Poštnina platana v gotovini
Cona Mn 1'-
Štcv. 235.
V Ljubljani, ponedeljek 17. oktobra 1938.
Leto IH.
Predsednik vlade in stranke JRZ dr. Stojadinovič je snoči govoril v Belgradu:
Vlada in JRZ gresta na volitve z dokazi o svojem delu
Ljubljana, 17. oktobra. Vsa država je sinoči z veliko pozornostjo poslušala govor predsednika vlade dr. Stojadlnoviča, ki so ga oddajale vse radijske postaje. Z govorom je predsednik vlade, kot predsednik stranke JRZ začel volilni boj in nakazal program stranke za volitve. Člani in somišljeniki stranke so govor po vsej državi, tudi po Sloveniji, zlasti v Ljubljani, poslušali organizirano.
Predsednik vlade je v svojem govoru med drugim dejal:'
»V imenu Nj, Vel. kralja Petra II., kneza namestnika Pavla in kraljevih namestnikov, je vlada dobila nalog, da izvede poslanske volitve 11. decembra. Prvič v zgodovini naših volitev je, da vlada ne gre pred vo-lilce z besedami, marveč z delom. Noben predsednik vlade do sedaj Se ni bil v lažjem položaju, kakor je dr. Stojadinovič, ko se obrača k jugoslovanskemu ljudstvu, naj voli njegovo listo. Danes je lahko vsakemu državljanu, ni pa bilo tako pred tremi in pol leti, ko je vlada dr. Stojadinoviča prevzela vodstvo države. Jugoslavija je tedaj izgubila kralja Aleksandra, ki ni bil navaden kralj, marveč vladar, ki je na svojih ramah nosil vse breme državnih poslov, ledaj je vse skrbelo, kaj bo iz naše države? Vse gospodarsko in politično življenje je tedaj bilo na tleh.«
Gospodarstvo: kriza, kot jo nismo doti«! videli. Vsi posli so prenehali. Nihče ni delal. Nihče ni gradil. Število brezposelnih je naraščalo. Zadolžitev kmeta je tresla vso državo. Problem kmečkih dolgov je izglodal tedaj, da ga sploh ni mogoče rešiti.
Finančno: Ko smo sklenili veliko posojilo pod najtežjimi pogoji v tujini zaradi stabilizacije dinarja, je vendarle vrednost dinarja padla, zlato pa je bežalo iz države. Za davek so jemali tedaj od kmeta »bakrac sa ognja« in blazine izpod glave. Pri vsem tem je proračun vedno bil zaključen z deficitom, neizplačani računi pa so sc kopičili pred prazno državno blagajno.
Zunanjepolitično: Kolikor meja, skoraj isto toliko sovražnikov smo imeli. Enega soseda smo sumničili, da nam pošilja komitaše, drugega, da nam pošilja vstaše, tretjega, da vežha atentatorje, četrtega, da skriva teroriste.
Notranjepolitično: Narod je zbegan jokal zaradi izgube- svojega kralja, svojega velike*# voditelja. Stranke so bile v tem času raz; hurfene. Številni politični ljudje so bili aretirani in internirani. Javno politično življenje je bilo popolnoma zamrlo, razvila pa se je podzemna akcija, ki hi mogla porušiti družabni red in razkosati meje naše domovine.
Takšno stanje v državi najbolj dokazuje, da sodelavci pokojnega kralja Zcdiuitclja, kateremu je bila zaupana izvedba njegovih velikih idej, niso pokazali sposobnosti, da te ideje v celoti izvedejo. Eto. cela vrsta problemov, ki jih Jevtičev režim ni mogel rešiti niti popraviti. Sredi te politike ter finančne in gospodarske krize smo po najvišjem zaupanju kr. namestništva prevzeli upravo države junija 1U35. Kako smo se v vladi znašli? Znašli smo se pred temi raznovrstnimi in zmešanimi problemi.
Kako |e danes?
Poglejmo predvsem nase narodno gospoda r s t v o. Kmečka proizvodnja ni več brez cene. Kmet dobiva polno vrednost za tcnd svojih pridnih rok. O kmečkih dolgovih sploh nihče več ne govori, ker so zmanjšani za 2 milijardi 700 milijonov dinarjev, to je za polovico. Na vseh straneh se gradi in dela. Vprašanje brezposelnosti izginja. Država svoje obveznosti plačuje.
Danes vsak Jugoslovan s ponosom nosi potni list svojo države. Kot predstavnik Jugoslavije sem v drugih državah bil sprejet $ častmi, kot ni bil nikdar noben državnik. A zadnje dni smo videli, kako neki predstavniki držav, iz katerih se je včasih slišala tudi graja naše zunanje politike, kako te uradne osebe danes gredo po tistih poteh, po katerih sem jaz šel, in uporabljajo isto besede o starih in novih prijateljstvih, katere besede sem uporabljal jaz pred enim tli dvema letoma. Nobena moja argumentacija, nikake moje besede, nobeno književno poročilo ne bi moglo danes bolj pojasniti, bolj opravičiti, bolj povzdigniti in pohvaliti zunanjo politiko Jugoslavije. kakor so to storili dogodki in dejstva, ki so se vrstila zadnjih nekaj ■ e s e c a v.
V	notranjosti je politična pomiritev in mir. O vseh problemih se vedno diskutira in išče najboljše rešitve. Politične zakone, ki so nam jih pustile prejšnje vlade, najbolj liberalno izvajamo. Zadnja tri leta je bilo pomiloščenih 18.000 krivcev. število političnih obsodb je znašalo od 1920 do junija 1935 18.700, z a časa naše vlade dosega »amo 2100. Interniranih uglednih politikov, biv-fflh ministrov in poslancev, je bilo od 1929 do konca leta 1934 38, od leta 1935 do danes ni bil interniran niti eden. Pobeglih emigrantov v tujino je bilo od 1929 do konca 1934 toliko, da jim niti števila ne vemo. Za naše vlade ni odšel nihče, vrnilo se jih je pa ogromna večina.
Pri tem ni treba pozabiti tudi tega, da je naša vlada pod silo razmer doslej morala delati s tujo skupščino in tujim senatom. Neštete s tujo skupščino in tnjim senatom. — Te naše nasprotnike poznate. — Včeraj so odkrili svoj pravi obraz in vrgli razenj masko, ki so jo doslej nosili, tako da jih je sedaj spoznala vsa država. Iz te skupine, ki nas je vse do včeraj obtoževala, da ne branimo dovolj narodnega in državnega edinstva, iz one skupine, ki je v našem delu na ureditvi razmer v državi gledala, da najde obtožbe za izdajstvo jugoslovanske nacionalne ideje, iz one skupine, ki si je hotela pridobiti monopol, da je edini pravi čuvar oporoke velikega in neumrlega kralja, iz te iste skupine so se našli emisarji, da prej, nego pridejo do svojega šeia »integralnega jugoslovanca« v Belgrad, gredo k šeiu federalistov v Zagreb ponudit svoje sodelovanje. Večjega izdajstva programa in večje breznačel-»osti politična zgodovina te države ne pozna. Naša
lista pa predstavlja skupen program, skupne meje, za katerimi hočemo konstruktivno delati za blagor kralja, naroda in domovine.
Glede hrvaškega vprašanja je predsednik vlade dejal:
Želimo bratskega sporazuma, ali ravno zato, ker ga resno in iskreno želimo in ker ga hočemo v življenje sprovesti, poznamo tudi mejo, ki jo pri tem ne smemo prekoračiti. Hočemo li sporazum? Prepričan sem, da govorim v imenu vse naše stranke. V tem trenutku slovesno izjavljam: hočemo!
Dragi prijatelji! Triinpolletno delo kraljevske vlade nam daje pravico pri vseh državljanih Jugoslavije, da z dvignjeno glavo in ponosni sami nase zahtevamo zaupanje pri bližnjih volitvah za poslance. Naše dosedanje delo in dosedanji uspehi nas pooblaščajo, da tudi od ljudstva zahtevamo mandat, da nadaljujemo upravo države prihodnja tri in pol leta.
Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavel (burno vzklikanje), popoln poznavalec vsega zunanjepolitičnega življenja, mi jc rekel ob neki priliki, da bi bO na svetu mir ohranjen, če bi vsi narodi predvsem zavarovali mir v svojih mejah. Te besede so b3e glavno načelo politike, Id jo je izvajala naša vlada. Mir v
državi, mir na mejahl Naše hudo trpeče ljudstvo, ki je tako drago s krvjo dobilo vojno, je imelo pravico, da dobi tudi svoj mir. Vojna ni bila nikdar naš program. Mi v Jugoslaviji nismo nič čutili strahu, ki je zajel Evropo pred monakovsko konferenco. Mi nismo mobilizirali vojske, da jo neuporabljeno spet pokličemo nazaj. In kaj bi stala takšna mobilizacija?
In če bi ta vlada nič drugega ne storila za državo kakor samo to, da ni poslušala nespametnih nasvetov gospodov iz opozicije, kako je treba voditi zunanjo politiko Jugoslavije, in ker je šla po poti, ki se je izkazala kot edina pravilna in pametna, kr. vlada, ki imam čast, da ji načeljujem, je že samo s tem zaslužila popolno zaupanje našega ljudstva.
V	strašni katastrofi, ko jc vihar vznemirjal države in spreminjal meje, sc nam jc posrečilo, dn naši državi ohranimo mir. da ji ohranimo njene meje. A kaj to pomeni? To pomeni: posrečilo sc nam je, da obvarujemo in ohranimo Jugoslavijo. Zato gremo veseli na volitve 11. decembra!
Živel N j. Vel. kralj Peter II.! Živci Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavel!
Živela kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič! Živela Jugoslavija! Živela JRZ!
Pogajanja med ČSR in Madžarsko se bodo ta teden nadaljevala
Novega sestanka velesil ne bo - Angleško posojilo ČSR
London, 17. oktobra, o. Iz angleške vlade poročajo, da se bodo pogajanja med Madžarsko in Češkoslovaško, ki so se pretekli teden ustavila, ta teden nadaljevala in da so velesile pri obeh državah ukrenile potrebne korake -za to. Verjetno je, da bodo Madžari svoje skrajne zahteve morali umakniti, ker sta Madžarski to svetovali Italija in Nemčija. Anglija ne želi, da bi se voditelji štirih velesil zaradi tega vprašanja še enkrat sestajali, ker lahko prizadeti državi vsa ta vprašanja uredita z neposrednimi pogajanji.
Praga, 17. oktobra. AA. Stefani: V čeških vladnih krogih govore, da se bodo v kratkem nadaljevala madžarsko-češkoslovaška pogajanja na podlagi zadnjih češkoslovaških protipredlogov.
Praga, 17. oktobra. Češkoslovaška vlada je včeraj sprejela odstop pravosodnega ministra in ministra za izenačenje, zakonov Fajnora in Par-kanya, ki sta odstopila iz zdravstvenih razlogov.
Zunanji minister Chvalkovsky, ki se je včeraj vrnil v Prago, je podal na ceji vlade poročilo o svojih razgovorili, ki jih je imel s kanclerjem
Hitlerjem in nemškim zunanjim ministrom v. Hib-bentropom. Ministrski svet je določil zastopnike, ki bodo zastopali Češkoslovaško na berlinski tehnični komisiji. Za to funkcijo so bili določeni: finančni* -trgovinski, poljedelski minister in minister brez listnice Vavrečka. .
Češkoslovaško finančno odposlanstvo je poslalo angleški vladi spomenico, v kateri razlaga vzroke, zaradi katerih je morala češkoslovaška vlada taprositl za finančno pomoč. Enako spomenico je misija poslala tudi francoski vladi. Angleška vlada proučuje sedaj to spomenico v stikih s francosko vlado in bo odgovorila nanjo čimprej. Medtem je angleška vlada izdala angleški narodni banki nalog, naj takoj izplača češkoslovaški narodni banki na račun angleške vlade vsoto 10 milijonov funtov. Ta kre.djt bo uporabljen za kritje najnujnejših potreb, ki so nastale v novem položaju, kakor n. pr. za pomoč ubežnikom i. dr. Zastopniki češkoslovaške vlade so izjavili, da se v pogledu razdelitve teh pomoč' ne bo delala nikaka razlika glede na politično ali plemensko pripadnost.
Anglija predlaga Japoncem sklenitev premirja s Kitajsko
Japonski oddelki so 25 km od angleškga pristanišča Hongkonga
Tokio, 17. oktobra, o. Zaradi zadnjih dogodkov na kitajskem bojišču, ki resno ogrožajo angleške koristi in angleško posest na južnem Kitajskem, je angleška vlada po svojem poslaniku v Tokiu predlagala Japoncem, naj bi se z angleškim posredovanjem začela pogajanja za sklenitev premirja na kitajskih bojiščih.
' V japonski vladi se razgovarjajo o tem, če bi bilo treba znova začeti s kitajsko-japonskimi pogajanji. Angleški predlog o tej zadevi je naletel na močno nasprotovanje. List »Kukumin Šimbunc pravi, da so bili pri knezu Konoju storjeni potrebni koraki, da se angleški predlog za pogajanja odkloni, ker bi ta pogajanja ne imela nobenega smisla v času, ko Japonska napada južno Kitajsko. Toda znano je, da knez Konoje ni nerazpoložen do tega predloga, po katerem naj bi sc pogajanja obnovila.
Hongkong, 17. oktobra, o. Japonske čete 60
prispele do točke ob železniški progi Kanton— Kovlun, ki leži 25 km od hongkongške meje. Čete prodirajo proti zapadu iz Vaičova. Kakor poročajo, so prispele do Pokla. Kitajske čete se v veliki množini zbirajo in pripravljajo na resen odpor proti japonskemu prodiranju blizu Tsangšinga, ki je oddaljen samo 84 km on Kantona. Japonci še vedno izkrcavajo čete v zalivu Bias. Večji del čet prihaja s Formoze. Hitro napredovanje je presenetilo vse tuje vojaške kroge, tem bolj, ker se Kitajci do sedaj še na nobenem kraju niso reeno uprli. Tuji vojaški krogi so mnenja, da se bodo kitajske čete zares postavile proti japonskemu prodiranju blizu Šeklunga, ki leži 75 km vzhodno od Kantona in kjer se zbira glavna kitajska armada ob kantonski »Maginotovi črti«. Na tisoče beguncev je že prispelo v Hongkong. Ti pripovedujejo, da japonska letala neprestano bombardirajo kitajske čete na zbirališčih in tako olajšajo japonski pehoti prodiranje.
Avtonomna vlada Podkarpatske Rusije sestavljena
Užhorod, 17. oktobra. AA ČTK. Avtonomna vlada Podkarpatske Rusije je imel včeraj sejo. Državna podtajnika Vološin in Pješčak sta v roke ministrskega predsednika Brodyja položila prisego. Razdelitev ministrstva je sedaj tale:
Predsednik avtonomne vlade in minister prosvete B r o d y , notranji minister B a č i n s k i, prometni minister R e v a 1. Resor gospodarskega ministra je poverjen F e n č i k u , medtem ko je državni podtajnik Vološin opolnomočeni minister za ljudsko zdravje in socialno politiko, državni podtajnik Pješčak pa opolnomočeni minister pravde. Ministrski svet je sklenil, da bo službeni list Podkarpatske Rusije samo začasno izhajal v ukrajinskem narečju. Prav tako je bilo sklenjeno, da bodo tudi vsi uradni naslovi izpisani v ruskem in maloruskem jeziku. Ministra Bačinski in Reval sta v sprmestvu vladnega komisarja Baranyja včeraj popoldne odletela z letalom v Prago. Predsednik vlade Brody je včeraj popoldne sprejel generala Prhala, poveljnika zapadne slovaške vojaške oblasti, in generala Svateka, poveljnika me6ta Užhoroda.
Angleška legija ne bo potovala na Češkoslovaško,
ker ni n;ena navzočnost več potrebna po sporazumu med Nemčijo in ČSR, da plebiscita na Češkem ne bo.
Predsednik francoske republike Lebrun je včeraj odprl 34. avtomobilsko razstavo v Parizu.
Cenzuro za radijske vesti je uvedla francoska vlada. Cenzura velja za zasebne oddajne postaje.
Pomembna slovesnost na Golniku
Ljubljana, 17. okt. Včeraj dopoldne so na Golniku svečano blagoslovili prostor, na katerem bo stal novi moderni sanatorij za tuberkulozo, ki ga postavi bolezenski fond železničarskega osebja. Svečanosti so prisostvovali ban dr. Natlačen, inšpektor odseka za zdravstvo pri banski upravi Avramovič, primarij dr. Kunst in dr. Meršol, direktor Higienskega zavoda dr. Pirc, šef sanitetne službe dravske divizijske oblasti polkovnik dr. . Brust, direktor železniške direkcije v Ljubljani dr. Vončina, zastopniki kluba železničarjev JRZ za dravsko banovino, gg. Cimperman, Kazbcrger in Ponikvar, ki imajo mnogo zaslug za uresničenje te davne želje, železniškega osebja ljubljanske direkcije, nadalje direktor zdravilišča Golnik dr. Neubauer z zdravniki zdravilišča ter predstavniki poedi-nih železniških organizacij. Iz Bclgrada je prišel na to svečanost zastopnik generalne direkcije drž železnic g. Grampovčan. Svečanost je začel z nagovorom direktor zdravilišča Golnik dr. Neubauer. Ban dr. Natlače je nato v krajšem govoru prikazal zgodovino sanatorija Golnik ter vse njegove prednosti. Na koncu je vse goste pozdravil predsednik občine Golnik g. Zaplotnik. Opoldne je bil vsem gostom na čast prirejen banket.______________________________
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Vesti 17. oktobra
10.000	italijanskih prostovoljcev se je včeraj odpeljalo s petimi parniki iz Cadixa. Spremlja jih 11 bojnih ladij.
Švicarski zvezni svet je sklenil ostro nastopiti proti nekaterim nemškim listom na švicarskem ozemlju, ki napadajo Nemčijo. Predsednik republike Motta bo zato v kratkem sklical zastopnike vseh švicarskih listov in jim dal navodila glede pisanja.
Zahteve grškega prebivalstva na Cipru, ki hoče izpod Anglije h Grčiji, so vzbudile veliko pozornost v angleških vladnih krogih.
Predsednik slovaške vlade dr. Tiso je včeraj v Ružcmberku, kjer jc pokopan pokojni slovaški voditelj Hlinka, imel govor, v katerem je pozval Slovake, naj bodo pripravljeni braniti edinstvo in nedotakljivost češkoslovaške države.
O novi vojaški vstaji v Mehiki poročajo ameriški listi. V zvezni državi Sonota se je uprl general Jocu-picio, ki napada predsednika Cardenasa, da je njegova politika protinarodna in delavstvu škodi.
Judje ne bodo več smeli biti advokati v Nemčiji. Tako se glasi nov odlok nemške vlade. Izvzeti so samo tisti judovski advokati, ki so se borili v svetovni vojni.
Pogreba pokojnega ruskega velikega kneia
Cirila v Parizu se je udeležila tudi naša kneginja Olga.
Predsednik italijanske vlade Mussolini je odložil svoj obisk v Turinu, ker mednarodni položaj še ni dovolj razčiščen.
Del pristaniških uslužbencev v Newyorku je začel stavkati. Pet velikih parnikov ni mogio zaradi tega odpluti v Evropo.
Ob 20-letnici turške republike bo konec meseca potoval v Ankaro francoski zunanji minister Bonnet, ki bo pri tej priliki podpisal novo trgovinsko pogodbo med Turčijo in Francijo.
Turčija in Italija sta podpisali nov trgovinski in plačilni sporazum, s katerim bo Italija dobila velike ugodnosti za svoje blago v Turčiji.
Nemški notranji minister dr. Frick bo danes odpotoval na nadzorovanje v zasedene sudetske pokrajine.
130 najmodernejših traktorjev za turško topništvo je ankarska vlada naročila pri nemški tovarni'Biissing.'
Dve angleški letali sta trčili pri vajah blizu Londona, se v zraku vneli in treščini na tla. Zgoreli so trije'letalci.
Vseislainski ženski kongres1 za Palestino se je začel včeraj -v Kairu.
Bivši angleški zunanji minister 'Eden je imel pred svojimi volilci govor, v katerem je poudarjal potrebo po demokraciji in po zbiranju vseh liji-gleških sil.
V	Češkoslovaški nastaja novo življenje po
zaslugi pametnih politikov, ki vo,dijo češkoslovaško vlado po okrnitvi. Treba je rešiti samo še madžarsko vprašainje, pa bo s to državo vse v redu, piš? v italijanskem listu »Voce d’Italia« Mussolinijev zaupnik Gaida.
Zakon o carinski ureditvi sudetskega ozemlja, je izdala nemška vlada. Tiste pokrajine, ki so vzdolž bivše avstrijske meje, bodo imele avstrijski carinski Ted, tiste, ki 6o ob nemški meji, pa nemškega.
Štiri nemške državljane so prijele vojaške oblasti ob Panamskem prekopu, ker so jih osumili vohunstva.
Pri občinskih volitvah v Belgiji, ki so bile včeraj, se politični položaj ni mnogo spremenil. Vladna skupina, ki jo tvorijo katoličani, socialisti in liberalci je v glavnem ohranila svoje položaje.
O poljskih zahtevah glede skupne meje z Madžarsko piše nemški list »Danziger Vorposten«, ki pravi, da te zahteve niso v ničemer opravičene.
Novi jugoslovanski poslanik v Budimpešti Rašič je včeraj dospel na svoje novo službeno mesto.
Bivši nemški teniški mojster Cramm je včeraj odsedel enoletno kazen, na katero je bil obsojen pred letom dni.
Angleški kralj Jurij VI. bo na povabilo ameriškega predsednika Roosevelta prihodnje leto, ko bo potoval v Kanado, obiskal tudi Združene države.
Angleški minister za dominionp lord Stanley
je včeraj nenadno umrl.
Vse velike japonske stranke se bodo v kratkem združile v eno samo vsedržavno stranko. Pogajnja za to ugodno nepredujejo, ker prevladuje med vsemi političnimi skupinami mnenje, da je za zmagovit izid vojne na Kitajskem nujno potrebna notranja sloga.
Judovsko nacionalistično stranko 60 ustanovili poljski Judje. Program stranke zahteva, da morajo njeni mlajši člani z orožjem braniti palestinsko judovsko državo.
Iz Rima se je vrnil načelnik madžarskega zunanjega ministrstva Csaky, ki je posredoval pri italijanski vladi, da bi 6e Italija zavzela za madžarske zahteve glede Češkoslovaške.
Nov Hitlerjev načrt za organizacijo miru v Evropi prinašajo nekateri angleški listi. Po tem načrtu bi Nemčija v Evropi ne zahtevala ničesar več. Če sklenejo druge države z njo sporazum o omejitvi letalskega oboroževanja in če ji vrnejo vse kolonije, ki jih je imela pre<l svetovno vojno.
O	časopisnih ugibanjih glede Gdanska piše Ast »Danziger Vorposten«, da je povedal vse potrebno Hitler v zadnjem govoru, ko je dejal, da Nemčija priznava Poljski pravico do morja in ne zahteva od nje ničesar.
Nemška križarka »Emden« bo novembra obiskala romunska pristanišča. Romunska vojna mornarica ji pripravlja slovesen sprejem.
»Poljska zvezda«, balon na;novejšega izdelka, s katerim so se mislili Poljaki dvigniti v stratosfero, jc včeraj nenadno zgorel. Kako je ogenj nastal, še niso ugotovili.
Češkoslovaška vlada je izdala odlok, s katerim omejuje svobodno razpolaganje z delnicami in vrednostnimi papirji, da Di preprečila špekulacijo brezvestnih ljudi.
V	Berlinu so včeraj obglavili dva moška iz Šle-zije zaradi veleizdaje. Pregrešila sta se s komunistično propagando.
Prvi redni občni zbor ZFO
Ljubljana, 17. okt. pred deveto uro dopoldne so se včeraj začeli v dvorani Rokodelskega doma zbirati delegati krajevnih odsekov Zveze fantovskih odsekov iz vse Slovenije k svojemu letnemu obč. zbor«. Dvorana je bila kmalu polna: ko se j« prvi vrvež umiril, se je dvignil predsednik ZFO dr. 2itko, ki je navzoče pozdravil ter pričel zborovanje z molitvijo, nato pa je vsa dvorana stoje odpela himno. Po toplih pozdravnih besedah jo predsednik prebral ob navdušenem pritrjevanj« vdanostni brzojavki Nj. Vej. kralju in Nj. kr. Vis. knezu namestniku, pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr. Milanu Stojadiuoviču, notranjemu ministru dr. Anton« Korošcu, ministru za telesno vzgojo naroda, ministru dr. Mihi Kreku, ter vojnemu ministra Milutinu Nediču. Zborovalci so poslali tudi pismene pozdrave banu ter Škofoma dr. Gregoriju Rožmanu in dr. Ivanu Tomažiču, Halje županu dr. Adlešiču, Narodnemu odboru Katoliške akcije, Izseljenski zbornici, Prosvetni zvezi v Mariboru, Mednarodni uniji katoliških telovadcev, federaciji francoskih katoliških telovadcev. predsedstvu češkoslovaškega Orla v Brnu (ta pozdrav je bil s strani zborovalcev deležen posebnega odobravanja in navdušenja) ter poljski katoliški telovadni organizaciji. Takoj, nato so pričeli posamezni odborniki polagati obračune svojega enoletnega udejstvovanja.
Poročila posameznih odbornikov
Najprej je podal svoje poročilo odbornik za prosveto, ki je ugotovil, da je bilo lansko leto jedro prosvetnega dela v fantovskih sestankih, ki so jih odseki prirejali po točno izdelanem programu. Da bi odseki imeli snov pri roki, je zveza izdajala knjižice »Fantovski sestanek«. V prihodnjem letu bodo te knjižice izhajale še naprej, obravnavale pa bodo v glavnem gradivo o politiki, ki mora biti narodna, katoliška in demokratična. V preteklem letu so bile tudi jprosvetne tekme, ki se jih je udeleževalo vec ko tri četrtine vseh odsekov. V prihodnjem letu bodo snov za prosvetne tekme spet črpali predvsem iz knjižice »Vzori slovenskih fantov* ter iz dr. Odarjeve razprave »Katoličani, in različne vere«. Za njim je podal poročilo načelnik ZFO, brat Ivo Kermavner, ki sc je najprej izčrpno pomudil pri telesnovzgojnih tehničnih tečajih. Ugotovil je, da je bilo v preteklem letu takih tečajev več ko sedemsto, čeprav v tem številu niti niso vključeni tisti tečaji, ki so jih priredile podrejene edinice. Telovadni učitelji so odseke obiskali po dvakrat. Največje prireditve ZFO so bile v preteklem letu naslednje: marčna akademija v Unionu, na kateri so slovenski fantje prvič pokazali uspehe svojega tako kratkega, pa energičnega in smotrnega dela, slovanske smuške tekme na Črnem vrhu, ki so dale jasno sliko o visoki kvaliteti naših fantov smučarjev, in prvi mednarodni mladinski tabor v Ljubljani, ki je bil prireditev tako velikega stila, da v Jugosloviji česa podobnega še ni utegnila izvesti nobena druga organizacija. Prihodnji tak tabor bo leta 1941., spet v Ljubljani. Fantje so letos mnogo nastopali tudi na okrožnih prireditvah in na narodnih taborih. Prihodnji tabor bo prihodnje let® 18.” junija v Mariboru. Če bi slucajuo odpadel praški tabor (pa kakor vse kaže, ne bo), bo Zveza priredila mariborski tabor v mnogo večjem obsegu, udeležila pa sc bo tudi mednarodnih tekem v Grenobfu v Franciji.
Odbornik za naraščaj br. prof. Dobovšek je povedal, da je bilo delo osredotočeno na mladce, razdeljeno pa je bilo na telesnovzgojni in prosvetni del. Mladina hiti v vrste ZFO. Naloga, k! čaka odbornika, bo morala iti predvsem za tem. da priklene mladi rod na organizacijo tudi globlje, notranje. Zveza bo v prihodnjem letu izdajala tedensko poseben listič za mlad-čevske setanke.
Odbornik za organizacijo je v izčrpnem, skrbno sestavljenem poročilu povedal, da ZFO danes zasega vse slovenske kraje z organizacijo, v kateri je 592 fantovskih odsekov, ki so razdeljeni na 43 okrožij, ta pa spet na 4 pod-zveze. Zdaj bo treba to organizacijo še notranje poglobiti in učvrstiti. Blagajniško poročilo, ki je pričalo o vzornem red« in vestnosti, je podal brat Tršinar. Tajniško poročilo brata inž. NeHme je pokazalo živahno poslovanje Zvezne uprave v preteklem letu. Nanovo je bil ustanovljen pri zvezi poseben tiskovni referat.
Duh it, ki vodi telo
Duhovni vodja ZFO kanonik g. dr. Gregor Žerjav je povedal, da je v preteklem letu duhovno vodstvo pokazalo članstvu lepoto cerkvenega leta in nujnost življenja s Cerkvijo. Verska vnema naših fantov vzgledna. V pre-
teklem letu so bili tudi trije tečaji za duhovnike; :teh tečajev se je udeležilo več ko 160 duhovnikov. Na sporedu prihodnjega leta bo predvsem tema -0 bistvu in lepoti katoliške Cerkve«, Velika važnost bo posvečena narodnostni in državljanski vzgoji. Na društvene praznike bodo kakor doslej skupna sveta obhajila in svečane akademije. Fantje se morajo priučiti samozatajevanju, zato bosta v prihodnjem poslovnem letu prirejena brezalkoholni in breznikotinski teden. Za viteška dejanja bo vodstvo navajalo fante tudi s tem, da' bo uvajalo zbirke za razne dobrodelne namene, predvsem za pereče narodne potrebe (Koroška, Primorska
O	glasilu >Kresu« je poročal prof. Jesenovec, ki je izjavil, da bi bilo prav. če bi se list razširil in postal obvezno fantovsko glasilo.
V	predsedniškem poročilu je dr. 2it.ko strnjeno orisal delo organizacije v preteklem poslovnem letu. Povdaril je, da so bili uspehi preteklega leta več ko zadovoljivi, da je nujno potrebno tesno sodelovanje odsekov, okrožij, pod-zvez in zveze. Na vodstvenem tečaju v Celju se. je zbralo okrog 20 delavcev, ki so sestavili program za prihodnja tri leta. Dobro delo so opravili fantovski sestanki, duhovna vzgoja je . bila odlična, prosvetno delo je obrodilo bogate J
sadove. ZFO je v preteklem letu vstopila v Narodni odbor Katoliške akcije ter v Izseljensko zbornico, včlanjena pa je tudi v Prosvetni zvezi. Poročilo je obravnavalo tudi vse prireditve, pri tem pa se je najobširneje pomudilo pri največji — pri mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani. — Nad tem našim taborom je najvišje pokroviteljstvo prevzel sam naš mladi kralj Peter II.; s tem je naša organizacija dobila popolno priznanje z najvišjega niesta. Naše prireditve pa se je osebno udeležil Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle s svojo soprogo kneginjo Olgo. V bodočem letu bo morala zveza vso skrb posvetiti — zdaj ko je organizacija v širino izvedena skoraj do kraja — čim globlji in	čim	popolnejši notranji	učvrstitvi	in ure-
ditvi. Odbor in članstvo se morata tej nalogi posvetiti z vsemi svojimi silami do kraja.
Pri	volitvah je bil nato izvoljen	domala
stari odbor. Zanimivi predlogi in slučajnosti so zborovanje podaljšala prav do ene ure popoldne. Polni volje za novo požrtvovalno delo so se	nato	zborovalci razšli na	svoje domove. Želimo da	bi Zveza fantovskih	odsekov v	prihod-
njem letu spet žela toliko uspehov kot jih je letos, da bi svoje delo še učvrstila, svoj program krepko izvajala slovenskemu narodu in naši državi v prid ter postopoma privzela telesnovzgojni načrt, ki ni bil različen od načrtov drugih podobnih organizacij, prav naš, prav samostojen, slovenski. Bog naj obilno blagoslovi vse njeno pridno delo!
MesreSa na ieleinlikem Kru
Kamnik, 15. oktobra.
V	soboto popoldne, ko je, peljal osebni vlaik ob 16.09 iz glavnega kolodvora proti postaji Kamnilk-mesto, se je skoraj zgodila težka nesreča, katere žrtev bi lahlco postal hlapec z dvema konjema.
Hribar Jernej, p.d. Jernač, iz Savine peči je peljal za svojega gospodarja z d vo vprego les na skladišče trgovca g. Fr. Lenasija. Po natovorjen ju se je vračal po isti občinski cesti proti bisi oikr. cest. odibora, preko katere vodi železniški tir. Na vozu je sedel tako, da je bil s hrbtom obrnjen proti glav. kolodvoru im hi cul bližajočega se vlaka. Gospa Pavličeva se je slučajno nahajala na vrtu za hišo, pa je opazila pretečo nesrečo, na katero je s krikom opozorila hlapca. Ko se je obrnil, je bil vla!k že čisto blizu. Pognal je konje, ki so šli ravno čez tir, vendar pa je vlaik že butnil v zadnji del voza s 'tako silo, da je hlapca vrglo z voza v bližnji jarek, voiz zasukalo vzporedno z vlakom, a oba 'konj^ vrglo ob tla tako blizu tira,, da so stopnice vagona drsale' po njijn in jima posnele dlako po životu.
K sreči ni bilo hujših posledic. Voz je bil razbit, konja sta ostala sicer živa, vendar pa je dobil eden hujšo rano v 'boiku. Hlapec- se je le nekoliko potolkel.
Bombni napad na Maribor
Maribor, 16. oktobra.
Za danes popoldne je bila napovedana dnevna obrambna vaja proti napadu iz zraka. Letošnja vaja je bila zel« dobro pripravljena ter je odbor, ki vodi obrambo mesta, že predčasno podučil Mariborčane z objavami v časopisju, z letaki in plakati, ki so jih prejeli vsi stanovalci, kako se morajo v primeru napada na mesto obnašati in skrivati. Prav tako pa se pozna lep napredek v izvež-banju obrambnih ekip, ki so sedaj tudi številčilo zadovoljivo močne, da bi Maribor v primeru resne nevarnosti dovolj varovale.
Bližajočo se nevarnost, ki so jo pravočasno javile opazovalne postaje, razmeščene v širokem krogu okrog Maribora, so naznanile meščanom vse tovarniške sirene in zvonovi mariborskih cerkva. Ze po prvem znaku so se začele ulice naglo prazniti ter so bile v nekaj minutah čisto mrtve. Vsa vozila so se ustavila, ljudje so se skrili pod hišne oboke in v lokale, po cestah pa so palrulirali samo policisti, ki so si nataknili na obraž plinske maske. Ob 16.06 je bil vzbuna-znak, da se nevarnost bliža. Kmalu nato so se pojavila sovražna letala na obzorju — šest bombnikov. Nad tezenskim kolodvorom so vrgli prvo bombo — ki jo je markirala rdeča raketa, potem pa so že zabobneli s svojimi motorji nad mesto ter so začele bombe — rušilne, zažigalne in plinske, ki so jih markirale raznobarvne rakete, kar deževati na mesto. Z rušilnimi bombami so napadli kolodvor, z zažigalnimi večja poslopja, plinske pa so vrgli na Glavnem trgu in na drogili pomembnih točkah. Na tleh so markirale bombe petarde, ki so se razpočile z močno detonacijo. Trikrat so letala preletela mesto ter ga vse trikrat bombardirala. Pa tudi Mariborčani nismo stali križem rok. Vojaške skupine so pridno obstreljevale letalce s strojnicami in topovi, v me-
I1 stu pa se je takoj po prvem napadu pojavila po ulicah pasivna obramba.
Od vseh etranl so se vsuli vtII reševalci. Na
Zaradi bolestne I ubosumnosti se je ustrelil
Maribor, 16. oktobra.
V	Mariboru se je že snoči v poznih urah bliskovito raznesla vest o tragičnem dogodku, ki se je odigral včeraj v Žerovincih pri Svetinjah. Tam si jo končal življenje 82 letni gradbeni tehnik Jože Vlah, uradnik premoženjske uprave mariborske mestne občine. Ustrelil se je v glavo ter zapustil tri poslovilua pisma, naslovljena na svoje starše v Liubljani, na svoja dva otroka in prijateljem v Mariboru. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Svetinjah. Pokojnik je bil v Mariboru zelo znan. Pred nekaj leti je vodil upravo kopališča na Mariborskem otoku. Udejstvoval se je v raznih pevskih društvih kot izboren basist. Bil je poročen ter zapušča poleg žene dva ljubka otroka. Vzrok žalostnega koraka je njegova bolestna ljubosumnost, ki je zadnje čase grenila njemu in ženi življenje, tako da sta sklenila, da se ločita. Pred nekaj dnevi je žena odpotovala z otroci in materjo k svoji teti v Žerovince na trgatev. Včeraj pa se je mož nenadoma odločil, da potuje za njo. Vzel si je za spremstvo s seboj svojega prijatelja. Ko sta prišla v Zeroviuce na dom ženino tete, je prijatelj ostal pred hišo, Vlah pa je odšel v sobo. Od tam so se čuli razburljivi vzkliki, nenadoma pa se je pojavil na pragu hiše Vlah s samokresom v roki. Nameril si je orožje na sence ter sprožil. Bil je pri priči mrtev. Dejanje je izvršil v očividni duševni zmedenosti.
Minister dr. Krek kandidira v ljubljanski okolici
Ljubljana, 17. oktobra. Včeraj dopoldne so se zbrali zastopniki organizacij JRZ iž ljubljanske okolice, da si izbero kandidate za bodoče poslance v ljubljanskem okraju. Predsednik okrajne organizacije za ta okraj je minister dr. Krek, ki pa se sestanka ni mogel udeležiti.
Sestanek je vodil in ita njem podal politično poročilo podpredsednik okrajne organizacije MiloS Stare. Po kremenitem in izklesanem poročilu, ki so ga navzoči poslušali z zanimanjem in nagradili z živahnim ploskanjem, jo pričel drugi del zborovanja, t. j. tehnična plat in izbira kandidatov.
Zborovalci so sami izbirali in pretresali ter ugotavljali, kakšni ljudje naj postanejo poslanci okraja, da bo okraj tudi od njih res kaj dosegel.
Postavljena je bila kandidatura (ljubljanski okraj voli dva poslanca):
Minister dr. K r e k z nameslnikom Smersujem Rudolfom kot dobrim poznavalcem delavskega vprašanja, ter Miloš Stare z namestnikom Hrenom Ignacijem, priljubljenim županom na Vrhniki.
vseh ogroženih in napadenih mestih so se pojavile reševalne ekipe, obenem pa so prihiteli gasilci s svojimi motorkami ter začeli gasiti požare. Mestni avtobusi so bili izpremenjeni v ambulante Rdečega križa, v vsakem je bila skupina reševalcev z zdravnikom. Pobirali so po ulicah »ranjence«, jih zasilno obvezali ter jih naglo vozili v ambulantne postaje. Na drugih mestih, kjer so padle plinske bombe, so se najprej pojavili strokovnjaki-kemiki, ki so ugotovili kakovost plina, nato pa so nastopili razkuževalci v svojih protipliuskih oblekah in z maskami ter so opravili svoj posel. Letala so se po napadu, ki je trajal jedva nekaj minut, izgubila v smeri proti Ptuju.
Zadrega pri ,fJutru"
Ne mislimo s tem naslovom zadrege, ki so jo povzročila glasilu slovenskih kameleonov in jugo-slovenskih integralnih unitaristov »Jutru« naša vprašanja in ugotovitve. Po časnikarski dolžnosti nam je »Jutro« ostalo dolžno odgovora ua vprašanje, kdaj, od koga in na čigavo povelje je bila pregnana iz šolskih beril in sežgana slovenska beseda; ni nam odgovorilo na vprašanje o Ivanu Cankarju in njegovem stališču do gnile naprednosti; ni nam odgovorilo na očitke o senzacionalni prelevitvi glede Slovakov; ni nam odgovorilo na ugotovitve in navedbe o tem, kakšno stališče je zavzel njegov tabor do slovenske Akademije. »Jutro« nam ni odgovorilo niti na vse drugo, kar smo podprli in dokazali z dejstvi in navedbami. Resnica »Jutru«, kjer se v vsem in vedno ravnajo po časnikarski dolžnosti, očitno pripravlja hudo zadrego. Mi bomo to zadrego skušali po svoji dolžnosti narediti še neprijetnejšo z novimi ugotovitvami. Tako ugotavljamo za danes, da pripravlja »Jutru še večjo zadrego kakor resnica o starih grehih in zločinih novi politični položaj njegovega tabora, kakršnega je s svojimi romanji v zadnjih dneh ustvaril veliki unitaristični čarovnik dr. Albert Kramer. Zadnja mojstrovina strokovnjaka za unitarizem, svobodoumnost, nacionalizem in demokracijo v smislu volitev leta 1931 je recept, kako združiti v eno vsaj za volitve dr. Mačka, federalizem in »protidržavna stremljenja« ter ideologijo JNS, vekovite in neizprosne preganjalke vseh omenjenih pojavov.
Današnje »Jutro« je temu presenetljivemu, zmagovitemu ter za slovensko JNS vendar rešilnemu dogodku odmerilo skromen prostor: nekje zadaj na tretji strani, z drobnim naslovom in še drobnejšimi črkami poroča o sestanku glavnega tajnika JNS dr. Kramerja z dr. Mačkom glede skupnega volilnega nastopanja. Ta skupni nastop je vendar senzacionalen, saj pomeni prelevitev slovenskega »nacionalnega«, naprednega in svobodoumnega integralistično-jugoslovenskega tabora. Ta tabor bo zdaj moral obleči demokratično-federalistični kroj, kakor smo pred tremi dnevi napovedali mi. Ta dogodek je s političnega, z moralnega, zlasti pa s slovenskega stališča hudo pomemben, čeprav se »Jutru« ne zdi. Ni čuda, da ga je malo sram in da je v zadregi, saj napoveduje po ovinkih celo, da sporazum med JNS in dr. Mačkom ni samo nekaj slučajnega, marveč da bo po sili razmer in po volji tolikokrat prekletega dr. Mačka ta sporazum »dogovor večjega značaja, ki predvideva za bodočnost sodelovanje JNS pri reševanju na našo notranjo konsolidacijo nanašajočih se vprašanj«. Temu senzacionelnemu poročilu je »Jutro« odmerilo slabši prostor kakor nogometni tekmi med Marsom in Svobodo, slabši in trikrat manjši prostor, kakor na primer gasilski tomboli ali poročilu o razpoloženju na ljubljanskih ulicah med letalskim napadom. Govor največjega in najmočnejšega nasprotnika JNS dr. Stojadino-viča je šel na prvo stran. Celo rubrika za telovadbo brezposelnih umov, »Čez drn in strn« je po daljšem oddihu prišla spet iz ropotarnice in ima častno mesto na drugi strani. Najpomembnejši politični dogodek za »Jutro« in njegove pa je Sel na skrito mesto.
Vse to priča, kako so zaradi novega srečnejšega notranjepolitičnega stanja pri »Jutru« v zadregi. Mi jih pozivamo, naj o novem stanju čim prej napišejo vzpodbuden uvodnik, v katerem bodo pokazali, po svoji časnikarski dolžnosti seveda^ kako so od vekomaj, to je od preteklega tedna dalje, bili za demokracijo, za federacijo, za slovensko avtonomijo in narodno samobitnost, proti sleherni diktaturi in političnemu preganjanju to kako *o ljubili dr. Mačka v dolgih letih od 1924 do 1935 z malim presledkom 1. 1928. Povedo naj še, če pomeni stavek o bodočem sodelovanju med JNS in dr. Mačkom, da bo JNS sodelovala z dr. Mačkom uad njim in proti njemu po starem receptu, to je z zakonom o zaščiti države, s kopitom in internacijami — ali ne?
Odbor za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zediniteiju v Ljubljani, Gledališka ul. 3
razpisuje javni natečaj za spomenik ViteSkemu kralju Aleksandru I. Zediniteiju v Ljubljani.
Natečaja se morejo udeležiti vsi umetniki jugoslovanske narodnosti. Rok za oddajo osnutkov je 16. januar 1939; nagrad ni, odkupi pa znašajo:
20.000	din, 15.000 din, 10.000 din in sedem po 5000 din. Pogoji in program natečaja so na razpolago pri zgoraj navedenem odboru v Ljubljani.
Ljubljana, 15. oktobra 1908.
»Ilvania« se bo imenovalo delavsko naselje,
ki bo zgrajena v bližini Zavelj pri Trstu. To ime je izbral novi naselbini, v kateri naj bi dobili zdrava stanovanja dclavci iz tamkajšnjih tovarn, sam Mussolini ob svojem obisku v Trstu. Naselbina bo zgrajena na lepem gričastem kraju in mora biti končana do 18. septembra prihodnjega leta, to je ab prvi obletnici Mussolinijevega obiska v Trstu,
Marren Duff — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Roman s slikami
Kadar je Serena hodila po polju, se je zdelo, da blodi med lehami splašen angel. Zlate lase je imela po fantovsko razčesane, padali so ji prosto na rame. Veter z gora, ki je razgibaval žito, se je lovil v dekletove las? in spletal iz njih bleščeč venec okoli dekletovega obraza. Postave je bila vitke, neskaljene in nezameglene mladosti.
Serena, ki je pri sedemnajstih letih ž& skrbela za obdelovanje in nego velikega vrta, kjer je gojila prelepa jabolka, očetu ni prizadevala skrbi. Očetova bolečina je bil Lance.
Lance se ni vrgel po starem Chrisu. Oče je na njem vsak dan jasneje videl, da nima nič veselja do zemlje in nič volje do mirnega, stalnega kmečkega iela. Ljubši kakor delo na očetovi zem-;jf mu je bila družba zlalokopov. Manilo ga je pustolovsko življenje, vsa njegova narava ga je vlekla med tiste brezdušne, lakomne ljudi, katerim je bila edina postava zlato in zlato tudi edini bog.
Ko sta se Lance in inženir W_hitney ustavila po dolgi ježi pred Ferrisovim dvorcem ter razjahala, se je polkovnik Ferris vprav na ves glas srdil, da sina še vedno ni iz Tenspota. Vedel je dobro, da je Lance prej odjezdil tja kakor pa na polje, kamor ga je bil zjutraj poslal.
Inženir Whitney je šel za Lancejem
v hišo. Toda še preden sta prišla do praga, je planila pred Laneeja Serena in vzkliknila:
»Lance, kje si bil? Kod si hodil toliko časa?«
Kakor razposajen otrok se mu je vrgla okoli vratu, videti ji je bilo, da jo skrbi, kaj bo zaradi bratove zamude dejal oče. V njenem glasu je bil tak nemir in toliko skrbnosti ter očitanje, da se je Lance moral nasmehniti. Stisnil jo je k sebi ter jo pogladil po zlatih laseh.
Potem je stopil korak nazaj, se obrnil k inženirju in dejal:
»Moja sestra Serena... In to je inženir Whitney.. .<
Whitney se je nalahno priklonil in dekle bistro pogledal. Potem se je dobrohotno nasmehnil in dejal(
»Obrišite si usta! Pozna se vam še, da ste jedli jabolko!«
Serena na to pripombo ui odgovorila ničesar in ni bilo videti, da bi jo bila tujčeva predrznost spravila kaj v zadrego. Obrnila se je k bratu in vsa v skrbeh dejala:
»Oče te bo zmerjal. Ze ve, kje si bil. »Cesar« je rezgetal, ko si prijezdil domov, c
Lance si ni vedel kaj in je odgovoril samo:
»Vem. In žal mi je.«
Pomolčal je, čez čas pa je dodal: »Reei očetu, da sem pripeljal gosta. Pojdi noter in ga skušaj spraviti v dobro voljo, kakor znaš ti!«
Serena se je malo obotavljala, kakor da hoče brata dražiti, in je rekla: »Veš,, težko bo... Oče je zelo, zelo hud ...<
Njene velike, svetle oči so se očitajoče uprle v brata, ta pa je prosil naprej: »Prosim lepo, poskusi, Serena I Jaz ne pojdem predenj.«
Zdaj se mu je dekle izvilo iz roke in v lahnem teku izginilo za vrati.
Inženir Wkitney pa je kakor v zadregi stal na mestu in kar naprej gledal za Sereno, ki je že ni bilo več. Čutil je, da ga je te kratke trenutke nekaj obsijalo, da se je med njim in tem dekletom spletla tiha vez, ki ni mogel še reči, v čem in kakšna je bila. Čutil je ie v sebi nežno razpoloženje, ki mu je bilo tuje, toda nad vse prijetno. Hotel je razmisliti, kako in kaj, pa mu ui šlo. Zato je strmel naprej proti vratom, kamor je bila odlebdela svetla, plavolasa prikazen.
Ni vedel, čez koliko časa ga je iz premišljevanja potegnil Lance, ki je dejal:
»Ona lahko pomiri očeta. Jaz bi ga ne mogel. Prosil bi vas... no... ni treba reči očetu, da sem se tepel k Whitney je naglo odgovoril:
»Veste, da mu ne boink Ta trenutek se je na vratih pokazala Serena in rekla:
»Lance, kliče te. Dobro se držil« Lance se je nasmehnil sestri v zahvalo, stisnil inženirju roko in polahko
stopil po treh nizkih stopnicah, ki so držale v hišo.
Inženir je še zaklical za njim: »Upam, da vam bo oče milostljivi« Tudi Serena je počasi odšla po stopnicah v hišo. Na pragu se je obrnila in pogledala, če pojde tujec za njo. Ko je videla, da Whitney še vedno neodločno stoji na svojem mestu, mu je pomignila z roko kakor staremu tovarišu.
Inženirju se Je zdelo, da ga je ob tem nemem vabilu preletela svetla iskra. Odšel je za dekletom v hišo.
Po stopnicah je prišel v prostorno vežo, a se ni utegnil razgledati. Oči so mu šle za dekletom, ki je stopilo skozi široka, odprta vrata v veliko sobo, podobno dvorani. Ob stenah je bilo med visokimi okni razpostavljeno težko, drago pohištvo iz temnega lesa. Po tleh so bile razgrnjene pisane indijanske preproge. Na stenali je viselo rogovje jelenov, srn in losov, spomini ua lovsko srečo iz kdo ve katerega časa in kdo ve katerih krajev.
Sredi sobe je stala široka, svetla in gladka miza, na njej pa prelepo brušena skleda krasnih, debelih jabolk.
Whitney je obstat na pragu in gledal dekle, ki je stalo za mizo ter govorilo: »Lance je včasih tak, da ga ni moči prenašati.<
Ni čakala, da bi Whitney na ta malo čudni začetek kaj odgovoril, fee preden je utegnil odpreti usta, je nadaljevala: »Hočete jabolko, gospod Whitney?« Inženir ni mogel ponudbe zavrniti, saj je prišla iz tako lepih in očarljivih ust, čeprav je bila otročja. Stopil je do Serene, vzel jabolko iz njenih rok ter
ga stisnil med prste na levici. S kazalcem je začel udarjati po njem in poslušati, kako doni pod udarci.
Serena ga je nekaj časa nerazumljivo gledala; ko pa le ni nehal, se je ojunačila in ga vprašala:
»Zakaj to delate?«
Whitney se je nasmehnil, jo pomenljivo pogledal in dejal:
»Poskušam, če je dobro ali nelc >Kako se pa o tem prepričate?« je izpraševalo dekle.
»Če jabolko poje, je dobro in zrelo, fe pa ne poje, še ni zrelo.«
»Tega pa nisem vedela,< je nedolžno pripomnila Serena in začela tudi sama nabijati po jabolku.
»Otroci... to se pravi, mlade dame se ne brigajo za take reči,« je malce šaljivo, malce zbadljivo pripomnil inženir.
Sereno je ta pripomba malo užalila. Namrdnila se je in dejala:
»Saj sem stara že sedemnajst let.. .< Po teh besedah pa je zardela in se naglo popravila:
»To se pravi, kmalu jih bom.< Inženir Whitney se je globoko priklonil, kakor da spoštljivo občuduje to njeno veliko starost.
Serena je ponosno začela:
»Imam petdeset oralov svojega vrta. Sicer je res na očetovi zemlji... ampak, drevesa sem plačala jaz. Vse delam in vodim sama.«
Radovedna se je zagledala Whitneyu v obraz, da bi videla, kako bo ta nepričakovana stvar učinkovala na predrznega, norčavega tujca in kaj bo porekel na to,
Od tu in tam
Včeraj, v nedeljo, je bila v Belgradu odprta umetniška razstava treh slovenskih upodabljajočih umetnikov, slikarjev Antona Goj-mirja Kosa in Mihe. Maleša ter kiparja Franceta Gor.šefta. Vsi trije so razstavili IM del, ki so za vsakega od razstavljajočih najznačilnejša.
O	razstavi, ki ho trajala dobrih deset dni, so prinesli obširna prennaznanila s slikami vsi belgrajski listi. Razstava je v paviljonu Ovijete Zuzorič«.
Več kot štiri milijone volivcev je vpisanih
v rol iv ne seznamke v naši državi, število pa se bo bržkone precej spremenilo, ker bodo sedaj mnogi vpisani izreklamirani ali pa na novo vpisani. Po banovinah je najiaija savska, v kateri je bilo do sedaj vpisanih sikoraj 780.000 volivcev. Potem pridejo po vršiti: donavska banovina s 702.000, vardarsika s 431.000, moravska s 406.000. dravska e 315.000, vrtbaaka s 273.000, primorska s 269.000, zet<4a s 248.000 in končno Belgrad z Zemunom in Pančevom, ki šteje 75 tisoč volivcev. Volivna udeležba se je pri vseh volitvah siukala okoli 70—75%, če pri tem všte-jemo tudi votivne rezultate, ki so bili pod diktatorskimi vladami plod številnih manipulacij »volivnih strokovnjakov« iz vrst JiNS.
O	nekaterih Slovencih, ki služijo kot vojaki v znani francoski tujski legiji v I unisu, piše včerajšnje belffrajsko »Vreme« Sotrudnik tega lista še je mudil v Sousu in srečal nekega S riba, 'ki je bil prav taiko u služb en pri tujski legiji. Nato .se je seznanil še s Slovenci Josipom Lebezom, Svetetom in Vladimirjem Potočnikom, ki so mu pripovedovali svoje_ življenjske zgodbe in doživljaje v afriških krajih.
Za tajinstveno boleznijo je zbolelo v zagrebškem mikrobiološkem zavodu na veterinarski fakulteti 18 oseb. Zdravniki so pred kratkim zasledili v vasi Mokrimcih na konjih neko bolezen, katere izvora in narave niso mogli določiti. Več konj je poginilo, vendar pa «e bolezen ljudi ni prijela. Zato so zdravniki vzeli poginulim živalim jetra in jih začeli preiskovati v zavodu. Nenadoma pa je zbolelo za neznano boleznijo 16 oseb, ki so bile v zavod« uslužbene, med njimi tudi vodja zavoda dr. Je-šič. Vsi ostali zdravniki so začeli preiskovati, odkod obolenje, vendar je ostal njihov trud do sedaj brez uspeha. Vsi oboleli so imeli visoko vpočino, ki je kmalu pojenjala, le pri dveh se boje večjih koan-plikacii. Menijo, da se je pri preiskavi zrak v zavodu prenasitil z bolezenskimi klkami tajimstvene živinske bolezni 'ter so zaradi tega zboleli tudi uslužbenci. Zdravniki so nato vcepili bolezen nekaterim drugim živalim, 'toda niso opazili nobene reakcije. Br/kone bodo morali spet poskušati na konjih in določiti, odkod je bolezen in katera je.
Majhno mlatilnico jc sestavil 16-letni Peter Miloševič iz Su vodo la pri Smederevu. F ant je kljub ternn, da je moral delati skoraj ves dan, porabil svoj prosti čas še za to, da je izrezljaval iz lesa iposamezne dele in nazadnje res sestavil mlatilnico, ki dobro teče. Vse, kar te, na tem lesenem stroju, je deček sam naredil, Bi»twmmni deček pravi, da je njegova edina in‘velika želja, da bi postal drvar.
Delovno in službeno razmerje med deloda-jriei Lin našimi pomorščaki se je končno vendarle uredilo v obojestransko zadovoljstvo. V soboto so stopile v veljavo odredbe »porazoma glede službe na krovu, o delovnem času na trgovskih ladjah ter o nagradah za nadurno delo. Ker »o se pomorščaki bali, da ne bi lastniki ladij izigravali določb novega pravilnika, so pred uveljavljeojem pravilnika zahtevali konferenco, na kaitori so jim zastopniki oblasti dali zagotovilo, da bodo vsi kršilci strogo kaz-nova ni.
Hiša is Z njo vred dva otroka sta zgorela
v vasi Gračanice pri Zenici v Bosni. Akmet Dure je icl po svojih opravkih, a njegova zena k svoji sorodnici. Doma sta ostala le petletna hčerkica in štiriletni sinček. Kako je do ognja prišlo, ne vedo. Hiša je stala na tako skritem kraju in <aa samoti, da ljudje ognja niso opazili vise dotlej, dokler niso veliki plameni začeli švigati proti nebu. Ko »e je prva vrnil« mati je našla le še kup razvalin, a med ogorki zogleneli trupli obeh otrok, ki sta se v smrtni borbi objela drug drugega m umrla. Ljudje mislijo, da je ogenj nekdo podtaknil, ker je bil Dure z večino kmetov v stalnih prepirih.
Zaradi tega, ker mn je pobegnila žena, sc je maščeval nad taščo Milan Crnojevic iz 15lat-nice ipri Bjelovaru. Razvratni Crnojevič jc premamil hčerko kmeta Kesevina, da je pobegnila k njemu. Kljub nasprotovanju staršev se ie dekle hotelo poročiti z njim, ne da bi vedelo, da je ženin imel že dve ženi, a je obe drugo za drogo pognal iz hiše. Ko je tudi tokrat začel laziti za drugimi ženskami, mu jc nevesta ušla. Ker se ni hotela vrniti, je šel Crnojevic s pu-Sko pred vrata njene hiše in začel razbijati. Nazadnje je nekajkrat ustrelil v lušo misleč, da je s tem obračunal z nevestinimi roditelji. Zares je bil en sitrel pogodil Kesevinovo ženo. ki so jo v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico.
Služkinja, kateri je nekdo »kradel vse pri-
hranje, je poskušala izvršiti samomor v ferem* »ki Mitroviči. Bosiljka SarataJe služila v gostilni. Vsak prisluženi dinar ic hranila, pa je bila silno potrta, ko je ugotovila, da ji je nekdo iz kovčka ukradel 2500 dinarjev, vse kar je imela. V obupu je izpila sitruip, a so jo se pravočasno našli in prepeljali v ibolnišnieo. V pismu, ki ga je zapustila, je pojasnila vzroke svojega obranega koraka.
Zeljnate glave, težke do deset kilogramov,
je vzgojil Sarajevčan Rudolf Kovač (po imenu 'sodeč Slovenec). Čeprav je Sarajevo znano kot precej hladen kraj, ki ni preteč ugoden za gpr jitev rastlin, se. je skrbnemu vrtnarju Kovani vseeno posrečilo vzgojiti nekaj zeljnatih glav, težkih p<? deset kilogramov. Ena je tehtala . celo 14 kilgramov.
Zapeljivca svoje žene je zvezal in zaprl v
zaboj neki kmet v vasi blizu Velike Kikinde. M<>ž sicer ni vedel, da zalezuje njegovo ženo drugi! pa so mu to povedali sosedje, ko so nedavno spet videli potopu ha, ko je oprezoval okro* kmetove hiše. Kmet je naglo odšel proti domu in našel ženo, ki je bila silno presenečena nad njegovim nenadnim povratkom. Začel je stikati za neznancem rn ga našel skritega v velikem zaboju v drvarnici, je^en ga je neusmiljeno premlatil, nato zvezal in -zaprl v zaboj. Pustil ga je tako vso noč v mrazu, ni ga izpustil šele naslednjega dne.
Raznoterosti iz dnevne kronike
Ljubljana, 17. oktobra.
Včerajšnja nedelja je bila dan najrazličnejših slavnosti in prireditev. Poleg letalskega napada [ so imeli še blagoslovitev Baragovega semenišča, blagoslovitev dveh šol, tombolo v Kranju in še več drugih stvari. Na vseh je bilo več ljudi; drugi pa so odšli zaradi lepega dne tudi v naravo in na daljše izlete.
Slovesnost pri Sv. Krištofu
Včeraj ob štirih popoldne je bila blagoslovitev novega ljubljanskega semenišča,' ki bo imenovano Baragovo semenišče. Blagoslovitvene obrede je opravil prevzv. g. škof dr. Rozman. Slovesnost se je začela v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Tam se je zbralo veliko Število odličnikov, zastopnikov cerkvenih in svetnih oblasti, ljubljanski bogoslovci in drugo ljudstvo. Najprej je bila molitev »v. rožnega venca, nato pa litanije in blago-j slov. Po blagoslovu so šli najprej bogoslovci, fakulteta, provzvišeni g. škof z asistenco in stolnim kapitljem ter civilni zastopniki v spremstvu na stavbišče, ki je hilo slavnostno okrašeno z venci ! in državnimi ter papeškimi zastavami. Bogoslovci so najprej zapeli: »Pridi, sveti Duhi« nato je spregovoril g. skof. V svojem govoru je zlasti poudarjal, da se gradi to semenišče po božji volji in v dobro slovenskega naroda. Zavrnil je razne kritike o neprimernosti prostora in o grdem ravnanju s kostmi, ki so jih izkopali, nato sc je zahvalil dobrotnikom, ki so omogočili začetek tega dela, ki bo stalo težke milijone. Po govoru pa je med molitvijo vzidal v temeljni kamen svinčeno ploščo, ki je zavarovana s svinčenim ovojem in ima napis v latinščini in slovenščini. Za go-s)x>dom škofom so simbolično zazidali ploščo tudi vsi navzoči, bogoslovci po so med tem peli psalm: »Če Gospod ne zida hiše.. .< Slavnostni govor je nato imel zastopnik bogoslovcev g. Mavec. Slovesnost se je po tem govoru zaključila s papeško himno.
Letalski napad na L*ublJano
Da bi se znalo prebivalstvo Ljubljane pravilno ravnati v primeru sovražnega napada iz zraka, prireja Odbor za zaščito mesta s sodelovanjem vojaških in policijskih oblasti, gasilcev, reševalnih društev in Rdečega križa od Časa do časa poskusne napade na mesto. Taka vaja jo bila tudi včeraj popoldne. Potekla jo v najlepšem redu. Vodstvo vaje se je pred napadom zbralo na stolpu ljubljanskega Grada, odkoder je opatovalo potek napada. Ob 14.47 so z opazovalnih postaj na Dolenjskem sporočili; da se bližajo sovražna letala. Na nevarnost so opozorili topovski streli, za njimi pa zvonovi vseh cerkva in tuljenje siren. Ves promet po ulicah je v trenutku obstal, ljudje pa so zbežali v najbližja zavetišča. Na cesti so ostali samo stražniki z maskami in razni odborniki OZAMA-a. Letala so odletela najprej na Vrhniko, nato pa so se od Rožnika nenadoma pojavila nad mestom. Bilo jih je devet in so letela v strnjeni vrsti v višini kakšnih ftOO m. Takoj so jih začeli obstreljevati topovi na Rožniku, nato pa na Gradu In Še druge baterije. Letala so se trikrat vrnila nad mesto in pri drugem napadu I so letela prav nizko. Tedat so tudi metala različne bombe, in strojnice na raznih krajih so se na moč trudile, da bi jih pregnale. Ob 15.37 pa so letala odletela v smeri proti litijskim hribom, in ko so izginila na obzorju, je. bil dan znak, da je nevarnost minita. Ker so letala zažgala v mestu več važnih poslopij, so imeli gasilski oddelki mnogo dela, da pogase >požaret. Istočasno so pričele z delom tudi vojaške sani te jak e enote in
reševalne skupine RK. Okrog štirih pa je bilo vse delo že končano in zvoujenjo po vseh cerkvah je naznanilo, da je vaje in nevarnosti konec. Ljubljansko prebivalstvo je Vzelo to poskusno vajo povsem resno. Po vsoh hišah so zagrnili okna in mesto je bilo ves čas napada kakor izumrlo.
Občni zbor gledaliških igralcev
Včeraj popoldne jc bil v prostorih opernega gledališča občni »bor gledaliških igralcev, ki so včlanjeni v Jugoslovanskem igralskem združenju. Č)bčn i/bor je začel predsednik g. Lujo Drenovec, tajniško poročilo jc podal g, Ivan Jerman, blagajniško pa gospod Mencin. Iz poročil jc bilo razvidno, da se morajo naši igralci še vedno boriti za svoj obstoj, kjuib temu, da jc nekajkrat odločilno posegel v razmere v gledališču tudi ban g. dr, Natlačen, ki so letela prav nizko. Tedaj so tudi metala raz-zahvalno pismo, obenem pa ga obvestili, da se razmere v gledališču še sedaj niso izboljšale. Po poročilih pa jo bila živahna debata, ki so »e je udeležili številni govorniki. V«i »o nagla-šali, da je sedanja gledališka uprava popolnoma nezmožna in se z njo sploh ni mogoče pogajati. Nujno je potrebno, da so vsa uprava temeljito spremeni. (Upravo sestavljajo tile gospodje: upravnik Oton Župančič, ravnatelj dramo Pavel Golia, ravnatelj opere Mirko Polič, dramaturg Josip Vidmar, ekonom Karel Mahkota, blagajnik Rudolf Rakovec. Važno pa je, da gledališki Igralci pri svojih zahtevah ne mislijo upravnika g. Župančiča, ki ga vsi spoštujejo!) Občni zbor, ki jc trajal dobri dve uri, je zaključil prodsednik Drenovec, ki jc pozval igralce k popolni slogi, kajti le v skupnem nastopu da bodo mogli doseči svoje pravice.
Če človek v postelfi kadi...
Danes zjutraj okrog sedmih so bili reševalcL poklicani na Karlovško cesto. Tam stanuje v neki hiši občinski ubogi Mihael Bartol. Ponoči je nemara kadil, z gorečo cigareto v roki pa zaspal. Ogorek je seveda padel na posteljo in vse skupaj je začelo tloti. Dim je spečega nemara omamil in se ni prebudil, ko je gorelo pod njim. Pri tem je dobil hude opekline zlasti po rokah. Pri neki nesreči je izgubil del roke In prav po te) poškodbi je najbolj opečen. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Navado v postelji kaditi ima marsikateri strasten kadilec In to je bilo vzrok že mnogih nesreč, vendar nihče ne pomisli na to, ko lega s cigareto v posteljo.
Blagoslov dveh novih sol
Lepo slovesnost so imeli včeraj na Rudniku. Prav takrat, ko se je začel plinski napad na Ljubljano, so se Rudnlčani in z njimi mnogo odličnikov iz Ljubljane zbrali v novem šolskem poslopju, za katerega so si Rudničani tako dolgo prizadevali, k blagoslovitvi šole. Domači gospod župnik je najprej blagoslovil novo poslopje, nato pa so bili razni govori in deklamacije. Po tej prisrčni slovesnosti so si odilčniki ogledali novo šolo, ki ima tri razrede, Šolarjem pa so pripravili malo gostijo.
Podobno slovesnost pa so Imeli tudi v Šmartnem pod Šmarno goro. tudi tukaj je bilo blagoslovljeno novo, moderno šolsko poslopje. G. bana je pri tej slovesnosti zastopal načelnik prosv. odd. banske uprave g. dr. Sušnik. Po blagoslovitvi, ki jo je opravil domači gospod župnik, je bila v dvorani stare šole lepo uspela akademija z zelo pestrim sporedom.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Nedeljski športni pregled
Ligaških tekem včeraj ni bilo. Nogometne podzveze so imele včerajšnjo nedeljo rezervirano za svoje prireditve.'Zagreb in Belgrad sta ta termin izrabila za medmestno tekmo, ki jc bila v Zagrebu. Tekma je končala neodločeno 1:1 (0:0) in jo jc gledalo 10.000 ljudi.
V ljubljanski pod/.vezi so bile samo pokalne tekme, ki pa med športnim občinstvom, vsa^ v Ljubljani, niso našle velikega odziva. Najbolj presenetljiv rezultat je bil v Murski .Soboti, k.j^r je tamkajšnja Mura premagala Ča-kovečki športni klub /. dvema goloma razlike. Rezultat je bil 4:2 0:2). Z visokim rezultatom je tudi odpravil SK. Celje svojega mestnega nasprotnika Atletike. Celje je zmagalo z 4:0 (1:0). Na Jesenicah pa je zmagalo Bratstvo nad Kovinarjem tudi nepričakovano visoko. Rezultat jc bil 7:0 (4:0).
Rezultati ostalih tekem so bili:
Kranj : Hermes 3:2 (1:0),
Olimp : Jugoslavija 4:0 (5:0).
Oba ligaška teama Haska in zemunske Šparte sta odigrala v Zemunu prijateljsko tekmo, ki se je končala z zmago Baska 5:3 (4:2).
Lahka atletika.
Tembolj pa so bili pridni lahkoatleti, ki so lepo nedeljsko in sobotno vreme izborno izkoristili. Ti mcetingi so bili deloma v znaku obveznih prireditev, deloma pa v znaku dvobojev.
V soboto popoldne je na Stadionu priredil svoj obveznostni miting SK Korotan, ki so se
i ga udeležili tudi člani Planine, Ilirije, Primorja, Hermesa, Svobode in novomeškega Elana. Vseh tekmovalcev je bilo okoli 60. Gledalcev pa s sodniki vred niti jiolovico. škoda, kajti program je obsegal nekatere zelo lepe borbe.
Včeraj dopoldne jc ljubljanska lahkoatlet-i ska podzveza in ŽSK Hermes priredila drugi meeting tudi na Stadionu. Tudi na tej prireditvi je nastopilo precej atletov, ki so tekmovali že v soboto. Omeniti bi bilo juniorja Planine Mauserja, ki je prvič metal kladivo s kar dobrim uspehom.
Juniorji SK Ilirije pa so včeraj popoldne premagali juniorje iz Celja z 62:42 točkami. — Rezultati tega dvoboja so bili:
Tek 100 m: 1. Cičar (Ilir.) 11.9 sek. — Tek 200 m: 1. Čičar (II.) 24.4 sek. — Met kopja: 1. Vehar (U.) 4636 cm. — Tzven konkurence je metal Mausar, član SK Planinc, ki je bil daleč pred drugimi in je vrgel 5123 cm! — Met kladiv* izven: 1- Mausar (Pl. 3925 cm. — Tek na 1000 ra: 1- Lado (Celje) 3:08.2. — Štafeta 4 krat 100 ni: 1. Ilirija 50 sek. — Skok v višino: 1. Fifi (II.) 165 cm. — Skok v daljavo: I. Jakec (Celje) 600 cm. — Met krogle >5.35 kg): 1. Košer (II.) 1252 cm. — Met diska (1.5 kg): 1. Košer (II.) 4072 cm.
Sledila je poskušnja rušenja rekorda ilir-janske štafede 300X200X200X100 m v postavi Oberšek, Čičar, Čerin, Hozner. Rekord je uspel, in sicer v času 1:46.6 min. Prejšnji rekord je . držalo Celje s časom 1:47.2. S to točko se je zaključilo današnje lepo uspelo tekmovanje.
Vteralinil nogomet I. razreda
VccrajSnja nedelja bi nam bila ostala v spominu le kot izredno lep poletni dan v pozni jeseni, če ne bi bilo dveh reči, ki eo nekoliko razburile ljubljanske duhove: »letalski napad«, o katerem sp se ljudje že toliko časa menili, in skromnejši, toda čeden nogometni spored, ki je burno razgibal dobro tristotinko prebivalstva v naši mirni metropoli.
Mars »Svoboda 3:2
Ob desetih dopoldne sta se za Kolinsko to' varno pomerila Mara in Svotboda v prvi tekmi novega pokalnega tekmovanja, ki ga je letos vpeljala naša nogometna podzveza. Dopoldanska rivala sta pokazala zelo borben, tod dokaj primitiven nogomet, ki je bil včasih tadi prav oster. Mars je bil hujši skraja, Svoboda pa si je opomogla v drugem polčasu in jc precej pritiskala na Marsova vrata. To srečanje jc sodil prav dobro g. Mehle, ki se je začel pomalem prav lepo uveljavljati.
Reka: Jadran 4:3
Ta tekma je pokazala zelt* živo in proti pričakovanju kar presenetljivo lep nogomet. Oba žilava nasprotnika sta imela mnogo imenitnih potez. Igra je v prvem polčasu prccej valovala iz polja v polje, v drugem pa so skoraj do konca tekme imeli glavno besedo na terenu Rečani, ki so pridno pritiskali, niso pa svoje velike premoči utegnili izkoristiti v toliki meri kot bi bili zaslužili. Sodil je odlično g. Čamernik, ki je napravil v vsej tekmi eno samo napako — zmotil se je v presoji nekega komer ja. Toda njegovo korektno sojenje je med Trnovčani (zlaati med ženskim svetom, ki se na no,gomet sploh od_ sile razume vzbudila pravo petelinje »kolcanje« in presunljivo »kikirikanje«. G. čamernik je temu neotesanemu in prav nič bontonskemu »kolcanju« kaj kmalu povsem pravilno napravil energičen konec. Naj-hujšega takega grulečega »ruševca« je izvlekel iz grmovja in ga dal lepo postaviti na planjavo za plotom. Čas bi bil, da se v Ljubljani nogometno občinstvo vendar že disciplinira in civilizira in da se potrudi ogledati od bliže nogometna pravila Samo vohanje je premalo.
»Janina pesem* je naslov drami, ki jo ponovi gledališki oder Frančiškanske prosvete v frančiškanski dvorani v torek, 18. t. m., ob 8. zvečer. Vstopnice od 3 do 10 din v predprodaji v »Pax et bonum« v franč. pasaži. Člani imajo popust.
Največji sloves uživa zbor Trboveljskih Slavčkov doma in v tujini. Vsak njihov nastop je praznik našega koncertnega življenja, Z velikimi uspehi ovenčani so se pravkar vrnili iz Bolgarije. Zbor Trboveljskih Slavčkov ima letos skoraj _ tričetrt novih mladih pevcev, ki so prav tako sijajno^ iz' vežbani, kakor njihovi predniki v zboru. V Ljub ljani nastopajo drevi ob 20 pod vodstvom svojega umetniškega voditelja g. Avgusta Šuligoja. Prepričani smo, da se Ljubljančani vesele nastopa Trboveljskih Slavčkov, zato opozarjamo na začetek ob 20 v veliki Filharmonični dvorani in na predprodajo vstopnic v knjigami Glasbene Matice. Podrobni spored jc na razpolago v knjigarni in pri večerni blagajni. Cene navadne koncertne
Kraj	<D ® a ® 2 ° !»	Tempe« ratura v c*		D > ► — a	1» oc	Voler (sm«r, jakost)	Pada- vine	
		■ * §!	JL n				B S	e ! 2 ►
Ljubljana	766-5	17-0	7-2	93	mil. 111	0		...
Maribor	765-6	17-2	4-0	90	0	0	—	
Zagreb	768-2	22-0	5-0	'JO	4	0			—
Belgrad	766«	23-0	4-0	90	0	0	—	_
Sarajevo	769-b	22-U	3-0	90	mol- ili	0	—	—
Vis	765-3	20-0	10-0	90	0	NW»		
Split	765*0	24-0	11-0	70	0	NE,		—
Kumbor	763-7	23'(l	13-0	70	0	SSE,	—	—
Rab	765-4	21-0	15-0	40	0	SE.	—	—
DunroiniH	762-S	25-0	13-0	SO	0	NE,	—	•Ufe
Vremenska napoved: Jutranja megla, čez dan precej stalno in deloma oblačno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani ud sobote do danes: V soboto je bila iz noči do 7.40 gosta in nizka, do 9.30 srednje gosta, nato pa redkn megla, ki se je ob 10.30 dvignil« in se je zjasnilo. Do 12.20 je ostalo jasno, nato pa so se pojavili na severni in vzhodni strani visoki oblaki, ki so večkrat izginili pa so jopet pojavili, ostalo pa je ves popoldan pretežno Jasno, ob 18.20 pa se je popolnoma zjasnilo. Najvišja toplota zraka je znašala 19.0° C.
Tudi	včeraj je	bila gosta	megla	do	7.20,
srednja do	8.15, nato pa	redka do	10.20.	Ko	se	je
megla dvignila, je bilo nebo popolnoma zastrto s srednjimi oblaki. Ob 12.10 se Je oblačnost nekoliko zmanjšala, posijalo je sonce, a je ostalo do 13.50 večinoma oblačno. Ob 14. sa je skoraj popolnoma zjasnilo in tako ostalo do 16.45, nakar je oblačnost zopet narasla. Ob 17.40 se je pričelo naglo jasniti, od 18. dalje v noč pa je ostalo popolnoma jasno. Najnižja toplota zraka je znašala 8.0‘C.
Koledar
Danes,	17, oktobra:	Marjeta.
Torek,	18. oktobra:	Luka.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoll, Du-ajska cesta 6; mr. Hočevar, Zaloška cesta 62: mr. Gartus, Moste-ZaloŠka cesta.
Avtomobil in drugi zarubljeni predmeti bodo prodani na dražbi v sredo, 19. oktobra, ob 9. na Poljanskem napisu št. 40-1. Ogled avtomobila, varilnega aparata, polnilnih peres, ur lit drugih zarubljenih predmetov je pol ufe pred pričetkom dražbe,
'Tečaji za mlinarje in iagarje V kozjanskem okolišu. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice ža TOI priredi v kozjanskem okolišu več poučnih tečajev za mlinarje	in	žagarje,	na katerih, bo predaval strokovnjak	g,	Nejedly.
Dne 19. oktobra bo tečaj v Podsredi, In sicer za mlinarje ob 9. v mlinu g. Levstika, za žagarje pa potem tečaju istega dne na žagi g. Zorenča
Dne 23. oktobra v St. Petru pod Sv. Cforami. Zbirališče ob 9. v mlinu g. Josipa Stadlerja. Pie,-,, davanje najprej za mlinarje v tem mlinu, na(u pa za žagarje na Zagl & Zorenča v Trebčah,
Dne 80. oktobra v Podčetrtku. Zbirališče ob 9. v gostilni Strah, nato tečaj za žagarje na Sagi gu,| Pavliča, eledi pa tečaj za mlinarje v mlinu gosp. Pajka v Imenem. Tečaji bodo brezplačni. Vabimo interesente, da se jih udeleže.
Promenaden koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljana priredi	v torek,	dne 18.	oktobra,	ob
18.80 promenaden	koncert v	Zvezdi.	Koncert	bo
izvajala godba narodnega železničarskega glasbenega društva >Sloga< pod vodstvom kapelnika g. Julija^ Bučarja.
Drnštvo »Naš« skrinja«, ki je začelo afccijo za razstavo Slovenije na svetovni razstavi v Ameriki prihodnje leito, naproša vse tiste, ki bi imeli interes za to, da javijo svoje naslove »a narodno obrambno ih narodno iproparandno društvo j-Naša skrinja«, Ljubljana.
Prosvetno društvo Trnovo sadne mojo »ezono 1938-39 v sredo, 19. oktobra, ob 8. zvečer v prosvetnem domu z rednim letnim občnim zborom in načelnim predavanjem. Z občnim zborom prične trnovska prosveta obenem tudi z delovanjem vseh odsekov po obsežnem načrtu. Vabimo vse Sane društva in odsekov, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno. Prijave novih članov se sprejemajo vsak ponedeljek od 8. zvečer dalje. Odbor.
Uafellanske gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 17. oktobra: 'Zaprto.
Torek, 18. oktobra: Zaprto.
Opera. — Začetek ob 5rt).
Ponedeljek, 17. oktobra: Zaprto.
Torek, 18. oktobra: Gejša. Sed A,
Obvestila za volitve
Somišljeniki JR Z v Ljubljani!
11. decembra t. ]. se bo mogel udeležiti voli tev narodnih poslancev le oni, ki je pravilno vpisan v volilni imenik. Le do 25. oktobra je še čas, da zahtevate popravke v volilnem imeniku, vpis ali izbris. Pozivamo ne le Hane JRZ, temveč vse prijatelje voditelja dr. Korošca, da teh nekaj dni posvetijo izključno skrbi za pravilnost volilnega imenika. Paziti je treba posebno na vse one, ki so do 11. oktobra t. I. dopolnili 21. Mo ter bivajo do tega dne že najmanj eno leto v Ljubljani. Vsak naj poskrbi za sebe, javi strankinim funkcionarjem vse primere, ki bi. mogli biti za reklamacijsko postopanje vaini. Volilni imeniki se nahajajo pri vseh krajevnih organizacijah JRZ. Poleg tega dobile lahko vse potrebne informacije ter vpogledale volilni imenik ludi v mestnem tajništvu JRZ v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 10-1 (tel. 37-64). Tajništvo je odprlo vsak delavnik od 8. zjutraj do 8. zvečer nepretrgoma, ob nedeljah in praznikih pa zaenkrat od 10. do 12. opoldne.
Somišljeniki in člani JRZ, ki stanujejo na Bavarski stezi, v Bergantovi ulici, Gestrinovi, Kapiteljski, Kopitarjevi nlici, na Lončarski stezi, Poljanski cesti, Stolbi, v Streliški ulici, na Strmi poti, v Strossmajerjevi ulici, na Zrinjskega cesti, na Ambroževem trgu, v Ciril-Metodovi ulici, Hradec-kega cesti (samo od hiš, štev. 35 navzgor), v Hu-dovernikovi ulici, Kosovski, Kumanovski, Marnovi. Mesarski, Mišičevi, Potočnikovi, Zarnikovi, Živino-zdravski ulici, na Strapijevem nabrežju in v Ulici Stare pravde, naj se zanesljivo oglasijo danes, v ponedeljek, dne 17. t. m., ali v torek, dne 18. t. m.. med 6. in 8. uro zvečer v posebni sobi gostilne Pua (vogal Šentpetrskega nasipa in Fiignerjeve ulice ob mostu). Tam bodo lahko vpogledali volilni imenik ter opravili vse potrebno glede reklamacij. — Predsednik poljanske organizacije Jugoslovanske radikalne zajeduice.
dosti ncznatnejši o niji se je pokazalo obsega, ki udari v lje luknjo v tleh,
Gigli, ki o prostem času
Skušnje in razočaranja z modernim orožjem v španski državljanski vojni
Kakor kaže nekaj razveseljivih znamenj, se španska vojna bliža koncu. Svetovno časopisje že začenja prinašati obračune o tem nad dve leti trajajočem požaru. Bilance se nanašajo na razne reči — tudi na to, kakšne vojaške in vojno tehnične izkušnje prinaša ta vojna. Nobena skrivnost ni, da je španska državljanska vojna — kakor je bila že prej abesinska — evropskim državam preizkušališče za uspešnost modernega orožja. Vse velike evropske države imajo na španskih bojiščih opazovalce, ki na krvavih poljanah ugotavljajo, katero moderno orožje odgovarja pričakovanju, ki ga vanj stavijo obrambni strokovnjaki in izdelovalci, katero pa ne. Po opazovanjih teh odposlancev vse prizadete države lahko sproti popravljajo pomanjkljivosti posameznih oborožitvenih panog in materiala. Predvsem so seveda to države, ki posredno ali neposredno intervenirajo v španski tra gediji. Ugotovitve o tem, kako se je obneslo ali spo-neslo moderno, bolj ali manj strašno orožje v praksi, so v marsičem presnetljive in v popolnem nasprotju s skušnjami svetovne vojne.
Posebni dopisnik pariškega »Excelsiora« v Španiji, Jean de Quatremarre, je vse te skušnje in ugotovitve zbral v zanimiv prikaz, v katerem navaja med drugim:
Steklenica bencina uniči najmodernejši tanlc
Popolnoma razočarali so v španski državljanski vojne strokovnjake tanki in oklopni avtomobili, naj bodo tega ali onega sistema, tega ali drugega izdelka — ameriški, nemški, italijanski ali sovjetski. Tanki niso v španski vojni odločili nobene večje vojaške akcije, ker se je pokazalo, da jih je izredno lahko onesposobiti za gibanje in da je protitanskovska artiljerija napredovala dosti bolj kakor pa tehnika tankov, tako da modernim topovom te vrste ne more kljubovati noben tankovski oklep. Novi nemški 37 milimeterski top prebije petindvajset milimetrov debel oklep — to je najdebelejšo železno ploščo, katero uporabljajo za oklepe pri tankih. Skušnja je dalje pokazala, da je mogoče z litrom bencina uničiti najmodernejši tank, v čemer so se posebno izurili Mavri v vojski generala Franca, ki so s steklenicami bencina zažgali samo pred Madridom čez šestdeset najtežjih voz sovjetske izdelave. Ni treba drugega, kakor da se vojak neopaženo približa tanku, vrže nanj steklenico z bencinom, da se ob njem razbije, vrže za njo ročno bombo, ki v trenutka vžge železnega orjaka, posadka mora zaradi vročine in bencinskih plinov odpreti svoje skrivališče
—	ali se zadušiti.
Skušnje x letali
V	začetku španske vojne so ameriška, sovjetska .n italijanska letala prekašala nemška po brzini in po okretnosti ter bojni sposobnosti. Po španskih skušnjah pa so nemške tovarne izdelale novo vrsto lovskega letala Messerschmidt 113, ki velja danes za
najpopolnejši izdelek svoje vrste na svetu. Letalo drvi v višini 8000 metrov in je oboroženo z avtomatičnim topom, ki strelja naravnost, to je skozi os propelerja, česar do sedaj ni bilo. Njegova brzina v višini 8000 metrov znaša 500 km na uro. Vsem pilotom teh aparatov je zapovedano, da morajo v primeru, da pristanejo na sovražnem ozemlju, aparat za vsako ceno sežgati, da ne bi nsprotnik dobil v roke skrivnosti tega strašnega orožja. Nacionalistično letalstvo je zadnje čase — odkar se je začela trdovratna bitka ob tbru, dobilo nove Dornierjeve bombnike, ki imajo samo dva moža posadke, ki pa nosijo s seboj 600 kg bomb in imajo povprečno brzino 400 km na uro. Ti novi bombniki prekašajo italijanske, ki so do sedaj bili prvi v svoji vreti.
Stroinica orožje
prepočasno
Najhujše orožje lovskih letal v svetovni vojni je bila strojnica, ker lahko oddaja strele tako na gosto, kakor nobeno drugo orožje. Vedno večja brzina pa, ki jo dosezajo nova lovska letala, je strojnici vzela skoraj ves njen pomen, kar sc je pokazalo v španski vojni. Kako to?
Če letalo leti, streli iz strojnice ne zadevajo tako na gosto, skoraj v črti, kakor če streljate iz mirno stoječega orožja. Presledki med kroglami so zaradi brzi-ne tem večji, čim nagleje leti letalo, zlasti če strelja strojnica pravokotno na smer letala, kar je običajno. Če bi letalo lahko streljalo iz večje daljave, bi se ta pomanjkljivost omilila, toda na daleč je strojnica prešibko orožje. Lovsko letalo, ki drvi 500 km na uro, mere s strojnico kolikor toliko zanesljivo zadeti nepremakljiv cilj na daljavo 100 metrov. Zadeti ali uničiti pri tej brzini letalo, ki drvi v nasprotni smeri kakor napadalec, je skoraj izključeno. Zato dajejo najnovejšim lovskim letalom kot edino orožje avtomatične brzostrelne topove, s katerimi lahko streljajo na daljavo 800 metrov do enega kilometra.
V svetovni vojni so 80 odstotkov sovražnih letal sestrelila lovska letala, ker je bila protiletalska artiljerija še pomanjkljiva in brzina lovskih letal, kakor letal sploh, majhna. V Španiji se je razmerje docela zaobrnilo — od 100 sestreljenih letal jih 80 zbijejo protiletalski topovi, samo dvajset pa lovska letala. Najnovejši protiletalski topovi — tujega izdelka seveda — katerim se ne sme približati noben Španec ali kdo drugi, imajo kaliber 100 milimetrov, ustrele 15 do 20 krat na minuto in nesejo najmanj 8000 metrov visoko.
Bombe s tekočim zrakom
V 6vetovni vojni je bil učinek letalskih bomb od učinka topovskih nabojev. V Špa-
drugače: topovska granata velikega hišo, ponavadi prebije zid ali skop-morda uniči eno ali dve 6obi, do-
Dober učitelj petja mora biti sloviti italijanski tenorist
prepevati — papige.
uči
Hiše v zrak z dinamitom — tako kaznujejo Angleži arabsko ljudstvo po palestinskih vaseh, koder dajejo prebivalci zavetje arabskim vstašem.
čim moderna, 150 kg težka bomba, ki pade na petnadstropno zgradbo, uniči in zdrobi v prah vso hišo. Zadnji napadi Francovih letal na Barcelono so bili iz višine 7000 metrov. Pri teh so letala metala doslej neznane bombe, ki izdolbejo čisto neznatne luknje, ker se razlete na nešteto drobccv koj, ko udarijo ob tla. Tc bombe so izredno nevarne za ljudi: njihovi drobci lete sporedno s tlemi, petnajst do dvajset centimetrov od zemlje, dočim so drobci starih bomb udarjali navzgor in se je bilo mogoče za silo varovati, če se je človek vrgel na tla. Te bombe vsebujejo novo, neznano razstrelivo, ki povzroča strahoten zračni pritisk, tako da se zdi, da učinkujejo bombe prav za prav samo po pritisku zraka, ker imajo oklep iz malo debelejše pločevine, 90 prostornine zavzema razstrelivo. Dve taki bombi sta 16. julija letos padli na široko cesto Calle Cortes v Barceloni in podrli dve šestnad-stropni palači do tal — kakor da sta bili postavljeni iz kart. Domnevajo, da so te bombe napolnjene s tekočim zrakom.
Podobne vrste orožje so nove težke stroj-n i c e , ki jih tudi preskušajo na španskih bojiščih. Za ravnanje z njimi sta potrebna dva moža. Njihovi izstrelki so podobni majhnim granatam, ki vsebujejo neznano razstrelivo. To je tako silovito, da zračni pritisk ob razletu ubija vse živo v krogu 15 metrov.
Trdnjavske pasove
Posebe zanimiv nauk je tisti, ki kaže, kako so v španski vojni odpovedale podzemeljske i n n a d -zemeljske trdnjavske črte, kakor je bil na primer tako imenovani železni pas okoli Bilbaoa ali utrjene linije pri Tereuelu. Te utrdbe vladne armade je treba smatrati za tehnično najsolidnejše, kar si je moči v fronti misliti. Betonska zavetišča, gnezda za strojnice in topove, podzemeljski rovi — vse je bilo tako utrjeno, da je po tednih in tednih bombardiranja padlo nasprotniku v roke skoraj nedotaknjeno in nič razbito. Branilnici se niso umaknili iz njih zaradi pritiska sovražnih oddelkov, marveč ker jih je rieprenehno obstreljevanje z najtežjimi topovi in obmetavanje z najhujšimi bombami živčno čisto strlo. Edini mrtveci, ki jih je nasprotnik dobil v utrdbah samih, so bili žrtve živčnih zlomov in gladu. Ti dve strahoti sta uničevali odporno silo :n življenjsko moč branilcev huje kakor vsi neposredni napadi in boji človeka s človekom. To dejstvo dokazuje, da za obrambo katerekoli države ne zadostujejo le vrste betonskih utrdb, ne samo Maginotjeve in druge obrambne linije, marveč da je zato treba poleg kruha še čisto fizičnega zdravja in moralne sile.
Te in podobne malo razveseljive nauke je dala španska državljanska vojna po dveh letih poteka.
Parižani in njihov stolp
Čeprav so Parižani že to jesen praznovali petdesetletnico Eiffclovega stalpa, bodo glavne slavnosti šele kasneje, najbrže v začetku prihodnjega leta. Ta časovna odločitev je popolnoma upravičena, če pomislimo, da je stolp dosegel svoj(\ polno višino šele v marcu leta 1889.
Šest let je minilo, ko so slavili stoletnico rojstva Aleksandra Eiffela, pod čigar vodstvom je bil stolp postavljen. Eiffel je bil Specialist v gradnji ogromnih železnih mostov in tudi velike načrte za Panamski prekop je napravil on. Mnogo Parižanov sc še spominja, kakšnim ostrim kritikam je bil izpostavljen Eiffelov načrt za gradnjo stolpa. Arhitekti, slikarji, umetniki in novinarji, kakor tudi številni ljubitelji umetnosti so tekmovali v izrazih jeze. V imenu francoske umetnosti in dobrega okusa so protestirali proti postavitvi tega nepotrebnega in grdega stolpa v srcu Pariza. Toda kljub vsemu je gradba napredovala vedno bolj. Sedaj pa, ko še mnogi teh kritikov živijo, je velika množica Parižanov, ki to velikansko železno stavbo gledajo z ganotjem in so mu kljub mnogim napakam postavili trajen prostor v svojem ljubljenem mestu.
Trije pošteni dolžniki
Trije živahni mladeniči, ki so pred sto sedem in tridesetimi leti pobegnili neštevilnim upnikom iz Londona, so na severu Zalearskega otočja Me-norca našli svoje stalno bivališče. Tu so vsi trije pridno delali od zgodnjega jutra, do poznega večera. V tem prostovoljnem pregnanstvu, obkroženi od bujnega rastlinstva, so živeli zelo srečno in zadovoljno. Cvetoče trgovine 60 še danes spričevalo o delu teh lreh prijateljev.
Nihče od njih ne živi več, to.da njihovo delo je želo bogate sadove. Na otoku cvete trgovina, čeprav pridne roke ustanoviteljev že davno počivajo v miru. Njihovi dolgovi so bili tako ogromni, da kljub svoji pridnosti še nekaj časa po smrti niso bili poravnani. Dediči enega glavnih lo^on-skih upnikov so bili pred kratkim obveščeni, da je eden od dolžnikov, v primeru *voje smrti, zapustil celokupno premoženje upnikom, Na ijpi nar čin je dolžnik, o katerem niso v domovini,(^4e)i povedati nič dobrega, dobro izpolnil svoje dolžnosti. Velike obresti, ter obresti od obresti pripadajo tedaj srečnim dedičem. Tudi ostala dva dolžnika sta po svoji smrti točno odplačala dolgove. To delo treh mož je edinstveno v zgodovini; zaslužijo, da se jih ne pozabi: trije dolžniki so v mladih letih pobegnili, ne da bi ušli svojim dolžnostim, temveč da izpolnijo samo obljubo.
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 17. oktobra: 12 Solistični instrumentalni koncert (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi
—	13.20 Opoldanski konccrt Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zdravsvena ura: Napredek higiene v naši banovini (g. dr. Ivo Pirc) — 18.20 (1. Faiire: Balada za klavir in orkester (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki Savinjske doline (g. Marijan Marolt) — ID Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Stjcpnn Miletič, preporoditelj zagrebškega gledališča, ob 30-letnici smrti (Marko Fotez, Zagreb) — 20 Ttzervirano za prenos — 22 Napovedi poročila — 22.15 Veseli zvoki (Radijski orkester).
»Slovenski dom« je edini katoliški popoldnevnik!
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Občutek nove obleke, ki ga še noben človek ni do poslednjega ni razložil, je pravtako Antonia spremenil. Za njega se je začelo devetnajsto stoletje po črkah štiri leta prej, kot po koledarju v votlini v Havani, kjer je šest krojačev sedelo in šivalo. On je dejansko »dl ožil svojo staro kožo in stal svetal, krasen in dobre volje v svoji novi obleki iz' belega tronitnika. Brez vsakih hlačnih sponk pod koleni: prijeten občutek zavarovanih	meč. To je	bila	noša,	v kateri
ne je Elovek lahko gibal — drugače	kakor v starih	tesnih	oblekah
s sponkami!
»Ha Carlo!« je rekel, se vrtel in obračal pred zrcalom — ne •7, ničemurnosli, kar je Carlo dobro vedel —, »pravim ti: kupil si bom Gallegak	.	.
»Dobro, dobro, ti torej razumeš, zakaj sva prišla semkaj. Udari
i	peiutnicami, moj petelinček, in lepo zakikirikaj!«	.	- ,
»Bel, bel kakor pravi jahač iz	mesta!« je	zaklical krojač, ko
iu je med teni uslužno spremljal iz	delavnice.
»On misli, da ti nisi tako črno ožgan, kakor kak konjski hlapec la sladkorni plantaži,« je pojasnil Cibo
Zaobrnili so v Calle Obispo. Tu so že bile prave trgovske hise,
i	čez meščanske ulice so bila razpeta dolga platna proti soncu. Lo-roben val prometa se je valil proti Plaza de Arrnas. Pred neko Tgovino sta ustavila, nakar je Cibo velel lastniku, na;, pride ven m nu dal točna navodila, kako naj obleče Juana.
»Zatem se daj obriti,« je rekel Juanu, »in čakaj tukaj na naju Toda, da se mi ne boš s tvojo novo obleko popacal, prijateljček! ari kaznjencih v kamnolomu so zmerom veseli nove delovne moči!«
Delavni prostori intendanta, ki ga je bilo treba končno obiskali, to bili v zgornjem nadstropju tako imenovane Ceza de consoli-lacion, vendar pa se je dal šef prav poredko tukaj videli. Cibo je seznanil Antonia z vsemi nameščenci na levo in desno. »Leto za leto skrbim za to, da me fantje ne pozabijo,« je šepetal Antoniu in nadaljeval: »Tu prihaja gospod Mayer, doma iz Porenja, edini tukaj, ki ga ne moreš enostavno smatrati za lopova. On je predstojnik
Urn(]Vzpodbuden razgovor se je razvil. Mayer se je delal, da ga ie Antonieva nemščina, čeprav slaba, silno presenetila, a C ibo je s posebnim olajšanjem opazil, kako se stvari ugodno razvijajo in
hlinil veselje nad pivom, ki ga je ukazal Mayer prinesti iz svoje domače krčme. To je bila edina vrsta piva, kar ga je bilo sploh v Havani in še to je bilo mlačno.
Ko so prišli na poslovni pogovor, so prešli v španščino, da je mogel tudi Cibo slediti. »Prav dobro bi bilo,« je takoj pojasnil Mayer, »če morete prinesti semkaj od Gallogov uradno priznanje za Holcr. Po starih zapadnoindskih trgovinskih predpisih smejo tukajšnji trgovci prav za prav le iz Španije uvažati. Seveda so ljudje v zadnjih letih le predpise večkrat prezrli ali pa vsaj zatisnili oči, a inozemski računi se morajo nekega dne poplačati, ker sicer se takoj neha vsaka trgovina. Ne obstoji v>a za inozemskega trgovca nobena zakonita pot, da bi si mogel pustiti svoje zahtevke prisilno izterjati. Najprej mora izvršiti formalnost, da svojo terjatev prepusti neki španski tvrdki, ki jo potem kot tuzemsko terjatev prezentira, in jo potem lahko izterja.
Mayer se je smehljal. »Tukaj je tedaj nekaj zares redkega: edino tvrdko imamo tukaj na trgu, ki njene inozemske terjatve pri sodišču uspejo in to je tvrdka Cuesta & Santa Maria. Gospod Santa Maria pa je dober prijatelj gospoda intendanta. Pri neki oficijelni večerji naj potoži gospodu, kaj ga žuli, pa naj prav golovo ne gleda preveč ostro v raj, ker tamkaj obstoja edino cestni tlak iz zlata.«
»Nam ne gre za to, da bi še naprej pozlačevali nebeški raj za gospo i Santa Maria,« je mrmral Cibo. »Ali je ni druge poti?«
»Preljubi Bog, tukaj na Kubi?« je rekel Mayer. »Kako velik je vendar dolžni znesek?«
»Kroglo izračunano petinštirideset tisoč dolarjev,« je odvrnil Antonio.
Mayer je začel	pridno računati in pozvonil	nato	z majhnim
srebrnim zvončkom.	»Preračunajte to, prosim,«	je	rekel	vstopivšemu
pisaču. se obrnil spet k Antoniu in rekel: »Kajne, stari gospod Gal-lego je pred kratkim umrl?: Antonio je prikimal. »Potem utegnejo nastopiti ovire. V teh okoliščinah morale vi ostati na njegpvem posestvu, a tu spet imamo takoj vse trgovce, ki so posestniki ])lantaž, proti sebi. Kaj pa	dela njegov sin?«
»V Afriki je,«	je odgovoril Cibo. »Odkar	je	stari	umrl, trguje
tvrdka izključno le s sužnji — Gallegova dvojamborica »Ariostatica« se nahaja pravkar v pristanišču pripravljena za pot v Afriko.«
: »Tako?« je rekel Mayer in stisnil ustnici, »tako?«
»Kaj ne bi bilo možno, da mu zaplenimo ladjo?« je vprašal Antonio. »Potem bi se mogli mi prav gotovo zediniti z Gallegi, da bi nam prepustili v last naslednjo pošiljko sužnjev ali kaj podobnega?«' »Pri moji veri!« je zaklical Mayer, »sedaj je prišel dan!« Dvakrat je. krepko pozvonil z zvončkom.	,
»Prinesite mi akte o zadevi »Črnega angela« in akte o »Ario-statici«, o ladji, ki so jo pravkar v pristanišču pripravili za plovbo.«
moja gospoda,« je nadaljeval, ko so bili že vsi papirji skupaj, »vaju smem prositi, da gresta z menoj v urad gospoda intendanta.« Svečano je zaprl vrata za njima, prisluškoval minuto dolgo v praznoto in peljal obiskovalca naio na drugi konec sobe. Vsedli so se za krasno izdelano pisalno mizo, ki pa je bila na debelo pokrita s prahom. Mayer je mahljaj z robcem in se smejal. »Nikar ne mislila, da bi naju tu motili,« je rekel porogljivo in razgrnil papirje pred seboj. »Smem vas prositi sedaj za vašo pozornost — tukaj vidite, kaj je moj pomočnik izračunal:
dolarjev 45.000 po 18 pijastrov uradnega kurza = 810.000 pijastrov dolarjev 45.000 po 15 pijastrov inozem. kurza = 675.000 pijastrov sledi tazlika med uradnim in inozemskim kurzom 135.000 pijastrov ('A od 135.000 pijaslrov = 67.500 pijastrov).
Pomen je očitno jasen. Če vi zaupate svojo terjatev gospodu Santa Maria, jo bo vnovčil po 18 pijastrov, kakor se glasi uradni krajevni kurz, a vam bo plačal petnajst. Tako mu ostane 135.000 pijastrov, ki jih bo delil z intendantom. Kolikor sem poučen, si delita pol na pol na svoj način. Kakor vidite, zelo lep prijateljski posel] S tem pa zadeva še nikakor ni pri kraju. Gospodje pobirajo namreč tako imenovano posredovalno pristojbino, ki znaša običajno 18.000 pijastrov, a izven tega morate seveda nositi vse uradne pristojbine. Ce vi po enem letu zapustite Havano s 35.000 dolarji, si lahko mislite, da ste srečni.«
Cibo je šaljivo iskal, gledal Mayerja in zmajeval z glavo.
»Z žvižganjem ne bo nič pomagano, Cibo,« je dejal Nemec. »Vendar pa si bi jaz lahko izmislil nek izhod. Morda ste pripravljeni, gospod Adverso, — kako naj rečem? — poslužiti se moje odločilne usluge. Predstavljam si lahko, da bi vi pri taki odldčitvi prejeli ne samo dolgovani znesek brez težkih odtrgljajev, ki jih zahteva gospod Santa Maria, temveč bi mogli doseči na koncu tudi ne preveč neznaten dobiček. To bi lahko imenovali nekak agio za dolgo čakalno dobo. Kaj mislite,«
»Prav gotovo ne boste imeli nič proti temu, gospod Mayer,« je vprašal Antonio, »če bi pristopili yi kot soudeleženec pri uspehu tako pravičnega in cenenega aranžmaja?«
»Kot tihi, zelo tihi družabnik. Zmeniti se morava na primerno procentno mero. Recimo 5% vaše terjatve in 10% od morebitnega presežka.«
»Zelo lepo gospod Mayer, in polovica — v naprej plačljiva.« .
»V redu,« jo rekel Mayer. »Gospoda Santa Maria pustimo igrati domal In sedaj, prosim poglejte nekoliko na te papirje. Gre za »Črnega angela«,-za ladjo za sužnje, ki — prav slučajno poteka danes točno sedem let — je hotela odjadrati v Sierra Leone. Sedaj pazite do treh dni pred odhodom so vsi papirji v najlepšem redu. Kaj sf zgodi? 30. avgusta 1789. leta je prišel od generalnega guvernerja
Njegov strogi uradniški obraz se je takoj spet raznežil. »Sedaj pa,Kube ukaz, po katerem je bila ladja začasno sekvestirana.
»Sluvenski dom« izhaja rsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ta inozemstvo 25 din. tlrcdništvo: Kopitarjeva. ulica	TTe'pfn"	Vd°	4°°5,	UpraT*:	Kopi,arjeTa	ulica	6'
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Čet, Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Urednik. Jože Košicek.