Pomtnna številka 10 h Telefon št 74 Naročnino in Inserata »prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. »siti prejeman fcio leto naprej 26 K — h jo! leta , 13 , — , Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma na vsprejemajo. aesnc , i)»20, V «prav»lštvu prnjaiaaa: ia iiio isto uaprej 20 K •— h leta , 10 , — , Sitrt „ . £ g — t, mcec a 1„ ?0, Uredništvo je v Seme-niskib olicahSt.2,!., 17, ijhe.avsakdan izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Političen list za slovenski narod t?« p o *i 1 j au j e na dom 1.0 b na mesec. Let? V Ljubljani, v četrtek, BO. oktobra 1902 izigravati kot nekako glasilo »inteligenca" in vkljub jasni Bvoji zvezi z nemškimi liberalci vendar še pri bolj starokopitnih rodoljubih viiva nekak glas narodnega glasila. Liberalna kranjska stranka je segla s svojo agitatorično roko v btajer. Prišel je dr. Tavčar sem pridigat svoj evangelij, in iz Ljubljane so izveatni agenti delali zvezo s štajerskimi liberalci. Da so našli tu sobi primerne duše, dokazujejo že dopisi v »Nar.« in zlasti v »Rodoljubu«, kateri ao odlikujejo po strašni surovosti. Se celo nekoga, ki jo Štajersko zapustil v naše veliko veselje, so nastavili nalašč, da bi pisal pikantnesti o štajerskih duhovnikih. To nas je slednjič zdramilo. Naši nasprotniki rujejo proti nem, in mi se ne smemo ganiti, da — miru ne kalimo! Nas preganjajo, a nič se no smemo braniti, da ne rušimo — sloge! Sa celo v časopisju si poiskati zadoščenja za žaljeno čast ne moremo, ker — vsem itak znane razmere tega ne dopuščajo. Z eno besedo: Kot neke vrsto manj vredni državljani smo se zdili semi sobi doslej. Naraščajoča brezstidnesi nasprotnikov nas je zdramila. Mi pri volitvah kar naenkrat čutimo, da smo drugim državljanom enako vredni. Mi se zavedamo, da moramo liberalni terorizem razbiti, preden naa še bolj ne potlači. In zato smo g. Korošcu obljubili, da ga volimo. Ravno, ker ga liberalci tako hudo napadajo, ga mi že trdneje držimo. Lahko rečemo, da če zmaga g Korošec, bo razdirajoči element ponižan, če propado, sa bo pa razvil strankarski boj. Zato želimo, da g. Korošec prodere. Eden, ki so ga liberalci tudi že trgali. Državni zbor. Dunaj, 29 okt. Poljaki in Rusini. Kdor bi hotel nepristransko soditi o sta *em boju mej Poljaki in Rusini v Galiciji, Vabilo na naročbo S I. novembrom se pričenja nova na ročba, na katero uljudno vabimo p. i občinstvo. SLOVENEC velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron. Četrt leta . 5 kron. Pol leta 10 „ Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Četrt leta . 6 K 50 h Pol leta 13 „ Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo ,,Slovcnca". Volilno gibanje na Sto jerskem. S Štajerskega 29. okt. V onih krogih, iz katerih izvirajo grdi dopisi v »Narodu« o štajerskih razmerah, je Bilnf , beli umetna kakor pristna nevolja, da kandidira g. Korošec. To je pač naravno. A moralo je tako priti, in oni naši liberalci, ki zahrbtno v „Narodu" grdo sramote naSe može, so sami zakrivili, da smo nastopili to pot. Nikar si ne prikrivajmo iatinitega stanja! Pri nas imamo že »Stajerčevo« nemškutarsko stranko, proti kateri se pač upa splošno vsak nastopiti, ker stoje za njo najbližnji nam narodni nasprotniki. A s to stranko eo so zvezali tudi liberalci »Narodove" struje, kar v zadnjem listu dovolj jasno naglnsajo. Nam je »Nsrod« še bolj nevaren, kakor ,Štajerc", kajti »Narod" se izkuša vkljub sramotno nizki stopinji naobrazbe, katero kaže, vendar Za delo so jo preredili, pogonoma so ji tudi vsilili kak groš. Značaja je bila tihega in krotkega, bila jo z vsem zadovoljnp, vsako jed je pohvalila, za vsako plačilo se zahvaljevala. Res da ni šivala tako lepo in gladko, kakor šivajo krojači po mestih, zato pa je jemala za svojo delo le neznatno plačilo. Poizkusi dati toliko krojaču. — kako te bo pogledal! Na deželi ni treba, da bi bila obleka takšna, kakor za parado, da jo le močna, da dolgo traja! In Nasta je res znala šivati močno. Oni, ki so ji dali kaj sešiti, niso mogli dovolj prehvalti njenega dela. Le bolj gizdave dekleta in žene so nosile tkanino krojačici v mesto, drugim je delala obleko Nasta. Svojega denarja Nasta ni vlagala v hranilnico, marveč vse, kar je imela, je nosila s seboj v vrečici — skupno z vsakovrstnimi krpami, gumbi in s svojim ,inštrumentom, — s škarjami. V vrečici je nosila vse svoje imetje. Čez zimo se ji jo nabralo od 10 do 12 rubljev, a ona je vse to po drobnem raz dala, nekoliko temu, nekoliko drugemu, ka kor jo nanesla potreba. Ko jo njena rod bina izvedela, da razdava denar, jeli so jo oštevati. »Cemu ga daješ tujcem? ... Daj ga rajše nam!« »Zakaj ga naj dam vam? Vi ste Biti in oblečeni — vam ni treba denarja. Marsikdo pa nima kaj deti v usta!« Skrbni ljudje so ji včasih dejali: »Umu, Natuška, ne pomisliš na stare dni ? Kako moreš živeti tako br -z skrbi ?« »A glejte no, jaz pa vendar le živim! Imam kaj deti v usta in tudi obleko imam; česa mi je treba še več?« „Kaj? Ako vse, kar imaš, razdeliš, pa tebi sami nič ne ostane na jutršnji dan." „Napoči jutrSnji dan, najde se tudi kruh . . . čemu so toliko brigati za prihodnost ?" „Cudna Nasta! Ali se šo rodi katera druga takšna na svetu ?" so govorili o njej vaščanjc. Zares je bila dobra duša; vsakdo jo je imel rad, pa tudi ona je vsakega imela rada. Najrajše pa je videla nesrečneže — sirote, kruljavce, zapuščene starce, ali zapuščene ctroke. »Pametnega, zalega ali ljubkega človeka ima vsakdo rad, to ni težko", je govorila Nasta. „Za to pa se je treba okleniti onega, od katerega so vsi odvračajo. To je potreba. Pametnim in zalim se godi dobro tudi brez nas." Nasta se je tako navadila živeti za druge, da ji niti na misel ni prišlo, da bi mogla živeti drugače. Ona je popolnoma pozabila se, in čudno se ji je zdelo, ako jo je kdo vprašal, kako se ji godi. Ozrla se je okrog sebe, kakor bi česa iskala. »Kako sa mi godi? Živim!« je odgovorila. »Nu, živim, hvala B„gu! . . .« To je bil ves njen odgovor, vsa njena razprava o sami sebi. Čudno se ji zd-?lo premišljevati svoje življenje . . . Ko sem jo prvič videl, jc imela že šestdeset let. Hčerke njenih sester so bile že omožene ter so že same imele otroke, tudi brat je že imel svojo rodbino. Ljudje so jim večkrat govorili: »Ne bilo bi vas na božjem svetu, ako bi ne bilo tete Naste. Bila vam je kakor mati; peatovala in vzgojila vas je, da, cclo umrli bi bili brez nje«. Nasta. (Pripovedka Zasodimskega. — Posl. —ki.—) (Konec.) »Dovolj si se že nakolovr&tila okrog!« so ji govorili dobri ljudje. »Še zmrzneš kje, ali pa te sneg zasuje na poti .. . ostani rajše pri nas! Dcbro ti bo tukaj pri topli poči, damo ti hrane, nihče ti ne poreče žal-ba-sede, kotiček se tudi najde v sobi za prenočišče. Pa tudi delo se bo našlo, ako pa le časih posediš nekoliko brez dela — ne bo ti to škodovalo. Zaslužila si si, da se ogro-ješ na stare dni nekoliko za pečjo. To ni noben greh, teta!« »Greh je to, moje golobice, velik greh, sedeti brez dela, moje duše!« je odgovarjala Nasta na to besede. »Človek se ne sme niti pol dneva valjati brez dela za pečjo 1 Dokler moreš — delaj I Naležiš se še dovolj po smrti.« »Pa vsaj oddahni Bi, ostani še pri nas !« so ji prigovarjali. »Dovolj sem se spočila, moji dragi . . . hvala vam! Bog vas obvaruj!« je dejala Nasta pri odhodu. »Moram iti dalje, tam in tam me že čakajo — povsod je dosti dela I« In v resnici so jo povsod radi videli. Minulo zimo jo Nasta zbolela; dušilo jo je. Pred Veliko nočjo se ji je shujšalo, morala se je vleči. Ni pa ležala dolgo, le kaka dva dni . . . nikomur se ni čez to pritožila . . . Ves poslednji dan je preležala molče z zaprtimi očmi kakor brez zavcBti; zvečer pred solnčnim zahodom se je zavedla. »Prišla je smrtna ura«, je dejala tiho. Na to je vzdihnila ter pogledala skozi okno, po jasnem solncu. Nekdo izmed domačih, ki je čul njene besedo, je stopil k njej: »Toda, teta, šo boste živeli, čemu bi še morali umreti? . . .« ji je dejal. »Ne, moji dragi«, jim je odvrnila po- narodne namene. Že to je sumljivo, da sta a tolikim ognjem včeraj poljska poslanca Oaszjroski in Breiter zagovarjala težnje ruši n s k e g a delavca in kmeta. Daszjrnski je poljski soc. demokrat in Breiter poljski »divjak«, ki za svoj program v zbornici ne najde somišljenikov. A ravno ta dva najbolj gorita za srečo rusinskega proletarca ter živeje čutita njegovo bedo, nego radikalna Rusina Romanczuk in Kos. In s tega stališča moramo presojati nemire v Galiciji in dotiflne tri nujne predloge. Daszynski zahteva, naj se izvoli poseben odsek 25 Članov, da na lici meBta preišče vzroke delavske stavke ter zbornici predloži svoje nasvete, kako naj se pomaga revnemu prebivalstvu. Na prvi pogled je ta predlog neizvršljiv. Daszynski in tovariši bi brž čas nas veta val i, da naj vlada pokupi posestva od graščakov ter jih razdeli med kmete. Prvič bi morala država šteti najmanj 100 milijonov, a drugič bi kmetom to malo hasnilo. Rusinski kmet, ki ima danes dva do tri orale sveta, bi po razdelitvi imel štiri do pet oralov zemlje in bi bil tak berač, kot poprej. Ne, vzroki bede so zanemarjenost in pomanjkanje najpotrebnejših kulturnih Bredstev in zavodov. Breiter pa zahteva, naj se izvrši revizija vseh kazenskih obravnav, kmetom naj se povrne moralna in materijalna škoda, proti vsem dotičnim uradnikom in vojakom pa naj se vpelje disciplinarna preiskava. Breiter torej daleč prekaša Daszynskega in je moral biti že iz početka sam prepričan, da za svoj predlog ne dobi niti 20 glasov v zbornici. Edino Romanczukov predlog je v me jah možnosti, ker zahteva, naj vlada sama po posebni komisiji preišče vzroke nemirov in potrebno ukrene, da vladni organi ne bodo zlorabljali svoje oblasti. Pa tudi ta predlog ne dobi dvotretjinske večine. V današnji razpravi je radikalni Rusin dr. Kos debelo uro dolgočasil stenografe. Za njim je poljski poslanec vseučiliški profesor dr. G1 e m b i n s k i dve dobri uri stvarno in trezno pojašnjeval vzroke nasprotja mej Poljaki in Rusini ter navajal mnogo statističnega gradiva v dokaz, da ni vse tako, kakor trdijo nasprotniki poljskega naroda in njegovih zastopnikov. Govornik se je pokazal učenjaka in demokrata v dobrem pomenu besede. Govorila sta še Poljak M o y s a in dr. F i e d 1 e r, ki je v imenu čeških poslancev izjavil, da hočejo glasovati le za nujnost Ro-manczukovega predloga. Ob 4. uri je bila seja končana. Jutri zbornica nadaljuje in morda konča »gališko debato«. Nov načrt. Kakor kaže, hočejo mešetarji zavleči politično razpravo o dr. pl. Korberja izjavi, vsem tiho. »Tako Be zgodi, jaz umrem! . . . Šivala sem za vas, natrudila ae dovolj . . . sedaj je čas iti k počitku . . .« Na to je poslednjekrat stegnila svoje suhe, koščene ude po klopi in potem vzdih-nila: »To kar ostane za menoj, dajte Nilovni. Trofimu dajte kožuh ... še je dober . . . lahko ga bo še nosil . . . mene pa kakor si bodi položite v grob . . . nihče me tam ne bo videl!« »Toda, čemu se mučite, teta ? Saj boste še živeli!« so ji dejali. Starka je molčala ter zrla dolgo v zardelo solnce ... Že je kukal zgolj njegov rob izza sosedne strehe, toda ona ga je še zmerom gledala. »Ali že poje škrjanček na polju?« je vprašala. »Hej, teta, on že poje« so ji odgovorili. »Naj poje ljudem v veselja . . .« je šepetala starka. bolnce je že zašlo za streho, toda nebo se je še zmerom žarelo nad njo . . . »Ostanite z Bogom . . . odpustite mi . . . vse . . .« je rekla šepetaje Nasta, pre-gibaj eč pri tem svoje suhe ustnice. Solnce je zašlo, a Nasta je umrla. Vsi so se jokali za njo — stari in mladi — celo moiakarji so se jokali. Jas pa sem si mislil: »Lepo je, ako kdo pusti takšen spomin sa seboj, kakor ga je pustila ta starka«. da se do 6. novembra politično vreme zjaBni. Govori se namreč, da se vrše poravnave, da vlada ne predloži jezikovnega zakona, marveč izbran krog poslancev v obliki nujnega predloga. Ta jezikovni načrt določa: 1. De želni jeziki bo oni, ki so običajni v posameznih deželab. 2. V deželi običajni jezik je oni, ki ga govori vsaj dvajseti del prebivalstva. 3. Država se poslu žuje deželnih jezikov pri svojih funkcijah. Deželni ibori pa določijo uporabo deželnih jezikov v uradu, šoli in javnem življenju v smislu § 19. državnega temeljnega zakona. Začasno vlada sama določa veljavo posameznih deželnih jezikov. 4. Uredba jezikovnega vprašanja v državnem zboru in pri osrednjih uradih spada v delokrog državnega zbora. Toda vsak deželni jezik se more uporabljati v vseh instancah tudi pri osrednjih uradih. 5. Narodnosti v posameznih deželah naj se določijo pri novi štetvi koncem leta natančno in nepristransko. 03eba, ki je sostavila ta načrt, ima sicer dober namen, & s predlogom utegne le začasno izriniti to vprašanje v jezikovni od-S9k. Ce se mu vsaj to posreči, ni bil brez vspeha njegov trud. Nujni predlog poslanca Žifikarja ln tovarišev. Dne 17., 19. in 22. julija t. 1. je bilo 87 kmetov v soseski Št. Lenart pri Luškem, politična občina Jurklošter, in 123 kmetov v občini st. Rupert pri Laškem, po silni toči močno poškodovanih. Od poljskih pridelkov sta bili po nekod 2 tretjini pokončani, drugod bo bili poljski pridelki popolnoma uničeni. Več dni je ležala toča na tleh. Sadno drevje je uničeno za 2 leti, vinogradi pa so potolčeni za 3 leta. Ker so gozdi vsled pomladanskega mraza in radi navedenih poškodb brez listja, posestniki že zdaj nimajo stelje za živino. Ker je tudi trava po travnikih vsa razbita, je prebivalstvo prisiljeno, živino prodajati za slepo ceno. Uradno se je cenila škoda v okolici sv. Lenarta na 43.450 K. Od toče zadeti pa doliujejo 104.100 K ter morajo od te svote plačevati visoke obresti. Da se rešijo pogina, se potrebuje 40 000 K. Škoda provzročena v občini Št Rupert znaša 36.080 K. Obrestovati morajo tamošnji kmeti dolžno svoto 113.080 K. Da se morejo preživeti, se potrebuje 35.000 K. Vsled tega si usojajo podpisani predlagati: Visoka zbornica skleni: »C. k. vlada se najnujnejše pozivlje, da nakloni 87 kmetom v soseski Št. Lenart in 123 kmetom v S t. Rupertu izdatno državno podporo, da se rešijo pogina. Izid deželnozborskih volitev na Niž^e-Avstrijskem. Sijajna zmaga krščansko-socialne stranke je nepopisno poparila vse nasprotnike krščanstva. In ni čuda! Pričakovali so z vso gotovostjo, da stranka izgubi vsaj pet mandatov, mesto tega jih je pa pridobila pet novih. Pravi čudež, pisal je neki list dan pred volitvijo, bi se moral zgoditi, če si ohranijo kršč. soc. vse dosedanje mandate. Kakšen čudež se je zgodil šele sedaj! Ker bomo o velikem pomenu te zmage še obširneje pisali, podajemo za danes le pregled razmerja glasov v posameznih okrajih. V A m s t o t -tenu je bilo oddanih 3023 glasov; izvoljeni Stockler jih je dobil 2193, Sengstbratl le 821, čeravno je bil prej izvoljen kot kršč. soc. poslanec. — V okraju Baden je dobil kršč. soe. Juckel 1197, nem. nacionalen Rainer 1109, soc. dem. 269 glasov. Potrebna je tu ožja volitev, ki ae vrši jutri. Odločevali bodo bržkone soc. dem. glasovi. — Okraj B r u c k je izvolil s 1796 glasovi dosedanjega poslanca Huberja; 21 glasov je bilo razcepljenih; okraj Feldsberg kršč. soc. Wille-ja s 1983 proti 427 glasovom, ki jih je dobil nacionalen Schultes. V Floridsdorfu je dobil kršč. soc. Re-ckendorter 2238, bivši nac. deželni odbornik Richter 1324, neki Radi pa 261 glasov. — Okraj Herzogenburg je dal liberalnemu baronu Semmaruga le 184 glasov ter izvolil kršč. soc. Lechnerja s 1605 glasovi. — V okraju H o r n je prodrl List s 3574 glasovi proti nacionalcu Gamerithu, ki je dobil le 1423 glasov. — V Korneu-b u r g u je poskušal svojo sredo vsenemeo List, dobil je pa mož le borih 610 glasov, kršč. soc. Mayer pa 2559. — Vroč in dolgo časa neodločen je bil boj v Kremsu. Do Bedanji vsenemški poslanec Dotz je dobil 1556, novi kršč. soc. kandidat pa 1708 gla sov. Pravijo, da te zmage ni nihče priča koval. — Istotako gotov zmage si je bil dež. odbor. Schoflel v Oberhollabrunnu, dobil pa je le 708, nasprotnik Kilhsehelm pa 2242 glasov! — Okraj M i s t e 1 b a c h je izvolil Withalma s 3202 proti 379 glasovom, ki jih je dobil nac. John. — Okraj M o d 1 i n g je smatral iidovsko-soc. dem. Pernersdorfer za svojo domeno. Seveda jo takoj spoznal Bvojo blamažo, ko je dobil le 752 glasov, njegov nasprotnik Kern pa 1732 — Okraj Neunkirchen si je izvolil dosedanjega zastopnika Trolla z 2490 glasovi. Nasprotnika Hard in soc. dem. Scherz sta dobila 498 ozir. 670 glasov. — V okraju P o g s t a 11 u ljudstvo ni maralo Lumpa za svojega poslanca. Dobil je le 1044, njegov nasprotnik Jedek pa 1917 glasov. — Okraj Š t. H i p o 1 i t je seve vedno zvest svojemu dr. Scheicherju, ki je dobil 3210 glasov, nacionalec Raucb pa le nekaj nad 400 glasov; v Scheibbsu je prodrl Bauchinger z 2181 glasovi, nasprotnik Httbl 161, Bretschneider pa 11 glasov. — Sijajna je zmaga Steinerjeva v T u 11 n u. Razun 16 je dobil vse, torej 2103 glasov. Soc. dem. Bretschneider je dobil Strasser 14. — V W a i d h o f n u na T. je kršč. soc. dobil 2818, Oberndorfer vWaidholou na Y. 1874 glasov. — Zelo vroč in pozno v noč trajajoč je bil boj v okraju D u n. Novo-mesto. Nemški nacionalci so bili popolno prepričani, da zmaga njih Hcfer, dobil pa je e 924, kršč. soc. Gruber pa 1037 glasov, zgubili so torej prvi tudi to svojo pošto anko. — V Z w e 111 u je konečno prodrl Hoher, dosedanji poslanec, s 3245 glasovi proti Kittingerju, ki je dobil le 892 glasov. — Skupno je bilo oddanih za krščanske so-cialce 4 6.330 glasov, vsi drugi kandidati so pa dobili le 16.856 glasov. Kršč. soc. so torej zmagali z okroglo večino 3 0.0 0 0 g 1 a s o v. »Državni tajniki". Z nameravano ustanovitvijo državnih tajnikov Cehi in Poljaki niso zadovoljni in se ji bodo tudi do zadnjega upirali. Prepričani so, da pomenja ta ustanovitev samo utrjenje nemške birokracije na škodo Slovanom. Državni tajniki bi bili namreč v vsakem ministrstvu namestniki ministrov, kateri bi opravljali vse njihove posle v uradu in bi minister le na zunanje reprezentiral Bvoj portfelj. Že zdaj pa v ministrstvih zelo pazijo, da so višja mesta zasedena z raznimi Nemci. Dosledno bi bili tudi ti državni tajniki trdi Nemci in bi imeli vso moč v uradu; bili bi nekaka stena med ministrom in med uradniki. Če bi bil minister Nemec, bi Be proti Slovanom vedno izgovarjal na tega tajnika, češ ta je vsega kriv; de bi bil minister Slovan, bi pa nič narediti ne mogel, ker takega tajnika ne bi mogel tako prezirati, kakor kakega sekcijskega načelnika. Poljski listi pišejo, da bi šele tedaj mogli privoliti v nameravano ustanovo, ako bi se prej slovanski živelj v ministrstvih dovolj okrepil. Vzroki Pientakove krize. Oficielno se je sporočilo, da so vesti o demisiji ministra za Poljsko neosnovane. Temu pa v resnici ni tako, kajti iBtina je, da je dr. Pientak nameraval demisionirati in da je že tudi podal formalno ostavko. Ce Be je vplivnim poljskim krogom v zadnjem hipu posrečilo pregovoriti svojega zastopnika v kabinetu, da umakne prošnjo za de-misijo, s tem pač še ni rečeno, da so neosnovane vse vesti o krizi. Glavni povod krizi je bila glasom poročil iz poljskega kluba rusinska gimnazija v Stanislavu, ki je ne mara poljska večina v deželnem zboru. Ko pa bo poslanci vkljub temu zagledali v proračunu postavko za to gimnazijo, so takoj padli po ministru Pien-taku ter mu očitali, zakaj tega ni preprečil. Poljaki tudi Be potem niso takoj odnehali, ko so jim v ministerstvu pojasnili, da s postavko v proračunu še ni določeno, kdaj se mora ustanoviti rusinska gimnazija. Minister je na te napade odgovoril z demisijo. Pozneje so se morda le pobotali, ker demontirajo krizo. Nov red v Srbjji. Novi srbski ministerski predsednik To-dorovič je takoj ob svojem nastopu poslal podrejenim oblaBtvom okrožnico, ki bi imela, če bi se res izvajala na vsi črti, mnogo dobrih posledic. Vsemu uradništvu z vso resnostjo zabičuje, naj se izogiba vsemu, kar je v kvar uradni disciplini in slabi avtoriteto uradnika. Za ohranitev strogega red» in zakonitosti so odgovorni v prvi vrsti pre-fekti, ki morajo ob enem paziti, da uradništvo tako občuje b prebivalstvom, kot so to spodobi omikanemu in dobro vzgojenemu uradniku in človeku. Posebno v tej točki bi bilo treba v Srbiji temeljitih prememb. Nemiri v Makedoniji. O najnovejših dogodkih na makedonskih tleh poročajo iz Carigrada mej drugim sledeče: Akcija Ibrahim-paše, ki je 14. t. m. odšel v Serres s 25 bataljoni in 5 gorskimi baterijami, je imela doslej le ta neznatni vspeh, da so se bolgarske čete deloma umaknile čez mejo, nekatere so pa bile razpršene. Slediti jim ni mogla turška armada baje radi tega, ker bo jo ovirale pri prodiranju baje vremenske in terenske razmere. V zadnjih dneh so ae vršili naslednji večji boji: 24. okt. pri Vinici z veliko bolgarsko četo, ki je imela sedem ubitih in nekaj ranjenih. Mej ubitimi je tudi neki kapitan Jankow. Turki imajo neki le 4 ubite. To torej ni bil posebno vroč boj. Isti dan se je tudi vršil boj pri Pe&riču, kjer so Turki ubili enega celega Bolgara. O svojih izgubah pa trdovratno molče. Več bojev je bilo zadnje dni ob prelazu Kiesna, kjer so imeli Turki občutne izgube, ker so ustaši zažgali neko di-namitno pripravo. Kajpada se niso mogli Turki polastiti prelaza. Iz brzojavk. Koerber in Čehi. Tržaški »Sole« je dobil z. Dunaja poročilo, da je bilo v ministerski Beji sklenjeno, da mora dr. Koerber storiti vse mogoče, da pomiri Cehe. — Občinske volitve v P r a g i. Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah je zmagala kompromisna lista Staro- in Mladočehov. Poslednji izprva niso ničesa hoteli čuti o kakem kompromisu. — Pomiloščenje visoko&olcev. Kralj Aleksander je pomilostil vse visokošolce, ki bo bili spomladi relegirani radi demonstracij proti senatu. — V o 1 k 1 vKlosterneuburgu poražen. Poslanec Volkl in kand. Barger sta napovedala v Klosterneuburgu velik shod, ki ga je pa komisar prepovedal, ker je došlo na shod več kršč. socialcev in se je bila bati nemirov. — Razprava o zvišanju civilne liste bo v ogrski zbornici zelo burna. Opozicionalne stranke že sedaj napovedujejo brezobziren boj. Deželnozborske volitve na Štajerskem. K volitvam na Štajerskem. Te dni Bmo priobčili razne glasove iz ljutomersko-radgonskega in ormošk. okraja. Vsi ti glasovi so bili edini v tem, da je sedaj najspoaobneji kandidat za ta okraj go-Bpod Anton Korošec, urednik v Mariboru. »Narod«, ki sicer simpatizira samo s »Štajercem«, si domišlja, da bo njegovo ropotanje proti gospodu Korošcu kaj izdalo. Na »Narodova« očitanja proti g. Korošcu se pač ni treba ozirati, saj dobro vemo, da so brez podlage in neresnična. Jasno se vidi pri vseh intrigah proti gospodu Korošcu, da hočejo na Štajerskem terorizirati taki »Narodovi« pristaši, kakor je učitelj Slane, brat našega novomeškega dr. Slanca. Upamo, da jim pametno misleči ljudje ne bodo šli na lim. Tem ljudem je »sloga« samo takrat v nevarnosti, ako kandidira gosp. Korošec, prav pa jim je, da gredo vsi naši somišljeniki na volišče v celjskem mestnem okraju za dr. Karlovška. Mi g. dr. Karlovšku želimo zmage in smo odprli tudi svoj list poročilom o njegovih shodih, in želimo, naj noben slovenski volivec na dan volitve ne ostane doma — in s tem Bmo pokazali, da nam je pri volitvah na Spodnjem štajerskem za stvar. In ker nam je za stvar, zato smo tudi za kandidaturo gospoda Antona Korošoa, ker vemo, da bi bolj sposobnega poslanca v tem okraju spodnještajerski Slovenci ne mogli dobiti. Značilno je, da so Nemci ravno tako neprijazno pozdravili to kandidaturo, kot »slov. Narod*. To jasno kaže, da je gospod Korošec pravi mož, ki bo s svojo navdušenostjo in delavnostjo kot poslanec še ved kot dosedaj koristil slovenski stvari na Štajerskem. Ker je tudi mlad, bo njegovo delovanje tem energičneje in vztrajneje. Volivci pač potrebujejo poslancev čilih in krepkih moši. ■Narod« govori o nekem razumni-štvu. Gotovo misli na razumništvo, ki se ž njim strinja. Razumništvo, ki ima b r o e ca Slovenstvo, pač v g. Korošcu spoštuje delavnega moža, ki je že mnogo stjril za slovenstvo na Spodnjem Štajarskem, in umazani dopisuni »Narodovi«, ki so veči noma isti kot »Stajarčevi« , niso vredni, da mu odvežejo jermen od čevljev. Takega razumništva, ki se strinja z »Narodom« in »btajarcem«, ne bomo vpraševali, koga naj Stajarski slovenski volivci volijo in kdj sme kandidirati Res žalostno bi bilo, ako bi nemčurski in izdajalski »Narod« imel Bploh kako besedo. Vtem oziru mora biti sloga mej vsemi, ki so blage volje, in zato i ogorčenjem zavračamo »Narodove« napade na urednika g. KoroSca, o katerega kandidaturi smo prepričani, dajo bodo podpirali vsi, ki resno mislijo s Slovenstvom na Spodnjem Štajarskem. »Narodova« nesramnost se kaže tudi v tem, da laže, da je »eden odličnih poslar.ov izjavil, da ne bo nikdar sedel b Koroščem skupaj v dež. zbornici«. Mi amatramo to za impertinentno »Narodovo« laž, kajti res malo odličen bi bil tisti poslanec, ki bi kaj tacega izjavljal o tako odličnem narodnem delavcu, kakor je g. Korošec. Ako bi bila resnica, tedaj naj sedaj pred volitvami tisti »odlični poslanec« nastopi s svojim i m e n o in v »Narodu*; da ga bomo pred volitvijo poznali, in tako se mu končno res zna zgoditi, da ne bo sedel z g Korošcem v deželnem zboru. Mi se strinjamo, in naj Bta »Narod« in »Grazer Tagblatt« še tako huda nad glasovi, došlimi nam s Stajarskega, da z g. Antonom Koroščem štajarski Slovenci pridobe v svojo deželnozborsko delegacijo poslanca, da si boljšega želeti ne morejo. Is gornjeradgonakega okraja povzamemo iz nekega poročila : Tukaj so narodni volivni možje večinoma za g. Antona Korošca, urednika v Mariboru, kateri ie ravno rojak našega gornjeradgon-skega okraja. Njegovi sorodniki so vrli narodnjaki. Njegova bratranca dvorni svetnik d r. P 1 o j , in vodja gornjeradgonskih Slovencev g. notar Ploj, sta vrla prijatelja kmetBkega stanu, in zato upamo, da dobimo tudi v g. Korošcu vnetega in vplivnega zagovornika naših kmetskih in narodnih za htev. Naše ljudstvo tudi osebno pozna gosp. Korošca ter ga ceni kot navdušenega zagovornika. Volivni shodi na Štajerskem. Dr,e 30. t. m. bo volivni shod v Gor-njemgradu in sicer ob 8. uri zvečer v gostilni g. Mikuža, dne 31. t. m. bodeta volivna shoda na Ljubnem in potem zvečer v Mozirju, dnč 2. novembra popoldne v Ždcu in dne 4. novembra v Celju v gostilniških prostorih »Narodnega doma«. Pri vseh teh shodih predstavil se bode.kandidat za mestno skupino Celje Brežice g. dr. J. Karlovšek iz Celja. Sooijalni demokratje v Mariboru ne postavijo za deželnozborske volitve nobenega kandidata. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. oktobra. Osebne vesti V Črnovice premeščeni podpolkovnik g. Ivan Lavrič je imenovan polkovnikom, stotnikom 1. razr. je imenovan stotnik 2. razr. g. Albert Marti n č i č, stotnikoma 2. razr. nadporočnika Robert Salomon in Fr. Gasser, nadporočniki poročniki Em. Linhard, Anton Pohl in Bog. Poljanec, poročniki so pa poBtali kadeti F r. P o d -graischek, Anton Kienbauer, Pavel Stritar in Lor. Šusteršič,— Premeščen je orožn. ritmojBter 2. razr. V. M e d e n .iz Ljubljane v Zader. — Častno svetinjo za 401. služb, je priznal dež. predsednik nadučitelju in okr. šol. nadzorniku gosp. Antonu Jeršinovicu v Črnomlju. Is Mekinj. »Slov. Narod« dne 27. oktobra L1. je prinesel kratko, čudno zveriženo dnevno vest pod zaglavjem: iz Mekinj, s podpisom: Mekinjčan, v katerej na nedostojen način napade mil. knezoškofa in bodočo uršulinsko naselbino v Mekinjah. Kot zastopnika mekinjske župnije in občine izjav-ljava podpisana z mirno vestjo, da dotični dopis »Narodov« ni pisan v Mekinjah in da ga tudi ni spisal Mekinjčan, ker Bploh nihče izmej nas nima kake zveze z listi, kakor je »Narod« ali »Rodoljub«. Ne isto, kar se v »Narodu« trdi, ravno nasprotno je resnično. Novo naselbino uršulink bomo sprejeli z ve- seljem in najboljšimi nadami. Prepričani smo namreč vsi, da bodo one delovale v ravno istem blagodejnem duhu, kot nekdanje tukajšnje klarise ter da bodo v veliko korist ne samo našej občini, temveč celej okolici. Reči le moremo: dobro došle! — Jože Hočevar, župan. — Fran Ribar, župnik. — V Mekinjah, dne 29. oktobra 1902. Odlikovanje. Občina Zagorje pri Kozjem je imenovala č. g. Andreja F i še rja, župnika v Ribnici na Štajerskem, častnim občanom. V Gorici so pokopali goBpo Marijo K o m a c. Ondi je tudi umrl c. kr. konzul v pokoju g. Anton Neumann v sta-rosti 70 let. O tržaških šolskih krivicah je prinesel »Slavjanskij Vči« članek v ruskem jeziku iz peresa gospe Terezine Jenkove. Mariborsko učiteljišče. Z ozirom na to, da imajo Nemci na btajerakem sedem nemških učiteljišč, Slovenci pa nobenega, zahteva »SUdsteirische Presse«, da se učiteljišče v Mariboru spremeni v slovensko z dveletnim pripravljalnim razredom. To vprašanje se ne sme postaviti z dnevnega reda slovenske politike na Štajerskem. Triaiki ,11 Sole" priobčuje te dni rokopise Tommaseove, v katerih kaže Btrmečim Lihom, kake vrste Italijan je bil Tommaseo. Kakor jim je že ohladil navdušenje za „irredentista!" Rosetti-ja in jih grozno osmešil, tako se mu gotovo posreči tudi sedanja akcija. V ponedeljski številki je prav lepo dokazal iredentarjem, da Tommaseo je bil snovatelj slovanskih šol, na kar vzklika: »Ta stvar napravi plešo Riccardo Zampieri ju (uredniku „L' Indipendente") in zapre »botego« celo Ladislavu Mayer-ju (očetu lastnika »Piccola«)! Vsenemci proti slovenskim profesorjem. Vsenemški poslanec Iro se je v drž. zboru z interpelacijo polno neresnic zaletel v slovenska profesorja gg. Kopriv-nikarja in Vrežeta v Mariboru. Iro je zahteval od ministerskega predsednika, da se »na nemškem učiteljišču v Mariboru nastavijo samo nemški profesorji.« Demonstraoijo v graikem mestnem gledališču je priredilo občinstvo proti napadom socialnih demokratov na ravnatelja Purschiana in proti temu, da mu je občinski svet odpovedal. Tudi igraloi so se udeležili demonstracije. Ravnatelj je z odra nagovoril občinstvo in imel polemičen govor. Italijanski grb v Zadru. Poročali smo že, da je grb na laškem konzulatu v Kadru po noči pomazala neznana roka. Razni listi so mnenja, da bo Lahi sami zamazali grb, samo da jim je zopet dana prilika žaliti Hrvate. Ali nekaj jako važnega nismo še omenili. V Zadru imajo namreč mestne redarje, ki so odvisni od mestne občine. Ker je pa Zadar v rokah laske stranke, ker gospodari v tej občini laška stranka, so torej ti redarji v službi laškega občinskega zastopa, torej laške stranke. Ti redarji čuvali so po noči in po dnevu laški konzulat v Zadru. Kdo je mogel torej zamazati laški grb v navzočnosti občinskih redarjev? Nerodnosti na vipavski ielesnloL Predvčerajšnjim se je ustavil vlak na potu iz Ajdovščine v Gorico pri km 5 2 ter stal tam 16 minut Vzrok: slabo oglje, kakoršno rabijo na tej železnici, ki ne služi ne prometu pa tudi ne zdravju vozečega se občinstva in uslužbencev. Tudi je premalo uslužbencev nastavljenih na vlaku, ko je promet vedno velik. Trgatev na Dolenjskem. Iz Trebel-nega se nam poroča, da se je tamkaj trgatev prav dobro obnesla. Po goricah, kjer ni toča potolkla, so pridelali nekateri po 60 in celo še več vedrov sladkega mošta. Že več let ni bilo toliko vina, kakor ga bode letos. Vinski trgovci obrnite se, čo želite lahko in ne predrago kapljico, na Trebelno pri Mokronogu. Umor. V Svetincih na Spodnjem Štajerskem je kočarjev sin Alojzij Markeš zaklal tamošnjega kmeta Fr. Murkota pred Murkotovim stanovanjem. V srajci je rojen, pravi »Sole« dr. K r s t i č u , ker je bil v min. juliju kaznovan na tri mesece ječe, nekoliko kasneje zopet 1 mesec in potem zopet dva tedna, a mu je že trikrat bilo dovoljeno, da sme kasneje nastopiti kazen. Vrhu tega dobil je Kratic nalog, da mora nemudoma nastopiti kazen, a je minulo že 14 dni, a Krstič ješevednozunaj. Najbrže ima Krstič mnogo opravila za volitve v občini V e -p r i n a o , kjer plačan od Lahov dela za laško atranko. Tudi mu je bilo dovoljeno prestati kazen v Voloakem, kjer ae mu bo boljše godilo. Pač vsemogočna je laška iredentovska kamora! Policija ga išče. Delavca Avg. Vr-hovca iz Žaline, znanega, radi tatvine že večkrat kaznovanega tatu, so te dni pogrešili policijski organi. Bil je namreč pod polic, nadzorstvom. Novo isobraievalno društvo so ustanovili v Vel. Poljanah pri Kočevju. Nova želesnica v Istro is Trsta ustavila je tudi te dni promet radi burje. To bo pa res mojstri gospodje inženirji, da človek ob slabem vremenu niti potovati več ne more po teh novih železnicah. Stavka Lloydovih kurjačev je bila vendar značilna v toliko, ker je glasilo socialnih demokratov „Lavoratore" pisalo proti Btavki, dasi jih je prav to glasilo malo prej hujskalo za stavko. Vsled tega prijema „Sole" ta list in mu očita, da je bilo to glasilo proti delavcem in razodevalo Lloydu šibkosti stavkujočib. Defravdacija. V Eggenbergu so prijeli vodja straža Grlifa, ki je poneveril 880 kron. Ušla sta. 16 letni Ignacij Furlan iz Komna je bil izgnan iz Trst). 16 letna po* tepuhinja Josipina Eva pa je morala v prisilno delavnico. Redarji so privedli ta parček t Sežano, kjer je bilo temu parčku odločeno prenočišče v občinski ječi. Čez noč pa je parček srečno ušel. Alkohol. 28 letno Marijo V. in 15-letno Lucijo V. pripeljali so v kočiji na tržaško rešilno postajo, ki sti vsled pijanosti prišli tako daleč, da sta morali od tam v bolnišnico. Burja je vrgla v Trstu 26 letnega P. Romarja s tako silo ob tla, da je moral iskati pomoč na rešilni postaji. Ljubljanske novice. Blagoslovljene novih delavskih hiš. Pri hodnjo soboto dne 1. nov. t. 1. popoludne ob '/i 4. uri bode prevzvišeni gospod knezoškof blagoslovil novozidane hiše slovenskega delavskega stavbnega društva v Vod-matu. Slavnostni večer gg. poštnih uradnikov. Poročali smo že kratko o tem krasno vape-lem slavnostnem večeru, danes pa nam je došlo še obširnejše poročilo, ki se glasi: Povodom imenovanja ljubljanskega poštnega predstojnika dtfin. ravnateljem priredili so mu tukajšnji poštni uradniki dne 27. t. m. v hotelu pri »Maliču« slavnosten večer. Vspričo res težavne in naporne poštne službe sešlo se je bilo vendar blizo 60 gg. ljubljanskih kolegov. Slavnostni večer otvoril je g. poštni višji komisar Fr. H u m e 1 iz Trata ter v kratkih potezah očrtal delovanje Blav-ljenčevo izza časa njegovega alužbovanja in napoaled pozval navzoče, da vstanejo raz ae deže ter zakličejo trikratni urnebesni »Živio« in »Slava« Njegovemu Veličanstvu cesarju. Nato je pozdravil g. ravnatelja kolega Iv. P o d g o r n i k, ki je nanizal v svojem res izbornem in vznesenem govoru vse zasluge tekom službenih slavljenčevih let v Ljubljani za tukajšnje postne in brzojavne urade, katere je g. ravnatelj a Bvojo izvanredno in energično disciplino povzdignil do iste stopinje popolnoati, a kakoršno ae ne more ponašati noben ali pa vsaj marsikateri poštni urad. Govorilo je tudi več drugih gg. tovarišev, a govori vseh izlivali bo se v jedno samo prisrčno željo in prošnjo: Bog nam ohrani g. ravnatelja še mnogo, mnogo let. In res tako milega, blagega in pravičnega sodnika a tudi boljšega očeta ne bodo več dobili ljublj. poštni uradniki. Došlo je več brzojavnih čestitk, mej njimi ona g. dvornega svetnika iz Trsta pl. Felicetti, ko-jemu Be je vse uradništvo brzojavno zahvalilo. Ako še omenimo, da je mej posameznimi točkami prav pridno svirala mestna društvena godba in da ao gg. uradniki prav izborno zapeli več pesni, potem je pač umevno, da se je bila razvila prav živahna in neprisiljena zabava. Prisrčne in prav iskrene ova-oije, katere mu je prirejalo zbrano uradništvo, pa naj bi bile velezaBlužnemu g. ravnatelju v dokaz, kako priljubljen in čiBlan je pri svojih podložnih in podrejenih mu uradnikih. Fric Kollman, sin veletržca in podpredsednika trgovske zbornice, je bil predvčerajšnjim aretovan, ker je baje Bvojemu očetu pretil, da ga bode ustrelil. Gospa g. Dragotina Hribarja v nevarnosti. Gospa Evgenija Hribar, soproga gosp. Dragotina Hribarja, je včeraj zvečer na Dunajski cesti ponesrečila. Ko se je peljala z vozom domov, splašil ae je Blepi konj fija-karja Luke Cerarja in je poakočil v Hribarjev voz in zadel v hlapca, ki je sedel na nizkem kozlu, in ubil šipo. Gospa Hribar se e prestrašila in skočila i voza in padla, da e obležala. Vdarila se je na glavo. Ljudje, ti bo to videli, so jej priskočili na pomoč, o pobrali in apravili nazaj v njen voz, na lar se je odpeljala na svoje stanovanje v Gradišče št. 9. Izvoščkovo ponočno delo. Fijakarju Milanu in nekemu njegovemu prijatelju so bili danes po noči na poii zaboji, ki bo bili nakopičeni v kotu pri Naglasovi hiši na Turjaškem trgu. Raznosila sta jih po Turjaškem trgu in po Bregu. Hudomušni policaj ju je pri delu iz zatišja opazoval in čakal, da sta zadnji zaboj valila pred »Katoliški d ■"'m«. Takrat pa je skočil za njima in ju prijel za kravateljc, češ, zdaj boBta pa Bpet vse zaboje lepo nazaj znosila in jih tako naložila, kakor so bili poprej. In res, Ojakar Milan in njegov prijatelj sta v potu svojega obraza in ob policajevi asistenci vlekla zaboje na njihovo poprejšnje meBto in jih zopet lepo na kup zložila. Ko sta delo končala, sta bridko zdihovala po pijači, pa je ni bilo več dobiti, ker šlo je že proti jutru. „Rudeči puran pride", ao vpili včeraj popoldne otroci na Rimski cesti nad neko žensko, katero je to tako raztogotilo, da je tekla v jedno hišo po poleno, katero je zagnala potem med otroke. Zadela je llletno deklico Angelo Barago v glavo in jo na čelu ranila. Koncert ljubljanske društvene godbe bo v petek 31 oktobra ob 9. uri zvečer v »Narodni kavarni«. Vstopnina 30 v. 0 tatvini mošta pri g. Ablinovi se poroča, da tat Demec ni ondi hlapec, ampak je le nekaj časa Ondi prenočeval. Tri žalostinke poje pevsko društvo „Ljubljana" v nedeljo, dne 2. nov. t. 1. ob pol 4. uri pri sokolovi piramidi in sicer »Beati mortui", ^Mrtvaški bledi angelj* in »Oče naš". Aretiranega Toeniesovega delovodjo Al. M i h e 1 i č a dolže, da je oškodoval tudi tvrdki Spreitzer in Weibl skupno za 170 kron. Izročili so ga deželnemu aodiSču. Pregoreč prijatelj mošta. Anton Zebo vec, pekovski vajenec pri Krašovicu na Dunajski cesti št. 52, ki je dne 25. t. m. ukradel 60 litrov mošta goatilničarki Ivani Podobnik in ga potem v družbi pekovskih pomočnikov Ivana Lunkota in Frančiška Gla-siča deloma spil in deloma razlil, je bil včeraj po naročilu preiskovalnega sodnika aretiran in deželnemu aodišču izročen. Lunko in Glasič sta bila že v nedeljo aretirana in se nahajata v preiskovalnem zaporu. Novo lekarno dobi Ljubljana v šentpe-terskem predmestju v bližini Vodmata. Oškodovana ljubljanska tvrdka. Ljub ljanski tvrdki z žitom V. Steinherz je agent Jožef Bergel na goljufiv način izvabil 15.600 K. Agenta so aretirali na Ogrskem. Nezgoda v tovarni. Včsraj dopoludne pripetila se je v delavnici kranjske stavbne družbe na Vertači nezgoda. Kovaškemu pomočniku Frančišku Dovžanu je pri 8ekanju železa odletel košček železa, ki se je od-krušil, v roko in mu prerezal žilo. Poklicali bo zdravnika in telefonirali po rešilni voz, a katerim ao ga prepeljali v bolnico. V mejnarodni panorami vidi se do prihodnje nedelje več zgodovinsko znamenitih krajev T u r i n g i j e, posebno mesti Gotha in Eiaenach ter grad Wartburg a avojimi dvoranami. Ker Be v Gothi tudi sežigajo mrliči, sta kajpada tudi dve sliki, ki to predo-čujeti. — Naslednji teden bo šesto potovanje po Franciji, oziroma mesta Bor-deaux, Maraeille in Toulouae. Poaebno zna menit je grad Fontainebleau 8 aobanami, v katerih je bival papež Pij VII. — Zatem sledi nadaljnje potovanje po francoski Švici. Posebno za učečo Be mladino so ta potovanja velike koristi. Omeniti bi bilo še, da predstavljajo mutoskopi pet novih izvirnih živih alik ter da je priatojbina znižana za polovico. Zdravstveno stanje v Ljubljani od 19. do 25. okt Novorojencev 20, mrtvorojenca 2, umrlih 17; mej njimi za tifuzom (logarjem) 1, jetiko 4, vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, nezgode 2, za različ nimi boleznimi 8; med njimi 6 tujcev in iz zavodov 10; za infakcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 3, oslovskim (dusljivim) kasljem 1, varicello 1. Tat zastrupil psa. Gostilničarju in prodajalcu drv Frančišku Oblaku na Tržaški cesti je neki delavec s časoma ukradel z dvorišča seženj drv. Oblak je imel na skladišču psa, katerega pa mu je nekdo zastrupil. Sumi se, da je psa zastrupil tat, ki je drva kradel. Protestanti bodo imeli jutri slavnost v spomin začetka nemške reformacije. V kazini bo govoril pastor Kapus iz Miirzu-aohlaga. Z rešilnim vozom. Franc Marolt, posestnikov sin iz Beanice, občina Dobrunje, je včeraj dopoldne v Šolskem drevoredu podrl na tla 80 let staro Ano Volk, ki stanuje * Josefinumu. Žena si ni mogla vefi na noge pomagali in so jo morali z rešilnim vozom odpeljati domov. Patrona razpočila se je včeraj zjutraj na Vodnikovem trgu. Padla jo z okna nekega stanovanja na cestni tlak. Po okolici ae je čul močan pok. Muflževnost iu uuieludstt. Opero ,.JiXaričonu bodo poli na slovenskem gledališču b«jo 4. nov. li Zagreba jo pridj poslušat več hrvaških gistov. K a/ne stvari. NajnovejSe od rasnih strani Zdravnik papežev dr. Lapponi je nevarno obolel; predvčerajšnjim so ga operirali. — Veliki defravdaciji so prišli na sled v Kristianiji. Vsi davčni uradniki so ondi 10 let defravdirali davčni dei>ai\ Škode je več milijonov. — Vulkan Santa Maria je izbruhnil na Guatehiali z veliko silo. Bobnenjo je bilo slišati 150 milj daleč — II i n d u tem pol zgrade v London zh mlade Indijce. — Eksplozija v proda j a 1 n i o i. V občini Ilok je eksplodirala poseda za petrolej v neki prodajalnici, ko jo bilo notri največ ljudi. Goreč petrolej ee je razlil na kupovalce. — Defravdan-tova sreča. V Lvovu je blagajnik n« drž. kolodvoru vitez Trzcinski poneveril 6800 krcn in pobegnil. Sel je v Monaco, kjer je pri igri dobil 70.000 kron. Oškodovani železnici je takoj poslal 7000 kron. — Obsojen urednik in list. Odgovorni urednik ^Hrvatske" v Zagrebu je bil z ozirom na zagrebške demonstracije obsojen radi »zanemar.enia paznosti" r.a 100 kron globe, list pa na 200 kron. stavka g o d c o v. V Parizu jc bil shod godcev, katerega se je udeležilo 1200 eseb. Godci so sklenili, da stopijo v stavko. —• V o b -činskom svotu pariškem bodo danes predlagali socijalni demokrati, da da občina donesek k spomeniku Zolajevemu in naj ee neka ulica imenuje po njegovem imenu. Naoijonalistična večina ee bo temu Hfcoro gotovo uprla. — Biskupomna II v a r u je imenovan dominikanec o. Jordan Zaninovč. Papež Leon VIII. 01 dne 21. oktobra zavztmlje Leon XIII. giede trajanja vladanja tretjo mesto med rimskimi papeži. Najdalje so vladali Peter, Pij IX in Lev XIII. Ako Lecn XIII. doživi šo dne 20. febr. 1903 jubilarni dan : a*edenja prestola, potem bo tudi po starosti na tretjem mestu ker at.a samo dva papeža dosegla večjo starost od 93 let in to: S. Agatho, ki je umrl 682, in S. Gresovino, ki je umrl lt-ta 1241. Dne 19. decembra t. I. mcgel bi papež Lev XIII. slaviti 50 letnico harrfinaUtva A. V 'i i.fe--S (Društvo v e z d a« na Dunaj u) priredi v nedeljo, dne 2. n venib-& t. 1. v dvorani »Wieuer Resaiurce«, Dunaj, I. Reichsr^tsstrasse 3. e-.oj zabavni 11 čer s prijaznim sodelovanjem gosp ca Marice Lu zarje ve na glfisouriu, koncertne pevke gospice Ide S c h 6 n t g - o v e, gospodov akademikov A v g. L e i t g e b a in I. S a j o -vica, pevskega zbt ra aiav. akad. društva »bi o v <■• r. i j e« pod vodstvom gosp. Več. Kalan«. m dcuitvcnega pevskega zbora pod vodstvom g. pevovodja V. Krušiča. V vsper-du so skladbo sledeč b skladateljev: A':t Hijdriha, Ant. Ned eda, Vatr. Lisinskiga. Iv. Liharnaria, A. L bana, V. Krušiča, V. Vavpotiča, i. Z rovt.ik«, F. S. Vilharja, H. E lenoergo, A. Asciierja. — ^a-četek ob 6. uri zvečer. — Prijatelji društva dobro došli! (Podporno društvo za slov. visokošolco na Dunaju) irnešo bodo svoj občni zbor v petek 14. novembra t 1. v dvorani »slovanske Besede«. Dunaj, I. Braunerstrasse 7, I. nadstropje. Začetek cb 6. uri zvečer. Vspored: Nagovor predsednika, poročila: tajnikovo. blagajnikovo, preglednikov ; volitve, slučajnosti. (Narodne čitalnice vCelju) redni občni zbor vršil sa bo dnd 16. nov. 1902 cb 8. uri zvečer v društvenih prostorih v »Narodnem domu« in sicer z dnevnim redom v smislu društvenih pravil. Odbor. Tg!efon$k$ in brzofavm - Nove vladne zadrege. Dunaj, 30. okt. Vojna predloga je tudi v avstrijski drž. zbornici naletela na velike težkoče. Vlada želi, da bi predloga prišla na vrsto takoj za de-oato o vladni izjavi. Želela je, da se jo brez prvega branja odda vojnemu odseku, temu so se pa odločno uprli: nemška ljudska stranka, Oelii, soc. demokrati, Vsenemci. Posebno poslednji odločno nasprotujejo. Vprašali bodo zborničnega predsednika, ako ga je volja posredovati, da vlada predlogo sploh umakne, češki r a d i k a 1 c i n a m e r a v a j o predlogo o b-s trni r a t i. '/. njimi je danes govoril češki minister Rezek in jih skušal odpraviti od obstrukcije. Vse češke stranke imajo danes popoludne posvetovanje. Skoro gotovo je, da ne bodo ustregle vladni želji, da bi se pospešila rešitev predloge. Minist. predsednik Korber je danes nekaterim poslancem zagrozil, da bo zasedanje, ako zbornica predloge pravočasno no reši, zaključeno, ali pa bo drž. zbor razpuščen. Dunaj, 30. okt. (0. 13.) Po odgovoru poljedelskega ministra na večje število interpelacij je zbornica nadaljevala razpravo o nujnem predlogu glede gališke agrarne stavke. Govori poslanec Nikolaj Wassilko. Dunaj, 30. okt. Slovanski centrum bo v zadevi poslanca llomančuka o poljedelski stavki v Galiciji glasoval za predlog Aliadoeeba Fidlerja. Dunaj, 30. okt. Pri nujnem predlogu radi dvojezičnih napisov na železnicah na Severnem češkem, se bo oglasil tudi slovenski poslanec Ž i čk a r, ki bo govoril o tozadevnih razmerah na Slovenskem. Dunaj, SO. oktobra. Za ožjo volitev v okraju Baderi. ki se vrši jutri, so se odpeljali židovski, nacionalni in social.-demokratični agitatorji v Baden iz cele dežele. Boj bo strahovit. Liberalci so napeli vse moči in uporabljajo vsa sredstva, da si ohranijo zadnji ktnečki mandat. Dunaj, 30. oktobra. Vspeh volitev v kmečki skupini je tako poparil določene kandidate v liberalnem vclepose-stvu, da mnogi ne marajo več kandidirati. Vprašanje o kandidatih se reši na shodu 4. novembra in ni izključeno, da se razdre kompromis s konservativci. Središče, 30. oktobra. Naš kandidat ostane edino g. Ant. Korošec, urednik v Mariboru. ,,Narodovo" ro-vanje je samo v smislu pristašev nem-škutarskega „Štajerca". Plzen, 30. okt. Tenorista Vlčka, člana tukajšnjega češkega gledališča, so zaprli. Ravnateljstvo je izvedelo, da Vlček hoče prelomiti kontrakt in skrivoma oditi k slovenskemu gledališču v L j u b 1 j a n o in da je že vse pripravil za odhod. Ravnateljstvo, pri katerem ima Vlček tudi znaten predujem, je to naznanilo policiji, ki je tenorista spravila na varno 1fT:a»irI$ 27 oktobra. Ludovika grofinja Pace, zasebnica, 44 let, Zaloška cesta 11, Pelveoperitonitis chron. V bolnišnici: 27. oktobra. Ivan Pelernel, delavčev sin, l1/, dne, življenjske slabosti. — Alojzij Kepa, posestnik, 24 let, fia.turi complicata extram. inf. 28. oktobra Helena More, gostija, 62 let srčna hiba — Avgusta Naglas, po tna odpraviteljica, 60 let, sepsis chron. Appendicitis chron. Stencsis intestin. Meteorologijo porcSilo. Vižiaa nad morjem ,S0fi-2 m, srednji zračni tlak 736*0 no ] Stanje ■ Tempe- a C&s op*- t bare- i rntura 5 zoTiinja metra j po t mm. | Celsijn Vetrerl j Nebo !?? i a « >• I e« 291 a zveč 1 7o7 6 j 8lT on| 7. zjutr. I 737 2 I |2. popol.I ?35 5 | 7-3 12 5 sl. jug | oblačno brezvtr. sl jug oblačno dal. obl. 00 Srednja včerajšnja temperatura 8-2", normale 7-8\ Dunajska bo t %& daš 30. oktobra. *' predaj© trbenlj^Itego j na drobno in debeSo v Linl^artcuib tilical^ Iteu. 1 (pri $v. K«*i5tcfo). Cenjenim odjemalcem priporočam se najtopleje za mnogobrojna naročila z zagotovilom točne in solidne postrežbe ter bilježim 1222 3—2 z velespoštovanjem Ignac Zupančič. Št. 9.192 Razpis. 1223 3-3 DoSelni odbor kranjski sprejel bo v službo tri služabnike v začasni lastnosti. Oziral pa so bo le na prosilce, kateri so samskega stanu in ki so spretni v slovenskem in nemškem pisanju. Mesda na dan je določena z 2 K. Tozadevne prošnje, katirim se morajo priložiti krstni list in spričevala o dozdanjem službovanju, predlože naj so do 15. novembra t. 1. pri podpisanem deželnem odboru. Od deželnega odbora, kranjskega v Ljubljani, dne 25. oktobra 1902.