poitnina piatan» v gotovini Leto LVU. v Ljubljani, v soboto, dne 26. oktobra 1929 Št. 245 St. Z oin Naročnina Dnevna Izdajo n krilJMM Jugoslavijo meieCno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|»ka izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 14o d VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec « Cene oglasov I slolp. pelll-vrsla mali oglasi po 150 ln2D,ve£JI oglasi nad 45 mm vISIne po Oln 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Dir n Pr. večiem □ naročim popusl Izide ob 4 zjutraj razen pondeijko in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopllarievl ulici it. 6/I/J Rokopisi se ne vrača/o, nefranhlrana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva St. 2329 -,--==============«====^ Informativen list za slovenski narod i Uprava #e vKopltar/evi ul.Sl.o * C.ekovnl račun: IS/ubl/ana Stev. lO.OSO In 10.34» za Inseiale. SarufevoSt.7!it>3, Zagreb St. 30.011, Praga In llunal St. 24.797 Pomen češkoslovaških volitev Na štirih glavnih frontah se vrši sedanji volivni boj na Češkoslovaškem. Med uečeški-mi strankami je boj za ali proti aktivizmu razdelil duhove, boj socialističnih strank s komunistično tvori drugo fronto, smernice bodoče češke poliike bo odločil boj na češki notranji fronti, dočim tvori Hlinkov boj za avtonomijo Slovaške četrto fronto. Od teh front je najmanj viharna fronta za zmago aktivizma. Dejanske prilike so tako močne, da tudi najbolj glasne nemške stranke ne najdejo pravih argumentov proti dr. Spini. Na vse zadnje tudi dr. Spinov aktivi-zem ni nič drugega ko nad vse močno potrdilo nemške nacionalne misli. Namen njegove aktivistične politike je, priboriti Nemcem čim večjo veljavo v češkoslovaški politiki in potem doseči, da bo postalo nemško vprašanje za češko politiko aktualno. Cim bolj utrditi nemške postojanke, da bo boj nemških strank tem bolj uspešen, to je v glavnem vsa vsebina nemškega aktivizma, ki ima tudi to prednost, da je za nemške volivce nad vse razumljiva. Seveda pa je ta aktivizem mogoč le na češkoslovaškem zadržavnem stališču in zato so nemški aktivisti to stališče tudi sprejeli. S tem so naravno pospešili konsolidacijo češkoslovaške države, kar pa je na vse zadnje tudi njim samim v prid, ker pač ni misliti na spremembe, kakršnih bi si želeli nekateri najbolj ek3tremni nemški nacionalisti. Mnogo bolj zanimiv je boj na češki notranji fronti. V svojem govoru je dejal dr. Beneš, da bo politična moč v češki demokraciji slonela vedno na teh treh temeljih: na socialistih, agrarcih in na katoliškem taboru. To je tudi točno, ker med temi tremi glavnimi skupinami gre boj. Da bi v sedanjem volivnem boju odločilno zmagala ena ali druga teh skupin, ni misliti. Največ, kar bi mogel prinesti volivni rezultat je to, da bi postala ena teh skupin tako močna, da bi ona dala značaj kompromisu, ki je po volitvah neizogiben. Ce se bo ta kompromis sklenil med vsemi tremi glavnimi skupinami ali pa se bo obsodila prejšnja brezsocialistična večina, o tem bo odločil volivni boj. Ce dobe stranke prejšnje koalicije večino, potem za nje pač ne bo imela pritegnitev socialistov posebnega pomena, če pa izgubi večina, potem bo postala pritegnitev socialistov v vlado neizogibna in bodoča češkoslovaška politika bo dobila socialistično barvo. Zato je pravilno, če v sedanjem volivnem boju vse stranke opozarjajo volivce na važnost sedanjih volitev, ker bodo te dejansko za smer češke politike največje važnosti. To je dobro razumela ljudska stranka. Z mogočnimi proslavami ob svetovaclavskem tisočlentem jubileju je ves češki narod opozorila na svetovaclavski ideal in to na tako mogočen način, da je postal ta kar sam od sebe volivno geslo. Na tisoč let starih temeljih sv. Vaclava treba zgraditi češkoslovaško državo, večno pravilni ideali sv. Vaclava morajo postati tndi ideali novi državi in to zlasti v sedanji dobi, ko je povojna doba omajala vse nravstvene temelje. S praktičnim delom pa je Sramekova stranka dokazala tudi, da zna delati in nad vse značilno je opravičevanje komunističnega voditelja Jileka pred Moskvo, da je moral rdeči dan propasti, ker je uspešuo socialno-politično delo ministra Šrameka onemogočilo komunistično agitacijo. In ko obenem opozarja ljudska stranka na že nez*5s-no postalo diktaturo agrarcev, ki jo zlasti obču/jo kmetje pri agrarni reformi, se enako na učinkovit način priporoča volivcem ter zlasti revnemu podeželskemu ljudstvu, jedru svoje armade. Zato je verjetno, da bo katoliški tabor svojo pozicijo ohranil in da bo morala nova češkoslovaška vlada njegova načela upoštevati še v večji meri. Najbolj glasen je boj na socialistično-ko-munistični fronti. Tu je fraza še vedno močnejša od realnega dela in apel na instinkte še vedno najmočnejše sredstvo. A ne več tako učinkovito ko v prejšnjih letih. Ta izkušnja je zlasti zadela komuniste. Skoraj milijon glasov so dobili pri prejšnjih volitvah in okoli 40 poslancev. Sedaj so njih nade mnogo manjše. Na eni strani je razkol v lastnih vrstah vedno močnejši, odpor proti diktatu Moskve stalno krepkejši, da je eden prvih ideologov komunistične stranke dr. Jan Skala javno nastopil proti komunistični listi. Viden znak komunistične razbitosti je tudi njih lista. Skoraj vsi bivši poslanci in senatorji so izpadli 1/. liste, očiten znak, da je celo vodstvo stranke moralo javno priznati, da je bilo vse delo komunističnih poslancev v prejšnjem parla- Za notranjo kolonizacijo Izjava bana dr. Silovičo »Slovencu" Zagreb, 25. oktobra. (Tel. Slov.) Danes je vaš dopisnik obiskal g. dr. šiloviča, bana Savske banovine, ki se je do zadnjih dni mudil v Belgradu. Gospod ban je prisrčno kakor vedno sprejel Vašega dopisnika ter mu ljubeznivo dovolil interviju. Vaš dopisnik ga je zaprosil, naj bi obširneje obrazložil vprašanje o notranji kolonizaciji naše države, o čemer je dal neke izjave že pred kratkim. Nato je g. ban pravil, da ni nič prirodnejše, nego da se naš zdravi in močni narod iz neplodnih in revnih kraških krajev preseli v plodne in slabo obljudene predele naše domovine. Toda notranjo kolonizacijo je treba izvesti sistematično. »Upam«, je nadaljeval g. ban, »da se nam bo vsem devetero banom skupno z g. ministrom za kmetijstvo posrečilo v tem vprašanju najti ugodno rešitev. Pristopili bomo takoj k delu za to stvar, ki je ravno v današnjih dneh zelo nujna. Narodna zaščita že od svojega postanka rešuje na izvanredno uspešen način vprašanje notranje organizacije Posebno si je vzela kot nalogo kolonizacijo revnejših otrok iz kraških krajev v kmetske rodbine brez otrok ali v plodnejše pokrajine. V teku 15 let svojega postanka je kolonizirala narodna zaščita 50 tisoč otrok. Mnogo od njih je že odraslih in so žc ustanovili svoj dom. S tem delom izvršuje narodna zaščita to, kar dela pametni sadjar: presadi bilke od tam, kejr so na gosto skupaj, na mesta, kjer so redke. In zemljišče je pri nas zelo ugodno! S tem svojim delom ne rešuje narodna zaščita le socialna in humana vprašanja, temveč se loti tudi enega najvažnejših nacionalnih poslov. Zavedati se namreč moramo, da se bo začel vseljevati v naše kraje močni in žilavi inozemski element, ako ne bomo mi izvršili notranje kolonizacije. Penetracija tujcev bo tako velika, da je ne bomo mogli ustaviti. O tem priča zgodovina poslednjih 50 let, v katerih je nad 1 milijon naših najmočnejših in najsposobnejših delavcev odšlo v Ameriko. Narodna zaščita, katere predsednik bom ostal tudi v nadaljnjem, bo v bodočnosti še na- prej izvrševala in se posvetila temu delu. Nadeja se pri tem podpore vseh merodajnih faktorjev in naroda. Kolonizacija velja v večji meri še za sirote, sorodnike naših izseljencev, ki so umrli ali izginili. Otroke teh izseljencev štejem med najsi-romašnejše. Saj je oče odšel v svet, ker doma ni mogel prehraniti svoje rodbine. Večina izseljencev se je pred odpotovanjem zadolžila in s tem natovorila breme svojcem, ki so ostali v domovini. Vsak si lahko predstavlja, v kakšni bedi morajo živeti ti otroci. Kako morajo živeti sedaj, ko jim je šlo že tedaj slabo, ko je oče doma zanie delal. Kakor je narodna zaščita že od svojega početka posvetila svojo brigo siromašnim sorodnikom izseljencev, tako bo tudi delala še intenzivnejše v bodoče. Prirodno je, da bodo otroci izseljencev, ki imajo še mater, ostali pri njej, kajti ona je zanje najboljša vzgojiteljica, ker jih najbolj ljubi. Narodna zaščita pomaga tem revežem z denarjem, hrano in obleko. To svojo nalogo bo narodna zaščita izvrševala sedaj, ko ima takozvani šilovičev za-kladni dom. v Zagrebu še veliko uspešnejše. Z zadovoljstvom se je g. ban izrazil o tem. Nadalje je g. dr. Šilovič pravil, da bo narodna zaščita iz dohodkov zakladne zgradbe lahko plačevala letnih 100.000 Din za posojilo, ki ga je dobila od ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. Z ozirom na to, je posebno hvaležen socijalnemu ministru dr. Driii-koviču. Odplačevalo se bo tudi onih 541.000 Din, ki jih je poklonila zakladu Hrvatska bratska zajednica v Pittsburgu. Nato je g. ban izjavil, da se bo posebno kot ban lahko intenzivnejše brigal za to važno uarodno delo. Vsa akcija bo zelo uspešna, ako se bo izvršila koordinantno z delom vseh banov in centralne vlade. Nadalje je dr. Šilo-vič dejal, da bo nastopil svoje mesto, ko se točno odredi kompetenca banov. »Ko nastopim,« je končal g. dr. Šilovič, »bom posvetil vse svoje moti konstruktivnemu narodnemu delu v Savski banovini.* O podaljšanju stanvanjske zaščite Čuden predlog belgrajskih hišnih posestnikov za ukinjenje zaščite v Sloveniji Belgrad, 25. okt. (Tel. Slov.) Kakor znano izgubi stanovanjski zakon s 1. prihodnjega meseca svojo veljavo. Kakor smo že javili, se je v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje javilo mnogo deputacij od obeh strani tako od hišnih lastnikov, kakor tudi od strani najemnikov. Vsi ti so predložili različne predloge, od katerih gredo eni za tem, da se stanovanjska zaščita ukine. Vaš dopisnik je imel priliko razgo-varjati se z člani belgrajskega društva hišnih najemnikov, ki so mu izjavili, da so izdelali tozadevni predlog in da upajo, da bodo z njim tudi uspeli. V njem predlagajo sledeče: Stanovanjsko vprašanje je v naši državi tako različno, da mora biti stanovanjska zaščita po različnih krajih različno urejena. Nekaterim mestom bi bilo direktno v blagoslov, ako bi se stanovanjska zaščita ukinila. Razmere v drugih krajih so zopet take, da bi nižji uradniški in delavski sloji brez stanovanjske zaščite ne mogli izhajati. Zato je po dolgotrajnem posvetovanju Društvo belgrajskih hišnih najemnikov sklenilo, da predložijo sledeči predlog, o katerem pravijo, da bo sigurno sprejet, oziroma, da so dobili zanj pritrditev tudi od drugod. Stanovanjska zaščita naj se po tem predlogu deloma podaljša. To podaljšanje pa, naj se omeji le na gotove sloje, ki so v prvi vrsti potrebni in sicer so to nižji uradniški in delavski stanovi. Kar se tiče krajev, kjer bi stanovanjska zaščita prišla v po- štev, je razlikovati mesta z dragimi in razmeroma cenejšimi stanovanji, dalje mesta, kjer je stanovanj zadosti in kjer jih primanjkuje. Zato predlagajo, naj bi se n. pr. za Slovenijo stanovanjska zaščita ukinila, istotako za večji del Hrvatske, ker v teh krajih vladajo normalne razmere. Med mesta, ki bi imela nadalje stanovanjsko zaščito za spodnje sloje, naj pride v prvi vrsti vsled svojega značaja in posebnih razmer vpoštev centralno mesto Belgrad. Poleg Belgrada navajajo belgrajski najemniki še nekatera druga mesta. Slovenija kot rečeno bi torej po tem predlogu izpadla iz stanovanjske zaščite. Seveda je ta stvar odvisna od končne odločitve. Definitivna odločitev o tem, ali se splošna stanovanjska zaščita podaljša ali ne, in v kaki meri se bo podaljšala, bo padla tekom jutrišnjega dneva. Konferenca o delavski zakonodaji v Ljubljani Belgrad, 25. okt. (Tel. »Slov.«) 6. prihodnjega meseca se vrši v Ljubljani konferenca o delavski zakonodaji. Razen delegata glavnega sekretarijata delavskih zbornic so pozvani na to konfercnco tudi vsi znani predstavniki socijalnih ustanov, delavskega značaja. mentu brez veljave. A kako bi se za to »delo« navduševali volivci? Za razbijanje s pulti res ni treba 40 poslancev. Par mišičastih poslancev čisto zadostuje. Najbolj zanimiv pa je boj na slovaški fronti. Hlinka je postavil tri gesla: za avtonomijo Slovaške, za cerkveno šolstvo in za revizijo agrarne reforme. Vsa tri gesla so močna, vrhu tega pa upa Hlinka, da mu bo Tukov proces dal še to popularnost, da se bo vsa Slovaška istovetila- z njegovo stranko. Največji boj ima pri tem izvojevati Hlinka z agrarno stranko, ki je bila pri volitvah leta 1928. samo za 50.000 glasov slabša od njegove, dočim je še leta 1923. bil Hlinka za preko 200.000 glasov močnejši. Odstop bratislavskega župana Okanika kaže, da se je situaci- ja za agrarce zelo poslabšala in zato je verjetno, da bo Hlinka narastel na njih račun. A tudi na račun komunistov in socialistov, ki so pri prejšnjih volitvah od nazadovanja HHn-kove stranke največ pridobili. Napačno pa je misliti, da bi tudi največja Hlinkova zmaga škodovala češkoslovaški drž. skupnosti, temveč bo narobe Hlinka tembolj utrdil češkoslovaško državno misel, čim bolj bo zmagal. Samo premagani Hlinka bi se zatekel v ekstremizein. Vroč je volivni boj ua Češkoslovaškem, toda naj bo njegov rezultat kakršenkoli, bo le utrdil češkoslovaško državno misel, ki je že izven debate in nad vsemi strankami. Da je to zaiova potrdil volivni boj, je n.iegov nedvomen pozitivum. Dr. šilovič, ban Savske banovine. 18 milijard za oboroževanje Belgrad, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Danes so se mudili v Belgradu delegati mirovnega kongresa v Atenah in zastopniki mednarodne Lige za mir. Ob 11 so jih sprejeli domači in tuji belgrajski časnikarji v Novinarskem donni, kjer je imel predavanje belgijski senator L a F o u t a in e. Belgijski senator je v svojem govoru pridal nekatere opazke, ki naj bi služile kot pojasnilo njegovega atenskega govora. La Fontaine se je obračal zoper sedanje oboroževanje in ugotovil, da se je nekdaj izdalo za oboroževanje 11 miljard zlatih frankov, danes pa 18 miljard. Vendar pa La Fontaine ni idealist ali megaloman, ampak kakor pravi sam, treba jo paziti tudi na to, da pacifistično delo ni mogoče brez redne obrambe. Po La Fontainovem govoru so posegli v debato še drugi predstavniki mirovne lige, ki so na polu v svojo domovino. Zanimiva je bila ugotovitev poljskega delegata Dilmnoviča, ki je zatrdil, da je bil on eilini slovanski delegat. Mora priznati, da se za idejo za mir ravno Slovani zelo malo brigajo in da smo si ravno mi največ v neprijateljskem sorazmerju med seboj. Ob 13 je domači tisk v zvezi s presbiro-jem priredil v »Srbskem kralju« obed, katerega so se udeležili vsi predstavniki našega tiska in diplomati. Med gosti smo opazili tud> pape.škega nuncija Pellegrinettija in nemškega poslanika na našem dvoru dr. K o s't n e r j a. Ponudbe mednarodnega kapitala Belgrad, 25. okt. (Tel. »Slov.«) V Bel gradu se mudijo zastopniki velikega koncema z nemškim, francoskim iu švicarskim kapitalom, ki so ponudili našemu trgovinskemu mi ministrstvu, da bodo rabili v naši državi 15 velikih levatorjev. Zastopniki obljubljajo za slučaj, da bi se jim dovolila koncesija, da bodo postavili levatorje v najkrajšem času. Z ozirom na ta predlog tujih firm je pripomniti, da se ludi jugoslovanske domače banke potegujejo za isto koncesijo. Od strani krogov trgovinskega ministrstva so čuje verzija, da bo predlog te tuje firme našel z ozirom na to dejstvo slab odmev. Vrhovni zakonodajni svet Belgrad, 25. okt. AA. Prihodnja seja vrhov nega zakonodajnega sveta bo v torek* 20. t. m ob 16. Na dnevnem redu te seje 1xj pretres zu konskega načrta o zadužbinah. Sadovi raroroževanja Newyork, 25. oktobra. AA. V Louisvillu v državi Centucky je imel predsednik Združenih držav Hoover velik govor o svojih nadalj njih ciljih. Njegova vlada bo skušala izgraditi enoten sistem vodnih potov, ki naj povežejo vse ameriške reke in jezera med seboj. Troški za te velike gradnje bodo obremenile državni proračun z letnimi 20 milijoni dolarjev, kar je toliko, kar stane ena vojna ladja. Predsednik je nadalje izjavil, da bo Amerika na osnovi sklepov razorožitvene konference v Londonu lahko omejila izdatke za gradnjo vojnih ladij in da bo to najlepši način pretvarjanja mečev v pljuge. Po atentatu na ital. prestolonaslednika Podrobnosti o atentatorja — Kampanja lašistovshega tiska proti Franciji Rim, 25. okt. A A. Italijanski kralj je aradno sporočil svetemu očetu zaroko princa Umberta z belgijsko princeso Marijo. V svojem odgovoru je papež podelil mladima zaročencema svoj apostolski blagoslov. Rim, 25. okt. AA. Poroka italijanskega prestolnaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo bo po vsej priliki januarja meseca. Poročno slavje bo izredno svečano. Poroka se bo vršila v rimski baziliki Santa Maria degli Angeli; obrede bo opravil kardinal Gamba kot posebni delegat papeža. Milan, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Po ugotovitvah milanske policije je atentator Ferdi-nando de Rosa milanski najdenček. Njegov varuh je bil socialistični poslanec Casalini. Do 1 .1927 je de Rosa študiral pravo na turin-akem vseučilišču. Policiji je bil že kot 21 letni mladenič znan kot nevaren nasprotnik režima, ki tudi v dijaških krogih ni prikrival svojega protifašističnega mišljenja. Francosko mejo je prekoračil dva tedna po milanskem Mentatu na kralja, ko je napravil izlet v Alpe. V Parizu je bil tajnik glavnega urednika lista \ >Avanti« Petra Nenuija. 2e kot študent je | nekoč z neprevidnim ravnanjem z revolverjem | ubil nekega egiptskega študenta. Takrat pa je bil oproščen. >Corriere della Sera« ga imenuje emisarja II. internacionale in protifašističnih begunskih krogov v Parizu, kjer se je zlo- činski načrt skoval in atentator preskrbel z denarnimi sredstvi. Rim, 25. okt. (Tel. Slov.) Zdi se, da ao se italijansko-francoski odnošaji radi bruseljskega atentata zopet zelo ohladili. Vsi današnji večerni listi dolžijo indirektno Francijo sokrivde pri bruseljskem atentatu s tem, da Francija trpi emigrante. Priprava zločinov, naperjenih proti vse mu italijanskemu narodu, bi bila nemogoča, če bi Francija ne trpela emigrantov. Časnikarski boj se je danes v italijanskih listih že poostril do sledeče alternative: ali naj Francija temeljito pomede z emigranti, ali pa naj se končno odreče francoskeinu-italijanakemu prijateljstvu. Ta zahteva je v vseh italijanskih večernih listih tako jasno in enako navedena, da je domnevati, da se s tem uvaja nov diplomatični korak Italije v Franciji. Do kolike mere so razgreti duhovi, je mogoče razvidcti iz sledečega uvodnika v »Itn-peru«: »če so stvari take, kako se je potem mogoče ogniti domnevi, da hoče Francija pognati Italijo v vojno? Fašistična Italija je dovolj dokazala svojo miroljubnost in se noče sedaj nič več izpostavljati obreganju iste Francije, katero je Italija pred nekoliko leti obvarovala težke usode, cla bi jo razbili nemški topovi. Ali naj Francija razbije gnezdo zločincev, katero je do sedaj .negovala, ali pa bodo Italijani sami skrbeli za to in to gnezdo razkadili. Če bi pa list po ponovno podanih dokazih italijanskega prijateljstva n« dal Italiji absolutnih varnosti, bi to pomenilo, da Francija hoče vojno. Odmevi Kajlezevega konkurza Razprava proti bivšemu prokurista pred novomeškim sodiščem Datadieru poverjena sestava nove vlade Pariz, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik republike Doumergue je danes po enourni konferenci poveril sestavo nove vlade Dala-dieru. Daladier je sprejel mandat s pridržkom, da ga odobrijo tudi njegovi politični prijatelji. Definitivno bo odgovoril jutri popoldne. Daladier se je takoj po konferenci v Eli-zeju vrnil v Reims, kjer se nadaljuje zasedanje radikalne socialne stranice, da se lam najprej sestane z vodilnimi parlamentarci. Še danes ga iz Reimsa pričakujejo zopet nazaj v Pariz, kjer bo nemudoma začel pogajanja s političnimi sosednimi skupinami. Daladier je predsednik radikalnih socialistov, ki so bili v zadnjem času v ostri opo-ticiji proti Poincarejevi in pozneje Briandovi viadi. — Najmočnejši predstavnik radikalnih socialistov je znani lyonski župan Ilerriol, ki je leta 1924 3estavil levičarsko vlado, ki pa je že po nekaj mesecih morala odstopiti. — Tokrat radikalni socialisti očividno računajo na pomoč socialistov, ki imajo v parlamentu 100 poslancev. — Predsednik republike je sledil parlamentarnim tradicijam, ko je poveril sestavo vlade Baladieru, kar so rad. socialisti najmočnejša parlamentarna skupina. Pariz, 25. okt. (Tel. >Slov.<) Včerajšnji sklepi radikalne socialne stranke v Reimsu in poziv Daladiera k predsedniku republike omogočajo, da se reši vladna kriza v 24 urah. Vendar pa bi se rešitev krize lahko zavlekla še za osem do deset dui, če bi ne prišlo do sporazuma med radikalno socialno stranko in socialisti. Dve možnosti sta za sestavo kabineta levice: 1. Sestava kabineta, katerega bi obvladala radikalna socialna stranka, s sodelovanjem socialistov in eventualno drugih levičarskih strank. Stališče socialistov pa, kakor se zdi, izključuje to možnost. 2. Sestava čisto radikalnega socialnega kabineta, ki bi se opiral samo ua parlamentarno podporo socialistov, ki pa ne bi vstopili v vlado. Odločitev je odvisna od Daladiera, ki ima težko nalogo, najti pot med vsemi strankarskimi doktrinar-ci in taktičnimi resolucijami. Tudi s stališča socialistov nudi situacija isto perspektivo. Leon Blum je izjavil danes v >Populairu<: 1. Socialistična stranka je po svojem' programu vezana, da se ne udeleži kabineta, ki bi ga sestavila radikalna socialna stranka, podpirala pa ga bo parlamentarno. 2. Kombinacija s Paulom Boncourjem, ki naj bi tako rekoč kot >marksist na dopustu« prevzel sestavo vlade v svojem imenu brez prave vezanosti na stranko, je indiseutabel, kar je že sam priznal. Po Blumovih izjavah ostane torej samo ena pot, da socialisti sami sestavijo vlado, pri čemer bi se nasproti radikalni socialni stranki izjavili za pripravljene, da ji prepustijo nekatere ministrske sedeže. Noyo mesto, 25. oktobra 1929. Danes se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti Josipu licu, bivšemu pro-kuristn (irme A. Kajfež. v Kočevju, ki je obtooen hudodelstva goljufijo ]>o § 206 a, kaz. zakona. Razprava se je olvorila ob pol 12. Predseduje sodnik okrož. sodišča Božidar jioinih, prUednikl so sodniki okrož. sodišča Alojzij Hočevar, Anton Kuder in "Viktor Durini. Državno tožiteljstvo zastopa prvi državni tožilec Gustav Barlč. Zapisnikar g. Šporn. Obtožencev zagovornik je dr. Rezek. Zastopnik zasebne udeleženke Zadružne gospodarsko banko v Ljubljani je dr. Jurij Adlešič. Z ozirom na sklep prve razprave so bile pozvano k današnji številne priče, od katerih se nekatere žal niso mogle odzvati, med njimi dr. Rom, dr. Rajh, soproga obtoženca, g. Potek, dr. Slokar, ravnatelj Zadružno gospodarske banke in Rihard Schvvin-ger, ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske. Po zaprisegi novih prič se je razprava zaključila in nadaljevala popoidne ob dveh. Pri popoldanski razpravi sta se prečitali obe obtožnici. Vsebina prve je v glavnem sledeča: Državno pravdništvo v Novem mostu vlaga pri okrožnem sodišču zoper Josipa lica obtožbo, dn je obtoženi v času od 10. do 22. aprila 1928 potem ko jo Mestna hranilnica v Kočevju vložila pri okr. sodišču v Kočevju izvršilni predlog ter pričela z izterjevanjem svoje terjatve od firme Anton Kaj-fež v znesku 7,218.609.20 Din ter so Mestni hranilnici v Kočevju sledili še številni drugi upniki, izvršil kot prokurist firme A. Kajfež, ki je postala nelikvidna, izvr?iJ sledeča kazniva dejanja: L 10. aprila 1928 je cediral terjatev lirmc A. ! Kajfež proti gozdnemu uradu Karla Auersperga ! in obračunski saldo v znesku ca. 70.000 Din odvetniku dr. Drago Mnrušiču v Ljubljani. II. Dne 17. aprila 1928 je v Črnomlju prodal celo tam ležečo zalogo lesa firme A. Kajfež g. Rendellju za 187.000 Din. III. 18. aprila 1928 je v črnem logu prodal tam ležečo zalogo firme A. Kajfež g. Josipu Braunu za 250.000 Din. IV. Istega dne je na lirajdici pri Sušaku prodal skladišče in pisarno firme A. Kajfež tvrdki A. Kajfež jun. in Milan Kajfež za 30.000 Din. V. 23. aprila 1928 je v Kočevju prodal 381 ma bukovega lesa firme A. Knj-fež Juliju Kajtna za 34.000 Din. Zakrivil je s tem hudodelstvo goljufije [>o § 205 a kaz .zakona. Obtoženec je prokurist podjetja A. Kajfež v Kočevju, ki je v zadnjih letih nazadovala ter prlSla v vedno večje plačilne težkoče. Tako je že bilanca za leto 1926. izkazala ogromno izgubo 2,449.641.35 Din. V prihodnjem letu 90 sklenili upniki, da rešijo tvrdko poloma konzorcijalno pogodbo, s katero naj bi se dosegla sanacija firme. Nesoglasje med konzorcijcmalnimi upniki na eni in dolžniki na drugi strani je povzročilo, da so upniki kljub tej pogodbi predlagali otvoritev konkurza sodišču v Novem mestu, ki pa predlogom ni ugodilo. Višje deželno, kol rekurzno sodišče je odlok okrožnega sodišča v Novem mestu spremenilo ter otvorilo konkun. Vsled revizijon&rnega rekur- za firme A. Kajfei )e končno stol sedtnorie® v Zagrebu spremenil spodbijanj Hklep rekurznega so-diiža ter vpoetavil prvusodni sklep, s katerim se zavrača predlog na otvoritev konkurza. Na ponovni predlog upnikov, je nato okrožno kot konkure-no sodišče v Novem mestu vendar otvorilo kou-kurz nad imovino A. Kajfeža ter se ta odločba ni več spodbila. Iz poročila davčnega okrožnega glavarstva v Kočevju je posneti, da je tvrdka A. Kajfei od teta 1923 dalje delala z izgubo. Naravnost porazni so za njeno poslovanje podatki Inšpektorja, sestavljeni upravniku konkurzne mase notarju dr. Grobelniku. Po tein inventarju znaia skupna vrednost imovine A. Kajfeia le 10jH>4M0A9 Din, dočim znaia dolg skupno ogromno vsoto 29^)92.609 Din 99 par. od katerih je 20£27.240£4 Din nespornih. Po odloku stola sedmorice v Zagrebu, s katerim se dvigne konkurz in vpostavi prvoaodni sklep, da so predlog na otvoritev konkurza zavrača, je okrožno kot rekurzno sodišče v Novem mestu obvestilo okrožno sodišče v Kočevju brzojavno dne 16. aprila 1928 ob 10 dopoldne. Ob tej za dolžnike ugodni rešitvi pa se je v Kočevju nedvomno vedelo pred to obvestitvijo. Kajti Mestna hranilnica v Kočevju je ie 14. aprila 1928 predložila sodišču v Kočevju terjatev v znesku 7,218.609.20 Din. Izvršba je bila dovoljena 16. aprila 1928. Istega dne je prispel na sodišče izvršilni predlog Kranjske nranilnice v Ljubljani Jurija Stiene in Mestne hranilnice v Kočevju. Nadalje je bil vložen pri okrožnem sodiWn v Kočevju predlog za izvržbo terjatve proti Juriju Kajtni. Obtoženec sam prizna, da i« bil že 14. aprila 1928 obveščen o sklepu stola sedmorice v Zagrebu. Nadalje pravi, da mu je v tem Času prlžlo na uho, da nameravajo konzorcijonnlnl upniki znova predlagati otvoritev konkurza. Kljub temu je obtožene« pričel razpolagati z dolžnikovim imetjem na očitno škodo nekaterih upnikov. Vsebina druge obtožnice je sledeča: Josip Ite se obtožuje krivega prifevanja po § 199a kazenskega itukona, storjeno s tem, da ie v pravdi Zadrulne gospodarske banke proti Josipu Rotlju po krivem pričal. V tej pravdi je namreč navajal obtoženec, da je Merkantilna banka v Kočevju imela kredit v Ljubljanski kreditni banki, kar »e jo pri razpravi izkazalo kot neresnično. Po prečilanju obtožnic se je vršila razprava. Obtoženec je imel dolg zagovor. Z ozirom na drugo obtožnico je priznal, da je dobil menico in jo poslal Češki industrijski banki pod svojim imenom z naroČilom, da jo kasira in denar izroči firmi Kajfež In drug, kalere lastnika sla Kajfežova sinova. Priča Perenič pa izjavi, da je drugi dan rubežni bil navzoč tudi Josip lic. Ta je to odločno zanikal. Priča pa je na svoji izjavi trdno vztrajal in trdil, da je lic poskušal zavlačevati delo s tem, da je silil, naj se poprej izmerijo deske, tračnice itd., kar so pa sodni organi odkionili. Razprava je trajala do pol sedmih zveier in se je zaradi slabe razsvetljave morala prekiniti. Nadaljevala se bo jutri ob 8 in bo baje trajala že dva dni. Seja ljubljanske občinske uprave Izzivanje Madjarov Nov incident na češko-madiarski meji Praga, 25. okt. (Tel. »Slov «) Listi poročajo o novem obmejnem incidentu na obmejni postaji Szob, ki leži na madjarskem ozemlju, kjer so včeraj češkoslovaški kontrolni organi odrekli prehod preko meje nekemu ina-djarskemu državljanu, katerega potni list ni bil v redu. Po odhodu vlaka je prišel madjar-ski policijski konceptni uradnik dr. Lazar v uradne prostore češkoslovaške potniške kontrole in zahteval, da se vrne potni list, ki so ga češkoslovaški uradniki zaplenili. Ko so to odklonili, je pripeljal dr. Lazar s seboj dva detektiva in dva vojaka z orožjem, ki so zasedli uradne prostore češkoslovaške potne kontrole, dva madjarska mejna stražnika pa sta se postavila pred okna urada. Dr. Lazar je zagrozil, da bo dal aretirati češkoslovaškega obmejnega stražnega inšpektorja Banieta, navzlic temu pa je češkoslovaški urad še nadalje odklanjal izročitev potnega lista. Nato se je dr. Lazar s silo polastil polnega lista in ga raztrgal na kosce. Dogodek bo imel diploma-tiine posledic«. Protiboljševiška zmota na Kavkazu Deset justiliciranih — Tudi kubanski kozahi se upirajo Moskva, 25. okt. AA. Iz Ncrvega Sibirska poročajo o novi akciji kulakov proti hleboza-gotovcem, ki je dobila v lem okraju organiziran značaj. Teror in sabotaža sta na dnevnem redu. Vrhu tega so lculaki razširjali nelegalno literaturo. Kot odgovorne za to akcijo kulakov so oblastva aretirala več kmečkih voditeljev. Moskva, 25. okt. (Tel. >Slov.<) Po poro-iilu voditelja GPU za severni Kavkaz Jevdo-kinova se je tam odkrila zelo razširjena proti-revolucionarna zarota. Več kot 10 zarotnikov je bilo že ustreljenih. Zarotniki spadajo med ostanke monarhisličnih formacij generalov Ulagaja, Švestikova in Kantemirova. Po končani državljanski vojni so te formacije prevzele obliko verske sekte. Njihovo zbirališče je bilo na neki skriti kmetiji, ne daleč od Fočij ob vznožju Kavkaza. Tam je zboroval vedno tako zvani svet dvanajstorice. Prava voditelja sta bila neki polkovnik in neki rit-mojster Grigorovič, katera sta bila oba ustreljena. K zarotnikom je spadala tudi bivša opatinja iverskega samostana Mavra Makra-skaja, nekoč zagovornica carske rodbine. Sekta imijaslavcev je pripravljala oborožen upor ter se je širila njena agitacija posebno med kozaki severnega Kavkaza in med kubanskimi kozaki. Poroča se dalje, da je bila udušena tudi zarota med Kubanci. Tam je neki Savicki, vodilni udeleženec prejšnje proti-revolucionarne vstaje generala Sevalskega, ustanovil organizacijo, ki je vršila teroristične akte proti sovjetskim napravam. Savicki m ujegovi tovariši so bili ustreljeni. Pred formalno ostavko čsl. vlade Praga, 25. okt. (Tel. Slov.) Predsednik republike Masaryk se je danes iz TopolČanov vrnil v Prago, da se bo v nedeljo udeležil volitev Popoldne je imel daljšo konferenco z min. predsednikom Udrialom, ki mu je poročal o položaju. Vlada bo takoj po volitvah demisijonirala, in ;icer najpozneje do torka, vendar pa bo do imenovanja nove vlade vodila posle dalje. MaeDonald se vrača v Evropo Onebcc, 25. oktobra. AA. Mscdonald se ie snoči vkrcal na prek^oceansko ladjo, s katero se vrača v domovino. Snoči ob 5. uri se je vršilo nadaljevanje teje ljubljanske občinske uprave, ki je bila v sredo prekinjena. Na dnevnem redu je bilo najprej nadaljevanje poročila gradbenega odseka. Zanimivo poročilo prof. J are a o regulaciji Ljubljanice prinašamo na 5. strani. Pri debati o poročilu pol. Jarca je govorilo več občinskih svetnikov. Omembe vredna je opazka ing. D i e t r i -c h a , ki je ugotovil, da bi z regulacijo Ljubljanice dobila Ljubljana na svojem pomeriju prvo hidroccntralo. Ta bi stala na Ambroževem trgu in bi proizvajala 500 do 600 HP ter bi lepo dopolnjevala sedanjo kalorično električno centralo. V komisijo za regulacijo Ljubljanice sta bila nato izvoljena kot zastopnika mestne občine prof. J a r c in obč. svetnik T u r k. NADVOZ NA DUNAJSKI CESTL Prof. J a r c poroča nato o vprašanju prehoda na Dunajski cesti in o rekurzih, ki so bili vloženi proti načrtu regulacije. Idejni zamislek te regulacije, katerega je odobrila tudi tukajšnja organizacija inženjerjev, predvideva nadvoz s 4% strmcem. Klanec bi se pričel nekako pri Janeza Trdine ulici in bi se na drugi strani železnice nadaljeval v enakem razmerju. Proti temu načrtu so se I predvsem pritožili posestniki, ki »o že zidali ali pa še nameravajo zidati ob Dunajski cesti in katerim je mestna občina izdala stavbno prepoved. Poročevalec je predlagal, naj se vsi ti rekurzi zavrnejo. Obč. sv. dr. G r e g o r i č odločno nasprotuje zgradbi nadvoza. Župan dr. Puc opozarja, da sedaj še ne gre za to, ali naj občinski svet sklepa o nadvozu ali podvozu ali preložitvi kolodvora, temveč le za to, da se zavaruje za izvedbo regulacije potreben prostor in da se ga ne podražuje z novimi stavbami. Ing. D i etri c h pledira za razširjenje sedanjega kolodvora, ki ne odgovarja več potrebam Ljubljane. Dnevno odhaja iz Ljubljane do 90 vlakov, letno pasira kolodvor 1 milijon potnikov. Potrebno je, da se tovorni promet, kurilnica in ran-žirne naprave preneso izven mesta V sredi mesta naj bo kolodvor namenjen le za osebni promet. Ing. Dietrich predlaga v tem smislu resolucijo: Visoka vlada se poživlja, da takoj prične s preddeli za ureditev ljubljanskega kolodvora v svrho ustvaritve velikemu prometu odgovarjaiočo moderno postajo ter v ta namen postopoma vnese potrebne kredite v državni budžet. Razširitev je neobhodno potrebna z ozirom na vedno naraščajoči promet na ljubljanskem kolodvoru, z ozirom na izredno važno mednarodno križišče in z ozirom na to, da ta kolodvor, zgrajen pred 80 leti, nikakor ne odgovarja sedanjim zahtevam moderne Ljubljane in predstavlja skrajno življenjsko nevarnost za potnike in za vse prometno osobje. Ureditev kolodvora naj izvrši železniška uprava v sporazumu z mestno občino ljubljansko. Dodatek dr. J e r i č a » Železniška uprava se poživlja, naj pri tem upošteva, da bi bila za Ljubljano najidealnejša rešitev poglobljenje železniške proge, ker bi edino ta rešitev Ljubljano oprostila za vedno železniškega oklepa brez škode za njene gospodarske in estetske interese. Dr. Jerič dokazuje, da je Iz gospodarskih in vseh drugih vzrokov še neumestno misliti na prenos vsega kolodvora. Ta naj bo tam, kjer je, samo razbremeni naj se. Nemogoča je tudi mistl kakega nadvoza in podvoza. Jeklenega oklepa železnice, v katerega je vklenjena Ljubljana, ne gre še krepiti in utrjevati z nasipi ati * predori. Edino možna rešitev tego problema je poglobitev železniške proge t mestu, V tem smislu predlaga govornik tudi dodatek k resoluciji ing. Ditrieclia. Obč. sv. B a h o v e c opozarja na to, da je ljubljansko prebivalstvo odločno proti vsakem« podvozu ali nadvozu ter je mnenja, da je celo tedanje stanje boljše kakor pa bi bila ta aH on« rešitev. V o*stale mpa govornik podpira mnenje dr. Jeriča o poglobitvi železniške proge. Obč. sv. Likar podpira predlog odseka o rezerviranju nekaj parcel in opozarja na to, da se bi z regulacijo sveiokriškega okraja vrednost parcel znatno zvišala. O tej zadevi se je l-azvila debata, nakar je bil sprejet predlog, da se vsi rekurzi v tej zadevi zavrnejo. Sprejeta je bila tudi Jarc-Dietricfc-Jeričeva resolucija ter končno predlog dr. Onegoriča, da osnuje poseben pododsek, ki bi ga tvorili po trije člani finančnega in gradljenega odseka in ki bi se bavil s to zadevo. Na dnevnem redu so bili nato razni predlogi in interpelacije. Občin, svetnik Olup je predlagal, da se osnuje na Gradu zavetišče za otroke. Sprejet je bil nujni prediog o ustanovitvi odseka, ki bi proučeval, v kaki meri in na kak način naj mestna občina še nadalje sodeluje pri reševanju stanovanjske krize. Sledile so še razne interpelacije. PREDLOGI OBC. SVETNIKA DR. PUNTARJA. L Podpisani prosi jx>jasnila, koliko stanejo pogosta potovanja članov občinskega sveta v rviia mesta. 2. Občinski svet skleni znižati potovalne stro. ške občinskih svetnikov za 20% in ta prihranek nakazovati ubožnemu zakladu mestne občine. 3. Občinski svet skleni, da se vsako leto točno navedo v lemem obračunu vse svotc za vsako osebo posebe, ki ie prejela od mestne občine plačane potne stroške, kakor tudi celotno svoto o izdanih potnih stroških. 4. Občinski svet skleni, da se vsakoletni proračun razdeli med občinske svetovalce 10 dni pred razpravno sejo v svrho temeljitega proučevanja. 5. Občinski svet mesta Ljubljane skleni' izdati poseben zemljevid mesta z vsemi najnovejšimi ulicami v poljudni priročni knjižici. 6. Obč. svet mesta Ljubljane skleni: Nujno naj se obvarjejo spomeniki na starem pokopališču pri sv. Krištofu popolnega razpada. To fnc zlasti za spomenike eminentne kulturne vrednosti slovenskima naroda. — Najbolje je, da se na (cm pokopališču postavi poseben hram, ki bo ohranil potomcem spomin na najboljše slovenske može z njih nagrobnimi spomeniki vred. 7. Občinski svet skleni, da se zid ob Samotni (sedaj Costovi) ulici podere in grmovje odstrani. Dalje časa se je župan mudil pri odgovoru na interpelacijo o meslni zastavljalnici. Zupan obžaluje »ton« interpelacije in pa dejstvo, da je bila priobčena v listih, češ da se hoče s tem vzbuditi pri občinstvu sumničenje uradnikov zavoda in zmanjšati njegov ugled. Zupan ugotavlja, da uradniki nifo izvršili nobenih poneverb ali inalverzacij, temveč le neke upravne nerednosti. Zupan si bo vedno premislil, predno bo uvedel disciplinsko postopanje ali še celo suspeuzijo kakega uradnika. V tem slučaju pa po županovem mnenju ni bilo poypda ne za eno ne za drugo. Na interpelacije dr. Puntarj« je župan odgovoril, da so potovanja olič. svetnikov in uradnikov redka ter so stroški določeni po dijctali. Radi zemljevida Ljubljane je odgovoril, da gradbeni urad ž« izvršuje moderen načrt, ki izide, čim bodo za to sredslva. Ostale predloge je odkazal župan odsekom. Javna seja se je zaključila ob 8 zvečer, nakar se je vršila tajna seja. Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah in na vzhodnem robu Alp bo vedno bolj oblačno in najbrže tudi padavine. V južnih Alpah večinoma oblačno z lahnimi padavinami. Skrbimo za izseljence! Občni zbor Ralaelove družbe Dne 24. oktobra t. J. ob 10 se je v beli dvorani hotela Union vršil občni zbor Rafaelove družbe. Predsednik g. p. Kazimir Zakrajšek, ki je deloval 22 let med našimi izseljenci v Z. d. A., je pozdravil navzoče ter v daljšem govoru dokazal dolžnost domovine, da skrbi za svoje izseljence, katerih imamo na stotisoče v vseh delih sveta. Poudarjal je, da je potrebno intenzivno delo, da to rano na telesu našega naroda izlečimo. Kadi tega je kot predsednik društva sv. Rafaela za varstvo slovenskih izseljencev zaprosil oba slovenska Škofa, da se priredi po vseh župnijah ljubljanske in mariborske škofije dne 10. novembra 1929 tako rvana Rafaelova nedelja, na kateri naj se s prižnic opisuje pot našega izseljenca po širokem svetu in s tem vernikom dokaže dolžnost, skrbeti za naše rojake in sicer: zaradi svojega naroda, zaradi vere in zaradi izseljencev samih. Naj bi Rafaelova nedelja res pokazala, da slovenski narod v domvini ne misli samo radi tega na svoje sinove v tujini, da od njih dobiva koristi, ampak da nudi tudi pomoč tistim, ki pomoči potrebujejo, in da se ohranijo narodu in veri. Na to je očrtal podrobno potrebo delovanja družbe sv. Rafaela ter prišel do zaključka, da je dolžnost vsakega, ki ima svojce v Z. d. A., Kanadi, Argentiniji, Braziliji, Uruguayu, Avstraliji, Franciji, Holandiji, Belgiji in Nemčiji, da pristopi k družbi sv. Rafaela, da pomaga na ta način s svojimi majnjhnimi prispevki 10 Din na leto vpostaviti vez, ki bo v slučajih potrebe pomagala izseljencem v tujini in sorodnikom in znancem doma. Tajnik Rafaelove družbe je podal izčrpno poročilo, ki tvori poglavje za se. Zato bomo o njem posebej poročali drugič. Blagajnik je na to poročal, da društvo ni moglo razvijati svoje začrtano delovanje, ker ni na razpolago potrebnih denarnih sredstev. V blagajni je ostalo samo 900 Din. Največ se je izdalo za knjižico »Izseljencem na pot«, katere tisk je veljal 4532 Din. V družbeni odbor so bili izvoljeni: gg. p. Kazimir Zakrajšek, Jakob Ga&parlč, minister n. r. Jože Gostinčar, Valentin Tome, Franc Miklavčič, Franc Gabrovšek, Leopoldina Dolenc in Vinko Zor. — Za pregledovalca računov sta bila izvoljena gg. župnik Sitar in Lindič. Tajnik je na to prečita] pismo ekspoziture Prosvetne■ zveze v Murski Soboti z dne 23. t. m., ki se glasi: Izsoljenci iz Slovenske krajine — največji problem. Ni nam mogoče, da bi poslali svojega delegata na vaš občni zbor. Smatramo pa za svojo prijetno dolžnost, da vam sporočimo svoj prisrčen pozdrav s toplo željo, da bi rodilo vaše zborovanje čimveč sadov. Naša Slovenska krajina je gotovo na prvem mestu v Sloveniji, kar tiče izseljeništva, le da je to še vse premalo znano na merodajnih mestih. Približno tretjina našega naroda živi izven domače grude. Žal zelo, da tudi tozadevni uradni podatki še vedno niso popolni. Nnadejamo se, da bo novn slovenska banovina — podobno kakor je že začela slovenska samoupravna oblast — posvečala prav specialno pažnjo temu vitalnemu vprašanju naše slovenske zemlje. Naš izseljenci so, to mislimo, da lahko brez ovinkov povemo, tudi izmed slovenskih najbolj zapuščeni, saj se pa zanje tudi skoro nihče ne briga. Ekspozitura Prosvetne zveze za Slovensko krajino v Murski Soboti, vrhovna enota vseh katoliških kulturnih organizacij naše krajine, ima v svojem programu na prvem mestu tudi skrb za naše domače izseljence. Po svojih skromnih močeh delamo in skrbimo zanje. S stistematičnim delom, upamo, da bomo dosegli uspeh. Na ta pozdrav je občni zbor enoglasno sklenil, da se ekspozituri Prosvetne zveze v Murski Soboti pismeno zahvaljuje za pozdrav in zagotavlja posvečati svojo skrb tudi izseljencem iz Prekmurja. Končno je poročal še g. kaplan Josip K a -stelic, ki opravlja službo izseljenskega duhovnika pri naših rojakih v Franciji, ter opisal potrebe in razmere naših ondotnih rojakov, ter priporočal, da skrbimo zanje, da ne bodo izgubljeni za slovenski narod in za našo vero. Gospod predsednik se je po izčrpanju dnevnega reda zahvalil navzočim, posebno pa še gosp. okr. glavarju Popoviču, ki je zastopal na občnem zboru javno borzo dela kot njen predsednik. Ko podajamo danes to poročilo o poteku občnega zbora družbe sv. Rataela za varstvo izseljencev, ki ima svojo pisarno v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 24, priporočamo našim čitateljem, posebno pa onim, ki imajo sorodnike in znance v tujini, naj pristopijo kot člani k družbi sv. Rafaela, da s tem pomagajo upostaviti potrebne vezi med delom našega naroda, ki živi izven meja naše nove domovine Jugoslavije. Člani naj se prijavijo pri svojem župnijskem uradu. Druga žrtev v tujini M. Sobota, 25. okt. Pred par dnevi smo pod naslovom »Žalostna smrt v tujini« poročali o smrti Št. Horvata, ki ga je zadela v boju za čast delavk, ki so bile pod njegovim nadzorstvom. Dva dni (»tem se je zgodil v okolici Knježeva drug pretresljiv slučaj. Za dekleti, ki so bile jx>d nadzorstvom paznika Gašparja so začeli laziti domači fantje. Ker se je Gašpar bal, da bi jih spravili v sramoto, je z vso odločnostjo nastopil zoper njih. Nasilnežev se ni mogel drugače obraniti, ko da je vzel puško in jih je pregnal s streljanem. Fantje so zbežali, toda sklenili so, da se bodo maščevali. Gašparju niso mogli do živega, ker je bil vedno dobro zavarovan, znesli pa so se nad njegovimi delavci. Lotili so se Štefana Zaplatiča iz M. Sobote. Napadli so ga s steklenicami. Glavo so mu z njimi poj»ol-noma razmesarili. Koščki stekla so se zarili v meso in so jx>vzročili zastrupljenje. Nesrečnega fanta so prepeljali v bolnico v Kneževem, ker ga j»a tam niso hoteli sprejeti, so ga morali spraviti v osješko bolnico. Oba slučaja sta vzbudila tako med delavci, kakor tudi doma veliko žalost. Za ubogega delavca je že to velika žrtev, da morajo iti tako daleč iskat kruha, še hujše pa je, da morajo prenašati take napade. Doznali smo, da so se Gašpar in tudi drugi pazniki obrnili na mero-dajne oblasti s prošnjo, da zaščiti delavstvo pred raznimi napadi. Z isto prošnjo se tudi mi obračamo na vse merodajne kroge, ker nas zelo boli, da se preliva v tujih krajih naša kri. Dogodki iz Slovenske krajine. Vsaj dinar za Slovensko Stražo Trgatev v ormoški okolici Središče ob Dravi, 23. oktobra. Trgatev je pri kraju. Letošnje vreme, osobito jesen, je silno pripomoglo, da je kvaliteta grozdja taka, kot že dolgo ne. Pravijo, da bo vino tega grozdja na vsak način prekašalo -sedeninajšekac. Samo to je škoda, da ga je tako malo. Mnogi niso naprešali niti polovnjak mošta, dasi so druga leta na istem mestu pridelali do 10 polovnjakov vina. Grozdje je imelo od 20—24% sladkorja, cena mošta pa se suče z ozirom na sladkost od 6—10 Din, kar se zdi našim vinogradnikom premalo. Mali dogodki iz Slov. Krajine M. Sobota, 24. okt. Izreden slučnj. V štev. 243. smo poročali o Štefanu Lebar iz Goinilie, ki je moral umreti radi neznatne rane, kateri ni jx>svečal prozornosti. K slučaju smo doznali naknadno še sle,-deče: Istega dne, ko je on umrl, je ležala na parah tudi mati njegove snahe, M. Minlič iz Turnišča. Oba je spremljala precej slična usoda. Radi neozdravljive bolezni so odpeljali oba domov in sicer Lebara v petek zvečer, Minličevo pa v soboto zjutraj. Umrla sta oba isti dan; Lebar je zatisnil oči ojioldne, Minli-čeva pa zvečer. O izrednem dogodku se jx> vsej okolici mnogo govori. Tatovi v Gornji Lendavi. Isto noč so neznani gostje obiskali dve hiši. Izbrali so si grad in Cijiotovo trgovino. Iz grada so odnesli večjo množino perila, zlasti posteljnine, iz Ci-potove trgovine j>a raznovrstno blago. Nova posojilnica. V nedeljo začne v Do-brovniku jjoslovati novu posojilnica. Ustanovila se je za dobrovniško župnijo in okolico. Evharistični kongres škofijska konferenca julija meseca v Zagrebu je sklenila, da se 1. 1930. kot velika edinstvena prireditev v kraljevini Jugosluviji vrši evharistični kongres v Zagrebu, obenem pa je odobrlia tudi zamisel Osrednje katoliške narodne zveze, da se v zvezi s tem, toda kot samostojna prireditev |)rireditev priredi kulturna razstava katoliških Hrvatov. Prva preddela so se^ poverila prev/.v. škofu krškemu dr. Josipu Srebrniču, ki je izdelal obširen eluborat in j>rišel v Zagreb, kjer je imel vrsto konferenc. Prevzv. nadškof zagrebški dr. Ante Bauer je sklicu! za jionedeljek, 21. t. m. sejo, kjer so sklenili, da se vrši evharistični kongres od 14. do 17. avgusta 1930. Za predsednika osrednjega akcijskega odbora je bil imenovan prevzv. Dominik Premuš, med tem ko se je prireditev kulturne razstave jx>verila Osrednj ikatoliški nurodni zvezi, ki bo za jk>-samezne skupine sestavila posebne strokovnja-ške odbore. Razstovn bo trajala približno dva tedna pred evharističnim kongresom in j>o tem. Posamezni odbori so že pričeli delovati in razvijajo živahno agitacijo med jrodeželskim liudstvom in njega društvi. Velik vlom v Ribnici Ribnica, 24. oktobru. Dne 23. oktobra je dobil g. Josip Divjak, trgovec v Ribnici, anonimno pismo, oddano tega dne na pošti v Ribnici, v katerem ga nekdo opozarja, da hodi ponoči okrog njegove trgovine sumljiva oseba. Morda odpira celo njegovo trgovino, morda tudi trgovino njegovega soseda g. Pokovca. Naj torej g. Divjak ostane jionoči v temi včasih v trgovini, morda sumljivegu človeka zaloti. G. Divjak na pismo ni ničesar dal in je šla tudi ta večer vsa družina k pokoju. Takoj ta noč pa je bila za Divjakovo trgovino usodna. Tat je na dvorišču pri oknu nakrenil železno mrežo ter zlezel v hišo. Moral je biti šibke postave, ker bi količkaj krepak človek ne mogel zlezti skozi ozko odprtino. Nato je od znotraj ven odkavčil vrata in jih odprl z vetri-hom na prosto, da je imel za vsak slučaj prost odhod. Vetrih je pustil v vratih. Ko je imel vse pripravljeno za odhod, jo je drzno krenil v zgornje nadstropje in še potrkal nn hodniku na vrata. Domača hčerka jc slišala roj>ot, toda misleč, da hodi kdo domačih, se ni dalje zmenila za to. Bilo je baje okrog treh zjutraj. Ko se jc tat prepričal, da v hiši še vse spi, ker ni odziva no njegovo trkanje, je krenil v prodajalno. Jc-li bil sam ali je imel tudi jx>-močnike, se še ni dognalo. Skoro gotovo jih je moralo biti več, ker bi en sam ne mogel odnesti toliko blaga. Izbiral jc samo boljšo obleko, predvsem več bal sukna za moške obleke, mnogo finih moških srajc, svilenih šerp, nogavic, kalodonta, zobnih ščetk in drugega; dišal mu je tudi konjak in čokolada. Tako ima g. Divjak škode za okroglo 50.000 Din. Ko si je zlikovec nabral dovolj blaga in krepčil, je izginil skozi dvorišče, dočim je tudi to j>ot pustil vetrih v vratih, ki drže na dvorišče. Videti je, da mu je bil ves plan trgovine in vsak predal znan. Blago je znašal pod Cenetov kozolec, odkoder ga jc ekspediral dalje. Zjutraj so |K>d kozolcem dobili nekaj malega blaga, jjokrito 7. malim kupčkom detelje. Moral je biti skrajno drzen vlomilec, bržkone pa je bila cela vlomilska tolpa. Na stopnicah skozi dvorišče se jx>-zna, da je imel gumijeve pete. Orožniki so pridno na delu. Vsaj tistega, ki je g. Divjaku pisal anonimno pismo, je dolžnost, da sc javi in popiše svoja opazovanja, ako ni morda tudi tega pisma pisal — drzni zlikovec sain. Det kočevskih občin hoče k Čabru Kočevje, 24. oktobra. Kakor smo doznali, je šla te dni v Belgrad doputacija nekaterih obmejnih občin kočevskega političnega okraja, da bi tam izprosili od notranjega ministrstva, naj bi te občine spadale pod ca-berski politični okraj, ki je po zakonu o razdelitvi naše države pripadel dravski banovini. Svojo prošnjo motivirajo s tem, da gravitirajo vse te občine k Čabru. Glavni povod temu pa je prevelika oddaljenost od Kočevja, ki gre mestoma na 60—70 kilometrov. Prizadeti so predvsem davkoplačevalci, ki morajo radi svojih davščin pogostokrat v Kočevje, kar je v zvezi z velikimi izdatki, medtem ko imajo čaber pred nosom. Slike z jesenskih manevrov Samo ena je kakovost britvic ,.Gillette": vsaka posamezno britvica ima najostreje rezil-ce iz najboljše vrste jekla, kar i/a ie Karlar kufiajett britvice, zahtevajte •Gillette« «*OWN (Hi vvORlDOvf* Gillette Obstreljevanje Grmade — eksplozija granate Top gorske baterije pripravljen za strel Pogrezajo se vinogradi Zanimiva opazovanja na Fruški %ori. I'ruška gora je ponos in ljubezen Srbov in je neštetokrat opevana v nnrodni pesmi. Zakaj na Fruški gori, tem |>obočjn v žarkem Sremu, raste trta in ta trta daje vince, da si vinski bratci še |>rste obliznejo. kadar ga pijo. Posebno imenitna so krčedinska vina, ki rasto na takozvani »Jondi«, to je na hribu Krčedinu, polagoma se dvigajočein nad Donavo. Ravno tu, ua Krčedinu, skrajnem južnem koncu Fruške gore, pa so se pričeli pogrezati vinogradi. Nekaj korakov pred mejo občine Slanku-tnen, so se že 1. 1870. pričeli udirati vinogradi. Udrla se je tedaj zemlja, zasajena s trtami, v obliki jjolkroga, v premeru kakih 400 metrov. Pred desetimi leti so opazili, da se je zemljo znižala v terasah za približno 3 do 4 metre. Sedaj pa so postale te udrtine že tako obsežne, da jih ni mogoče več zasuti, kakor so to delali j>oprej. Vinske trte, breskve in druga sadna drevesa so se posušila, nn tej zemlji pa ni mogoče razen buč zasaditi nič drugega. Radi udorin so morali opustiti tam tudi že večjo zidanico, ker se je bati, da se vsak čas jiodre. Skozi razpoklinc v zemlji je čuti ob dežju šumenje fKjdzemskega potoka. Pri tej, za nekatere vinogradnike katastrofalni nesreči so napravili tudi jirav zanimivo odkritje. Opazili so tam profil debelega temeljnega zidu, ki jc moral biti nekoč del velike trdnjave ali gradu. To so trije vzjioredni zidovi, deloma dva metra, deloma pa še več zakopani v zemljo. Notranji zid je nekoliko ožji, kakor oba zunanja. Zidovi so skoro jx> dva metra debeli in zgrajeni iz velikih kremenjakovih kamnov, očividno izvirujočih iz donavske struge. Zid drži skupaj kakor cement trda malta. Ko se je zemlja pričela udirati, se jc odlomi! mogočen kamen v obliki t.75 metra velike kocke in je padel več metrov navzdol. V zidovju so našii človeški skelet in ostanke starih loncev. Nedvomno kažejo te najdbe, da je bila tam nekoč človeška naselbina. Morda gre tu res za rimsko mejno trdnjavo, ki so jo Rimljani sezidali približno za časa cesarja Avgusta, du bi se lažje branili napadov Dakov, ki so se jih zelo bali in ki so prebivali v današnjem Banatu in v Romuniji, oziroma napadov Jacigov, naroda step, ki je prebival v BačkiP Verjetno je to že, ni pa še znanstveno ugotovljeno. To stvar bi mogli razjasniti samo arheologi. Fruška gora nima torej samo svojega vina, ampak ima tudi svoje skrivnosti iz davne preteklosti. Drvarji gredo in konstanjarji Ribnica, 23. oktobra. Zaživeli smo v jiozno jesen in pridelki, tudi uajkasnejtši, so v veliki večini spravljeni. Z jesenje pa je prišel zopet čas odhoda naših mož in fantov, ki gredo trumoma v slavonske šume sekat les. Cele. karavano delavcev z žagami in sekirami oborožene vidiš te dni. Od Čabra in Prezida, od Pleše in Osolriice. Tudi Draga in Trava jih da. Spremljajo jih nekaj časa ženske. Počasi gredo ob svojih dragih in težko je slovo, ker nihče ni varen pred nesrečo ki je kaj pogosta pri podiranju lesa. Košček kam-nate zemlje, koča in kopica lačnih otrok zahteva žrtve. Vsako leto se ponavljajo te procesije, vsako leto hodijo naši možje in fantje z žagami in sekirami v tuje boste v daljno Slavonijo in so z mrkim I>ogledom ozirajo |>o neprecenljivem in doslej še čisto neizčrpnem bogastvu, ki je zakopano v njihovih hostah, ki so pa žal 60 do 80 km od železniških cest. Istočasno z drvarji odhajajo z doma kosla-njarji. Koprivnica, Osijek, Djakovo, Brod in druga mesta so zatočišče slovenskih kostanjarjev. Vse hiti za zaslužkom, čeprav je majhen. Zn dom in za otroke gre... a s iiv< so najlažji pot. po katerem prihajajo bolezenske kali v naše telo. OlrocJ. ki obiskujejo šolo, se najzanesliveje obvarujejo prehlada, nahoda iu in-fluence z ANAC0T-pa"stiljami dr. VVanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času imitirnjo ANACOT-pastilje. Uam ©Drai in line. mehke robe, '•IVi^tnra mm so svojstvo odlične dame. Z dnevno vporabo naše „ALEM" kreme ostane trajno nespremenjena svežost Vašega telesa — Vse nečistoče izginejo v kratkem času, ker „ALEM" krema globoko prodre v znojnice in s tem daje koži zdravje in lepoto. Koledar Sobota. 26. oktobra: Evarist, papež mučenik. Osebne vesti = Č. g. Krajec Andrej, župnik v Boh. Bi-»trici je odšel 20. okt. v ljubljansko Leoničče. = Iz vojaške službe. Kot pripravniki za /eneralštabno stroko se sprejmejo letos med drugimi naslednji častniki: Dragotin štencel, peh. ka-petan I. razr in topniški poročuiki Oton Elblin-ger, Janko Jankov ič, Milan Prosen in Ernest Pe-lerlui. Imenovan je za lekarniškega poročnika magister farmacije Miodrag Vrvic. Po sluibeni potrebi je odrejen na službo v brodarsko podčastnišlso šolo poročnik korvete Dragotin Ribar in na službo v pomorsko zrakoplovno šolo poročnik korvete Pavle Zupan. = Za načelnika šumske uprave v Kočevju je imenovan inšpektor g. Bogoslav Žagar. = Porota. V Kočevju sta se poročila g. Jože Kraker. mizar in gdč. Honigmann Poldi. Poročil ju je g. dekan Erker. Novi grobovi + Na slolu je umrla v svojem stanovanju v Celju v noči od 22. na 23. oktober 78 letna Urša Zorko. mestna občinska uboga. Stanovala je sama in zapuščena v Gosposki ulici št 6. Mestni po-jfrebni zavod jo je prepeljal na mestno pokopa- + V Mahovniku pri Kočevju je umrl g. Alojzij Verderber, orožniSki narednik v pokoju v starosti 55 let. N. p. v m.! DVOR ■JUBUAHIKI- Največji kavalirt Ljubljenec vseb žeul ADOLPH MENJOU ¥ slalDl žene Ob 4.. V4 na 7., '/, «., 9 uri. Mala kronika k Najvljudneje prosimo vse tiste, ki jim pošiljamo »Slovenec« na ogled, da do prihodnje srede istega naroče s tem, da pošljejo naročnino vsaj za november. k Pojasnilo o redukciji draginjskih do-klad državnih nameščencev in upokojencev. Finančna direkcija objavlja uradno: Prihajajo različna vprašanja in pritožbe o redukciji draginjskih doklad, veljavni izza dne t. avgusta 1926, ki izvirajo po največ iz tega, ker si stranke niso v zvesti bistva teh odtegljajev. Da se temu nedostat-ku od pomore, se pojasnjuje, da je po interpretaciji ministrstva financ DR br. 101 644 z dne 29. julija 1926 redukcija draginjskih doklad, kakor je objavljena v Uradnem llsiu št. 806-69 z dne 31. julija 1926, definitivna in da je z njo na novo regulirana višina osebne draginjske doklade k Sv. maša na Krvavcu. V nedeljo, dne 27. t. m. bo v planinski kapeli na Krvavcu, dopoldne ob pol 11 sv. maša. * Otrok v zverinjaku. Iz Kočevja: Poročali emo, da se je nastanil v Kočevju majhen zveri-njak, ki je velika atrakcija zlasti za otroke. Med zvermi kažejo pa tudi ubogo dete, igro narave, štiriletno Tončko brez nog in leve roke. Smo mnenja, da kazanje otročka v zverinjaku ponižuje človeško dostojanstvo. Zato prosimo oblasti, da napravi temu konec! * Železniška proga Bitolj—Prilep. Dela na železniški progi normalnega tira Bitolj—Prilep se bližajo h koncu. Proga je dolga 46 kilometrov in bo vezala Prilep s Solunom preko Bitolja. Do-sedaj so pragovi in tračnice položene že na razdalji 3(5 kilometrov od Prilepa do Bitolja in manjka samo še 10 kilometrov, da bo proga popolnoma gotova. Kakor sedaj napreduje delo. upajo, da bo proga z novim letom že izročena prometu. k Blazna žena zaklala spečega moža. V vasi Čilu pri Novem Sadu se je te dni odigrala grozna zakonska žaloigra. Kmetica Magdalena Pi- •k Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povroči naravna »Ffanz-Josef«-grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je s>Franz-Joscf«-voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. >Franz-Josef«-grečnica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. ler je svojega moža MikloSa, ko je ta spal, zabodla s kuhinjskim nožem v trebuh. Magdalena je ii.vr-Sila to v duševni zmedenosti. Komaj je storila to strašno dejanje, je stekla z nožem na dvoriMe. Sosedje so jo komaj obvladali in zvezali. Na lice mesta so prišli orožniki, ki so uvedli preiskavo. Magdaleno so dali v zapor, dočim so nesrečnega Mikloša prepeljali v bolnišnico v Novi Sad. Njegovo stanje je zelo kritično. * Nizko stanje Drave. V Osijeku je stanje Drave doseglo 0.04 nad normalo. To je najnižje vodno stanje, kar ga beleži kronika v zadnjih lotih. Radi tako nizkega, naravnost katastrofalnega vodnega stanja je na Dravi prenehal ves rečni promet. Vlačilci ne morejo več sprejemati tovorov, ker so v nevarnosti, da nasedejo na pesek, kakor se je to že pripetilo pri Oršovi, kjer se ie ponesrečilo mnogo tovorov. Stebri mostu se dvigajo visoko nad gladino vode, kar se že davno ni pripetilo. V zimskem pristanišču je voda tako plitva, da sploh nobena ladja ne more notri. Radi tako nizkega vodnega stanja trpo škodo zlasti izvozniki, ki so prisiljeni, da pošiljajo svoje blago po železnici. kar predstavlja mnogo večje stroške. Zlasti so oškodovani lesni in žitni trgovci, ki so največ pošiljati po Dravi. * 14 in pol milijonov ponarejenih kron. Na poziv ministrstva trgovine so deponirali 1. 1920. v Osijeku nekateri trgovci in industrijalci pri trgovski zbornici večjo množino avstro-ogrskih tisočakov s sumljivimi znamkami radi zamenjave. Meseca aprila je finančno ministrstvo odredilo, naj te tisočake pregleda generalni inšpektorat, da uge tovi avtentičnost znamk na teh tisočakih, ki so b; i deponirani. Te dni je prišlo obvestilo, da je Ko-misija pregledala te bankovce; od tisočakov je bilo priznanih samo 369 bankovcev, ki so imeli pravilne znamke, ostale znamke pa so bile ponarejene. Istočasno je bila zbornica obveščena, da bodo pravilni bankovci zamenjani za sedanjo valuto. Vsi drugi bankovci pa bodo uničeni. * Vojaški kapelan poneveril skoro milijon dinarjev. Pred vojaškim sodiščem v Belgradu se vrši te dni razprava proti administrativnemu kapetanu I. razreda ekonomske stroke v demisiji Milanu J. Gjorgjeviču, ki je obtožen, da je kot bivši blagajnik pešpolka kraljeve garde poneveril 938 740 Din s tem, da je ponarejal račune, falzi-fieiral knjige in razna potrdila po dvakrat vpisoval. Samo čitanje obtožnice je trajalo nad eno uro. Obtoženemu Gjorgjeviču so prišli že pred tremi leti na sled, šele sedaj, pri razpravi, pa je Gjorgjevič, razen ene manjše poneverbe, priznal vse svoje mahinacije. Razprava proti Gjorgjeviču še traja. k Kaznjenec ubit na begu. Kaznjenec Toma Abramovič iz Velike Vranoviue pri Topu-skem, ki je bil obsojen radi tatvine na pet let težke ječe, je poskušal predvčerajšnjim pobegniti z dela na polju v bližini kaznilnice v Stari Gradi-ški. Ko se na povelje paznika ni hotel ustaviti, je ta streljal za njim in ga težko ranil. Abramovič je bil prepeljan v bolnišnico v Novo Gradiško in so ga tam operirali. Ker pa je imel prestreljeno vse drobovje, ni mogel operacije prestati in je v bolnišnici kmalu umrl. k Na lepem ubil človeka. V Foči v Bosni je bil te dni izvršen nenavaden zločin. V kavarni je sedelo več ljudi. V kotu pri skrajni mizi je sedel pri čaši žganja občinski nadzornik Arif Dedovič. Njemu se je pridružil pekovski pomočnik Muharem Sirbulialo. Nihče od gostov jima ni posvetil nobene jx)zornosti, niti ni nihče poslušal njun pirepir. Naenkrat je počil revolverski strel in pri vratih kavarne se je pojavil Aril. Napravil je š« nekaj korakov, nato pa se zgrudil mrtev na tla. Takoj nato je stopil k vratom ubijalec Sirbubaio, ki je rekel zbranim gostom- »Jaz sem ga ubil. Tu je revolver.« Sirbubaio je bil aretiran. Arif zapušča ženo in troje otrok. k Domen. Ljudska igra b petjem v petih dejanjih. Po Jurčiču priredil Dr. Ivo Cesnik. Din 18. (I. zvezek Ljudskega odra.) Založila Jugoslo-vanslta knjigarna v Ljubljani Več let razprodan je< zopet izšel v novem natisu. Ker je na vsakem odru; lahko uprizorljiv, bodo segli po njem vsi miši' odri in s tem zamašili veliko vrzel v svojem gledališkem rejiertoarju. Zbirka »Ljudski oder« obsega poleg te nove ljudske igre še sledeče: Krivo-prisežnik, Miklova Zala, Tihotapec, Po dvanajstih letih, Mlinar in njegova hči. Revček Andrejček. Vsak zvezek stane Din 18. ir Lepe nove jaslice si blagovolite ogledati v Prodajalni KTD (H. Ničmanovi). Nudi se vam prilika, da si p»o lastnem okusu izberete lesene ali vlite kipce. V zalogi so majhne in velike kompletne skupine, kakor tudi posamezne osebe in živali za k jaslicam. Na razpolago so tudi prav lično izdelani leseni hlevčki v različnih velikostih primerni za cerkve, kapele in domove. ■k Opozarjamo na razglas gosp. komisarja oblastne samouprave za zgradbo železobetonskega nadvoza čez železnico pri Višnji gori. k So-li sladkarije škodljive za zobe? Sladkarije so redilne in zdrave, le paziti je treba, da se ostanki sladkorja ne nabero med zobmi. Ti ostanki se sjx»je z zobno sluzo in povzroče vretje, To je pravi zavoj priznanih ASPIRIN- TABLET izrednih blažilk bolečin. Zahtevajte samo origf-nalnl zavoj"«i»j»*',z modro-belo-rdečo banderolo. ki škoduje zobnemu emajlu. Rabite torej pridno zobno krtačico in pa Peheco-zobno pasto, ki ima to dobro lastnost, da izzove obilen slinotok, ki iz-pere vse ostanke sladkorja. k Trdovratni kašelj je pogosto vzrok teikil obolenj. Varuj'te se ga in odpravite ga takoj v prvi! početkih. To dosežete brzo in temeljito s K rešiva lom in Aspirinom, čitajte zadevne oglase. Nesreča ne počiva — Smrtni padec s pelerja nadstropja. V Zagrebu se je v četrtek dopoldne pripetila ua Ma-ruličevem trgu strašna nesreča. Na delo na novi petnadstropni stavbi je prišel malo okajen 24 letni kleparski pomočnik Franjo Pšeničnik. Brezbrižno se je podal v peto nadstropje in tam splezal na streho, da bi delal. Naenkrat začujejo delavci na stavbi obupen krik v zraku, takoj za tem pa trd padec na betonska tla. Pšeničnik je na strehi izgubil ravnotežje in omahnil navzdol. Grozno razmesarjen je obležal na tleh. Iloteli so ga na pol mrtvega prepeljati v bolnišnico, toda izdihnil je na nosilnl-ci na pragu v bolnišnico — Nesreča na zagrebškem kolodvoru. Strojni ključavničar Au;e Zaboš je delal v torek ob 10 zvečer na zagrebškem savskem kolodvoru in zašel pod lokomotivo, ki je razvrščala vagone. Lokomotiva ga je zgrabila za glavo in ga vrgla ob stran, tako, da je dobil težje j>oškodbe na glavi in rokah V zelo nevarnem stanju so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico. — Velika avtomobilska nesreča v Bački. Med mestima Starim Bečejem in Bačkim Petrovim selom v Bački se je te dni pripetila velika avtomobilska nesreča. Težak avtobus, ki je vozil iz Starega Be-čeja, se je ponesrečil. Počila mu je pnevmatika in avtobus se je prevrnil. Med približno 30 potniki v avtobusu je nastala strahovita panika. Osem oseb, večinoma srednješolcev, se je težko ponesrečilo. Najtežje poškodbe je dobil lastnik in šofer avtobusa Mibajio Gemeri, ki si je zlomil obe roki in nogi. Njega so prepeljali v bolnišnico v Novi Sad. ostalih sedem težko ponesrečenih, med katerimi so tri deklice, pa v bolnišnico v Stari Bečej. Ce avto divja Murska Sobota, 23. oktobra. Pred dnevi je nenadoma pridrvel po cesti neznan avtomobil. Vozil je skozi vusi tu v okolici z največjo hitrostjo. Pred Toplakovo gostilno je srečal Gerenčerjev voz. Konji so se radi glasnega ropota [>replašili in so skočili na stran. Zdirjali so proti cerkvi, lani so se naglo obrnili. Pri tem so zadeli ob kostanj. Voz se je ustavil. Sunek je vrgel gospodarja z voza. Konja sta sc tako zapletla okrog kostanja, d« sta se zvrnila drug nu drugega. Na dobro srečo so bili v bližini ljudje, ki so takoj planili h konjema in so ju rešili, druguče bi se bila ob& zadušila. Gospodar je pri padcu tudi imel srečo in je dobil samo nekaj lažjih poškodb. Stvar bi se bila lahko končala katastrofalno, zato se mora tudi na tem mestu obsoditi divjanje avto-mobilistov in motociklistov. L N. Potapenko: Svetla prikazen fKonec.) In tajnik se je ponovno zamislil. Dolgo je mislil, različne misli so mu rojile jx> glavi. Predlagal jih je ]x> vrsti svojemu gospodarju, * ta ni bil zadovoljen z nobeno. Nazadnje ga je tajnik zapustil; za bogatina ni mogel najti primernega dobrega dela. Bogatin je ostal sam, se sprehajal vso noč jjo svoji sobi, mislil in tuhtal, a ni se mogel domisliti izrednega dobrega dela, ker še nikoli ni videl nesrečnih ljudi in ni poznal pravega življenja. Minulo je pol noči. V hiši je bilo vse tiho, tudi ulica je že utihnila, samo burja je divjala po ulicah iii nosila seboj sneg, ki je jjočasi nale-taval. Nenadoma se je ustavil sredi sobe. Zdelo se mu je ko da bi se skozi razpoko v vratih (vrata .so ostala zaprta) priplii/il v sobo neznan. visok, vitek čjovek, v dolgi obleki, s svetlim obrazom, jiodoben angelu, in ga gledal z velikimi jasnimi očmi. »Kdo si? Kaj hočeš?« ga je vprašal bogatin. »Kdo sem jaz? Poglej me in videl boš, kdo sem!« je odgovorilu prikazen s tihim, prijetnim glasom. »Pa zakaj si prišel?« »Prišel sem, da ti pokažem najboljše dobro delo. Hočeš iti za menoj?« »Ah, kaj raje ko tol« »Pojdi I« ln šla sta. Nihče jima ni odpiral vrat, nihče ga ni ogrnil s plaščem. Služabniki so ie vsi spali. Odšla sta na ulico in sredi strašne zime in burje mu je bilo gorko ko poleti. »Pojdi za menoj, kamor te bom vodil, in glej na vse, kar ti pokažem!« Ubogal je. Pred njima se je odprla široka mestna ulica in šla sta po njej. Visoke krasne hiše z visokimi okni, v katerih je gorelo na stotine luči in kjer so se pražnje oblečeni ljudje veselili in zabavi! ob jedi in pijači. Šla sta mimo njih. Konec mesta. Motno 90 gorele svetilke in osvetljevale uboge hiše brez oken in veter je butal ob velike luknje, ki so uadomestovale ok na. »Pojdiva v eno izmed teh hišic Pred njunimi očmi se je odprla slika strašne bede. Ljudje so zamotani v cnnje, da se zavarujejo pred mrazom in vlago, ki se širi [>o zidu in stropu. Na licu se jim je poznala strašna beda in glad. »Vidiš te ljudi?« ga je vprašala svetla prikazen. »Da, v'dim jih.« »Kako ti je pri srcu?« »Trga ge mi srce od žalosti.« »Ali bi rad vedel, kdo so ti in kako spe v tej strašni bedi,« »Ne, ne; ti trpe. a mene boli srce ob tem pogledu.« »Torej jim pomagaj I« Vzel je iz mošnje zlata in ga dal tem ljudem. Šla sta dalje. V mračnem prostoru, kjer je gosjiodaril strašni veter in sipal sneg, se je stiskala na pol gola deca. skrivala se za oglom, kjer veter ni imel tolike moči. Iz njihovih ust so se trgale grde besede in psovke. Na obrazu se iim ie poznalo. H* «0 pripravljeni na vse: tatvino, rop, umor — snmo da bi dobili gorak kotiček ali gorko odejo, košček svežega kruha, da si ublaže neznosno lakoto. »Vidiš te ljudi?« ga je vprašala svetla prikazen. »Vidim jih.« »Kako ti je pri srcu?« »Trga se mi srce od žalosti.« »Ali bi rad vedel, kako oni spe? Mar se res bojiš, da bo tvoja jx>dpora le še i>ovečaln zlo?« »Nikakor ne morem tegn verjeti. Saj ne morem niti soditi o tem, ko še nisem videl njih bede.« »Pomagaj jim!« Potegnil je iz mošnje polno jiest zlata in ga razdelil med nesrečneže. Šla sta dalje. Svetla prikazen mn je pokazala temne, vlažne kleti, kjer so se stiskali gladni starci in starke, nesposobni za delo. Preživeli »o dolgo mukepolno življenje. Malo so doživeli, a še to je bjlo žalostno. Tiste kratke srečne urice, ki so jih preživeli, so bile kakor slapovi v težki borbi. Življenja so že dovolj užili. Zdi se, da prosijo nebesa, naj jim jiošljejo smrt, ki naj jih reži bednega življenja. Toda ne I Njihovi jiogledi te prosijo, da jim pomagaš, da prežive še en dan, dva, vsaj še eno uro. Stezajo ti nasproti roke in žalostno prosijo kruha in gorkote. »Vidiš te ljudi?« ga vpraša svetla jirikazen. »Da, vidim jih.« »Kako ti je pri srcu?« »Krvavi mi ob tem pogleda srce.« »Pomagaj jim!« Obdaril jih je z zlatom. »Sedaj prešiej, koliko si žc razdelil!« »Prekoračil sem že določeno vsoto. Dal sen jim že tretjino svojega premoženja.« »No, in če bi ti hotel pomagati vsem, ki so potrebni jxmioči, ne bi bilo dovolj niti sto takih bogastev kot je tvoje. Pojdi in mir tvoji dušit Sedaj veš, katero dobro delo je najboljše.« »Da, sedaj vem. Najboljše dobro delo je j>omagati trpečim in ne pričakovati za to hvale. Zato pa je treba zapustiti višine nevednosti, na katero me je dvignila sreča, in sam opazovati življenje. Ko mi je tajnik nasvetoval razna dobra dela, sem jih smatral za prazne fraze in mislil, da se to zame ne spodobi. Ko sem pa sam videl življenje teh trpinov, brez kruha in gorkote, mi je bilo težko pri srcu. Hvala ti, svetla prikazen! Sedaj vem, katero dobro delo je najboljše.« Posihmal je nesrečni bogatin, ki je bil sprva najsrečnejši človek na svetu, posvetil vse svoje življenje dobrim delom. Ob konen življenja mu je od vsega bogastva ostalo samo še toliko, kolikor je Kilo potrebno za njegov pogreb. A umrl je v zavesti, da je svoje življenje dobro izpolnil, da je delal dobro. Pouk prikrojevanja krojačem - Šiviljam - neSiviljam Pričetek 4. nov. - Za pletilje Specialni kroji. Praktično teoretično vežbanje. - Oskrb a na željo v zavodu. Zas. krojno učilitte l/ubrana, Stari trg 15 Navodilo za odprfle Odrasli eno veliko žlico Deca fno malo žlico v vodi ali mleku vse ULOOttE BOLEZNI kot Težko prebavo — Neurejeno stolico — Gorečico — Katar v želodcu in črev — Heme-roide — Bljuvanje — Vzdigovanje — Slab duh iz ust — Tvore u želodcu prašek odpravlja ZdllCSlliVO in ilflglO prašek \GNA Navodilo za lelodfrie bolezni Vzemi praška MAGNA na vrhu noža \ maK vode po vsaki jedi. ——mnumjiiai« «■■»»!» n «*»■■■■■■—— V lekarnah in drogerijah en zavoj z navodilom 4 Din. — Po pošti pošilja LABORATORIJ ALGA SUŠAK in priloži pismu 20 Din (ali v znamkah) za pet zavoje\ Regulacija Ljubljanice Poročita obč. svetnika Jarca občin, svetu Glej poročilo o seji občinskega sveta na strani 2. Zgodovina Predpriprave za osušitev ljubljanskega barja oziroma regulacije Ljubljanice segajo več desetletij nazaj. Z deželnim zakonom od 23. avgusta iz leta 1877. je bil postavljen Glavni odbor za obdelovanje močvirja, ki bi imel izvršiti vse predpriprave za osuševalna dela. Z deželnim zakonom od 1. avgusta iz 1. 1906. se je za izvršitev osuševalnih del ustanovil posebni fond, kateremu so imeli v smislu tega zakona prispevati: 1. dežela Kranjska nepovračljiv prispevek v znesku 12% cele vsote. 2; od dežek Kranjske za Barjane izdano posojilo v znesku 33% cele vsote. To posojilo se je imelo 10 let po pri-četku osuševalnih del (julij 1909) vračati tekom 40 let v enakih anuitetah, dotlej pa morajo posestniki plačevati 4% obresti naprej; 3. nepovračljiv prispevek iz državnega melioracijskega fonda v znesku 45% cele vsote; 4. nepovračljiv prispevek mesta Ljubljane v znesku 10% cele vsote. Za tehniško izvedbo regulacije se je ustanovila na podlagi posebnega dogovora posebna stalna komisija. Za izvrševanje izvršenih del bi morala po preteku stavbne dobe (5 let) skrbeli glavni odbor in mestna občina Prišlo je do realizacije projekta leta 1909., ko so bila vsa dela, tičoča se regulacije Ljubljanice in Grubarjevega prekopa, oddana v izvršitev. Po programu bi se regulacijska dela morala izvršiti v roku 5 let, t. j. do konca leta 1915. V juliju 1. 1909. se je pričelo z regulacijo Grubarjevega prekopa in je bilo to delo v maju 1912 večji del dovršeno. Takoj nato je prišla na vrsto regulacija Ljubljanice. Zgradba obrežnih zidov je bila že v najboljšem teku, ko je izbruhnila svetovna vojna in ustavila dela. Sedanje stanje Po osvobojenju je komisija za regulacijo Ljubljanice pričela iznova z nadaljevanjem regulacijskih del, vendar so bili krediti kmalu popolnoma izčrpani. Komisija se je zato razšla in je nadaljevanje del prešlo v kompetenco oblaslno-hi-drotehničnega oddelka v Ljubljani, ki je mala dela z razpoložljivimi vsakoletnimi rednimi krediti skušal nadaljevati. Sedaj delo stoji. Situacija obstoječega stanja izvršenih oziroma neizvršenih del regulacije Ljubljanice je sledeča: . a) Grubarjev kanal z zatvornico )e skoraj dovršen; b) dovršena je tudi regulacija spodnjega dela Ljubljanice od izliva Grubarjevega kanala do mosta na Kodeljevem; c) struga med mostom na Kodeljevem in med šentpeterskim mostom je regulirana in dno ekska-virano samo na desnem bregu, levi breg je popolnoma nedovršen. Pod šentpeterskim mostom je projektirana zatvornica, a se delo sploh ni načelo; d) med šentpeterskim mostom in Frančiškanskim mostom je poleg ureditve brežin, obrežij in naprave ograj potrebna zlasti poglobitev dna struge za ca 2 m in zavarovanje dna z zabetoniranjem; e) v strugi med Frančiškanskim mostom in sv. Jakoba mostom je zidovje v glavnem izvršeno izvzemši ograje in okraske ter betonski zid v zadnjem koncu. V tem oddelku je treba rešiti vprašanje Frančiškanskega in Hradeckega mostu, ki naj bi po prof. Plečnikovem načrtu ostala. Hradeckega most bi se podzidal, vzporedno s Frančiškanskim mostom, ki na bi služil samo voznemu prometu, za pešce se pa naj bi napravila dva mostiča. DELA, KI JIH BO TREBA ŠE IZVRŠITI, so v glavnem sledeča: 1. poglobitev struge Ljubljanice skozi celo mesto za ca 2 m; . 2. dovršitev obrežnega zidovja in obrežja; 3. poprava in dovršitev obrežne ograje; 4. naprava zatvornice pod šentpeterskim mo- »tom; 5. ureditev Frančiškanskega mostu; 6. ureditev Hradeckega mostu; 7. delna regulacija Malega grabna in naprava praga pri izlivu Ljubljanice; 8. delna regulacija Gradaščice in naprava praga ob izlivu v Ljubljanico; 9. popravilo in dovršitev Grubarjevega pre- zopa. Za vsa ta dela se je izdelal nov generalni Iroškovnik, ki — izvzemši električno centralo in ije strojno opremo — izkazuje ca 35 MILIJONOV STROŠKOV a so nekateri občinski svetniki izrazili nekaj pomislekov napram takim in sličnim poizkusom, ki bi dali trgovcem možnost in priliko za dviganje cen raznim predmetom tako, da bi draginja tendirala navzgor in to še določneje ter izraziteje kakor če bi se n. pr. uvedla uvoznina. Najljutejša pa je bila bitka v finančnem odseku ob vprašanju uvedbe uvoznine. Po tozadevnem elaboratu mestnega knjigovodstva bi za časa izplačevanja anuitet znašali celokupni režijski stroški od nosno izdatki 1,500.000 Din v maksimalnem smislu, dočim bi prišli dohodki na 3,000.000 Din v minimalnem smislu. Debata o uvoznini je v fitiančnen, odseku zaenkrat zaključena oziroma odložena, ker ima do nadaljnih sklepov v smislu odločitve odseko-vih članov mestno knjigovodstvo nalog, da izdela in predloži drug e'aborat glede uvedbe novih občinskih doklad s točno ugotovljenim in dognaiiim finančnim efektom. IVIVEA- CREME je dnevna in nočna krema obenem Podnevi Ščiti va6o kožo pred škodljivimi vplivi slabega vremenn. Jo vrh toga posebno prikladna kot podloga za puder kjer proproč-i zumašenje kožnih por s pudrom. Pusti pa, da so puder drži ko io in so da pozneje zopet lahko odstraniti. Ponofii iloluje kožoncgujoCi Lneerlt, katerega vsebuje sum« N'lvea-Crcme, kot glavno rodilno sredstvo vso tkivo pomlajujoč, okrepčujoč in negujoč. Gubo in rugt' hitro ln popolnoma odstraui. Dozo po 3, 5, 10 in 2:! Din. Tube po 9 in 14 Din. - Nivoa Crenie pronikne v kožo in ne ostavlja nikakega bleska. Odpremno skiadi&če v Mariboru, Moljska cestu 5( Gospodarstvo □ Iz oblastno zdravstvene službe. Za sekundarnega zdravnika v tukajšnji bolnici je v pogodbeni lastnosti imenovan dr. Rudolf Lovroc. □ Medenino si je izposodil. Klepar drž. žel. Viktor jo snel od lokomotive ve? j o množino medenine; pri tem je imel smolo. Zasačila ga je kolodvorska želemiška straža, ki ga je aretirala ter odpeljala v zapore. Ta čin aretiranca je zbudil med tovariši precejšnje presenečenje, ker je sicer tekom svoje 12 letne službe bil znan kot priden in zanesljiv delavec. □ Češki brezplačni učni tečaj. Z ozirom na mnogoštevilna vprašanja, ki jih je naše uredništvo prejelo glede omenjenega tečaja, sporočamo svojim čitateljem, da se tozadevni brezplačni tečaj še ni otvoril in da bomo ob otvoritvi javnost o tem pravočasno obvestili. □ >Kazen ne izostane«, to mično gledališko igro uprizori jutri ob pol 18. uri katoliška omla-olicist, sc je izkazalo, tla je ta čudni nočni čuvaj 23 letni Fric iz Sv. Marjete na Dravskem polju, ki je liaš pred 14dnevi dal celjski policiji opravka. Takrat so ga našli na stopnjišču neke hiše na Dečkovem trgu in so ga zaprli. Takrat je tudi prišla iz Mariboru vest, da jc mož sumljiv vloma pri clcktričarju Spragcrju. Odvedli so ga v Maribor, kjer pa je bil izpuščen, šel je na rajžo — on pravi, da ie iskal dela — in prišel 24. t. m. popoldne preko Velenja v Celje. Zadrževal se jc, ker jc imel 100 Din pri sebi, v raznih {»ostilnah, šel v kino, opolnoči pa iz kavarne »Evrope« na Kralja Petra cesti v Kulichovo pisarno, ki si jo jc bil natančneje ngledal pred 14 dnevi, ko sc jo tam predstavil kot kamnosek iz Nemčije in dobil tudi podporo. Pa ni kamnosek, temveč ključavničarski pomočnik brez posla. Na vprašanje, kaj jc hotel z vlomom v pisarno g. Kulfcha, ne ve nič natančnega povedati. Za enkrat so ga vtaknili v zapor, kjer mu bodo vest šc natančneje oprali. Profesor dr. Fran Kovačič iz Maribora, ki predava na II. prosvetnem večeru v ponedeljek dne 28. oktobra ob 8 zvečer v telovadni dvorani Orlovskega doma, je priznan zgodovinar in tudi v mednarodnih krogih poznan raziskovalec zlasti zgodovine tuariborske škofije. Njegova beseda o celjskih knezih bo tedaj posebno tehtna. 0 Pevsko in telovadno akademijo priredi jutri 27. oktobra ob 3 popoldne mlada orlovska družina v Dramljah. Ker vozi popoldne v Dremlje mestni avtobus, bi bilo želeti, da posetiio drameljske brate in sestre tudi celjski orlovski prijatelji. Zvečer se vrnemo preko Št. Jurija z vlakom. Z gnojnično scsnlko nad goreči kozolcc. Dne 22. t. m. se jc vnel kozolec posestnika Jeriča v Prelogah pri Velenju. Na inesto požara jo prvi prišel vzorni gospodar in posestnik Fr. Medved, ki ima blizu kozolca svojo hišo. S svojo gnojnično sesalko je pričel brizgati vodo na goreči objekt in požar toliko omejil, da se ni razširil na drugi blizu stoječi kozolec. Sesalka je češki fabrikat ter more služiti no le kot črpalka za gnojnico, temveč tudi kot ročna brizgalna, ki meče vodo v močnem curku do 15 m visoko. Posestnik take sesalke ima tedaj v njej poleg pripravnega kmečkega stroja tudi brizgalno, s katero lahko vsaj začasno in v gotovi meri prepreči požar ua lastnih poslopjih. Sesalka g. Medveda je menda edina te vrste v naši državi in bo g. Meved posestnikom, ki bi se za njo zanimali, gotovo radevolje s pojasnili na razpolago. Pišejo nam IZ KAMNIKA. Kulturna društva kamniška sc poklonijo spominu naših istrskih mučenikov. V nedeljo 27. oktobra ob pol 11 bo v nadžupni cerkvi na šutni sveta maša zadušnica za padlega Gortana. Cerkveni govor bo imel preč. g. Doktoric iz Ljubljane. V nedeljo dop. bodi posvečen spominu naših žrtev. Županstvo je že pozvalo meščane, da izobesijo žalne zastave v nedeljo dop. V nedelje vsi na Šutnol IZ RUŠ. V nedeljo, 27. I. ni. obhajamo v smolniški cerkvi všimonovo nedeljo«, obletnico blagoslovitve in obenem nedeljo lovcev in drvarjev. Ob desetih bo pridiga in sv. maša. Prijatelji solnčnega in zelenega Smolnika ste vabljeni! Tudi za telesne potrebe bo v Hlcbovem domu dobro poskrbljeno. IZ KOČEVIA. Narodni muzej. Na svojem sestanku 17. oktobra so kočevski intelektualci sklenili, da osnujejo do prihodnjega leta, v katerem bodo svečano proslavili 600 letnico, odkar so se naselili kočevski Nemci na Kočevskem, svoj narodni muzej. Renovacija. Kavarnar g. Alojzij Schleimer je prenovil docela svoj kavarniški lokal in ga primerno dekoriral. Otvoritev prenovljene kavarne bo v soboto s koncertom. Cerkveni vestnih Stolna mladeniška kongregacija ima v nedeljo (27. oktobra) ob dveh popoldne v Alojzijevišču izreden shod. PosluSate lahko na vsak radio spre-jemalec s poljubnimi elektronkami, toda pravi godbent užitek Vam nudijo samo Tungsram-BariumceDi. Radio Programi Radio-Ljubljana i Sobota, 26. oktobra: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert Radio-orkestra. 18.30 Esperautski tečaj. 19.00 Vzgojno predavanje šolskega uprav. Pero Horna. 19.30 Nemščina, poučuje prof. dr. Grafenauer. 20.00 Šlagerje poje g. Premic, nato večer slovanske glasbe, izvaja Radio-orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Jonny jazz, vmes poje šlagerje g. Rus. Nedelja, 27. okt.: 9.30 Prenos cerkv. glasbe. 10 Versko predav. dr. Rant. 10.20 Domovina naših domačih živali; prof. Jarc. 10.50 Reproducirana glasba. 11 Koncert radio orkestra. 15 O vinogradništvu; predava vinolog g. Kuret. 15.30 Reproduc. glasba. 16 »Kdor drugim jamo koplje«, veseloigra. 16.30 Koncert radio-orkestra. 17 Bohuslavovi življenjski in gled. spomini, recitira g. Gregorin. 17.30 Koncert radio orkestra. 20 Večer opernih arij, poje ga. Sax-Pristovšek. 21 Valčkov večer radio orkestra. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert radio orkestra. 23 Napoved programa za naslednji dan. Drugi programi: Nedelja, 27. oktobra. Belgrad: 9 Prenos službe božje iz katoliške cerkve. 12 Koncert ruskega pevskega zbora. 17.05 Koncert cigan, orkestra. 20.30 Koncert na harfo, oboo in flavto. 21.50 »Da se izmenjamo«, veseloigra. — Zagreb: 17 Lahka glasba. 20.35 Koncertni večer. 22 Koncert. — Varšava: 10.15 Prenos iz katedrale v Poznanju. 12.10 Simfonični koncert. 15.20 Pol ure glasbe. 16.20 Reproducirana glasba. 17.40 Koncert italijanske glasbe. — Budapest: 8.30 Slovesna sv. maša. 10 Nabožna glasba. 17.15 Zabavni koncert orkestra. 19.35 Pester večer, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 10.20 Zborno petje deškega zbora. 11 Orkestralni koncert. 16 Koncert ženskega simfon. orkestra. 18.45 Koncert komorne glasbe. 20.05 »Orlov«, opereta. — Milan: 12.30 Koncert radio orkestra. 16 Radio drama. 18 Radio kvintet. — Praga: 20 Orkestralni koncert. 21 Ljudski koncert. — Langenberg: 16.30 Popoldanski koncert. 20 Ljudski koncert. — Rim: 17 Pevski in orkestralni koncert. 18 Plesna glasba. 21.02 Vojaški koncert. — Berlin: 18.15 Zabavna glasba. 20 Iz kraljestva filma. Katovice: 10.10 Služba božja. 12.10 Simfonični koncert. 16 Ljudski koncert. 20.30 Koncert iz Schuman-novih del. — Stuttgart: 12 Promenadni koncert. 17 Popoldanski kortcert. 19 Koncert za cello in klavir. 20 »Malmgreen«, radio drama. 21.15 Koncert za saksofon. — Bratislava: 10.30 Ljudska glasba. 16 Orkestralni koncert. 19 Plesna glasba. 20 Koncert iz Prage. —Torino: 16.30 Radio kvinlet. 19.15 Radio orkester. 20.30 Prenos opere. — M. Ostrava: 16 Popoldanski koncert. 19 Plesna glasba. 20 Ljudski koncert. Iz društvenega življenja Akcijski odbor za uslanovifev ljubljanske podružnice Hrvatskega trq. društva »Merkur« v Zagrebu, sklicuje sestanek privatnih nameščencev za ponedeljek ob 8. uri zvečer v prostorih hotela Štrukelj z dnevnim redom: 1. Socijalno zavarovanje in privatni namečšenci. 2. Evenlualije. Ameriška reklama V severnoameriških Združenih državah je postala reklama že zdavnaj neke vrste znanost. V par letih je izšlo nad 100 knjig, ki razpravljajo na znanstveni podlagi o prodajnih metodah in o najrazličnejših vrstah trgovske propagande. Na številnih trgovskih šolah in univerzah se vršijo tečaji za reklamo in cela vrsta teoretikov in praktikov za reklamo živi dobro v Ameriki. Saj so dobro plačani. Nek ameriški kritik piše že o priznani umetnosti pisanja inseratnih tekstov. In mnogo znanih pisateljev se je že začelo pečati s tem. Kakšna je reklama v Ameriki, se vidi iz cen za časopisne iuserate: cela inseratna stran v sNew York Times« stane 12.000 do 20.000 dolarjev. V največjem ameriškem tedniku »Saturday Evening Poste pa stane celo 60.000 dolarjev. Pri desetkratnem in-seriranju pa samo 50.000 dolarjev. Ta list n. pr. je uvedel celo poseben cenzurni oddelek za zaščito svojih čitateljev pred varljivimi ponudbami. Nadalje morajo tvrdke po cele mesece čakati, da pridejo na vrsto, čc reflektirajo na izvesten prostor. —o— Glavni predmeti našega izvoza v mesecu septembru so bili (vse v milj. Din; v oklepajih podatki za avgust): pšenica 141.0 (372.1), fižol 36.7 (9.6), sadje sveže 38.1 (20.9), konoplja 11.8 (16.5), goveda 21.8 (23.8), prašiči 26.0 (47.8), drobnica 20.0 (14.2), sveže meso 14.2 (19.9), jajca 39.4 (60.6), drva 15.6 (20.7), stavbni les 124.3 (117.1), železn. pragovi hrastovi 11.4 (14.6), cement 13.8 (14.9), baker 44.0 (13.9 milij. Din. Konzumno društvo za Slovenijo. V poslovnem letu 1928/29 je društvo otvorilo 4 nove prodajalne, tako da je število oddajališč naraslo na 49, članov pa od 16 na 17 tisoč. Bilanca izkazuje pri 2.5 (2.2) milij. lastnih sredstev 9.2 (6.6) milij. hranilnih vlog ter 5.2 (7.5) milij. upnikov. Čisti dobiček zadruge znaša 33.701 Din napram 15.589 Din za 1927/28. Zaloge blaga so se lani zvišale za 0.45 milij. Din, pa tudi dolžniki so se zvišali za ca 0.07 milij. iu dosegli 1.96 milij. Din. Uspelo pa je zadrugi znižati svoje dolgove in upnike. Kuponi št. 5 od obveznic 4% posojila za finančno likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini zastarajo dne 31. oktobra 1929; do tega dne jih bodo izplačevale vse davčne uprave. Ferrum, d. d. za rud. in top. proizvode v Zagrebu, ki namerava likvidirati, objavlja bilanco za 1928 iz katere je razvidno, da znaša izguba za 1927-28 1.46 milj. Din napram 1.18 milj. v poslovnem letu 1926-27 in to pri kapitalu 3, upnikih 6.2 (8), dolžnikih 5.1 (8.7) in blagu 1.2 (0.8) milj. Din. Nelojalnost. Žc smo imeli priliko opozoriti na doslovne prevode naših sestavkov v zagrebškem »Jug. Lloydu« brez navedbe vira, toda, kakor vidimo, žal brez uspeha. Kajti petkova številka (247) prinaša dosloven prevod našega poročila o slovenskem lesnem trgu, ki je izšel v sredo. Smatramo za ponovno potrebo opozoriti na to nelojalnost. Nove telefonske zveze. Belgrad, 25. oktobra. AA. Minister javnih del je izročil prometu naslednje telefonske zveze: Zagreb—Rosenheim, Šoštanj —Gradec, Valjevo—Budimpešta, Belgrad—Celovec, Topusko—Dunaj, Zagreb—Amsterdam, Rot-terdam—Haag, Oroslavlje—Dunaj—Brno, Donji Mi-holjac—Nagyarad, Valjevo z vsemi večjimi mesti Švice, Pančevo—Budimpešta—Dunaj, Sombor—Dunaj, Zagreb—Ljubljana—Turiu. Sporazum v motorni industriji. Berlin, 25. oktobra. AA. Med tvoraico »Dornier« in ameriško tvrdko »General Motors Company« je bil dosežen sporazum o bodočem sodelovanju. Povišanje kapitala Creditanstalta. Z Dunaja poročajo, da se bo 14. nov. vršil občni zbor Creditanstalta. Kapital bo zaradi fuzije zvišan od 85 na 96 milij. šilingov z izdajo 275.00 delnic. Dalje se bo sklepalo o ponovnem zvišanju kapitala od 96 na 125 milijonov šilingov. Zvišanje kapitala. Kraljevska nizozemska pe-trolejska družba (Royal Dutch) zvišuje kapital od 600 na 1000 milj. (miljardo) hol. goldinarjev, torej na skoro 14 miljard dinarjev. Borza Dne 25. oktobra 1929. DENAR Dočim je gibanje tečajev v Curihu poslale neenotno (London n. pr. je popustil, Newyork pa se jc učvrstil), so pri nas devizni tečaji nadalje popustili. Promet je bil znaten (največ v devizah Dunai in Praga). Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, v ostalih pa jc intervenirala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2280 bi., Berlin 1350.50—1353.50 (1352), Bruselj 790.96 bi., Budimpešta 989.32 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 792.69— 795.69 (794.19), London 275.84 bi., Newyork 56.42 bi., Pariz 222.66, Praga 167.16—167.96 (167.56), Trst 295.15-297.15 (296.15). Zagreli. Amsterdam 22.806, Berlin 1350.5— 1353.5 (1352), Bruselj 790.96, Budimpešta 987.82-990.82 (989.32), Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 792.69—795.69 (974.19), London 275.44—276.24, Newyork 56.32—56.52 (56.42), Pariz 221.66—223.66, Praga 167.16—167.96, Trst 295.20—297.20 (296,20). Belgrad. Berlin 1350.5—1353.5, Budimpešta 987.82—990.82, London 275.44—276.24, Newyork 56.32—56.52, Pariz 221.66—223.66, Praga 167.16— 167.96. Milan 255—257. Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.42, Budimpešta 90.20, Bukarešt 3.085, Dunaj 72.50, London 25.16, Madrid 73.90, Ne\vyork 516, Pariz 20.33, Praga_ 15.27, Sofija 3.7375, Trst 27.045. Dinar notira : na Dunaju (deviza) 12.5875, (valuta) 12.59, v Londonu. Ne\vyorku in v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštedioua 887.50 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den.. Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 420—422, kasa 420 —422, termini: X. 420—422, XII. 426— 427 (427), III. 400—402, 7% inv. pos. 84.50—85 (84.75), agrari 53.50—51 (53.50). Bančni papirji: Union 202-201, Poljo 16—17, Hrv. 50, Kred. 93 den., Jugo 81.50, Ljublj. kr. 123 d., Nar. 8150 d., Prašted. 895—905 (895), Srpska 156 d., Zem. 125 —130 (125), Obrtna 36 d., Etno 164 d., Kat. 32 d., Našice 1500—1570. Ind. pap.: Guttmann 180—190, Slavonia 140 d., Slavex 96—100 (96), Danic? 197.50 bi., Drava 305—330, Šečerana 405—412.50 (410), Osj. ljev. 210-215, Brod. v. 130-135 (130X Union 140—145, Isis 19.50—20, Ragusea 425—430 (430), Trbovlje 465-475, Vevče 132 d., Nar. šum. 43 bi., Piv. Sar. 195 bi., Nar. mlin. 20 d., Jadran, plov. 500—510, Oceania 162—185. Boglrad. Narodna banka povpraševanje 8280, 7% inv. pos. 84—84.50, agrari 53.50—54, voj. škoda prompt 421.05—423, XII. 427—427.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85.40, Wiene.' Bankverein 21.70, Creditanstalt 52.30, Escompteg 171.50, Aussiger Chemische 251.25, Alpine 36.30, Trboveljska 58.25, Kranj. ind. 37.20, Rima Murany 112.15. Les Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vagoni tramov. Tendenca neizpremenjena. Žito Radi slabejše tendence inozemskih tržišč se je promet na našem domačem žitnem trgu nekoliko poslabšal, vendar so ostalo cene povsem neiz-premenjene, isto tako tudi položaj. Pšenica bačka velja 195, umetno sušena koruza pa 145—150 na-ldadalna postaja v Bački, a pšenična moka in ostali produkti so povsem neizpremenjeni. Ponudba je dosti jaka, vendar izgleda, da se čvrsta roks ne udeležuje prodaje. V Ljubljani notirajo (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): pšenica bač. 80— 81 kg 2% 245-247 50, 79-80 kg 2% 240—242.50, uz. bi. 232.50—235, sr. 80 kg 1% 235—237.50, 77 kg 2% 230—232.50, si. 77 kg 225-227.50, rž 72—73 kg 2% 215.217.50, moka Og vag. bL fko Ljubljana 355 do 365, koruza laplatska 265—270, bč. ml. tar. 210 do 212.50, nav. vozn. 215—217.50, ječmen bač. oz. 66—67 kg 205—207.50, oves bač. 210—212.50 Din za 100 kg. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Koruza bač., sr., ban. 105—100, bač., sr., ban. X. in I. 125—130, bač., sr., ban. Dunav 142.50—147.50, posušena X. 145—150, rž suha Dunav 150—125. Promet 14 vag. pšenice, 1 vag. ovsa, 39 koruze, 5 moke. Sombor. Pšenica bač. žel. prompt 182.50— 187.50, ban., sr. in slav. 180—185, ban. Dunav in Bega šlep 190—195, ban. Bega kanal 185—190, bač. potiska 195—200. Oves bač., sr. in slav. 137.50— 142.50. Rž bač. 145—150. Ječmen bač. 63/64 kg 115 do 125, bač. pomlad. 65/66 kg 140—150, baranjski pomlad. 66/67 kg 150—160. Koruza bač. nova 105 do 110, umetno sušena za okt.-nov. 142.50—147.50, bač. v storžih 75—85, bač. stara 150—155. Fižol bač. beli 590—600, bač. beli izbrani 600—610, bački mešani 340—360. Pšenična moka ničla 290— 295, št. 2 270-285, št. 5 240-250, št. 6 240-250, št. 6 215-220, št. 7 180-190, št. 8 120-130. Otrobi bač. pšenični 100—105. Tendenca neizpremenjena. Promet \TLYi vagonov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica okt 21.35-21.49, zaklj. 21.70-21.75, marec 23.32-23.73, zaklj. 23.73-23.74, maj 24.05-24.40, zaklj. 24.42—24.43, rž okt. 15.60, marec 17.30—17.68, zaklj. 17.70-17.72, koruza maj 17.12-17.43, zaklj 17.42-17.43. Hmelj Niirnbcrg, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je bilo pripeljanih na trg 250 bal, prodanih pa samo 100. Dasi je bilo manj povpraševanja, se je dosegla cena za hmelj dobre barve in za prvo kvaliteto od 50—90 mark. Cene za domači hmelj so še ne-izpremenjene. Za tranzitni hmelj se tudi danes ni zvedelo o nobenih kupčijah, posebno ker ni bilo na razpolago blaga v zahtevani prvi kakovosti. Tudi za inozemski hmelj so cene ostale neizpreme-njene. Razpoloženje mirno in še nadalje neizpremenjeno. Živina Mariborski svinjski sejem 25. t. m. Pripeljanih je bilo 390 svinj in ena koza. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 90 do 100 Din, 7—9 tednov 125—250, 3—4 mesece 350— 400, 5—7 mesecev 450—500, 8—10 mesecev 680— 800, eno leto 1000—1400; kg žive težo 10—12.50, kg mrtve teže 17—18.50: koza 200 Din. Prodanih je bilo 282 komadov in 1 koza. Izmed sodobnih književnih izdaj so dr. Ivan Pregllevi izbrani spis! priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Iz sodobnega kulturnega gibanja AH ie krščanstvo odpovedalo V »Stimuien der ZeiU (oktober 1929) odgovarja na to vprašanje s čudovito jasnostjo in glo-bokostjo Maks Pribilla S. J. Opazujoč druge duhovne sile: moderno kulturo, moderno filozofijo, socializem itd., moramo ugotoviti, da je vse v nekem propadanju, ako ne razpadanju. V težkih in aktualnih življenjskih vprašanjih, bi moralo krščanstvo pokazati večjo in uspešnejšo silo, ker zahtevki morajo biti pri slednjem višji, kot pri vsa-keon drugem nazoru. Tu je jedro vprašanja: kdo je odpovedal? Krščanstvo ne, ker kot božja ustanova no more odpovedati; odpovedali so kristjani. V javnem življenju mnogi velikokrat sploh niso kristjani, a neuspehi zadenejo krščanstvo. Vendar pa se pojavi nov ugovor: krščanstvo naj bi v 2000 letih vzgojilo prave kristjane, tako da bi prenehale velike krivice med narodi in v družbi. Evangeliji in zgodovina katoliške cerkve ioprič.ujeta, da so bile vedno solnčine in senčne strani, plima in oseka v vrstah kristjanov. Poleg nepopisne gorečnosti in žrtev mučenikov v prvih stoletjih krščanstva, se pojavljajo enake tožbe in pregreški, ki se ponavljajo v vseh polnejših stoletjih. Ze listi apostola Pavta slikajo včasi dovolj temno življenje spreobrnjencev. »Vsi iščejo svojo, ne stvar Jezusa Kristusa« Fil 2, 21. Tudi slavna doba preganjanj kristjanov vsebuje marsikak žalosten list, kot poroča to Ciprijan v spisu »De lapsis< — veliko število kristjanov je odpadlo. 19. in naše stoletje kažejo porast brezverstva, Jri je zajelo znanost, literaturo in tudi ljudstvo, boj liberalnih iu materialistično- socialnih idej proti cerkvi, --■ kaže pa na drugi strani izgraditev in utrditev cerkvenega javnega in privatnega življenja, bogata znanstvena teološka literatura, boj proti brezverstvu in razširjanje sv. vere po misijonskih deželah. Trajen boj med lučjo In temo, med resnico in lažjo, med vero in nevero, med krepostjo in grehom je usoda krščanstva. Jeruzalem in Babilon sta obhajala v vseh časih svoje zmage in triumfe. V evangelijih napoveduje božji Ustanovitelj jasno ta razvoj in svari pred iluzijo nebes in zemlji. Vedno bo rastla ljulika med pšenico, vedno bodo pridni in leni hlapci, pametne in nespametne device. Zakaj ni krščanstvo na stakiem zmagoslavnem pohodu? Notranji vzrok je jasen: krščanstvo je kraljestvo milosti, ki je prepuščeno človekovi svobodi, slabosti in zlobi. Točno opredeli to misel sv. Avguštin: »ki te je ustvaril brez tebe, te ne posvečuje brez tebe.c Bossuet pravi: »Vsaka ustanova, celo božja, izgubi nujno nekaj na svojem sijaju, kakor hitro je postavljena na zemljo. Človek pokvari vse ln pomeša svoje z božjim. Srečni moramo biti, da ne pokvari sploh vsega in ne odvzame vsemu znaka božjega tzvora.< Ne smemo se torej čuditi, ako očigled velikih zahtev kruščanstva nekateri odpovedo. Dejstvo je, da se vedno in povsod najdejo mnogi, ki kljub notranjim in zunanjim oviram Izpolnjujejo krščanske zapovedi in streme za popolnost ja Nastaja nova težava: Zakaj je kljub jasnemu nauku evangelijev vsak čas toliko tožba o verskih ta moralnih izgredih. Potrebno je poudariti, da ne smerno izjave kronistov, pesnikov in pridigarjev v posameznih dobah vzeti kot izčrpna poročila tedanjega časa, ker so pogostokrat pretirana in preostra, alt pa se grehi posameznih velikih osebnosti posplošujejo za vao tedanjo dobo. — Moč in blagoslov krščaske tradicije, ustvarja brezdvomno krščansko atmosfero. Vendar se pričenja vzgojno delo cerkve pri vsakem novem človeku, pri vsakem novem rodu z nova. In kakor je bil med prvimi apostoli izdajica, tako je mogel tudi iz čisto katoli-Ikega okolja in vzgoje vzrasti Voltaire. Krščanstvo si more pri posameznikih in v množini obdržati doseženo višino samo s stalnim bojem in sodelovanjem proste volje. Brez tega nastopi ne samo nazadovanje, ampak pravcati razpad. Upoštevati je treba, da ima človeštvo o krščanstvu visoko pojmovanje. Evangelij nam slika Ideal. Življenje pa zelo slabotno odseva v lepi sliki ideala. Duševna in uravna povprečnost večine ljudi predstavlja ideje krščanstva okrnjene in zmali- »Velika abeceda" v Zagrebu Koncert dveh Francnzm' OledaliSka uprava v Zagrebu je po časopisju sporočila, do je »Velika abeceda« zmagoslavno prešla veliko število odrov v Franciji, Nemčiji in celo Rusiji. Posebno to poslednje mora človek verovati. Ker končno, kaj more rdečim bolje služiti za obtožbo proti »bnržuj-ski« družbi kot ta komedija, ki jo je g. Pagnol izvrstno obdelal, delo pospešil in osebe dobro karakteriziral. G. Pagnol je hotel podati karakteristiko povojuega človeka in njegova komedija je v stvari ostra obsodba povojnega pohlepa po denarju, za katerim hlepi brez ozira na sredstva vsakdo. Pred denarjem vsi pripogibajo koleno in se mu klanjajo. Tako občinski svetnik kot rodoljub, »ugledn patriot«, človek, ki je z ministri per tu, njegova ljubica, ki se utla-ja vsakemu, ki ima denar ali vsaj upanje, da ga bo dobil. Ravno tako časopisje, ki si izstavlja nalogo dvigunja moralne zavesti, ki po svojih organih odkriva korupcijo, toda jo tudi — za dober denar — zataji Zadnji Mohikanci so med — profesorji. Vsekakor hočejo ohraniti svojo moralo pred vojno; toda ko rodoljub rabi, da mu nekdo na pošten način pred vojno opravlja povojne posle, pristane siromašni profesor Topaze da da svoje spoštovano ime »mestnemu očetu« za njegovo ugenturo. Spočetka se boji; še ga grize vest, hodi okoli v svoji staromodni salonski suknji, z dolgo brado, starinskimi očali, in v času, ko je mislil, da jc policija za njegovim hrbtom, se odloči, ne vc-doč, kako je treba napraviti odločno gesto proti $javni vesti«, da ne objavi njegove umu-zanosti, da si skrajša življenje. Med tem, ko je videl, kaj prav za prav policijo zanima in kako vsi služijo denarju, prekine spoštovani gosjx>d profesor s svojo preteklostjo predvojnega profesorja in postane iz človeka, ki je predaval o morali, navaden povojni korupcijonist, človek dela, agilen in spreten, ter se mu posreči, da izrine iz podjetja prejšnjega podjetnika in postane sam lastnik ugenture. Njegov prijatelj, tudi profesor, ko je videl, da je zašel prijatelj na krivo pot, da skuša rešiti. Med njima pride do besednega dvoboja. Ko pa prijatelj opazi, da je bil Topaze počaščen z razgovorom s strani g. ministra, globoko sname klobuk in z velikim zadovoljstvom konstatira, da Toj>aze nima tajnika in da bi mu lahko on — pridigar morale in zadnji profesor — postal tajnik. Torej, vse se jc preokrenilo. Vsi so postali Topazi... Razume sc, da je publika odobravala. Posebno, ko je bilo govora, da so vsi enaki. In nihče ni, verjetno, pomislil nase. Igralci so bili dobri in komad, ki je sicer izredno hvaležen za oder, je doživel z dobro igro velik uspeh. Morda je samo režiser preveč podčrtal Topaza kot profesorja. Topaze je vsekakor moral pozabiti — dežnik in biti do skrajne mere neroden. Samo ne vemo, če je bilo treba, ko se že v mnogih deželah opaža težnja, da se prekine s tistim vrtoglavim pohlepom za denarjem, vprizoriti delo, ki govori: mi vsi smo, prijatelj, lopovi. Vsi smo enaki — od profesorja do ministra, od časnikarju do industrijalca in mestnega očetu. AH ni tak komad uteha resničnim lopovom? Disky. Nušičeva „Velika nedelja u Skoro ves svoj renomč je Nušič dosegel kot narodu kakor gosj»odi všečen kontediogruf. Sicer je posebej v prvih letih svojega literarnega udejstvovauju žel precej uspehov z novelami (zbirka: Ramazauske večeri) in se udej-stvoval tudi na drugih književnih področjih, ali največ moči in umetniške sile je pokazal v komedijah, od katerih so nekatere stalno v belgrajskem gledališkem programu. V soboto 26. t. m. pa bodo Belgrajčani na deskah videli Nušičevo tragedijo: Velika nedelja (Veliki teden), ki je sicer že zdavnaj napisana (pred dvanajstimi leti v begunstvu v Parizu), ali ni do zadnjega nihče drugi zanjo vedel, ko samo avtor. Vsebinsko je delo do kraja preprosto; v treh dejanjih nam poduja Nušič: odhod z domače zemlje, beg skozi albanske klance in vrnitev na razrušena ognjišča. Da navedem par avtorjevih misli o drami sami, ki jih je pred nekaj dnevi prinesel eden od prcstol-niških dnevnikov: »Velika nedelja ima dva osnovna tipa. Jedun je tip vojnika, koji se Cene. A bi bilo krivično, ako ne bi upoštevali konkretnih razmer. Kdor je zdrav na telesu in duši, v srečnih družinskih razmerah vzgojen, temu ne povzroča krščanstvo prevelikih težav in ga dovede do zmage. Kjer pa ni teh pogojev — koliko jih je! — potem pa je izvrševanje krščanskih življenjskih praveev v stalni nevarnosti, ali bo zmagal ali podlegel. Življenje ne teče v preprostih in ravnih črtah in zato je sodba težka, ker ne moremo prodreti v vse duševne odtenke, ki so lahko skupek duševnega boja, ki konča lahko s padcem, vendar zasluži l>reje usmiljenje kot strogost. Tretja napaka pa je presojanje krščanstva zgolj samo, kitko se pokaže v javnosti. Božje kraljestvo je bistvena duhovna sila. Ko gledamo propad javnega življenja, prezremo dejanja vere in ljubezni, ki jih vrši preprost kristjan. V nemoči presoditi ogromnega nevidnega vpliva krščanstva na duše vsega človeštva, moramo priznati veliko aktivo krščanske bilance, ki je razpisana v knjigi življenja, ki jo more čitati samo božje oko. bori i stvara, a drugi je tip starca, koji prikazuje snv onaj prirodni razum našega naroda, razum koji shvata sve stvari pravilno, instinktivno, sa k raj no m moralnem instinitošču i ne-posrednošču ... To je najiskreneje moje delo, a i naj tragični je.« In še to-le je zase dejal: »Moja lična (osebna) tragedija je ogromna i tako duboka, da sam ja sam u sebi gušio i tama-nio (krotil) nagon i želju da pišem komediju. Smatrao sam, da je to profano, da je to blas-femija, da je to odricanje prava iskrenosti, da je to laž...« Uspeh je tragediji zagotovljen, dasi je stilno delo preprosto in vsebinsko brez zapletljajev in intrig. Vedeti je treba, da je Nušič vse to sam doživel in zato tudi nazorno podal. Režira izkušeni Ginič. Zadnji čas je Branislav Nušič opažen tudi v inozemstvu. Tridejansko družabno dramo: Knjiga druga, ki še ni izšla, bo verjetno prineslo eno od pariških gledališč. Prav isto je z: Opasno igro. ki sta jo pofranoozila Vesa Markovič in Phileas Lesbergue. Za to zadnje delo se zanimajo tudi nekateri češki in nemški odri. Tone P. Bolgarski filmi Začetek letošnje sezije ie prinesel dva nova domača filma. Kritika zelo hvali preprosto zgodbo >Po ruskem požaru«, katere vsebino tvori povest bolgarskega pisatelja Pančo Mihajlova. Ruski emigrant, poročnik, v spremstvu zvestega vojaka služabnika, živi kot preprosti brodar v Varni. Zagleda se v lepo inžemerko in ji sledi v premogokop Pernik, kjer naposled ozdravi od nesrečne ljubezni in se srečno poroči z vnukinjo starega rudarja. Režija je delo urežova. Naslovno vlogo igra umetnik Narodnega gledališča Kisimov, ki deli svoj usf>eh s Karpovim v vlogi zvestega vojaka. Poleg bolgarskih nastopa v filntu več ruskih moči. Drug film, »Uličnite božestva« v režiji Gendova, je samo »napeta« in plitka predmestna zgodba s pijanci, vlomilci in morilci. Lepa igra ljubljenca sofijskega občinstva Trandafilova in gospe Gendove ne more rešiti bedaste vsebine. Kritika poudaija, da morajo biti filmski rokopisi polnovredno literarno delo, kakor to dokazuje tudi uspeh igre »Po ruskem požaru«. itiifi ifeA&j UžMMl Odč. Blanche Dufour, sopranistka, kt nastopi na francoskem koncertu v ponedeljek. Dve mladi franooski umetnici l>osta v ponedeljek v dvorani »Glasbene Matice« otvorili letošnjo koncertno sezono. Ta otvoritev jc nad vse častna, kajti grič. BI a n c h e Dufour, sopranistka in gdč. Marcelle H ene in, pianistka, sta resnični umetnici. Prva je solistka znane francoske umetniške družbe »Concerts Pasdeloup«, druga ena najuglednejših članic ustanove »Concertes symophoniques de France«. Pestrost progTama tega koncerta je za Ljubljano novost. Prepričani smo, da bo ljubljanska publika znala primerno ceniti nastop obeh umetnic. Ali ie mogoče preprečiti vojno 7 Don Luigi Stnrzo, bivši tajnik italijanske Partito Popolare, je za pariško revijo »La Po-litirjue« napisal članek pod gornjim naslovom. Obravnuva vprašanje, je li možno izločiti vojno kot mednarodno politično institucijo. Poudarja, da vojna ni nikaka institucija, ki bi iinela značaj neizpodbitnosti. Nasprotno, po znakih zadnje dobe sodeč, ji je prisojena ista usoda, kakor suženjstvu in [>oligamiji, ki so v svoji dobi tudi izgledale kot nedotakljivi činitelji. Danes je suženjstvo in mnogoženstvo zasledovano kot zločin. Dva momenta sta, ki predstavljata največjo težavo za rešitev problema: socialni in politični. S socialnega stališča je skoraj nemogoče izpremeniti obstoječi mednarodni red brez sile; politično pa izgleda, da je nemogoče zasi-gurati miren razvoj narodov, ki niso vojaško zavarovani. In vendar se je v socialnem boju posameznika položaj v toliko spremenil, da je posamezniku s pomočjo neposrednega vpliva na zakonodajo omogočeno vplivati na razvoj socialnih oduošajev. Politično pu obstojata tudi že dve edinici, ki sta v svojem krogu preprečili izpade mednarodne anarhije. Sta to: Združene države Amerike in angleški imperij. Za organizacijo ostalega sveta predlaga tudi Sturzo: Panevropo, Azijo in ruski imperij. Velika težava za rešitev problema obstoja v dejstvu, do Društvo narodov nima nikake oborožene sile, kar bi bilo za avtoriteto neobhodno potrebno. Toda pravni in moralni prestiž Društva narodov bo končno vseeno nadvladal; isto tako, kakor je danes tatvina obsojena v odnošajih posameznikov, ravno tako bo sčasoma možno kaznovati kot zločinca, kdor bi skušal povzročiti vojno. Češke književne novost Eno izmed najlepših potopisnih knjig v bele-tristiki uam je dal Jaroslav Durych s svojim esejem »Pout do Špančlskac (Pot v Španijo, izšla v Pragi pri Ladislavu Kuncifu). Z dvema olomu-škima duhovnoma je Durych lani potoval v Španijo, pa je zdaj napisal o svojih vtisih to knjigo. Durych ljubi svet zavoljo njegove izrednosti, raznolikosti in zanosa. Zmiroau znova ponavljanih tipov opisovanja pri njem ne najdemo: vse izžareva iz individualnosti posameznih objektov. Vsako dekle ima nekaj svojega, vsaka je drugačna in ima čisto svojevrstno prelestnost, nasmeh in svoje sklanjanje glave. Čujete iz knjige zvonkost dekliške govorice, lepoto krajev; ko prečitate poglavje o barcelonski bednosti, ki je zaodota v trdo molčanje čudovitih barcelonskih čevljarjev, in glad, vsepovsod glad, pa izveste, odkod neprestano ustaje in revolucije Španskega ljudstva. Vse polno je svetišč: cerkev jim je vedro pribežališče in dom. l)urych piše: »Španska bodočnost je podobna tem kamenitim svetiščem, ki so edino, pa zato začudo lepo okrasje španske. Glad, žeja, suša, pustinja in skalovje, — vse to prav za prav ni nič. kadar vstane svetišče, trdno in veličastno. Cerkev — to je. vse. Drugega tu ni.< — Vse, kar je v to knjigo pisatelj položil, je zanj prav za prav šele pesniški material in malenkosti, ki čakajo na razširitev, na sintezo. Katje zdaj razsežno poglavje, bo morebiti zgolj kratka stran, droben stavek v veliki povesti (primer Dn-rychova monumentalna historična trilogija o Al-brechlu iz Valdštajna), kajti Duryeh vidi iz časovne oddaljenosti najbolj ostro in seže v bistvo, pa se bo na vse te stvari kakor zgleda gotovo še povrnil. S kratko besedo: »Pout do špančlska« nam zgovorno priča o polnokrvnostl in tskristallztraaooti l)uryc.hovegn pesniškega stvarjanja. V založbi Sfinx je znani legionarski pisatelj Rudolf Medek pred nedavnim izdal izbor svoje proze izza predvojnih let, z naslovom »Vinny ker« (Vinska trta). Knjiga nosi vse znake Medko-vega notranjega razvijanja, razraščanja iu njegove miselne izdelanosti. V teh legendah je avtor spretno združil krščansko mistiko s poganskim duhom in preprel davni srednji vek s čisto novodobnim dogajanjem in našo miselnostjo. Tem drobnim stvarcam je vdahnil initologlčno čudežnost, snov je pe-strovito in privlačno obdelal iu prežel z inuziko svoje besede. Najmočnejša se mi vidi med vsemi novela »Vino.:, ki nas docela prevzame s svojo ^puptivnostjo in krepkim besedjem, Rudolf Medek je član Akademije iu eden izmed polavitnih legio-narskih pisateljev. Za nekatere svoje spi6e je prejel državno literarno nagrado. Nekam preveč neugodno je pisal del češke kritike o dveh poslednjih delih Josefa To mana, o drami »Čcrne slunce« (Črno solnce, izdal Fr. Obzina, Vyskov) in romanu z naslovom »David Hro«, ki ga je obelodanil v založbi Vaclava Petra v Pragi. Doslej se je Josef Toman pečal zvečine z verzi, »daj se je pa poskusil še v dveh drugih oblikah besedne umetnosti: v drami in romanu. Drama »Čeme sluncec je zares nekam eksotična (naslovi), res je v njej prenekatera reč ponovljena I stare dramske produkcije, kdaj pa kdaj se tudi še namerimo na frfravost medlih tirad, vendar pa jc navzlic vsem tem hibam pisana sočno in z nemalo umetniškim peresom. Gre za Intelektualni problem, priti z voljo do višjih blagrov, ko je naše bitje podtalno vezano na usodo. Pisatelj je baš s svojo razumskostjo pritiral dejanje do neizbežnih nedoslednosti v miselni in izrazni formi celot tie drame. Njegov roman o Davidu Hronu nas vse bolj uveri o avtorjevih ustvarjavskih zmožnostih. Jo prepričevalen, uspel in miselno bolj '•'•oatren ko drama o Črnem solnou. Pred dnevi je poteklo deset let, kar obstoja v Pragi eno največjih čeških založniških podjetij Aventinum; Ob tej priliki je ravnatelj založbe dr. Otmar Štorc.h-Marien razdelil svojim prijateljem drobno, z izbranim gradivom izpolnjeno knjižico, kjer govori o početkih Aventina in o svojih načrtih za prihodnost. Delce končuje s sentenco, da je največja življenjska sreča ljubezen do svojega poklica. Poleg tega je izdal v posebni knjigi še seznam publikacij, ki so izšle v letilt 1919—1929 pri omenjenem založništvu. Z dobro urejevano tedensko revijo »Rozpravv Aventina« seznanja Ot. Štorch-Marien bravce s kulturnim življenjem pi* Čehih in v tujem svetu. Sodelujejo v reviji najboljši češki pisatelji, kritiki in esejisti, katerih imena nam pndčrtavajo vrednost in resno prizadevanje tega odličnega umetnostnega časopisa. Vlad. Zorzut. h francoske književnosti Andrč Thčrive, ki je nedavno prevzel nasledstvo Pavla Samlaya kot literarni kritik »Tempsa«, je izdal pri Grassetu roman »Le Charbon ardent«. Roman preveva rahel čut pesimizma in predistiniranosti in literarno stavlja avtorja v vrsto najboljših sodobnih francoskih romanopiscev. Originalnost Therivea obstoja v dejstvu, da je znal vtelesiti v naturalizem element tragičnega spiritualizma. — Pri Kra je izšla »Anthologle des essnylstes francais con-temporalns«. Objavlja eseje najboljših sodobnih francoskih esejistov: Edmonda Jalouxa, Ca-lona, Marella, Gidea, Sondayn, Thlbadeta in Romiera. Tako je poleg pesniških in pisateljskih antologij nastala še antologija esejistov, ki kljub popolni neskladnosti in neurejenosti na/.lranj ia idej vendar v celoti poda sliko du- hovnega obraza Francije v odgovarjajoči dobi. — V založbi La Conciliation Internationale je izšlo delo Ernsta-Roberta Curtiusa, profesorja na univerzi v Heidelbergu o: »L'Idee de Civiii-sation dans Ia conscience frnncaisc«. Delo obsega dvoje predavanj, v katerih hoče avtor dokazati različnost pojmovanja civilizacije v francoski in nemški miselnosti, razliko razvoja, ki ga je dalo stremljenje civilizacije za univerzalnostjo francoskemu in nemškemu narodu. Delo dopolnjuje občutno vrzel in ima za cilj. da odstrani različne vzroke nerazumevanja med nemškim in francoskim narodom. Pri Grassetu je izšlo novo delo Francoisa Mauriaca: »Trois recits«. Tehnika Maurincu se v vseh podrobnostih razlikuje od tehnike Me-rimčeja in Maupussanta, dasi imajo vsi trije skoraj da isti objektiv. Snino da so junaki Mauriaca mogoče l>olj irealni, ker v svoji zgraje-nosti obsegujo univerzalnost v dveh dimenzijah, neznanih ostalima dvema — v senzualno-sti in misticizmu obenem. V vseh delih Mauriaca je zmiraj isti predmet: tragedija zakonskega para. Ko jih v obupu dovede do nenadne praz-nine, jih nenadoma z mistično milino dovede do Boga. — V založništvu Nouvelle Revne Fran-oaise je izšla nova izdaja Leona Duudetn: »Le voyane de Shakespeare«. V obliki romanca se avtor približuje velikemu geniju in po sodbi kritike s tem podaja eno najboljših francoskih monografij o nngleškem dramatiku. — Švicarski franooski pisatelj Rainuz je izdal pri Gras-setn delo »La beantč sur Ia terre«. Pisatelj popisuje življenje francoske Švice, v švicarskem francoskem jeziku. Problem: lepa Juliette se je vrnila Iz Santiaga domov. Zdelo se ja. da bo * svojo lepoto osrečila ves svoj krog. Toda mi-lieu Švice, ki je sijajno orisan, je prelep in lepota beži pred lepoto. Belgijska piincezinja Marija lose in italijanski prestolonaslednik Umbert, na katerega je bil tik pred zaroko v Bruslju poizkušen atentat. Najiadalec je italijanski revolucionar Ferdinando de Rosa. Zadnje ure cesarice Elizabete Nedolžna žrtev italijanskega anarhista Lucchenija Ob atentatu na italijanskega prestolonaslednika Umberta v Bruslju, kamor je prišel na svojo zaroko z belgijsko princezinjo, po Italijanu de Rosa, se živo obuja spomin na najnedolžnejšo žrtev italijanskih revolucionarjev — avstrijsko cesarico Elizabeto. Ta žena ni nikdar posegala v politiko in prestala je v svojem življenju toliko težkega, da je že zato zaslužila globoko spoštovanje vsakega človeškega srca. Kljub temu je nanjo nameril svoje bodalo italijanski anarhist Luigi Luc-cheni. O njenih zadnjih urah pretresljivo poroča Kari Tsehuppik v svoji prav te dni izišli knjigi: »Elizabeta, avstrijska cesarica«; >Dne 10. septembra (1898) ob 9 zjutraj. Cesarici urejajo pričesko. »Ne vem, kako to, da nisem mogla zaspati. Nekaj časa sem poslušala italijanske pevce, potem me je motila lnč jezerskega svetilnika. Nisem imela moči, da bi bila vstala in zaprla okno. Bilo je dve po polnoči, ko sem zaspala. Potem me je zbudila luna ...« Grofica Sztaray praša, če ostane pri tem, da se vrnejo danes opoldne z ladjo v Caux? »Da, ob eni 40 minut se odpeljemo. Osebje se mora odpeljati že z opoldanskim vlakom; i ne ljubim velikih nastopov .. .« Ob 11 dopoldne sta cesarica in grofica Sztaray zapustili hotel. Elizabeta se je bila spomnila naročila pri izdelovalcu glasbil Bak-kerju v Rue Bonnivard, kjer je hotela slišati \ orkestrion Adeline Patti. Bšicker je vlagal valje z arijami iz Aide, Carmen, Rigoletta, Tann-hauserja. Elizabeta je kupila orjaški arislon "S 24 valji za otroke v Wallseeju. Odtod sta se z grofico vrnili v hotel, da bi se preoblekli za potovanje. »Zdelo se mi je,« poroča grofica Sztaray, »da se cesarica predolgo mudi; prevzelo me je nepojmljivo razburjenje. Ce bi se zamudili, bi ostali sami v Ženevi, ker je bilo osebje že odpotovalo. Nisem mogla pričakati, da bi cesarica prišla iz svoje sobe. Šla sem k njej.. .c Elizabeta pije mleko. »Veličanstvo, ura je ena in 30 minut, pojdiva, drugače zamudiva.« Cesarica dvigne čašo in jo ponudi grofici: »Poskusite to mleko...« Slednjič se Elizabeta odpravi. Ura je ena in 31 minut, ko z grofico zapustita hotel. Odpravita se ob obali, mimo spomenika Karela Brunšviškega. Cesarica pokaže na drevesa. »Poglejte, Irma, kostanji cveto. Tudi v Schon-brunnu so kostanji, ki cveto dvakrat na leto. T-esar mi piše, da so vsi v cvetju...« »Veličanstvo, ladijski znak...« V tem trenutku je videti moškega, ki pri-tiaja ob obali in se na čuden način pomika naprej. Od drevesa do drevesa skače, od tu k ograji, pa spet za kako drevo, da je videti, kakor bi se skrival pred kakim zasledovalcem. Skakajoč tako vse navzkriž se bliža cesarici. Nenadoma je čisto blizu. Z enim skokom je tik pred njo ter jo sune s pestjo. Elizabeta se brez glasu zgrudi na tla. Grofičin krik privabi ljudi. Neki kočijaž pomaga dvigniti cesarico. Ta odpre oči, zaveda se. Lasje so se pri padcu razrahljali, obleka se je umazala. Na razburjena vprašanja pravi cesarica: »Nič se ni zgodilo.« Prihitela množica hoče kakorkoli pomagati. Kočijaž snaži cesarifino obleko s ščetko. Vratar hotela Beau Rivage, ki je bil videl prizor s hotelskega praga, prosi cesarico, naj se vrne v hotel. Elizabeta odklanja vsako pomoč. »Nič se ni zgodilo, hitimo, drugače zamudimo ladjo.« Na poti proti ladji si popravlja Elizabeta klobuk in lase ter praša: »Kaj pa je hotel ta človek? Morda mi je hotel vzeti uro?« Med tem gre s hitrimi koraki dalje in odklanja roko, ki ji jo je ponudila grofica Sztaray. svoje prsi, se zgrudi na kolena. »Zdravnika, zdravnika! Vode!« Cesarica leži smrtnobleda z zaprtimi očmi v grofičinih rokah. Celo in sence ji močijo z vodo, nakar odpre oči. Neki gospod, nir. Deysset, opozori, da bi bilo bolje, če bi damo prenesli na krov; tam je zrak hludnejši. Dva gospoda pomagata. Elizabeto polože na krovu na klop. Neka dama, gospa Dardelle, prinese kolinjsiko vodo in skuša cesarico obuditi. Trakove steznika prerežejo in drgnejo cesarici čelo s ko-linjsko vodo. V tem se je začela ladja premikati. Košček z etrom napojenega sladkorja, hladnejši zrak, ki prihaja z jezera, očividno vpliva poživljajoče. Elizabeta odpre oči, se ozira, kakor bi se budila iz sanj ter se polagoma dvigne. S slabotnim glasom pravi tuji dami: »Merci« (hvala). Potem grofici Sztaray: >Kaj pa se je sedaj zgodilo z menoj?...« Takoj nato se je zopet nezavestna zgrudila. Ko je grofica raztrgala trakove svilenega figara, ki je oklepal cesaričine prsi, je opazila na batistni srajci nad srcem teman madež v velikosti srebrnega goldinarja. Odpela je srajco in pokazala se je majhna, trioglata rana, katere se je držala kaplja strjene krvi. Sedaj šele je postala očita strašna resnica: Elizabeta je bila umorjena. Grofica prosi Boga, da ne bi je zapustile moči in pokliče kapitana: »Gospod, na Vaši ladji leži smrtno ranjena avstrijska cesarica. Tako je ne smemo pustiti umreti, brez zdravniške pomoči, brez duhovnika; prosim, vrnite se takoj v pristanišče ...« Kapitan Roux se je molče pokoril; ladja je krenila nazaj v Ženevo. Elizabeta je umirala. Zlato v Jugoslaviji Ce se ciganki verjame Kljub svojim 68 letom je one v Berlinu še radoveden na srečo ter si je dal zadnjič prorokovati od neke ciganke. Napovedala mu je, da bo v štirih tednih v njegovem stanovanju gorelo. Malo dni nato je pri enem njegovih podnajemnikov res nastal majhen ogenj. Sedaj je dal one zavarovati pohištv ter čakal na požar. Ognja pa le ni hotelo biti in ončmu je bilo žal premije, ki jo je plačal. Sel je, polil stanovanje s petrolejem in zažgal. Za las, pa bi bil še sam zgorel. Vendar so ga rešili in sedaj pride odgovor pred sodnijo. On6, ki se preživlja s tem, da piše za liste Vttb»rske rc-cepte, se bo težko izmazal. »Tiger« Clemenceau, bivši francoski ministrski predsednik in zastopnik neizprosne politike nasproti Nemcem, znamenit pisateij, je zopet težko obolel. Clemenceau je star 88 let. Trdnjava kralja ameriških alkohol, tihotapcev padla! Ne\vyorška alkoholna policija je minole dni izvršila sijajen napad na postojanke alkoholnih tihotapcev. Napad je najskrbneje pripravila in ga izvršila tako nenadoma, da je tihotapce popolnoma presenetila. Sodelovalo je celokupno moštvo. Osvojili so 35 tihotapskih postojank širom države Newyork in ob vzhodni obali ter zaplenili ogromne množine alkoholnih pijač. Največji uspeh pa poinenja zavzetje trdnjave »kralja alkoholnih tihotapcev« v gričevju New Jerseya. To trdnjavo je bila politija odkrila s pomočjo radia. Že dalj časa je radio beležil poročila neke tajne radio-postaje v posebnem jeziku. Poročila so bila namenjena ladjam na morju in so se očividno nanašala na tihotapljenje alkohola. Policija se je mnogo trudila, preden je odkrila pomen tajnih besedi, Ko se je to zgodilo, je bila bitka napol dobljena; kajti na podlagi poročil ni bilo težko dognati tajne radiopostaje in številnih tihotapskih postojank. Glavna tihotapska trdnjava se je nahajala v bivšem poletnem dvorcu pok. ravnatelja new-yorške opere Oskarja Hammersteina v New-Jerseyu. Za napad je policija odposlala 130 mož. Tihotapci so bili tako presenečeni, da ni padel niti en strel. Vse drugače krvavo bi bilo poteklo podjetje, ako bi bili tihotapci o napadu obveščeni. Saj je bil dvorec dejansko čisto po vojaško utrjen: v zidovih strelne line, zraven j strojnice, puške, bombe s solznim plinom, ; ognjene pšice za signale itd. V podzemskih rovih so našli velike zaloge alkohola in streliva. Dalje je dobila policija v roke celokupno knjigovodstvo in arhive in s tem imena vseh na podjetju vdeleženih oseb in tvrdk. Na posestvu so aretirali 30 oseb. Iz zaplenjenih listin je razvidno, da je imelo glavno tihotapsko podjetje šest lastnil parnikov, oboroženih z majhnimi topovi in strojnicami, ki so vozili alkohol od Bermund-skih otokov iu od drugod. Tedenski promet je znašal poprečno 20.000 zabojev v vrednosti 1 milijon dolarjev. Na podjetju so bili vdele-ženi mnogi borzijanski mešetarji v Newyork» in več velikih newyorških bank. Policija je ujela tudi z alkoholom naloženo tihotapsko ladjo, ki jo je bila zvabila v past s pomočjo radia. General ibanez, predsednik republike Chile, na katerega je trikrat streljal neki 18 leten anarhist. Streli niso zadeli. Napadalca so zaprli. Smešnice »Oh, gospod doktor, vse bolezni so priile nadme! Kaši jam, nahoden sem, trga me, glava me boli...« »To ni nič hudega! Kdor ob tem vremenu ne zboli, sploh zdrav ni!« * »Moj zakon je res zelo srečen!« »Ali se nikoli ne kregata?« »In še kako! Toda takoj sva zopet dobra.« »Kako to?« »Cisto enostavno. Če se moja žena ujezi, zavihti proti meni lopatico za premog. Če me zadene, se smeje ona, če ne, se pa smejem jaz.« * Bnvar: »Koliko časa pa je bila Suzana zaposlena v pisarni?« Mrvar: ?Sodeč po traku njenega pisal-uega stroja, najmanj trideset let< Grad Sleenockerzeel pri Cortenberpu v Belgiji, kamor se preseli bivša cesarica Cita (spodaj v krogu) s svojimi sinovi, ki študirajo deloma v Bruslju, deloma v Louvainu. Šolske počitnice bo Cita z družino tudi v bodeče preživljala v I.equei-tiu na Španskem. V Belgiji nosi Cita naslov voj-vodinje Balske. Čez nadaljnji hip: »Kaj ne, sedaj sem bleda?« Grofica: >Da, nekoliko... morda od strahu.« Tu slišijo vratarja, ki hiti za damama in kliče, da so moža prijeli... »Kaj pravi?« praša cesarica. In nenadoma se njen obraz izpremeni. »Mislim, da me nekoliko boli v prsih... pa ne morem zagotovo reči...« Lahkega koraka hiti cesarica po ladijskem mostu in stopi na ladjo. Tu pa začne omahovati. > Dajte mi roko ...» pravi s pojemajočim glasom grofici. Grofica objame Elizabetino telo, a ga ne more držati: pritiskajoč cesaričino glavo na V berlinskem časopisu »Ilustrirte Zei-tung« poroča inž. Karol Pilepič iz Belgrada o jugoslovanskih rekah in ozemljih, kjer se nahaja zlato. Med drugim piše: Že od nekdaj je naš narod iz rek zajemal in izpiral zlato. Še tik pred svetovno vojno se je moglo ob nekaterih rekah v Bosni in ob mnogih rekah in njihovih pritokih v Srbiji opazovati, kako so kmetje, ženske in otroci z navadnimi siti in plalnicami iz peska izpirali zlato. Danes je pridobivanje zlata iz rek zakonito urejeno; kljub temu so še vedno na delu tatinski izpirači in marsikaka vrečica zlatih zrn pride tajno na trg. Znamenje, s kako majhnim trudom se da pri nas še pridobivati zlato. To je umevno; kajti vode, ki nosijo s seboj zlato, puščajo najdebelejša zrnja po skalovitih kotanjah ob svojem nezastraženem gornjem teku, dočim prihajajo v dolino s peskom samo najdrobnejša zrnca. Po skalnatih, težko dostopnih predelih, ob izvirih znanih, zlato nosečih dotokov bi se dali s smotrnim izkoriščanjem še danes doseči bogati uspehi. V izsušeni strugi Jolašnice pri Vranju sem našel skoraj v vsakem kremenu zlato. Še mnogo manj znano je, da imamo obilo takih zemlja, ki vsebujejo zlato. Na valovitem, lahko dostopnem ozemlju blizu Donave, sem sam odkril zlata bogate zemeljske plasti, ki se raztezajo več kilometrov daleč. To je s kremenjakom pomešana, svinec in zlato vsebujoča zemlja. Balkanski polotok je od davna znan po svojih zlatih rudnikih. Tako je že Filip Mace-donski plačeval svoja vojna podjetja iz dohodkov zlatih rudnikov ob spodnjem Vardarju. Tudi Aleksander Veliki je črpal iz teh rudnikov ogromna bogastva. Kasneje so Rimljani preprečili nadaljno izkoriščanje. „Beli konjski orel" na Dunaju 1071etni »Beli konjski orel«, znameniti indijanski poglavar, ki se že dalj časa mudi v Evropi, je posebno vzljubil Dunaj, tako da se kar ne more ločiti od njega. Te dni je obiskal roisijonišče St. Gabriel, kjer so ga gojenci sprejeli s krepkim indijanskim pozdravom: ; Hov-ko-la! Ko si je ogledal zavod, je 107letni i starec, ki je še ves čil in krepak, pred 500 go-I jenci in njihovimi učitelji predaval o življenju in običajih Indijancev. Govoril je stoje nad eno uro, ne da bi se bil utrudil. — Big Chief White-Horse-Eagle bo na Dunaju predaval še enkrat, in sicer kar je posebno značilno za sedanji čas — na korist duševnim delavcem v Avstriji. Indijanec govori gladko angleščino. Kitajski strelski jarek pri Salainorju, kjer so Rusi obnovili napade. Jarek nudi varnost uroli sovražniku in varuje tudi pred hudim mandžunžiiu! mrazom oieaa r« Grofica: >Da, nekoliko... morda od strahu.« Tu slišijo vratarja, ki hiti za damama in kliče, da so moža prijeli... »Kaj pravi?« praša cesarica. In nenadoma se njen obraz izpremeni. »Mislim, da me nekoliko boli v prsih... pa ne morem zagotovo reči...« Lahkega koraka hiti cesarica po ladijskem mostu in stopi na ladjo. Tu pa začne omahovati. »Dajte mi roko ...» pravi s pojemajočim glasom grofici. Grofica objame Elizabetino telo, a ga ne more držati: pritiskajoč cesaričino glavo na uonsHi piacevai svoja vojna poajeija iz aonoa-kov zlatih rudnikov ob spodnjem Vardarju. Tudi Aleksander Veliki je črpal iz teh rudnikov ogromna bogastva. Kasneje so Rimljani preprečili nadaljno izkoriščanje. „Beli konjski orel" na Dunaju 1071etni »Beli konjski orel«, znameniti indijanski poglavar, ki se že dalj časa mudi v Evropi, je posebno vzljubil Dunaj, tako da se kar ne more ločiti od njega. Te dni je obiskal roisijonišče St. Gabriel, kjer so ga gojenci sprejeli s krepkim indijanskim pozdravom: ; Hov-ko-la! Ko si je ogledal zavod, je 107letni i starec, ki je še ves čil in krepak, pred 500 go- 1 Jonf-J ir, niiknvimi M^itolii nro/tnva 1 n Ti,rl,'an,'„ Kako si hoče Ford osvojiti evropski trg Po »Journal of Commerce« iz Newyorka je znašala lanska ameriška produkcija avtomobilov 4,400.000. Računali so, da bo letošnja narastla na 5,000.000, to je, da se bo zvišala za 13%. Toda prve mesece letošnjega leta je avtomobilna produkcija izkazala tolikšen razmah, da bo po vsej verjetnosti letošnje leto Amerika producirala preko 7,000.000 avtomobilov in kamijonov. Vprašanje je, kdo bo kupil te neverjetne množine. Ameriški notranji trg brez dvoma mnogo absorbira. Dalje so vnete odjcmalke nove dežele, kakor Kanada, Argentina, Brazilija in Avstralija. Toda slej ko prej je še vedno Evropa edina izvenamenška dežela, ki je zmožna pokupiti največ avtomobilske produkcije. Ameriški veletovamarji se že dolgo trudijo, kako bi se plasirali v Evropi m, Če mogoče, v kali zadušili domačo evropsko produkcijo. Dve največji ameriški skupini, ki sta obenem tudi največji na svetu, Ford in General Motors, se potegujeta za prvenstvo. Vendar zasleduje pri osvajanju Evrope vsaka firma drugo taktiko. Ford zida v evropskih državah velike tovarne in pa posebne delavnice za montažo avtomobilov. Torej se bojuje direktno proti evropski produkciji. General Motors nasprotno pa navezuje stike z že obstoječimi evropskimi tvrdkami in išče z njimi sodelovanje, oziroma ponuja fuzijo. Vse svoje napore je Ford osredotočil na Veliko Britanijo. Postavil je tik pred vojno velikansko tovarno v Corku na Irskem. Toda carinska ločitev med Veliko Britanijo in Irsko po vojni ovira razmah podjetja. Radi tega je pričel graditi drugo tovarno na Angleškem, in sicer v Dagenhamu. Končana bo 1. 1931., leži samo nekaj desetin kilometrov proč od Londona ob reki Temzi in bo dostopna direktno velikim oceanskim parnikom. Letna produkcija bo znašala 200.000 voz. Razen tega ima Ford še drugo podružnico v Manchestru, ki izdela 40.000 voz letno, in sicer največ na ta način, da sestavijo dele, ki jih pripeljejo iz Amerike. Obe tovarni bosta zaposlili 15.000 delavcev. Dagenham naj po Fordovi zamisli postane središče njegove evropske avtomobilske produkcije. Kake važnosti je ta zamisel, lahko sklepamo iz tega, da je samo prve tri mesece letošnjega leta prodal Ford v Evropo 50.000 voz. Ford pa ne ostane samo pri tem. On hoče ves svet preplaviti s svojimi vozovi. Dagenham naj preskrbljuje Anglijo in njene kolonije. Razen tega je ustanovil podružnico za Francijo v Parizu s kapitalom 100 milijonov frankov. Ta tovarna bo oskrbovala z vozili Francijo in njene kolonije. Nemška podružnica pro-ducira letno 20.000 vozil. Sedaj je povečal kapital od 5 na 12 milijonov mark in se bo produkcija znatno dvignila. Iz K&lna, kjer ima svoj sedež, naj bi se njena interesna sfera raztegnila tudi na Avstrijo, Češkoslovaško in Ho-landijo. Veliki nemški kemični trust Farben-Industrie A. G. vzdržuje finančno omenjeno podružnico. Kot protiuslugo pa Ford propagira njene izdelke na ameriškem trgu. Tovarna v Kopenhagnu bo preskrbovala t vozili Dansko, Norveško, Poljsko in obrobne baltske države. Tovarna v Trstu naj zalaga italijanski, madjarski, jugoslovanski in bolgarski trg. V Carigradu bo sezidal tovarno, ki bo gradila avtomobile za Turčijo, Grčijo, Palestino in Sirijo. Posebna podružnica bo zgrajena tudi v Aleksandriji. Turška vlada mu je ponudila posebne ugodnosti. Po Fordovih računih bo stambulsko podjetje letno zgradilo 50.000 vozil. Razen tega obstojajo Fordove podružnice v Anversi, Barceloni, Rotterdainu, Stoek-holmu in Helsingforsu. Naštete so manjšega obsega in služijo le bolj lokalnim potrebam. Kar se tiče Rusije, jo je Ford dosedaj zalagal iz Kopenhagna. Toda vrše se pogajanja, ki predvidevajo zgraditev velikih Fordovih to- varn v Rusiji. Po »Daily Telegraphu« od 4. junija je sovjetska vlada podpisala • Fordom dogovor za devet let. Po tej pogodbi mora Ford zgraditi v Rusiji tovarno za avtomobile, sovjeti se pa obvežejo, da tekom prihodnjih štirih let kupijo pri njem vsaj v vrednosti 750 milijonov frankov. Dosedaj je Ruaija na avtomobilih ena najrevnejših dežel. V celoti ne poseduje več kot 20.000 vozil. Kratek pregled, ki ga tu podajamo, nam dokazuje, kako razpreda Ford po vsej Evropi trdno mrežo svojih tovarn in podjetij. Vsaka podružnica ima čisto določenoopredeljeno evropsko ozemlje, tako da nobena ne posega na področje druge, in med njimi ni nobene konkurence. Središče je na Angleškem. Ford si je izbral kot izhodišče Veliko Britanijo radi njene geografične lege in pa redi njene trgovske politike. Podjetni Amerikanec je pričel z evropsko avtomobilno produkcijo neizprosen boj, ki ga vodi sicer lojalno, toda s sigurno vero, da zmaga. Kar je dosedaj najbolj dražilo Fordova vozila, je bila izredno visoka uvozna carina v evropskih državah. S teni pa, da zgradi tovarne v Evropi, upa, da bo produciral tako poceni (Ford gradi samo en tip vozil), da nobena evropska tvrdka ne bo mogla z njim konkurirati. — Torej smemo upati, da skoraj pridemo prav poceni vsak do Svojega avtomobila. Spori Jutri ob 14, igrišče SK Ilirije. V korist Jugoslovanske Matice odigrajo jutri popoldne klubi Ilirija, Maribor, Jadran in Slovan letošnji nogometni turnir za prehodni Gosposvet-ski pokal. Ta turnir je vsakoletna manifestacija športnih klubov za narodno-kulturne namene Jugoslovanske Matice in se bo ponavljal, dokler si Gosposvetskega pokala ne pribori kak klub končnoveljavno s tem, da zmaga tri leta zaporedoma ali petkrat v presledkih. Jutrišnji turnir se odigra v naslednjem redu; v obeh predfinalnih tekmah nastopita ob 14 kot prva dvojica Maribor in Slovan in kot druga ob 14.50 Ilirija in Jadran in Jadran. Zmagovalca teh dveh tekem absolvirata ob 15.45 odločilno tekmo za razpisani pokal, ki bo neposredno po tekmi izročen zmagovitemu moštvu. Vsaka tekma traja le 45 minut, torej polovico normalnega igralnega časa. Ob neodločenem izidu odločuje v predfinalnih tekmah žreb, v finalu pa se igra najprej podaljša za dvakrat 10 minut in še le potem se po potrebi žreba. Turnir je organiziran na ta način zato, da se zbere v odločilnih tekmah Čifn vefi sodelujočih klubov. Tudi s strogo športnega »tališča bo učinkoval pestri in nevsakdanji razpored tekem, ter hitro izmeniavanje nasprotnikov zelo privlačno na publiko in ji nudil mnogo užitka. Sekcija ZNS je delegirala k tekmam naslednje sodnike; Maribor : Slovan g. Betetto, Ilirija : Jadran g. Deržaj, finale g. Vodlšek. 1'red odločilno tekmo, ki jo bosta po vsej verjetnosti odigrala Ilirija in Maribor, ie približno ob 15.30 na sporedu nagovor zastopnika Jugoslovanske Matice na zbrano občinstvo in sodelujoča nogometna moštva. Svoj poset so najavili tudi predstavniki civilnih in voijašklh oblasti. Vsi sodelujoči klubi postavijo za turnir svoje najboljše moštvo. Glavna tekmeca za pokal, Maribor in Ilirija, sta ravno sedaj v izvrstni formi. Maribor je v finalu za pokal LNP pravkar porazil prvaka Primorje z nič manj kot 3 s 0 in v medmestni tekmi Maribor : Graz v Gradcu, ki je končala 2 : 2, je igralo za mariborske barve osem igralcev SK Maribora. Ilirija si je z zmago nad Pri-morjem priborila zopet prvenstvo Ljubljane; zanimalo bo, da nastopi v ilirskem napadu na levem krilu po dolgem presledku zopet mali Kreč. SK Jadran je pokazal v zadnjih prvenstvenih tekmah nepričakovan elan in borbenost in isto se more reči o Slovanu. Obe moštvi bosta v predfinalu gotovo dali iz sebe skrajno, da kolikor mogoče otežkočila, morda tudi preprečita zmago obeh favoritov. Lanski turnir je končal z zmago SSK Maribora. V finalu sta se sestala Ilirija in Maribor. Ilirija je še v drugem polčasu vodila s 4:1, Mariboru se je nato posrečilo izenačili na 4:4. Sledilo je podaljšanje igre in ko ni to prineslo odločitve, se je žrebalo, pri čemer je sreča odločila za Maribor. Dosedanja zmagovalca v turnirju za gospo-svetski pokal sta bila SK Ilirija (1 1926. in 1927.) in I. SSK Maribor (lani). ZAKLJUČEK PRVEN. TEKMOVANJA I. RAZR. 2SK Hermes : ASK Primotjc. Jutri v nedeljo bo zaključila prv. tekmovanje zadnja prvorazredna prv. tekma ASK Primorje : 2SK Hermes. Tudi za ta nastop vlada precejšnje zanimanje. V drugem razredu se bo tekmovanje nadaljevalo. V nedeljo nastopita dva para in sicer; Natakar:Grafika ter Sfavija:Reka. Vse tekme se vrše na igrišču ASK Primorja. I%edpoldne pričnejo drugorazredne ob 8.30, popoldne rezerve ob 13.30, prva moštva ob 15.15. * SK Rakovnik. — V nedeljo 27. okt. bo ob 10 dof>oldne ustanovni Občni zbor našega kluba na Rakovniku. Udeležba je obvezna za vse člane. Bodite točni! — Tajnik. Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora 23. 10. 1929.) Za nedeljo, dne 27. t. m., določene prvenstvene tekme v Ljubljani se odigrajo nn prostoru ASK Primorja in sicer: ob 8."0 Grafika : Natakar, ob 10.15 Reka : Slavija. ob 13.30 Primorje rez. : Hermes rez., ob 13.15 Primorje : i Hermes. — Službo: dopoldne odbornik LNP g. j Stanko, blagajna SK. Grafika, vs;ik klub po 3 j reditelje in stranskega sodnika; popoldne: blagajna g. Kovan in ASK Primorje, roditeljski nadzor g. Dogan in po 3 reditelji vsokegu kluba; str. sodnika z« rezervno tekmo Pečar, Sedeti, za glavno Breskvaf, Erlich. Nastop službe pol ure pred pričelkom prve, tekme. — Radi nesportnega vedenja pri tekmah dne 20. t. m. se predajo knz. odboru igr.: Baltič Viktor (Svoboda) In Kosmač Ludvik (Jadran). — Verificirane tekme: Železničar : Svoboda po S 12. prav. prv. tekem s 6 : I; Maribor : Svoboda 3 : 0 p. f.. Maribor rez. : Rapid rez. po 5 14. prav. prv. tekom s 3 : 0 za Maribor, ker je Rapid nastopil z lieverificirauimi igr. KampiČem; Celje : Atle-tik SK I : I, Rapid : Železničar I : 1, rezefve 3 : 1, Grafika : K rakovo 7 : 0, Slovan : Slavija 2 : f, Hermes : Svoboda 2 : 0, Ilirija : Jadran 2 : 0, rezerve 5:0. — Verificirani Igralci: s pravico nastopanju dne 2. It.: za SK Železničar: SeniČar Josip; za SK Krakovo: Grabrijan Ferdo; b pravico nastopan ja dne 26. 4. 19^0: za SK Ilirija: Jež Josip, Otič Franc. — Dalje po § tO. o. lopnila It s?. hungefe Slov. gorlcc. p. JNS s pravico nastopanja dne 25. t. m. zu prvenstvene tekme za SK Svoboda—Ljubljana: Hiti Viktor ter saino za prijateljske tekme za SK Železničar; ČHinernik Anton. — ŽSK. Hermes se poziva, da pošlje do 28. t. m. odpustnico za igr. Novosel Stanka, ki se je prijavil za drag klub. Na podlagi § 10. o. p. JNS se dovoli iffr. Zemljak Slavku s 25. t. m. nastopuiije v prijateljskih tekmah za 9K Svobodo — Ljubljana — Odobrijo se zn dne 27 t. m. naslednje prijateljske tekme: Železničar : Grnzer S(n>rtkhib v Mariboru in Rapid : Ptuj v Ptuju; naknadno se odobri pri jat. tekma, odigruua dne 20. I. m., Elan : 01in\|)—Karlovac v Novem mestu. — SK. Celje odjnvlja igr. Kušnr Ivana. — Tajnik II. RAZPIS LAHKO ATLETSKIMA MITINGA. SSK Maribor, SK Rapid in SK Železničar razpisujejo dne 1. novembra 1929 ob 8 na Igrišču SK Rnpid lnhko-alletski ograničeni miting za vse klube v Mariboru in Ptuju. Tekmuje se brez handikapa po sledečem redu: I. Pomladak, razred B od 16—18 let: 1. tek 200 m, 2. skok v daljavo z zaletom. II. Dame 1. tek 60 m, 2. met krogle, 3. skok v daljavo z zaletom III. Seniorji: 1. tek 100 m, 2. met krogle, i! skok v višino z zaletom, 4. tek 800 m, 5. met diska. 6. skok v daljavo z zaletom, 7. tek 3000 m, 8. skok v daljavo brez zaleta, 9. štafeta 4X100 m. Prija\*ninn znašn 5 Din za osebo in 2 Din zn disciplino. Prijave ie poslati na naslov: Sport-lto-glič, Maribor, Grajski trg, najkasneje do 25. oktobra 1929. Miting se vrši po pravilih JLAS. Tekališče ima štiri nedvignjene zavoje, meri 430 in, ter je posuto z ugask.i Tisoč dinarjev Vam plača tovarna Kemeny, Košice, če z Ria-Balsamom ne odpravite v treh dneh kurjih oči Lonček za 10 Din prosto poštnine pošlje zastopnik R. COTIČ, LJUBLJANA VII. popravila cerkvene strehe, zvonika, žu-pnisča itd. Strešni krilci, zidarski mojstri, pleskarji, kleparji in tesarji, ki bi hoteli prevzeta dela V izvršbo, se vabijo vložiti ponudbe do 31. oktobra 1929. do 10. ure konkurenčnemu odboru Zg. sv. Kungote (župnišče) kjer se dobe tudi natančna pojasnila razpisa Cenjenim posetnikom pokopališča pri sv. Križu priporočam svojo veliko zalogo krasnih veliko cvetnih v raznih barvah, kakor ludi navadnih. Venci Sopul in različni »vaimaji za družinske grobnice in grobove po zmernih cenah. — Ogled krizantem brezobvezon. — Naročila se sprejemajo tudi v ctcflKnrnl S?. Pcžra resta 33 Pavel Šimenc trgovec in pokopališki vrtnar Sv. Mriž - LfaftlNina TOEWIR srednji uporabljiv za vse pisarniške posle, v elegantnem črnem kovčku obenem tudi za potovanje. Na zalogi pri tvrdki Ljubljana, šeltet»burtjov» ulica S Telefon št. 2980 — Plačilne ola jšave Danes od 18-23 godba s plesom Jutri običajni koncerl Danes in jutri fimie domače koline, krvave in jetrne k'obase, pečenice itd. Pristen še sladek mošt Din 12*—, izborna vina ter prvovrstna kuhinja. Pripravni lokali za razne prireditve. Vino čez ulico Din 1'— ceneje. Priporočata se PERO in KATI ŠTERK a E-* S v r? S N Np- J u a vi- g VOSI v N gO 2 » j S « n a v sr a m S J1 EQ2 o ( , c~> b ■ * 4» . /—, C »ud |Oj ® -5 r: c/) * oZ j S * fM~1 _ oC^pj^p Vt.O _ M o JS .; si Iz**?? •SO=>™ O Ct! »U-J1" - r < S O C v B^^O S Z se.— ' c o 5 as c *x i-fir J ■S e •8 acc «■= S. i-J 5 ^ OD Pierre L' Ermite: 4 Žena z odprtimi očmi In spet inu je pred očmi prizor, ki se je malo prej dogodil; na tehtno vprašanje, na vprašanje vse njegove mladosti, na vprašanje vsega njegovega življenja — Rolanda ni odgovorila, ampak se mu je izognila ... Zakaj se mu je izognila ...? Vprašanje je bilo spodobno, odkrito; vredno je bilo odgovora. Na steni v jedilnici tiktaka stara ura sekunde---- Na robu ognjišča umira debelo poleno, kajti tudi debelo poleno ne more samo goreti, potreba je manjšega zraven ... Kakor v življenju, Filbert! Poleno zbudi njegovo zanimanje. Pobere pest borovih igel in poživi ž njimi plamen. Plamen pa plešoč posveti na piščal, ki že dolgo visi na steni. Ker ni nocoj za nobeno rabo, si hoče potihem za-piskati malo za tolažbo. S stene sname piščal, ki jo jo kupil s svojimi prihranki v Saigonu, kupil za njo, učil se svirati na njo za njo. Prijateljica glasba bo usmiljeno usmerila misel drugam ... uspavala, potolažila bo tvojo misel, ubogi Filbert, ki jo vate stopilo trpljenje... Vzame torej instrument, skrbno ga obrise in odide na vrt, kjer otožen sede tik ob peščeni poti pod figovo drevo, ki ga neprenehoma božajo poslednji žarki dneva s svojim ognjem. S tega mosta se mu odkriva vse obzorje . .. pozlačeni bori, ki so jim veje kakor prošnja molitev ... brezbrežno morje, oba pilierska svetilnika in na levi kamenite stavbe Herbaudiere, kamor je ona zjutraj odšla... Filip svira melodije, ki jih najbolj ljubi... preproste melodije pesmi preteklega stoletja, katerih ga je bil naučil stari moranr na brodu »Galathča«. Toda njegov učitelj je bil proven?al in poznal je zlasti Mignon, Mistralovo Arlezijanko in vse kar pojejo v tistih južnih krajih, ki so podobni Noirmoutieru, le da je tu še čar manj znanega otoka in mafij banalnega. Nocoj je Filbert vse jače doživljal te melodije. Iftijti za glasom piščali je bilo njegovo obupano srce. Resnično, tistega večera je godel, kakor še ne v svojem življenju ... sam pred hišo v popolni tišini, o zlatem prahu in o ljubezni. Dolgo je tako godel, potihem, prav potihem, kakor človek šepeta svojo tožbo ali ihti svojo prošnjo. Baš je začel ljubo stanco: O Magall, ma tnnt amado. Mete la testo au fenestrounl O ljubl jena moja Magali, na okno prisloni glavico. Kar se polihem... prav tako potihem, prikaže glavica med listjem figovega drevesa, pod katerim si je bila poiskaia Filbertova bolest zavetja. Bila je Rolanda... Rolanda, ki se je vračala s svojim osličkom počasi v veliki tišini peščene poti, je slišala in prepoznala piščal in melodije. Ustavila je voziček in poslušala... Ko je pa slišala, je spoznala, da veljajo njej te melodije, v katerih je zvenela vsa žalost in obunana ljubezen mladega srca. Tedaj je stopila z voza, se približala in, ko je postala prošnja tako vroča, da se ji ni bilo moči ustaviti: O Magsli, ma tant amado, Mete la testo au fenestrounl in je ljubav klicala pO ljubavi, je stopila naprej. Videla je, da Filbert joka in odgovorila ie. prislonivši svojo glavo na okno: »Magali? ... Evo je!...« Nehal je igrati. Pogledal jo je ves zavzet: »Ti si? ... Rolanda!« Resnično, prekrasna je v tem okviru figovega listja, ki ga zlati solnce s svojimi poslednjimi žarki. »Da, jaz sem, Filbert... Zdelo se mi je, da sen. te danes zjutraj užalila...? Zato sem se napotil? domov po peščeni poti. Nekaj mi je pravilo, da te bom srečala... In glej, srečala sem te! ... Ne maram, da nocoj zaspiš v tem zlem občutju ... »Ti si!... je zašepetal Filbert v tretje ... ti!... Mladenič stopi nekaj korakov v stran, nato se vrne. Z močno kretnjo objame dekle in ga posadi na mejni zid. Sam pa sede ob njenem vznožju, vzame piščal in beroč note v Rolandinih očeh, začne iznova: O Magali. mn tant amado, Mete la testo au fenestrounl Tej pesmi so sledile še najlepše med tistimi, ki jih je Filbert poznal... Oh, ni zapravil ne svojega časa na velikem morju Pacifika, ko so je učil SHi pesmi, ki so nocoj bajale in prepevale njegovo gorečno misel... teh melodij, ki so silile zdaj v smeh, Vsaka beseda 50paraliproslordrobnevrstice1'50Din.Najmanjši I Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2Din.V*akogla> znesek 5Din.0glasi nad 9 vrstic se računajo višj'e.Zaoqlase treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo nrogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dnr J le.če jepriložena cnamka.č!ek.račuti Ljubljaria10.3ti9.Tel št 23-25 Vluibodobe Sprejmem učenca ki ima veselje do slikanja — 41 qCSo>N " Cc/>< ni Od b fSS.t- C/) 1 3 »—1 "2- nO1 S g S a (S g;g.p " ffSfjjl o I p-« 2„ w P-P ro — < — ' ^ t i-. N P 2 I e P n "OH« oo^BJS p J. S 8 P ? P^-fT