na Visokem koinisariatu v Ljubljani, v Narodni galeriji, v Narodnem muzeju, pa tudi pri številnih zasebnikih. Pa še izven Ljubljane so raztresene njegove slike: na primer v Strossmnjerjevi akademiji v Zagrebu, v Narodnem muzeju v Belgradu, v prosvetnem ministrstvu v Belgradu, pa tudi pri zasebnikih izven Ljubljane, tako v Monakovem, v lluagu, v Rotterdamu, Amsterdamu, Belgradu in drugod. Trojica: Grohar, Jakopič in Jama naj nuni zadoščajo, da smo si na kratko ogledali slovensko slikarsko umetnost novejšega časa |mi njenih najpomembnejših zastopnikih, med katere s svojimi lepimi deli iz narave sodi tudi Matija Jama, ki je naše ime ponesel med širni svet. ... rožah je zdravje ^ Rabarbara. reufnl — Rhcum officinale — je vrtna rastlina, ki ie prišla k nam iz Aziie. Rabimo le koreniko — rhizoma rliei. 7—8 let stare korenine izkopi jemo, previdno olupimo in razrežemo na koščke in posušimo. Naibolie ie, da kupimo korenino v lekarni, ker ie sušenje precej otežkočeno. Rabarbaro rabimo za zboljšanje prebave, proti napenjanju in driski. Ako pa damo živini večjo količino rabarbare. pa učinkuje Ia kot dristilo (čistilo). Rabarbaro podajamo kot prašek ali tinkturo. , , črnojagodasti bluščec, svinjska repa, divja buča, srebotina — Bryonia allia — ima do 3 m dolga ovijajoča se stebla. Raste po grmiščih ob živih mejah in plotovih. Korenina — radix bryoniae — se rabi kot čaj za obkladke pri oteklinah, tvorih in zmečkaninah. Kumina (kimelj) — Carum carvi — raste po travnikih in pašnikih, gojijo pa jo tudi po vrtovih kot začimbo. Za zdravljenje rabimo le plodove — fructus carvi, ki jih rabimo, še preden rastlina dozori. Porezana stebelca povežemo v šopke, ki jih posušimo, nato pa omla-timo. Seme miri bolečine v živinskem želodcu in črevih ter močno pospešuje izločanje mleka. Tudi pri koliki in proti vetrovom pomaga kuminino seme. Prašičem dajemo 5—10 g celega ali stolčencga semena, konjem 10—20 g, govedu 30—40 g. Namesto suhega praška lahko skuhamo tudi čaj. Hren — Coclilearia armoracea — se v ži-vinozdravništvu lioli malo rabi. Nastrgana in v moko zdrobljena korenina učinkuje notranje pri slabi prebavi, zato jo, pomešano z otrobi, dajemo govedu, teletom pa z medom in moko kot svaljek. Sipek, divja vrtnica, srbatka, srebevka — Rosa canina — je vsakomur znana rastlina. Plodove je treba nabirati, ko jih je oparila slana. Plodove razpolovimo, očistimo semena in jih posušimo. V medicini se imenujejo: fructus cynosbati. Te plodove rabimo v živinozdravni-štvu pripravljene kot čaj zoper bolezni sečnega mehurja in ledvic. Svinjam pa mešajo plodove med hrano, če se nočejo pojati. Kadulja (žajbelfl — Salvia officinalis — je rastlina, ki se pri nas zaradi velike zdravilne vrednosti sadi in goji po vrtovih. Listje kadu-Ije obiramo, preden cvete, in ga v senci posušimo. Ima oster balzamičen, kafri podoben duh in trpek ok us. Domači živinozdravnik priporoča žajbljev čaj za izpiranje pri vnetju gobca in jezika. Tudi zoper kašelj, zasliženost in katar dajemo živini žajbljev čaj. Ustavi pa tudi drisko in ublaži bolečine v trebuhu. Za čaj vzamemo t kozarec posušenih listov in 10 ko-zarcev vode uli mleku. Skuhano kaduljo rabimo tudi za spiranje ran, zlasti gnojnih, in z» umivanje vnetega vimena. Hezeg _ Sambucus nigra. Od tega zdravil, nega grma rabimo v žinozdravništvu le cvetje, ki žene na vodo, zdravi lahke katarje in p0. maga, da se liolna živina hitro spoti. Bela in črna gorčica, gorjuščica — Sinapi« alba et nigra. Obo rastlini rasteta po njivah, med žitom in po potih. Goje jo tudi za olje. Od gorčice rabimo le seme — semen siuupii albae. Gorčično seme in gorčično moko skuhamo (eno ali drugo) in še gorko polagumo r platnenih vrečicah na boleča mesta in trde otekline. Kot notranje zdravilo dajemo gorčico pri slubem želodcu in pri slabem prcbavljanju. Seme pa pomnoži tudi izločanje seča. Zdravilo pa moramo previdno podajati in sicer konjem 20, govedi 50, kozam in ovcum pa po 5—10 g nu dan v obliki svuljka. Lapuh, stipor, svinjarica, lapuščck, lupinec — Tussilago furfara — raste ]k> vlažnih trav« nikili, |Mibočjih, [>o ilovnatih bregovih studencev, potokov in rek. Za zdravljenje rabimo kuhavino listov, stebla in korenin zu obkladke pri trdih oteklinah in za kopanje lioliiih kopit, Čaj iz listov pa rabimo za opkludke pri vnetja vimena krav in koz in za gorke kopeli pri l>o-lcčili oteklinah. Baldrijan, božjastnica (špajka) — Valcria« na officinalis — je rastlina, ki pomirja živce. Rasle i>o močvirskem grmovju, travnikih, oh bregovih rek in pobočjih. V zdravilstvu niliiino korenine, ki vsebujejo mnogo dišečega eteričnega olja in raznih kislin. Korenine nabiralno jeseni in jih hitro jiosušimo. Čaj uli prašek baldrijanovih korenin deluje pomirjajoče na živce in blaži krče v trebuhu, mehurju in pri liožjastnem napadu. Prašek iz korenin dajemo tudi žrebcem in bikom proti premočnemu nlo-dilnemu nagonu. Prehudo razburjenje kobil in kruv zdravimo tudi z baldrijanoin. Govedu damo dnevno po 100 g, konjem 50, prašičem |» po 12—20 g stolčenih korenin v obliki svaljka, uli pa skuhamo korenine in damo živini čaj. Pripravimo se na prvo soboto v februarja! Zadoiiajmo Marijinem« ircnf Udeležba vernikov pri obhajania zadostilo« pobožnost! S prvih sobot na prvo soboto v ji-nuarju — kakor kažejo poročila iz raznih kraje* — je bila povsod nenavadno velika. — Nekated kraji pa so naia obvestila — tudi po časopisih — tako pozno prejeli, da ie niso mogU odzvati vabila g. škofa tako kot bi ie radi. — Zato p«l kdor ie nI začel ta pobožnoitl v januarju naf jo začne v februarja in jo bo zaključil v junija meseca. Mislimo ie teda| na priprave za p®* svetitve, ki bodo po vseh larah v maja meseci. V teh mesecih s* dahovno pripravimo — da bodo farne posvetitve imele prave vrednost pri Mariji Kraljici Slovencev! Nov ponatis knjižic »Sporočilo i Fatime« i« izšel. Knjiiice kakor tudi pridige in vse droge gradivo za pobožnost S prvih sobot dobite ozir. lahko naročite na naslov; Pripravljalni odbor 5 prvih sobot. Pisarna K. A. Pred Škofijo b Ljubljana. Iz Kočevja Ccnj. naročnike naših listov v Kočevju vljudno opozarjamo, da lahko poravnajo naročnino za ve« naše liste, t. j. za »Slovenca«, »Slov. dom«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« kakor tudi naročnino z« »Slovenčevo knjižnico« v naši podružnici, ki se nahaja v pisarni Ljudske posojilnice v Kočevju, zraven cerkve, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki za omenjene liste. Islotam se dobe vse ostale informacije. »Domoljub« je gotovo najboljši slovenski tednik! Ostal bo tak in redno o» izhajal, če boste Se ta mesec poravnan naročnino nanj (24 lir za celo leto)! LOVEK V BOJU Z MRČESOM Med naše zaveznike, ki nam pomagajo uni-. ti ra/lii-en mrčes v našili stanovanjih in »ospodarfrkih |>oslopjih, prištevamo tako iine-Mvane roparje, kot n. pr.: mulo hišno niravljo, ,Vi uničuje ščurke. Zal pa je še večji škodljivec t',kor ie ščurek, žuželke uničujejo tudi pajki, ii so skrbni gospodinji zelo neljubi, soi so za-nraŠene p.ijčcvine znak malomarnosti. Med zaveznik. ki uničujejo škodljivi mrčes, spada vižar ki zalesuje ličinke niočnatega hrošča in črne-a žužka, toda ker nam ponesnaži iniko, kruh" in žito. ga prav tako preganjamo kot one. Mnoge žuželke, ki se hranijo z rastlinsko in živalsko brano, spadajo med naše zaveznike, toda istočasno utegnejo biti naši sovražniki, kot ii pr. mravlje, ose, Škarjira. Omenimo naj tu znanega, pajkom sorodnega roparja, ki zalezuje knjižne uši. pršiee. stenice, ter je prav gotovo le koristen. To je knjižni ščipalcc (Che-lifer cancroides). Zivalica je le 3 mm dolga, ploščatega telesa in jo je lahko spoznali po dveh krepko razvitih ščipalkah na sprednjem koncu. Med koristne živali prištevamo žabe, kra-»tače, kuščarje, koče, vse žužkojede ptice, ježa, k rta. netopirje. V vodi uničujejo mrčes polog (roparskih žuželk tudi ribe. V drugo skupino koristnih živalic štejemo zajedalece, to je organizme, ki žive v gostitelju ali na gostitelju na račun njegovega telesa. Sem prištevamo iz rasllinskeea carstvn neko glivo, ki zajeda na muhah (Empu«a muscae). V jeseni vidimo uniilie, ki jih pokriva sivkastu prevleka. Take muhe posedajo po oknih, stenah itd. Iz živalskega sveta poznamo kot zajedalee jia mrčesu razne žuželke, kot peščeno oso, na-jezdnike in goseničarje, ki polagajo jajčeca v gosenice metuljev. Njene ličinke ali žerke se p ranijo od teli in jili tako uničujejo. Korist, ki jo prinašajo zajcdalci škodljivega mrčesa je v prosti naravi često znatna. V stanovanjih pa je zelo. zelo omejena, kajti, če bi hoteli imeti od njih znatno korist, bi morali omogočiti krepko razmnoževanje, pa bi nam bilo zopet neljubo, obenem pa bi , '. . ° \ °PMje in zadek. Na glavi imajo dve tel, * »01'. klinastih očesc zloženi očesi. Poleg sci i ,h nn Sp dve nesestavljeni oče-orrninf i imajo tipalke, ki so tudi vonialni 0f. *> zelo različno grajene, in žvekala, m ™o kasneje govorili, ličnn ! op.rsJu ima jo tri pare nog, ki so raz-iwanlflloj°' okrovke), drugi par (hrošči). Nekateri rodovi imajo krila pokrita z luskami (metulji). Na zadku imajo večinoma dihalne luknjice ali vzdušnice, nekateri rodovi pa različne izrastke, kot legla, želo itd. Vse žuželke, ki nas zanimajo, ležejo jajca. Iz jajčeca prileze mladič, ki ni bogvekaj podoben razviti živali. Pravimo mu ličinka (pri metuljih: gosenica, pri muhah: žerka). Da se iz te ličinke, žerke, gosenice razvije prava razvita žival, se mora preobraziti. Pri nekaterih žuželkah preobrazbe ni, marveč je mlada živa-licu koj podobn« odrasli. Pri drugih je razlika že večja, vendar moremo takoj določiti, h kateri vrsti mladič spada. Pravimo, da 6e žival preobrn/uje nepopolno. Pri zadnji skupini pa je razlika med mladičem in odraslo žuželko tako velika, da ni med njima nobene podobnosti. Spomnimo se le gosenice in meluljn ali žerke in muhe. Inki preobrazbi pravimo popolna preobrazba. Prehod iz gosenice, žerke, ličinke v doraslo žival, se izvrši v bulii, ki je zopet različna pri raznih rodovih. Pri nekaterih se skrivn ličinka v ko/i, ki se zaokroži kot sodček (sodokasta bnba muh), pri drugih štrle v začetku udje stran, polagoma se prilezejo trupu in jih zlepi okrepenela liitinovina (metulji), pri drugih (prelci) si gosenice, ko se zabubijo, spredejo kokon, v katerem se preobrazujejo. Ko prileze iz bube razvita žuželk«, ne raste več, le krila se preobrazil jejo popolneje. Tudi žvekala so pri žuželkah različna; pri vseh so ta iz štirih okončin: zgornja usta, sprednja čeljust, srednja čeljust, zadnja čeljust. Pri grizočih žuželkah im« zgornja čeljust obliko klešč (osa), spodnja čeljust je za lizanje. Pri žuželkah, ki sesajo hrano (metulji), je srednja čeljust izpremenjena v cevknsto selilo, ki je zavito, sprednji in zadnji čeljusti pa sta pokriti. Čeljusti komarja so pravo sesalo. Iz zadnjih čeljusti in zgornje ustne je nastala cevka, v kateri tiče štiri bodalnice, ki se jim pridruži Se peta, nastala iz hitinastega j>ožiral-niko bodalnice. Žuželke, ki se ne preobrazujejo ali se preobrazujejo le nepopolno, so dorasle in nedorasle enako škodljive, žuželke pa, ki se_ preobrazujejo popolno kot metulji in hrošči, so deloma škodljive kot razvite in nerazvite živali (ličinke hroščev), ali le kot nerazvite (gosenice metuljev) ali pa le kot razvite (muhe). VI. V naslednjem podajamo kratek seznam mrčesa. ki velja za škodljivega. Najprej navedemo tisti mrčeš, ki zajeda na človeku, nato na njegovih živilih in končno na drugih snoveh (obleka, |>oliištvo itd.). Pred vsem navnjamo tisti mrčes, ki ni le nadležen, morveč tudi nevaren, nato pa tudi mrčes, ki jc zgolj Škodljiv. Nn človeku: I. hišna muha, 2. brencelj, 3. komar, 4. bolha, 5. stenica, 6. uš, 7. pršice. Na jedilih: I. ščurki, 2. hišni muren, 3. strigalica, 4. mravlja, 5. osa, 6. srebrna ribica, 7. sadni molj, 8. močnati molj, 9. krušni hrošč ali slatkosne-dež, 10. črni žužek, 11. eirovka, 12. pršice. Nn drugih Snoveh: 1. razni molji (oblačilni, kožuhar, prepro-gar). 2. pršice, 3. slaninar, 4. kožuhovinar, 5. kabinetnik, 6. muzejnik, 7. bakreni hrošč, 8. prašna uš, 9. tatič, 10. lesni črv, 11. imrtvažka ura, 12. kočiči. _ - - i~ t »J*** V kratkem bo izšlo eno najlepših del H. Bordeaux-a „Srcc In Icri" Knjige se dobe po vseh knjigarnah in tratikah! -1 ŠPORTNIK TOMAŽ PRIPOVEDUJE _I Kako ukrotiš pretepača Človeška telesna zmogljivost je nekaj zelo zagonetnega. Zmogljivost se kaže najprej v moči. Kdo še ni naletel na može in fante, ki so pravi orjaki in ki lahko dvignejo ali nosijo neverjetno težka bremena? Zmogljivost se kaže tudi v hitrosti, pa v spretnosti in vztrajnosti, Hitri so tekači, spretni so orodni telovadci, vztrajni pa so planinci, kolesarji, smučarji in drugi športniki, ki tekmujejo na dolge proge. Vse zgoraj naštete osnove človeške telesne zmogljivosti pa še nc napravijo junaka. Za junaka je prav, da je močan, hiter, spreten in vztrajen, njegova značilna odlika pa je le v srčnosti ali korajži, in njegovo glavno orožje v izkušenosti. Ne bom povedal, kje se je zgodila zgodbica, o kateri nameravam pripovedovati, to pa lahko omenim, da se je zgodila pred 20 leti, ko sem bil na dijaškem potovanju v vinorodnih krajih. Šolski tovariš je povabil našo potujočo družbo v očetov vinograd. V zidanici smo lepo večerjali, prepevali in si greli srca z izvrstnim domačim vinom. Marsikatero smo rekli in v veselem razpoloženju smo se vračali okrog desetih zvečer v dolino in po glavni cesti proti trgu Nenadoma se je pojavila pred nami gruča fantov in nam očitala, češ da smo izzivali. »Kdo je tisti, ki je klical ,auf bilts'?« so hoteli vedeti. V resnici ni nikdo izzival ali klical kaj takega. Fantom enostavno ni bilo všeč, da smo prepevali po cesti in najbrž jih je srbelo, da bi &e spopadli. Skušali smo jim dopovedati, da gre za nesporazum in beseda je dala besedo. Ko je prišlo do prvih udarcev in brc, smo uvideli, da smo naleteli na gručo trških pretepačev Branili smo se in vračali kolikor smo mogli... Ko smo pozneje o tem govorili, smo ugotovili, da smo bili poraženi. Cisto po krivici in po vrhu še po nepotrebnem poraženi! Razmerje udarcev jc bilo pretepačem v prid, nam pa v škodo, da se izrazim po športno. Stvar me je precej časa mučila, grizla in jezila. To tem bolj, ker sem bil že takrat krepak, hiter in spreten. Spoznal pa sem, da sem bil obilno založen s temi in takimi lastnostmi samo tedaj, če sem visel na drogu ali bradlji, za borbo s človekom pa nisem bil riti pripravljen, niti izurjen ali izkušen. Od takrat sem večkrat pozival tovariše v telovadnici k rokoborbi in k boksu. Začeli smo se premetavati in tudi boksali smo, čeprav nismo imeli v pravem športnem boksanju kaj prida pojma. Nekaj izkušenosti v napadanju in obrambi pa smo si le nabrali. Dejali smo, da bo za vsak slučaj to dobro. Pridejo v življenju primeri, ko se moraš braniti, ali ko moraš zaščititi slabotnega pred nasilnežem in podobno. Sama ko-rajža ti takrat nc zadostuje, tudi moč nc zaleže dovolj, potrebna je izkušenost. Pozneje sem se v inozemstvu navadil tudi japonske samoobrambe, ki je znana pod imenom džiu-džitsu. To je način borenja, pri katerem se naučiš nekaterih izvrstnih prijemov, s katerimi ukrotiš tudi izdatno močnejšega nasprotnika. Nenadno ga lahko prevrneš čez sebe, in ga tako presenetiš, da se ne znajde več. Z lahkoto mu izpuliš nož iz roke, in če je sila, mu prijzadeneš take bolečine, da ga onesposobiš za nadaljnjo borbo. Izkušnje, ki sem si jih pridobil z džiu-džitsem, so mi nekoč res prav prišle. Ko sem bil doma na počitnicah, je priredil naš društveni pevski zbor iz let k sv. Miklavžu, kjer je bilo žegnanje. V prijetnem razpoloženju smo krenili skozi senčnat gozd v hrib in od tam čez strmo in dolgo peč, pod katero se je v davnih časih pogreznila zemlja. Cez peč so vodile v skalo sekane stopnice, na vrhu pa je stala tablica z napisom: »Ko prideš do tukaj, pa poukaj!« Od srca smo zavriskali, bil je res lep poletni dan, poln sonca in vonja po poljskem cvetju in dozorevajo-čih sadovih zemlje. Pri cerkvi na hribu je začelo potrkavati in morali smo pohiteti, da ne bi zamudili maše. Cerkvena slovesnost v hribovski cerkvi je bila tako prisrčna, da se nas je polastilo pravo praznično razpoloženje. Posedli smo k dolgi mizi in začeli uživati dobrote, ki smo jih prinesli s seboj in one, s katerimi so nam postregli v gostilni. Iz- vrstno kislo juho » svežo svinjino so prinesli na mizo in kupe domačega pšeničnega kruha. Ko smo dobro jed zalili še z iskrečim se ,aboIcnikom, je začela vesela tovarišija prepevati. _ _ Potem pa se je priklatil med omizja pobesneli fant, ki je strahotno preklinjal. Očividno je bilo, da je pijan. Potegnil je nož, začel z njim mahati na vse strani tako surovo, da so se začeli ljudje umikati, ženske pa so vriščale v strahu. Zdelo se je, da bo nepridiprav vsem miroljubnim ljudem, ki so stali čez poldan v hribu, pokvaril doživetje praznika. Njegov nastop me je ujezil, čut dolžnosti pa mi je veleval, da moram poseči vmes. Ko sem videl nož v njegovih rokah, sem se spomnil spretnosti džiu-džitsa. V ugodnem trenutku sem naskočil izzivalca, ga zgrabil za zapestje, se postavil tesno ob njega, mu izvil roko in mu z vso močjo potisnil pest z nožem proli notranji strani dlani. V bolečinah je roka popustila in nož se je zasvetil na trati. Ljudje so se oddahnili, fant pa je klel naprej, brcal in udarjal s prosto roko. • Ce mi obljubiš, da zgineš takoj domov, te izpustim,« sem ga nagovarjal. »Ubil te bom,« se je rotil in bruhal žaljive izraze. V resnici bi ga bil izpustil, če ne bi medlem zvedel, da je nepoboljšljiv pretepač, ki vsako leto prihaja na žegnanje k sv. Miklavžu. Ne, tokrat ni mogel ustrahovati dobrih ljudi, potegnil je »ta kratko« in orožniki so mi čestitali, ko sem jim ga izročil. Imel je precej neporavnanih računov, za katere je moral pozneje sedeti nekaj mesecev. Ko je župnik zvedel za dogodek, je prisedel k naši mizi, ob slovesu pa me je povabil v župnišče in mi poklonil knjigo o Martinu Krpanu s kratkim posvetilom v spomin na žegnansko nedeljo. »Saj ni vredno, gospod župnik,« sem se branil, »šlo je samo za trik, ki se mu pravi džiu-džitsu«. pravni nasveti Izredni rok za izpite v šolah. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo, s katero se odreja izreden rok za zaključne, zrelostne iu diplomske izpite. K izpitom v izrednem roku bodo pripuščeni tisti učenci, ki se radi ugotovlje-noh vzrokov višje sile niso mogli javiti k izpitom v jesenskem roku. Kraj in razpored teh izpitov bo še določen. Preživnina za nezakonskega otroka. C, C. Vi-žina preživnine , ki jo mora nezakonski oče plačevati za vzdrževanje otroka, se ravna po očetovi imovini in otrokovih potrebah. Ako mislite, da je preživnina, ki jo plačuje oče, prenizka, predlagajte pri sodišču, da se določi višja. Prodana hiša in prevžitek. F, M. Ko ste izro-Jili hišo, ste si izgovorili prevžitek, ki je tudi vknjižen. Sedaj je bila hiša na dražbi prodana in je na prevžitek odpadel tako majhen znesek j! denarju, da vam bo zadostoval komaj za eno LJUDSKA Posojilnica je bila ustanovljena leta 1895, lOSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom v lastni pa« lači v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6 nasproti hotela Union sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštva leto za preživljanje. Vprašate, koga bi lahko prisilili, da vam še naprej daje preskrbo. — Očividno ni bil prevžitek knjižen na prvem mestu, ali pa so prednostno terjatve bile tako visoke, da je na prevžitek odpadel pri razdelitvi izkupička tako majhen znesek. Ce po dražbenih pogojih iz-dražitelj ni imol prevzeti prevžitka v naravi, pač ne boste mogli ničesar več dobiti. Lahko bi seveda tožili na dajatev vžitka, ko l>o denar, ki jo pri razdelitvi izkupila, odpadel na prevžitek |K>-rabljen, toda le svoječasnega prevzemnika vaše liiše. Ta pa najbrž ničesar nima, kar je sklepati iz tega, ker mu je bila hiša prodana. Zialo bi tožba proli njemu ne imela nikakega smisla, ker ne bi mogli ničesar izterjati. Plačilo za prekoračeno dolo. T. R. C. Še vedno veljajo predpisi zakona o zaščili delavcev, da se mora vsako prekočasno deo l(nadure) plačali s 50% poviškom. V vašem podjetju znaša delavni čas 10 ur na dan. Ce sle delali več kakor 10 ur na dan, smete za nadure zahtevati poleg normalne medze še navedeni povišek. Plačilo dediščine. Lj. N. B. V kratkem boste morali izplačati bratu njegov dedni delež. Gotovine nimate. Vprašate, ali bi lahko zahtevali, da se brat vknjiži na vaše posestvo in da počaka z izterjavo do konca voiske, — Samo v sporazumu in z bratovim pristankom se lahko lako dogovor rito. Ce bo pa brat vzlrajal pri svoji terjatvi ia takojšnjemu plačilu, vam pač ne kaže drugega, kakor najeti posojilo proti vknjižbi na posestvo in izplačati brala. Mali oglasnik Prittojbina za male oglate ie plaluje naprej. Smrekovo treslo lepo, Edravo, eubo, ln Je?.lce kupi vsako količino usnjarna Lavna J.| Šentvid prt Stični — Ljubljana. FRAN POGAČNIK V LJubljani, Blclwetsova cesta 31 (Javna skladišča). Njivske brana enojne, dvodelna ln tro-delne v najboljši Izdelavi in nalnlžjl orni. Izdeluj* HUOMU IVAN.SneberJ« p. D. M. v Polju — LJub- Brinje prvovrstno kakovosti dobite spet pri tvrdkl čitaj fn širi »Domoljuba«! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA izplačuje »A vista vloge« vsak čas, »navadne« in »vezane« po uredbi. PUPILARNO VARNA! Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči račun, Za vse ? i o g « in obveze jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA