;%Z<enf
TOPLE MALICE IN KOBILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
BRALCI MANDRAČA, POZOR!!!
V galeriji Plač Izolanov (Ljubljanska 32), vas od danes čakajo nagrade v obliki uspešnic Nore Roberts, Sandre Brown in drugih vrhunskih pisateljic založbe Meander. Ne pustite jih čakati!
Nisem pravi za pisanje o mobingu
Tako so mi rekli v uredništvu in mi razložili, da ne vem kaj je zares mobing, saj že kakšnih štirideset let nisem bil nikomur podrejen in nihče nad mano ni izvajal nobenega pritiska, kvečjemu je bilo obratno. Zdaj pa so me zares razjezili.
(Mef) »Vi mi boste govorili, da ne vem, kaj je to šikaniranje oziroma mobing« sem bil odločen, oni pa so bili enako odločeni in mi začeli naštevati vse mogoče oblike šikaniranja, ki ga je lahko deležen nek delavec, o katerih se meni niti sanja ne. Govorili so mi o psihičnem nasilju na delovnem mestu, o slabih odnosih med vodilnimi in podrejenimi, o stresu, o vse večjem številu bolniških zaradi pregorelo-sti na delovnem mestu, o izkoriščanju zaposlenih in še marsikaj. Branil sem se, da vse to poznam, saj sem vendar pismen človek in prebiram o tem virusu, ki se je zaredil med nami.
Pa so me vprašali ali se zavedam, da tudi zdaj izvajam neke vrste mobinga, saj skušam na vsak način vsiliti lastno voljo in način razmišljanja in se ne zavedam, da so se časi pač spremenili.
»Res je«, sem se branil. »Ampak včasih je bil šef pač šef, tisti, ki ima pravico ukazati, zato ker v nasprotnem nekaj ne bo narejeno. Seveda pa je moral biti šef dovolj pameten, da je vedel, kaj delavec zmore in predvsem je moral naloge deliti tako, da ni obremenjeval enih na račun drugih, da je to storil na način, ki ni bil poniževalen ali žaljiv do delavca. Če ni delal tako, jih je dobro slišal od delavskega sveta.«
Tukaj so se mi začeli smejati in me vprašali, kje pa imamo na Mandra-ču delavski svet, da bi razpravljal o mojem ravnanju, saj se včasih obnašam kot radijski pripravnik pred štiridesetimi leti, ko smo delali, ne da bi enkrat samkrat pogledali na uro.
»Danes pa imajo prav tam na tvojem radiu uro na kateri se morajo štemplati tvoji nasledniki in nekateri zadnji še aktivni sodelavci«, so me na hitro utišali.
Spomnim se namreč, koliko pripomb sem slišal na račun tiste ure, ki šteje njihovo prisotnost na delu in zaradi katere se delavnost menda ni nič izboljšala. Le novi triki za
varanje ure so bili izumljeni. »Danes je tako, da dober šef lahko ustvari dobro delovno vzdušje pri podrejenih, slab pa ima kar naprej težave s podrejenimi. Pa niso krivi le šefi, tudi sodelavci lahko s svojim šikaniranjem nekoga spravijo ob živce in na bolniško.«
Čeprav sem dolgo zanikal možnost pregorelosti na delu v nekih povsem spodobno mirnih poklicih, sem na primeru nekaterih znank in prijateljic ugotovil, da gre za čisto resno bolezen. Takšno, ki je nekoč nismo poznali. Pa ne zato, ker bi bili šefi boljši, pač pa zato, ker je obstajal delavski svet, ki je lahko naredil red.
mn
INTES4 SNMMOIO BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 ■ 434 / urednistvo@mandrac.si
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
VPIS VI. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020
ISCRIZIONE ALLA PRIMA CLASSE PER L7VNNO SCOLASTICO 2019/2020
PROBLEM RESNICE V NAS
Premier Šarec je fin in dostojen človek. Namesto, da predstavnikom stranke, ki je zahtevala njegovo ustavno odgovornost, enostavno odgovori na njihov izključujoč, nesramen in pokvarjen način, jim je odgovoril na lep in prijazen način. In zmagal. Zasluženo.
Hannah Arendt je davnega leta 1945 napisala, da bo »problem zla glavno vprašanje povojnega intelektualnega življenja v Evropi - kot je bila smrt glavni problem v obdobju po koncu pretekle vojne«. Pretekla vojna je bila prva svetovna vojna, in smrt je bila najbolj pogosta med vojaki na frontah. Te milijone mrtvih vojakov je imela v mislih Hannah Arendt kot tudi na milijone pobitih ljudi, samo zato ker niso bili v skladu z ideologijo nacifašističnih »nadljudi.« Govorila je tudi o zlu, ki ga Evropa doživlja danes, hkrati ko se spominja zla, ki ga je preživela in ga potiskala globoko v svojo podzavest. Več januarskih dni nas je spomnilo na nekatere od teh obletnic zla: sto let od kanala Landsberg v katerem so »našli« (ker so ga sami vanj vrgli) izmučeno, pretepeno, polomljeno, posiljeno telo Rose Luxemburg, obletnice osvoboditve Auschwitza in spet smo slišali »Nikoli več!« (»Nie wider«), čeprav se okrog nas zbuja, ker smo ga, tako kot vsa Evropa, potiskali v podzavest in poskušali pozabiti. Toda zlo ni pozabilo na nas, o čemer priča tudi dogajanje v našem Državnem zboru.
Evropsko, kar pomeni tudi naše pozabljanje zla, ki ga eni imenujejo Šoa, drugi holokaust, tretji genocid, je stvar slabe vesti in strahu, da sami sebi priznamo, da smo na nek način vsi sodelovali v tem zlu, ali pa smo ga nemo opazovali. O tem najbolj priča javni poziv fnacoskega predsednika Charlesa de Gaulla Francozom, naj govorijo o svojem antifašizmu in uporniškemu gibanju, a ne o francoskemu prispevku Hitlerjevemu Reichu in iztrebljanju Židov, Romov, antifašistov in francoskih komunistov. O Vichyju. Tako kot o tem ne govorijo Poljaki, Ukrajinci, pripadniki današnjih samostojnih baltskih republik, Madžari, Avstrijci, Italijani, Srbi, Hrvati, s svojimi takratnimi marionetskimi državami, v sestavi Hitlerjevega tisočletnega Reicha. O Nedičevem telegramu Hitlerju, da je Srbija prva zavezniška država, ki je ustvarila Hitlerjev ideal »Judenfrei države,« o Paveličevem klanjanju Mussoliniju in podarjanju Dalmacije in otokov Italiji ter uzakonjenju »rasnih zakonov,« se ne govori v današnji Hrvaški. O tej tvorbi zla imenovani Neodvisna država Hrvatska, se govori kot o prvi hrvaški državi, hkrati pa se uničuje in prepoveduje vse, kar bi bilo vsem v ponos - antifašistična preteklost, partizanska in vseljudska borba.
A zgodovina trdi drugače. Država, nastala v antifašistični vojni, se je najprej imenovala Demokratična federativna Jugoslavija, potem Federativna ljudska republika Jugoslavija, pa od leta 1974 Socialistična federativna republika Jugoslavije. Vedno federativna in socialistična, kar veliko pove. Ko so jo novodobni totalitaristi hoteli spremeniti, so jo uničili. Da bi danes živeli v demokraciji.
Večja nevarnost od tega, da nas prepričujejo, da je totalitarizem prekletstvo našega stoletja je, da smo tako obremenjeni z njim, da zanemarjamo številna manjša in ne tako majhna zla, s katerim je pretlakovana pot v pekel, je zapisal Tony Judt v svojem besedilu Problem zla v Evropi. Kar je manjši problem od problema resnice v nas samih.
Osnovne šole v občini Izola obveščajo vse starše otrok, rojenih od 1.1. 2013 do 31. 12. 2013, da bo vpis v 1. razred potekal po naslednjem razporedu:
Le tre scuole elementari dl Isola avvisano tutti i genitori del bambini nati dal 1/1/2013 al 31/12/2013 che le iscrizioni alla prima classe si svolgeranno come segue:
OŠ LIVADE IZOLA TO/MA SR/MER	12.	2. 2019 13.	2. 2019	8.00-	16.30 8.00-	14.00
OŠ VOJKE ŠMUC TO/LU SR/MER	12.	2. 2019 13.	2. 2019	8.00-	16.30 8.00-	14.00
KORTE ČET/G IO	14. 2. 2019	13.30-15.30
SE DANTE ALIGHIERI PO/LU TO/MA	11.	2. 2019 12.	2. 2019	8.00-	17.00 8.00-	14.00
Starši morajo otroka primarno vpisati v svojem šolskem okolišu. Obveščamo vas, da je občinski svet občine Izola v		
letu 2010 sprejel spremembo 9. čl. Odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ LIVADE IZOLA in OŠ VOJKE ŠMUC IZOLA, po katerem imata obe slovenski šoli skupni šolski okoliš, ki obsega naslednje ulice: Ul. Istrskega odreda, Kajuhova ul.. Partizanska ul., Prešernova cesta, Veluščkova ul., Ul. O F, Ul. M. Kleve, Ul. F. Marušiča in Jagodje od št. 11-17, 23, 23a, 23b.
Glede na analizo demografskih podatkov sta šoli sprejeli sklep, da se za šolsko leto 2019/2020 otroci iz skupnega okoliša vpisujejo na:
OŠ LIVADE: Ul. Istrskega odreda;
OŠ VOJKE ŠMUC: Kajuhova ul.. Partizanska ul., Prešernova cesta, Veluščkova ul., Ul. O F, Ul. M. Kleve, Ul. F. Marušiča in Jagodje od št. 11-17, 23, 23a, 23b.
Na OŠ DANTE ALIGHIERI se vpisujejo učenci iz obeh okolišev.
Per iscrivere i propri figli fuori dal distretto scolastico i genitori devono iscrivere il proprio figlio nella scuola del proprio distretto e inoltrare richiesta presso la scuola in cui intendono iscriverlo.
Alla SE DANTE ALIGHIERI vengono iscritti bambini provenienti da entrambi i distretti.
Za dodatne informacije lahko pokličete:
Per informazioni aggiuntive potete chiamare:
OŠ LIVADE: 662 55 76 OŠ VOJKE ŠMUC: 662 11 52 SE DANTE ALIGHIERI: 662 52 40
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Občina Izola
Obeta predvsem točka: vprašanja in pobude
Danes se bo na prvi vsebinski seji sestal izolski občinski svet, Prvi del seje bodo svetniki namenili kadrovskim zadevam, saj bodo glasovali o sestavi delovnih teles OS, Nadzornega odbora Občine Izola in predstavnikih Občine Izola v nekaterih javnih zavodih, Sklepali bodo tudi o začetku komunalnega opremljanja Cone mestne industrije • vzhod, zagotovo pa bo vsebinsko bogata tudi točka s svetniškimi vprašanji in pobudami.
Že pred sklicem seje je bilo namreč znano, da bo med pobudami tudi tista o ustanovitvi posebne komisije, ki naj ugotovi politično in materialno odgovornost nosilcev funkcij v Občini Izola, ki v obdobju od leta 2003 do danes niso storili vsega za zaščito interesov Občine Izola v primeru t.i. Amonove hale.
Prav gotovo bo med pobudami tudi tista v zvezi z odnosi na osnovni šoli Dante Alighieri, kjer si stojita nasproti ravnateljica in Svet šole, pa tudi pobuda o zamenjavi dosedanje pogodbene odvetniške pisarne. Napovedanih je tudi še nekaj svetniških vprašanj, na katera bo morala odgovarjati občinska uprava, ki pravzaprav ni doživela kakšnih posebnih pretresov in kadrovskih sprememb.
Kadrovanje po dogovoru
Že v ponedeljek pa se je sestala občinska kadrovska komisija in pregledala predloge posameznih strank in list za člane odborov in komisij, nadzornega odbora in predstavnike občine v svetih javnih zavodov.
Komisija je v primeru kadrovanja v odbore in komisije ter v Nadzorni odbor ravnala v skladu z dogovorom, da so vse liste in stranke zastopane v skladu z volilnim rezultatom, po tri niso zastopane samo tam, kjer imajo komisije po sedem članov.
Strokovnost brez teže
Manj vsebinsko je bilo tajno glasovanje glede predstavnikov občine v svetih javnih zavodov, kjer strokovnost ni imela več nobene teže, ampak je bilo glasovanje pač rezultat trenutnega navdiha ali pa morda celo skritih dogovarjanj med člani komisije oziroma strankami in listami.
Imamo podžupana in podžupanjo
V Izoli bosta nepoklicno funkcijo podžupanje in podžupana opravljala Agnese Babič in Vlado Marič.
Po lokalnih volitvah konec lanskega leta je bil za podžupana imenovan Vlado Marič, z dolgoletnimi izkušnjami kot občinski svetnik iz vrst Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS). Na pobudo Italijanske samoupravne narodne skupnosti pa je bila te dni za podžupanjo imenovana Agnese Babič, kulturna koordinatorka na izolski Italijanski samoupravni narodni skupnosti (ISNS), kjer usklajuje postavitve razstav, večerne dogodke, kot so literarni, glasbeni in drugi večeri. Oba bosta novo funkcijo opravljala nepoklicno. Szj
KVIAZ predlaga občinskemu svetu naslednji seznam kandidatov za odbore in komisije občinskega sveta, ter člane Nadzornega odbora občine Izola.
Odbor za gospodarstvo in finance:
1.	Enzo SCOTTO Dl MINICO
2.	Gašper ČEHOVIN 3.Igor FRANCA
4.	Lilijana LAGANIS
5.	Breda MEDVED h.Karmen KOZLOVIČ ZBogdan GERK
8.	Breda PEČAN
9.	Leonid DANILOVIČ
Odbor za gosp. javne službe in promet
1.	Fiorenzo DASSENA
2.	Jasna ISTENIČ
3.	Mojca FERLE
4.	Ljubo KLANJŠČEK
5.	Leopold ŽOLGAR
6.	Vito LUŽAR ZMarko TRESKAVICA 8.Srečko LANGERŠEK 9.Valdi MORATO
Odbor za družbene dejavnosti:
1.	Agnese BABIČ
2.	Barbara DOBRILA
3.	Mojca FERLE
4.	Vida ORBANIČ
5.	Marko TRESKAVICA Č.Dario MADŽAREVIČ ZNataša RUŽNIČ
8.	Katja FLEGO
9.	Leonid DANILOVIČ Odbor za okolje in prostor
1.	Agnese BABIČ
2.	Drago MISLEJ
3.	Evgenij KOMLJANEC 4Julijan PERUZIN
5.	Miha KREČIČ
6.	Dario MADŽAREVIČ ZElvis ČATIČ S.Aleksej SKOK
9.Leonid DANILOVIČ Statutarno - pravna komisija:
1.	Dušan AMBROŽ
2.	Zvezdana JARIČ
3.	Vlado MARIČ
4.	Ro k PETRAVIČ
5.	Matjaž LOGAR G.Manca VADNJAL Z Aleksej SKOK
Komisija za kmetijstvo in ribištvo
1.	Mirjana KLODIČ
2.	Beno BAJDA
3.	Lilijana LAGANIS
4.	Mitja PETRIČ
5.	Nataša ČERIN 6.Sara RUTAR ZBogdan GERK
Komisija za vprašanja italijanske narodnosti
l.Enzo SCOTTO Dl MINICO jL, i 2.Agnese BABIČ
3.	Daniela ŽARO
4.	Egle TOMAŽINČIČ
5.	Robi ŠTULE G.Katja FLEGO
Komisija za regionalno mednarodno sodelovanje
1.	Raffaella SCOTTO Dl MINICO
2.	Jasna ISTENIČ
3.	Vasilij ŽBOGAR
4.	Mladen MILOVANOVIČ 5.Sara RUTAR
6.Ajhan SALDI
Z Katja FLEGO
Komisija za razvoj podeželja
1.	Dario GAZIČ
2.	Evgeni j KOMLJANEC
3.	Katica GUŽIČ
4.	Leopold ŽOLGAR
5.	Valter JUGOVAC
6.	Nevija ŠALKOVIČ ZValdi MORATO
Nadzorni odbor občine Izola:
1.	Venis BOHINEC
2.	Romando FRANK
3.	Vesna TAVČAR
4.	Flory BANOVAC
5.	Aleksander KREBEU
6.	Mitja KOBAL ZLucio GOBBO
8.	Miro VANIČ
9.	Zlata CEGLAR
10.	Milan BOGATIČ
Če bo Občinski svet potrdil predlagane kandidate bodo ti med seboj, na predlog župana,izvolili predsednika odbora ali komisije.
Kdo bo predstavljal Občino
Člani KVIAZ (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) so na svoji seji odločali tudi o tem, koga bodo predlagali kot predstavnika Občine Izola v svete javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Izola.
Za predstavnika Občine Izola v Svetu Mestne knjižnice Izola predlagajo: Saša GLAVAŠA in Valdija MORATA. Za predstavnike Občine Izola v Svetu VVZ Vrtec Mavrica so predlagani: Sašo GLAVAŠ, Katica GUŽIČ in Petra LAZAR. Predstavnik Občine Izola v Svetu srednje šole Pietro Coppo naj bi postal Ne-vijo LAKOŠEUAC, predstavnik Občine Izola v Svetu Obalnih lekarn Koper pa Rok PETRAVIČ
Tudi to je Izola
Manjkajo« košček zgodbe
V zadnjih tednih smo spoznali že kar nekaj podrobnosti v zvezi s tožbo, ki bo (ali je že) Občini Izola pobrala skoraj 2 milijona Eurov proračunskega denarja. Zdaj je tudi znano, kako se je ta zaplet sploh začel.
Nekoč je bila zadruga Galeb, kasneje tudi SOZD Galeb, pomemben poslovni subjekt izolske občine, ki je združeval veliko število izolskih pa ne le izolskih obrtnikov. Ker je zakon to omogočal je zadruga ustanovila TOZD za trženje in inženiring, ki je omogočal obrtnikom tudi pridobivanje poslovnih prostorov in tako je v stavbi ob ladjedelnici Miran Amon začel izdelovati barke in jadrnice.
Bil je sposoben obrtnik in kmalu je postal tudi ladjar, ki je v dogovoru z občinami skrbel za morsko povezavo med Koprom, Izolo in Piranom, imel je tudi ladjo za podvodno opazovanje in vse je spominjalo na zgodbo o uspehu. Pa se je menda najbolj zapletlo pri izdelavi velikega raziskovalnega plovila za hrvaškega naročnika in nastopile so finančne težave.
Objekt je bil v družbeni lasti in ko je šlo podjetje v stečaj je bil imenovan stečajni upravitelj, ki je, v obdobju pospešene privatizacije pri nas, stavbo z zemljiščem vred prodal slamnatemu kupcu, ki naj bi objekt z zemljiščem odkupil za lastnike Galeba. Ta se je menda celo uspel vknjižiti v zemljiško knjigo, potem pa je, menda z denarjem vred, odšel neznano kam in od prodaje ni bilo nič.
Šele takrat so nastopili drugi kupci, ki so objekt z zemljiščem nekajkrat prodali, dokler ga ni kupilo podjetje R Mercury in ugotovilo, da se da z nespretno občino, ki ne zna ali noče delovati v skladu z zakonodajo, dobro zaslužiti. Vse ostalo je zdaj že znano, razen tega, kdo od odgovornih v občini je razumel položaj pa ni storil ničesar, da bi preprečil tak razplet.
D.M,
Kako sem kupoval Amonovo halo
Izola že vrsto let išče primerno lokacijo za umestitev novega kulturnega doma, sam sem prepričan, da potrebuje takega, ki bo večnamenski in v katerem bi lahko združno gostili gledališke, baletne in podobne predstave pa tudi koncerte resne in pop glasbe. Pomemben del vsakega takšnega objekta, ki ni namenjen zgolj lokalnemu prebivalstvu ampak tudi širši regiji, vključno s sosednjima državama, je dostopnost oziroma cestna povezava in zadostno število parkirišč. Vse to objekt nekdanje Amonove hale ima, prepričali so me tudi, da bi ga lahko vkomponirali v nov, nekoliko večji objekt, ki bi lahko sprejel vsaj 1.000 obiskovalcev. Poleg tega je v neposredni bližini energetsko dobro obskrbljeno območje, v neposredni bližini pa tudi ni veliko stanovanjskih objektov, ki bi jih lahko motila zvočnost takšne stavbe. Oborožen s temi spoznanji sem odšel na pogovor k županu Igorju Kolencu in mu govoril o tej moji ideji. Poslušal me je, potem pa na hitro odpravil z informacijo, da občina Izola ni lastnica tega objekta in da je z lastniki tudi v sodnem sporu. Če hočem kaj storiti s to svojo naj se obrnem nanje.
Precej naivno sem poiskal stik z lastnikom in mu začel govoriti o tej moji ideji. Nekoliko presenečeno me je poslušal, potem pa me na hitro odpravil z informacijo, da oni objekt prodajajo in če ga občina želi kupiti lahko to stori, lahko pa jim tudi ponudi neko drugo nadomestno zemljišče, o legi in velikosti le tega pa bodo odločali oni.
Takrat sem ugotovil, da verjetno spominjam na marsovca in sem odnehal. Jaz sem odnehal, oni pa očitno ne.	Mef
Pravo je daleč od pravičnosti
To vemo vsi, a je hkrati to zelo težko dokazati. Posebej pravnikom in še prav posebej odvetnikom. Oni so namreč šolani zato, da s pomočjo zakonov, ki so jih velikokrat pomagali sestavljati, dokažejo, da imajo prav. In če s tem še kaj zaslužijo je tudi prav.
Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi, pravnik pa je oseba, ki se poklicno ukvarja s pravom. V pravosodju in izven pravosodja imamo tako opravka s sodniki, tožilci, odvetniki, notarji, državnimi pravobranilci, korporacijskimi pravniki, pravniki v javni upravi in sindikalnimi pravniki.
Pravo seveda ni samo sebi namen. V družbo vnaša red, o tem, kaj je dopustno v neki družbi in kaj ne pa odločajo poslanci s sprejemanjem zakonov. O tem, kaj je prav in kaj narobe imamo ljudje seveda različna mnenja, zato velja, da zakoni zastopajo interes večine ljudi. Drugače rečeno: Če večina ljudi misli, da prevarantstvo ni sprejemljivo je to zapisano v zakonu, čeprav so nekateri prepričani, da so določene vrste prevar dovoljene. Če tako razmišljajo prodajalci na tržnici je eno, če pa so v to prepričani pravniki, potem stvar postaja zaskrbljujoča. Pravičnost, ki je rezultat osebnega ravnanja in razmišljanja posameznika, v samem pravu nima nobene formalne vloge, obstajajo le nekakšni minimalni standardi pravičnosti, kot so tisti o spoštovanju človekovih pravic, pravni enakosti, pravni varnosti in načelu zakonitosti in vladavine prava - kar pomeni, da bo država najprej spoštovala to, kar je uzakonila. Pravniki so pravzaprav le neke vrste nadzorni organ, ki skrbi zato, da je v državi spoštovan red in zakoni, ki jih je ta država sprejela za zaščito državljanov in same sebe. Velika večina pravnikov to zagotovo počne. Nekateri, posebej odvetniki, pa počnejo še kaj več.
Od vedno je bil poklic pravnika v družbi spoštovan bolj kot poklic natakarja ali avtomehanika, njihov ceh je bil, od Rimljanov do Marije Terezije in od socializma do današnjih dni, dovolj lojalen državi, da je bil deležen vsaj spoštovanja države in državljanov. Nekaterim odvetnikom pa to očitno ni dovolj in so svoje pravniško poslanstvo razširili še na storitve, ki s samim pravom nimajo druge povezave kot to, da točno poznajo luknje v zakonih in tako legitimno izvajajo “storitve”, ki bi jim težko pripisali javni interes. V slovenski Istri jih, malo zaradi zanimive lege, malo pa zaradi precejšnje pravne nepismenosti Istranov, še posebej poznamo. Kar nekaj pravniških oziroma odvetniških imen je vzcvetelo prav pri nas. Pa ne zato, ker bi branili interese pogodbenih delavcev Luke, prekarcev ali odpuščenih delavcev katere od špekulantsko polastninjenih družb. Ne, za te “uporabnike” skrbijo sindikalni odvetniki, ki se morajo v glavnem zadovoljiti z bonitetami statusa. Pri nas so prav poseben status dobili odvetniki, ki so sami sebe postavili v vlogo toženih zato, da so se ubranili od obtožb in danes razpolagajo s povsem drugimi, predvsem otipljivimi bonitetami. Danes so lastniki obsežnih zemljišč, ki so ali pa bodo v prihodnje verjetno zazidljiva, objektov na elitnih lokacijah, parcel sredi velikega območja, ki ga prodaja “slaba banka”, ali pa praznih betonskih hal, ki so jim in jim še bodo prinašale denar, ne da bi vanje vložile kaj več kot vzdrževalna dela.
Nič nenavadnega ni, da imamo v primeru Amonove hale, ki je občino že stala slaba dva milijona in bo, po polačilu te “kazni,” še vedno v lasti istih lastnikov, opravka s samimi odvetniki, od tistih, ki zastopajo trenutnega lastnika, do onih na hrvaški strani, ki so s svojo bogato “ponudbo" pravzaprav ustvarili razliko med prodajno in realno vrednostjo objekta. V tej igri pohlepnih managerjev, stečajnih upraviteljev, bank, odvetnikov in sodišč je najkrajšo potegnila Občina Izola, ki je nespretno skušala zaščititi zemljišče, dokler se Izolani ne dogovorimo, kaj s tistim območjem početi. Pravo se je zgodilo, pravičnosti pa ni videti nikjer.	[vief
Dante Alighieri
Kaj se dogaja v OS Dante Alighieri?
Dogajanje v OŠ Dante Alighieri je zapleteno, javnost pa je postavljena pred dve med sabo si povsem različni zgodbi. Zato smo v Mandraču ponudili obe plati. Najprej pogovor s predsednico sveta zavoda Evelin Kolarec Radovac, ki se zavzema, da se zadeva razčisti, nato odgovor ravnateljice Simone Angelini. Evelin Kolarec Radovac se je pridružila delu Sveta zavoda z začetkom šolskega leta, pred dvema mesecema pa je prevzela funkcijo predsednice. A pravi, da čeprav je videti, da se je zadeva začela zdaj, ima dolgo brado, prvo odprto pismo in pritožbe na delo ravnateljice, pravi, so padle že leta 2010. Takrat se je pod pismo podpisalo 27 učiteljev, dobra polovica pa jih iz takšnih ali drugačnih razlogov ni več zaposlenih na šoli. Tokrat je podpisnikov, menda, 17.
-	Začelo se je 25. septembra, ko smo na svetu zavoda dobili anonimno pismo, za katero pa želim poudariti, da nikakor ni anonimno, saj poznam podpisnike, so me tudi poklicali in bila sem z njimi na sestanku pri prejšnjemu županu Igorju Kolencu. Vem, kdo so zato menim, da pismo ni anonimka. Podpisniki pisma so potrdili, da so ga poslali, ker se je spremenila sestava sveta zavoda. V svet zavoda sem prišla kot predsednica sveta staršev, skupno pa smo štirje novi. Podpisniki so zaradi tega dobili energijo in voljo, da pismo napišejo, saj so upali, da bo spremenjena zasedba Sveta zavoda prinesla spremembe.
-	Prejšnja sestava Sveta zavoda jim ni bila naklonjena?
-	Tako je. Svet zavoda ni bil naklonjen nikakršni pobudi sveta učiteljev. Naj omenim, da so v njem predstavniki, ki jih je postavila ravnateljica, saj nimamo pravilnika, ki bi določal, kako se volijo predstavniki učiteljev in predstavniki vrtca.
-	Jih določi sam ravnatelj?
-	Tako nekako, ja. Prišlo je celo do tega, da predstavnica vrtca v svetu zavoda sploh ni več zaposlena v vrtcu, ampak je zaposlena kot svetovalka ravnateljice in v zadnjih šestih mesecih se z vzgojiteljicami sploh ni sestala. Imamo nekoga, ki predstavlja kar veliko skupino delavcev, s katerimi se sploh ne pogovarja.
-	So avtorji pisma pretežno zaposleni na šoli?
-	Tako je, gre za zaposlene, a tudi starše otrok. Imamo pa zapisnik
sestanka sveta delavcev, kjer je več delavcev potrdilo vsebino pisma, ker so bili ali zraven, ko se je katera od opisanih stvari zgodila, ali pa so jo tudi sami doživeli. Zadnje seje Sveta zavoda, 10. januarja, se je udeležilo 11 vzgojiteljev vrtca, ki so se izpostavili pred ravnateljico, ki je bila prisotna na seji, in tam so potrdili, da je vse, kar je v anonimki navedeno, res. Počasi se določeni delavci izpostavljajo in potrjujejo navedeno. No, poudarila bi rada, da nisem sodnica, in ne bom ocenjevala, če ima ravnateljica prav ali ne. Pomembno pa je, da kot Svet zavoda nudimo podporo učiteljem, ki so se obrnili na nas, saj je naša naloga, da ščitimo otroke, ki šolo obiskujejo, nenazadnje tudi moj otrok. Otroci pa napetost učiteljev čutijo.
-	So se zaposleni pritožili pri sindikatu?
-	Seveda so, tudi sindikalna zaupnica je napisala več pozivov na obalni sindikat. Problem pa je v tem, da na šoli obstaja pravilnik o mobingu, a nihče od delavcev z njim ni seznanjen, čeprav tako veleva zakon. Ob tem bi moral biti ta pravilnik izobešen na javnem mestu, ali pa v zbornici, a v OŠ Dante Alighieri je pravilnik spravljen v pisarni ravnateljice. Zato jim je bilo ne omogočeno postopati po pravilniku, ker z njim niso seznanjeni. To pa je bil pri sindikatu menda problem.
-	Kaj pa šolska inšpekcija?
-	Seznanjeni smo bili s tem, da je protikorupcijska komisija zahtevala določeno dokumentacijo in je postopek še vedno v teku. Inšpektorat za šolstvo in šport je bil na šoli, preveril določene zadeve in svoj inšpekcijski nadzor so zaključili s trditvijo, da je na šoli zaznati in opaziti porušen pedagoški mir, ter da ni komunikacije med ravnateljico, učitelji in starši, posebnih zahtev pa niso podali, le določena opozorila, pripombe in nasvete.
Čakamo pa še na odgovor inšpektorata za delo, kjer verjamemo, da bodo ugotovili določene nepravilnosti in za nas bo to le še ena osnova več za glasovanje o nezaupnici. Člani Sveta zavoda si nismo enotni. Izpostavljam pa, da smo po 48. členu zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje dolžni reagirati in prav te dolžnosti člani sveta zavoda pogosto ne čutijo in z zadevo odlašajo, kar posledično pomeni, da bomo pri določenih obtožbah postali sokrivi. Nenazadnje, pri tem boju vztrajam tudi zato, ker sem prepričanja, da si otroci zaslužijo korekten zavod. Vztrajala sem pri tem, da moj otrok obiskuje to šolo, ker sem jo tudi sama, ker poznam veliko učiteljev, ki tam še vedno delajo in verjamem v to, da dobro delajo a je v tem trenutku njihovo delo zelo oteženo.	AM
Odgovor ravnateljice na obtožbe
Anonimno pismo, ki je sprožilo aktualno dogajanje, je prispelo na naslov naše šole v septembru 2018, dva dni po mojem odhodu na letni dopust. V njem je polno izmišljenih situacij in ravnanj, ki so tam z očitnim namenom blatenja mene kot ravnateljice in še nekaterih drugih sodelavk. Neresnična vsebina me je prizadela, javno nanjo ne bom odgovarjala, saj bi piscu, ki je imel en sam namen, da z lažmi prizadane moj ugled, z javno debato šla na roke. Osebno menim, da je praksa anonimnega pisanja laži in izmišljiton, ki prizadetemu onemogoča neposredno soočenje s piscem in pošteno izmenjavo argumentov, zavržna. Dejstvo je, da takšno pisanje zada nepopravljivo škodo prizadetim, na drugi strani pa, izraža pa šibkost tistih, ki se ga poslužujejo. S 1.9.2017 sem bila ob podpori kolektiva ter sveta staršev že tretjič imenovana za ravnateljico. Anonimno pismo je bilo poslano tudi šolskemu inšpektoratu, ki pa je postopek izrednega nadzora zoper šolo ustavil, saj se očitki iz pisma niso izkazali za utemeljene. Svet zavoda letno ocenjuje uspešnost ravnatelja - za leto 2017 je moja ocena 93,9%.
Mobinga ne izvajam. Želim in zahtevam pa, da zaposlen opravi svoje delo kvalitetno. Ne na šoli ne v vrtcu ni bila vložena niti ena prijava mobinga. Zahteva po kvalitetno opravljenem delu in izpolnjevanju delovnih obve-

znosti pa ni nedovoljeno trpinčenje na delovnem mestu.
Glede zaposlitve hčere pojasnjujem, da je ta kandidirala na prosto objavljeno delovno mesto za šolsko leto 2016/17. Kot ravnateljica sem se iz postopka zaposlitve izločila, kot to terjajo usmeritve KPK. Postopek izbora je vodila takratna vodja vrtca, v komisiji je bila tudi šolska sindikalna zaupnica in ena vzgojiteljica. Izbrani so bili 4 kandidati za delo vzgojiteljev, hči je bila ena izmed njih. Pogodbo o zaposlitvi s hčerko je sklenila vodja vrtca, ki jo je spremljala na poskusnem delu in ji tudi sicer razporejala delo. Hči že dve leti ni več zaposlena v šoli.
Svet zavoda vsled navedb v anonimnem pismu, ki jih je šolski inšpektorat že raziskal in zanje ni našel potrditve, zahteva posebnega odvetnika, ki ni odvetnik šole in bi nudil odvetniške in svetovalne storitve izključno svetu šole. Za zakonitost dela šole, kamor sodi tudi izvajanje sklepov sveta šole, sem v celoti odgovorna ravnateljica, zato sem o njihovi zahtevi prosila za pravno mnenje na Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je odgovorilo negativno, v smislu, da ta zahteva sveta zame ni zavezujoča. Iz medijev sem izvedela, da je tudi občina Izola odrekla svetu posebno pravno pomoč. Svet zavoda je imel še nekaj spornih zahtev. Po moji oceni je najbolj sporen sklep, da naj tričlanska komisija pregleda računalnike vseh zaposlenih, da bi ugotovili, če sta bili dve anonimni pismi, ki sta konec preteklega leta zakrožili med zaposlenimi, naperjeni pa sta bili proti predsednici šolskega sindikata in še eni delavki, napisani oziroma poslani s katerega od šolskih računalnikov. Tudi v zvezi s tem sklepom sem pridobila pravno mnenje informacijske pooblaščenke, ki tak sklep označuje za nezakonit. Osebno ocenjujem, da je sporna tudi zahteva sveta po vpogledu v personalne mape bivših zaposlenih, saj ne vodi nobenega postopka po pritožbi zaposlenega, ki bi se nanašala na pravice, odgovornosti in obveznosti iz delovnega razmerja, pač pa kljub dejstvu, da je šolski inšpektorat inšpekcijski postopek, uveden na podlagi navedb iz anonimnega pisma, ustavil, sam »preiskuje«. Zdi se žal, da želijo nekateri porušiti dobre odnose v zavodu in odnos šole in vrtca do staršev. To pa nisem jaz. Kljub vsemu delo v zavodu in moja komunikacija z zaposlenimi in starši poteka nemoteno. Sama se trudim, da bi odnosi ostali na profesionalnem nivoju, dialog pa umirjen in uravnotežen. Ocenjujem, da ključni odnosi kljub vsemu niso skrhani, prizadet pa je moj ugled in ugled šole. Storila bom vse, da naša šola nadaljuje s kvalitetnim delom, kot doslej.
Simona Angelini, ravnateljica SE OŠ Dante Alighieri Isola - Izola

Radarji
Reinkarnacija radarjev
Vrhovno sodišče je pritrdilo tolmačenju prometnega zakona Občine Izola glede postavitve prometnih tabel na Prešernovi ulici in posledične omejitve na 40 km/h, na Občini pa so sporočili, da se po dobrem mesecu radarji vračajo.
Občina Izola je prejela sodbo Vrhovnega sodišča RS iz katere izhaja, da je bila postavljena prometna signalizacija na Prešernovi cesti, ki je določala omejitev hitrosti 40 km na uro z dopolnilno tablo, da omejitev velja naslednjih 400 metrov, veljavna tudi na delu, kjer so se izvajale meritve hitrosti. To pomeni, da so bile meritve hitrosti opravljene pravilno in zakonito ter da višina nobene izdane globe ni bila nezakonita.
Leta 2017 je bila v javnosti zelo odmevna novica, da pristojne službe Občine Izola neupravičeno globijo voznike, ki na odseku Prešernove ceste prekoračijo hitrost 40 kilometrov na uro. Prometna signalizacija določa omejitev hitrosti 40 km/h, dopolnilna tabla pa določa dolžino omejitve hitrosti, to je 400 metrov.
Za omenjenim znakom je križišče, zato naj bi bil dvom v zakonitost izmerjene hitrosti za križiščem. Vrhovno sodišče pa je v sodbi ugotovilo, da je bilo glede na dikcijo petega odstavka 17. člena takrat veljavnega Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah jasno, da je signalizacija za omejitev hitrosti, ki ji je bila dodana dopolnilna tabla za dolžino veljavnosti znaka, veljala kljub morebitnem križišču.
To pomeni, da so bile meritve hitrosti konec leta 2016 opravljene pravilno in zakonito ter da višina nobene izdane globe ni bila nezakonita.
Omejitev je postavljena zaradi bližine osnovne šole in avtobusnega postajališča za šolske avtobusne prevoze. Občina si namreč ves čas prizadeva za varnost v prometu, še posebej v okolici šol, kjer so v prometu udeleženi otroci.
Vrača se merilnik hitrosti
S premičnim merilnikom hitrosti je bilo lani do konca oktobra zaznanih 1.118 prekrškov, od začetka meritev pa 20.060 prekrškov. Od januarja 2013, ko smo v občini začeli z meritvami hitrosti s pomočjo premičnega merilnika hitrosti, se je trend prekoračitev hitrosti zmanjšal iz povprečno 2,2 % vozil v prekršku ob začetku meritev, na približno 0,5 % oktobra lani. V povprečju imamo v Izoli v gibanju okoli 2.000 vozil dnevno. Navedeno potrjuje, da je premični merilnik hitrosti eden izmed učinkovitih ukrepov za zmanjševanje hitrosti voznikov v prometu, ki bistveno vpliva na varnost vseh udeležencev v prometu, še posebej na območju šol in vrtcev.
Varnost v prometu ostaja ena izmed prioritet tudi letos, zato je Občina znova namestila dve ohišji, v katerih bo od 1. februarja izmenično postavljen premični merilnik hitrosti, in sicer na Južni cesti ob šoli in ob cesti na Belvederju. Poleg omenjenih ohišij je še eno na Prešernovi cesti pri osnovni šoli, ki je v lasti občine in še naprej služi svojemu namenu. Ne bo pa več ohišja na Prešernovi cesti pri stadionu, saj tam po rekonstrukciji dela omenjene ceste in namestitvi treh hitrostnih grbin, slednji ni več potreben, szj
Kulturna-----------------
Ko se srce znajde sredi dvojezičnega kaosa
V torek, 5. februarja ob 19.00 bodo v izolski Mestni knjižnici predstavili drugo pesniško zbirko Patricije Sosič Kobal z naslovom Srce sredi kaosa, ki jo je kot, Un cuore in mezzo al caos, v italijanščino prevedla Jolka Milič.
Drugo pesniško zbirko domačinke Patricije Sosič Kobal je založila Mestna knjižnica Izola v sodelovanju s Centrom za kulturo, šport in prireditve ter Javnim skladom kulturnih dejavnosti -območna izpostava Izola. Dvojezična pesniška zbirka Srce sredi kaosa/Un cuore in mezzo al caos je avtoričina druga samostojna zbirke pesmi. Kot pesnica je sodelovala pri revijah Fontana, Primorska srečanja, z RTV Slovenija - program Literarni nokturno, Predvečeri Vilenice in izdala pesniško zbirko na Sipinah časa. Prevajalka Jolka Milič jo je pred dvema letoma uvrstila v dvojezično pesniško antologijo Poezija - bla, bla, bla ... Za 2000 evrov sodobne slovenske poezije, kjer se je znašla tudi med nekaterimi zelo znanimi slovenskimi pesniki, od Borisa A. Novaka do Vinka Moderndorferja in najbolj cenjenih slovenskih pesnic. Očitno se je to sodelovanje z Jolko Milič nadaljevalo in tako je nastala dvojezična zbirka pesmi, ki so zagotovo sveže branje v domačem svetu poezije.
Na vprašanje, kako je prišlo do tega sodelovanja, Jolka Milič odgovarja:
-	Jaz sem izrazito pionirske sorte, rajši počenjam neobičajne stvari kot one bolj lahke, navadne. Torej rajši kopljem ledino kot lepe zorane njive. Mlade pa sploh imam rada, tudi neizkušenim rada ponudim roko in vanje vlijem samozaupanje. Večkrat mi celo uspe, kar je zame posebno razveseljivo.
-	Kako bi, najprej kot bralka, opisala poezijo Patricije Sosič?
-	Da piše zanimivo, večkrat z duhovitimi in svežimi metaforami, malce je obsedena od same sebe, v pozitivnem in včasih tudi negativnem smislu. Kar prevečkrat
-	značajsko - na gugalnici vere in nevere vase. Ni mi sploh žal za čas, ki sem ji ga posvetila.
-	Patricija prihaja z dvojezičnega območja, kjer ima posebno mesto pogovorni jezik v dialektu, prevajalka pa z enojezičnega slovenskega Krasa. Katerim bralcem je torej namenjen prevod Patricijinih pesmi?
-	Ne vem, če pojem dvojezična Istra in enojezični Kras sploh drži. Jaz spadam vrh tega med tiste matične Slovence (pripadnike tega ali onega naroda pišem z malo začetnico, pustila sem se okužiti od italijanov), ki šteje tudi zamejstvo za del domovine. Po kraško ali tržaško ali triestinsko zavijamo tudi mi, in lingua - v zborni slovenščini ali v kakšnem bližnjem narečju. Dvojezičnost ni samo privilegij Istranov. Mimogrede povedano: Patricijine pesmi odražajo bolj slovensko konstrukcijo stavkov z izbiro samostalnikov itd kot pa italijansko.
Na vprašanje, zakaj je ne bo na predstavitev zbirke v Izolo pa je Jolka odgovorila prav po njeno:
-	jaz sem že tako majeva, vsa polomljena, sključena, brezzoba, pol gluha in pol slepa, da nisem več za nikamor. Kvečjemu za na oni svet. Pa saj bom zraven s prevodom, ki je najbolj važen, in na koncu boste, upam, nazdravili s kozarčkom terana ali penine tudi meni, prevajalki in ljubiteljici poezije Že nekoč sem javno povedala, a najbrž so bralci pozabili, da poezijo tako zelo ljubim, da ... prenašam celo pesnike, ki sodijo v posebno tečno zvrst. Pa še res je.
Tudi knjižica pesmi Patricije Sosič Kobal je luč sveta zagledala v stiskami Mandrač, naslovnico je oblikoval Loris Vižintin, sodeloval je Davorin Marc, z avtorico pa se bo na predstavitvi v Mestni knjižnici pogovarjal Drago Mislej
-	Mef. Pesmi bo v italijanskem je-
ziku brala Dorina Beržan. Vabljeni torej v torek, 05. februarja 2019 ob 19.00 v čitalnico Mestne knjižnice Izola. Vstop je prost.	ur
Razpis kapacitet ZDIŠ za leto 2019
Člane društva invalidov obveščajo, da je od 03.12.2018 odprt razpis za prijavo počitniških kapacitet ZDIŠ za leto 2019. Razpis bo trajal do 28.02.2019.
Sedemdnevno ohranjevanje zdravja v zdravilišču Radenci
Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da bomo pričeli z vpisovanjem za 7 dnevno ohranjevanje zdravja, ki bo v Zdravilišču Radenci, dne 18.03. - 25.03.2019. Možnost plačila tudi na obroke.
ODHOD: 18.03.2019 PRIHOD: 25.03.2019 Vse informacije dobite na društvu
Vabljeni k vpisu!	Predsednik Dl Izola Franc Poropat
Kaj se dogaja s kampusom?
Objekt Univerze na Primorskem v kampusu Livade sameva od velikih poplav konec leta 2017. Takrat je zalilo kletne prostore, iz še ne povsem pojasnjenih razlogov pa se je vnel požar, ki je uničil veliko večino takorekoč nove opreme.
Takrat so se v Livadah izvajali programi Aplikativne kineziolo-gije, Biodiverzitete, Bioinforma-tike, Sredozemskega kmetijstva, Biopsihologije in Varstvo narave.
V	sklopu Znanstveno raziskovalnega središča pa je tam deloval tudi inštitut za oljkarstvo. Po dobrem letu pa je jasno, da sanacijska dela potekajo počasneje od pričakovanega, zato nas je zanimalo, kaj se pravzaprav dogaja s kampusom Livade. Iz Univerze so povedali tako-le:
V	Kampusu Livade sanacijska dela potekajo počasneje zaradi kompleksnosti strukture in urejevanja prostorov za potrebe laboratorijske in ostale raziskovalne dejavnosti. V teku je nov razpis oziroma naročilo za izbiro izvajalca »inženirske storitve projektnega vodenja za pripravo dokumentacije za izvedbo sanacije objekta Univerzitetni kampus Livade v Izoli skladno z razpisno dokumentacijo«. Izbrani ponudnik, ki bo ustrezal zahtevanim pogojem, bo po podpisu pogodbe imel na voljo 60 dni za oddajo popisanih del za sanacijo škode, ki je nastala ob požaru, in obenem terminskega plana za izvedbo GOI del.
Temu bo sledil nov javni razpis za izvedbo GOI (gradbeno-obr-tniško-instalacijskih) del. Zaključka sanacije pred potrjenim terminskim planom zato še ne moremo napovedati.
Kot smo že pred kratkim zapisali, je naša želja, da se v kampus vrnemo čim prej, saj so ti prostori bistvenega pomena za nadaljnji razvoj naravoslovja na naši univerzi. V vsakem primeru pedagoška dejavnost ni in ne bo utrpela nobene škode, saj smo takoj po nesreči poskrbeli za nadomestne lokacije, tako da študenti niso bili v ničemer prikrajšani.
ur
"""“'‘N.		POSLANSKA PISARNA Branko Simonovič	URNIK
■ ■ ■ r^7	"'■FS	!)■■■	Plenčičeva ulica 3,6310 Izola	vsak 1. ponedeljek v mesecu
		T: 041 799 502	8.30-10.00
		E: branko.simonovic@dz-rs.si	oz. po dogovoru
Izolski nogomet pod beneškim vplivom
Sodelovanje z Benetkami
Po uspešno sklenjenem partnerskem sodelovanju med MNK Izola in NK Piran v začetku letošnje sezone, sta kluba ob vstopu v leto 2019 stopila še korak dlje. Prejšnji teden so namreč skupaj podpisali pogodbo o sodelovanju z Venezia FC in tako postali »club gemellato« italijanskega Serie B ligaša.
Na spletni strani kluba je zapisano tudi, da omenjeno sodelovanje bo našim igralcem in tudi trenerjem odprlo ogromno novih možnosti. Vse podrobnosti o novem sodelovanju bodo predstavljene 4.2. na uradni tiskovni konferenci, kjer bodo prisotni tudi predstavniki FC Venezia.
Rokometaši znova v boj za točke
Ta vikend bodo v 1. B ligi rokometaši nadaljevali s prvenstvom. Izola je po sijajnem finalu v zaključku jesenskega dela, ko je zmagala sedemkrat zapored, prezimila na tretjem mestu. Pred njo sta Slovan ter Slovenj Gradec, ki prednjačita zgolj za točko. Izo-lani imajo 21 točk - eno več kot četrto Krško, med ekipami, ki bi lahko krojile dogajanje na mestih na vrhu, pa je še peto uvrščena Drava, ki ima 20 točk.
Izola odhaja ta vikend na gostovanje k ekipi Škofljice Pekarne Pečjak. Upati je, da jim premor ni zaustavil zmagovalnega ritma in da se bodo v soboto zvečer vračali domov dobre volje. Zatem igrajo doma s ptujsko Dravo (9.2.), sledi pa zelo pomembna tekma Slovenj Gradec 2011 - Butan plin Izola (16.2.). Srečno fantje!
Mrtvi tek mladincev, kadeti prestavili, mlajši še brez točk
Še drugi teden državnih tekmovanj je za nami, vendar tudi tokrat ne v kompletu. Kadeti Izole so zaradi številnih odsotnosti v zadnjem obdobju, ki so rezultat poškodob in sezonskih obolenj bili primorani preložiti tekmo 2.
kroga v Škofljici. Mladinci nadaljujejo niz nepremagljivosti, slabše pa kaže mlajši generaciji - starejšim dečkom A in B, ki so v svojih četrtfinalnih skupinah po dveh tekmah še brez osvojene točke. Pred nami je še zadnji teden članskih priprav na nadaljevanje 1. B ligaškega tekmovanja, ki ga bodo odprli 2. februarja.
Kdo lahko ustavi mladince?
RD Butan plin Izola - RD LL Grosist Slovan 27:25 (13:12)
Izola, Športna dvorana na Kraški, gledalcev 82
Strelci in postava RD Butan plin Izola: Alessio (V), Mičovič 5, Smej 5, Poberaj 8, Stančič, Bega-novič 1, Bekrič 1, Šapla (V), Miklavec 1, Delatovič 2 in Peharc 4
V 13. krogu 1. mladinske rokometne lige so domači Izolani odigrali vse prej kot še eno v nizu tekem, ki bi ji nadeli naziv “zanesljive zmage”. Gostje iz glavnega mesta so se pokazali kot zelo čvrst in nepopustljiv nasprotnik, kar pa vseeno ni bilo dovolj, da bi morebiti osvojili točko na Kraški. Tekmo so bolje odprli varovanci trenerja Petra Božiča, potem, ko je Erik Smej povedel domače v vodstvo (1:0). V nadaljevanju tekme so “Slovanovci” jasno pokazali apetite po zmagi in na hitro tudi uresničili svoje namere. Trda tekma za obe ekipi je prinašala obilo trenj in preobratov (Ljubljančani so v prvem polčasu šestkrat povedli oz. povišali vodstvo), toda po zaslugah razpoloženega rezervnega vratarja Alexa Šaple so Izolani samozavestneje
zaključevali napade in preprečili višje vodstvo gostov. Ob koncu prvega polčasa je najboljši strelec izolske zasedbe Urh J. Poberaj (8 zadetkov) poskusil minimalno vodstvo (12:11) po zvoku sirene povišati kar iz tal preko visokega živega zidu, toda rezultat se ni spremenil.
V	drugem polčasu so izolski mladci dosegli naj višje vodstvo (18:15) in ga v 40. minuti povečali na še gol razlike več. Domači vratar Alex Šapla je do drugega dela drugega polčasa z odliko izkoristil svojo priložnost, nato je Peter Božič v vrata poslal Leona Alessia, a se gostje niso ustrašili sprememb in po nekaj “lahkih” zadetkih v domači mreži ponovno pretili Izolanom za zgolj zadetek zaostanka.
Na drugi strani sta v ključnih trenutkih Mičovič in Smej bila uspešna, toda kljub temu je Slovan večkrat imeli priložnost za izenačenje, a je izolska obramba zdržala in na koncu tudi slavila še dvanajstič v letošnji tekmovalni sezoni.
Izolani trenutno vladajo na prvenstveni lestvici, toda nov test zrelosti naše fante čaka že prihodnji teden, ko bodo odpotovali v Novo mesto, kjer se bo domača Krka za vsako ceno želela oddolžiti Primorcem za boleč poraz v Izoli.
Starejši dečki A in B z novo ničlo iz gostovanj
V	soboto 26.01.2019 so starejši dečki B potovali v Škofljico in se domov vrnili z napolnjeno mrežo golov. Največ zadetkov sta kot po pravilu tudi tokrat prispeva-
la Krička in Smej. Krička je bil uspešen devetkrat. Smej je s svojimi 8 zadetki med najboljšimi strelci tekmovanja.
Fantje bodo prihodnji teden po dveh zaporednih gostovanjih odigrali prvo domačo tekmo, ko bodo gostili ŠD Mokerc KIG.
ŠD Škofljica PP - RD Butan plin Izola 34:25 (17:8)
Strelci in postava RD Butan plin Izola: Rogelja (V), Krička 9, Smej 8, Bubič 1, Panger 5, Bangoji 2, Soršak 1, Dodič 2.
Tudi starejši dečki A v četrtfinalni skupini B ostajajo pri ničli. Logaški Kronos je prepričljivo obšel drugo oviro na poti na zaključni turnir. Izolani so sicer rezultat poravnali pri 1:1, nato je sledila pravcata polomija v izolski igri, domačini pa so z delnim izidom 9:2 odločili zmagovalca in tekmo v drugem polčasu mirno pripel-Ijali do konca.
RK Kronos Logatec - RD Butan plin Izola 34:27 (17:11)
Strelci in postava RD Butan plin Izola: Putrle (V), Černetič 13, Smej 3, Krička 5, Gregorič 4, Lisjak 1, Tonejc 1, Ambrožič in Benčič.
Trener Nino Legnar bo z ekipo poskušal osvojiti prve točke 2.2.2019 proti ekipi ŠD Škofljica.
Martin Franetič
Prvo, drugo in tretje mesto
Taj Lavrič je v Novem mestu v organizaciji Športnega društva SU veselil prvega mesta na drugem odprtem turnirju za igralke in igralce do 21 let. Po napetem četrtfinalu in polfinalu je Lavrič bil v finalu s 4:0 (7, 6, 7,12) boljši od Roka Trtnika (Mengeš). Odličen tretji je bil Erik Paulin , ki je moral v tesnem polfinalu priznati premoč Roka Trtnika (Mengeš).
Odličje za drugo mesto je prinesla domov tudi Lea Paulin ki je z dobro igro v polfinalu premagala Tjašo Novak nato pa izgubila Tofantovo (Mengeš) s 4:2 (9,1,-9,7,-8,7).
Podlistek
Fredi Radojkovič: cilji ostajajo, toda...
Članska selekcija, ki pred pričetkom letošnje tekmovalne sezone v 1. B državni rokometni ligi ne skriva visokih ambicij, začenja drugi del prvenstva v soboto 2.2.2019.
V	14. krogu jim bo nasproti stala ekipa Škofljice, ki se je v 1. krogu letošnje sezone v Izoli že opekla in priznala premoč visokoletečim Primorcem. V ribiškem mestu vse poteka v duhu priprav na nadaljevanje preostale polovice trnave poti do želenega cilja.
V	prostorih športne dvorane na Kraški smo pridobili nekaj izjav trenerja Fredija Radojkoviča o tem, kako ocenjuje odigrano prvo polovico prvenstva in prihodnost svoje ekipe.
-	Prvi del sezone je za vami, najbrž ste dosedanje rezultate in igro podrobno analizirali. Kako ocenjujete prvo polovico sezone?
-	Menim, da smo po prvem delu sezone lahko zadovoljni, čeprav smo štartali nekoliko slabše. S fanti smo se komaj spoznavali, uigrava-li, nato smo nanizali sedem zaporednih zmag, ki so nas popeljale do mest na vrhu 1. B ligaškega tekmovanja. Veseli me, da smo odigrali kar nekaj tekem na primerni ravni, fantje so tudi razumeli, za kaj se gre, zato trdim, da smo zasluženo tam kjer trenutno smo.
-	Toda v igri smo lahko večkrat zaznali kar nekaj “nepojasnjenih” padcev in nihanj. Čemu bi to pripisali?
-	Težko je podati natančen odgovor. Morda je k temu botrovala mladost, na drugi strani pa so tudi prepotrebne neizkušnje nekaterih igralcev pripeljale do teh nihanj. Sicer imamo tudi nekaj zelo izkušenih igralcev, ampak ni enostavno vse to združiti skupaj in naenkrat pričakovati vrhunske predstave. Fantje so se trudili in želeli, ampak včasih je potrebno narediti tudi kak korak nazaj. Navsezadnje je glava tista, ki vse vodi in odloča in marsikdo nima še teh izkušenj, da bi stvari izpeljal maksimalno kvalitetno do konca.
-	Ste torej pripravljeni na drugi del prvenstva ali se spopadate z nekaterimi še nedorečenimi zadevami?
-	Kot trener Izole sem želel več postoriti, ampak spoznal sem, da moram narediti par korakov nazaj; najprej sem se moral osredotočiti na igro v napadu, kjer je bilo veliko pomanjkljivosti in temu primerno sem prilagodil tudi treninge, zato morda v napadu delamo tudi več napak. Ampak to je normalno. V
enem letu ni realno pričakovati, kot sem tudi že povedal, neke vrhunske predstave s premešano in novo ekipo. Odločiti se moraš za eno stvar in delati na temu, da jo izpiliš in tudi v celoti realiziraš. V obrambi skušamo z borbenostjo nadoknaditi tisto, kar nam tam manjka, ampak prav tu vidim še veliko rezerv, navsezadnje pa je tudi pred našimi navijači vse veliko lažje. Neglede na vse poudarjam, da nimam denimo 14 vrhunskih igralcev, ki bi imeli usvojene vse vrline rokometa na najvišji ravni. Tu so mladi fantje, ki se še učijo, rastejo, želijo.
-	Po koncu sezone - neglede na končni izplen, ostajaš trener Izole?
-	Zaenkrat se o tem ne pogovarjamo. Na trenutke mi je težko delati, če ne morem opravljati dela, ki ga obvladam. Jaz osebno sicer uživam v tem poslu, toda tu je še precej nedorečenih stvari. Želim delati vrhunsko, brez motečih faktorjev, ki bi preveč vplivali na kvaliteto mojega dela. Že res, da nismo profesionalci, toda profesionalno lahko delaš tudi, če to nisi. K temu strmim in od tega ne odstopam. Tu mislim že na odnos fantov do treningov, dela, tekme. Moja prihodnost je odvisna tudi od odnosa igralcev do dela, pa četudi storimo 2 koraka nazaj, zahtevam pa stood-stotnost.
-	Kako se počutiš v Izoli po zelo dolgem času odisejade izven matičnega mesta?
-	Super! Vedno trdim, da je doma biti trener najtežje, lepo je videti, da ljudje cenijo in spoštujejo tvoje delo.
za rdizola.si, Martin Franetič
Januar intenziven predvsem za mlade
Če je bil december aktiven, ni bil januar za tekmovalce Strelskega kluba Izola nič manj intenziven; nasprotno - udeležili so se kar 4 tekem.
Začelo se je s 4. turnirjem 2. Državne lige Zahod 13.1.2019 v Izoli (pištola) in Famljah (Vremščica; puška). Ekipa s puško je bila druga (Lara Frank 3., Katja Reja 6., Vito Kavalič Z), v skupnem seštevku turnirjev pa vodi in odlično kaže tudi posameznikom. Tudi ekipa z zračno pištolo si je priborila isto mesto (Andrej Jakomin 6., Ivan Božič Z, Leon Tomažin 10.).
Na regijskem prvenstvu srednjih in osnovnih šol v streljanju z zračnim
orožjem za področja Notranjske, Goriške in Obale med 14.1.2019 in 16.1.2019 v Postojni je s prvim mestom izstopala ekipa dijakinj Gimnazije Koper (Lara Frank L, Manca Kermc 2., Eneja Zečo 3.), odlično se je z 2. mestom odrezal tudi dijak Vito Kavalič (SŠ Pietro Coppo Izola). Vsi štirje so dosegli tudi normo za nastop na državnem prvenstvu. Ekipa cicibanov OŠ Livade Izola je bila tretja (Vito Radujko 2., Matija Frančeski 9., Matija Močnik 12., Žiga Frančeski 13.), ekipa učencev iste šole pa celo druga (Martin Frank 2. /norma/, Tadej Frančeski
6.,	Benjamin Hadžič 13.).
Mladi so se 19.1.2019 v Ormožu udeležili 4. Turnirja Pokala Slovenije - državne lige mladih. Erik Primožič je s puško dosegel 25. mesto med mladinci. Kadet Vito Kavalič je bil 24., Aljaž Bajt pa 25., med kadetinjami pa Lara Frank 9., Manca Kermc 12. in Eneja Zečo 18. mesto (ekipno kedeti/nje 5. mesto). S pištolo se je kadet Mark Rožac uvrstil na 8. mesto. Prvenstva so se udeležili tudi dijaki SŠ Izola, ki sicer redno trenirajo v prostorih Strelskega kluba Izola.
26. in 2Z1.2019 je bil v Famljah v organizaciji Strelskega društva Vremščica, Vremski Britof izpeljan še 4. turnir Primorsko-notranj sko-kraške (PNK) lige Zahodne regije. Rezultati: Cicibani (ekipno 2.): Jaša Barut 2„ Vito Radujko 4., Matija Močnik
5.,	Daniil Norkin 6., Žiga Frančeski
8.,	Matija Frančeski 12. mesto. Mlajši pionirji (ekipno L); Martin Frank
2.,	Vasja Kitič 5., Tadej Frančeski Z, Benjamin Hadžič 9. mesto. Mešana m/ž članska ekipa 2. mesto, posamezno pa: Člani: Aljoša Frank
4.,	Ivan Božič 8., Robert Germanis 15. mesto. Članica: Dolores Šuštar
5.	mesto. Veteran 50 Bojan Šuštar
6.	mesto. Pištola (skupno ekipno 4. mesto): Kadeta Mark Rožac 1. in Martin Memon 5. mesto. Člani: Andrej Jakomin Z, Aleš Mahnič
8.,	Ivan Božič 14., Enio Božič 22. mesto. Kadeti/nje in mladinci/ke s standard zračno puško (ekipno 3.): kadetinja Manca Kermc 2., mladinec Erik Primožič 2. Mesto, mladinka Ksenia Norkina 2.mesto. Kombinacija: Ivan Božič 4. mesto. dš
Srebro in bron na državnem prvenstvu
V Mariboru se je dne 26.1.19 odvijalo Državno prvenstvo za kadete in kadetinje do 18 let.
Sodelovalo je 151 tekmovalcev iz 29 klubov Slovenije.
Tokrat Izolani žal niso posegli po odličjih. Najvišjo uvrstitev je dosegel Mark Rožac s 5. mestom in Timotej Tušek Z mesto oba v kategoriji nad 90kg. Sergej Marčeta (do73kg) pa se ni uvrstil v izločilne borbe.
Za Izdane pa je bilo uspešnejše državno prvenstvo za starejše dečke in deklice do 14 let, ki se je pravtako odvijalo v Mariboru, kjer je nastopalo 219 tekmovalcev iz 44 klubov.
Medalji sta osvojila Jan Nabernik (do 38kg) 2.mesto med dečki in Sara Rožac (do 52kg) 3.mesto med deklicami. Nastopal je še Tamer Jugurdžija, ki pa se ni uspel uvrstiti v izločilne borbe.
za male živali
Popolna veterinarska oskrba / laboratorij / rentgen HOTEL za hišne ljubljence
Možnost varstva hišnih ljubljencev za daljše obdobje Striženje
Umik: 8.30 - 12.30 ter 17.00 - 19.00 sobota: 10.00 -12.00 Dežurstvo: 0-24h
Filmski krožek Zarja
Filmska 50 letnica na nekaj podlage
V osnovni šoli Vojke Šmuc bodo v soboto pripravili krajšo slovesnost ob 50 letnici delovanja nekdanjega filmskega krožka Zarja, ki je Izolo za desetletje ali dve spremenil v filmsko mesto. Mentor in motor krožka, Koni Steinbacher pa pravi, da se je začelo že pred slavnim 68-tim letom.
Koni Steinbacher
Takrat v šestdesetih letih filma še ni bilo v osnovnih šolah in ko smo mi začeli, tam nekje leta 1964 smo bili res pionirji v tej šolski vzgoji. Jaz sem sicer že v študentskih letih vodil različne tečaje o filmu in v domu Ivana Cankarja tudi posnel en tak kratek filmček, zato je bilo normalno, da sem dal pobudo za tak krožek.
Že leta 1964 smo imeli prva srečanja krožka, vendar nismo nič snemali, ker nismo imeli s čim, smo pa na hodniku v kleti začeli že takrat predvajati filme. To je trajalo kakšni dve leti, dokler ni šola kupila 8 milimetrske kamere in projektorja. Med temi iz prve generacije je bil tudi Sergio Gobbo, ki pa je kasneje veliko snemal, posebej s televizijo. Tam nekje leta 1966 smo naredili prve lastne posnetke. Milan Vuga je naredil prvi film z naslovom V soboto popoldne, za njim pa Zlatica Ceglar, ki je režirala film Prvi šolski dan. Leto 1968 pa štejemo kot nekakšen začetek zato, ker je bila takrat narejena prva animacija in ko smo zmagali na republiškem in nato še na jugoslovanskem festivalu mladega filma. Zato je zdaj 50 letnica Zarje.
Bogdan Križmančič
V	moji stari beležki je točno zapisano. Dobili smo se 1. oktobra leta 1966 in Koni nam je razlagal o filmu, o filmskem traku, o snemanju in montaži, nam predstavljal pomembne filme in režiserje in nam jih tudi zavrtel v kletnih prostorih, ki so bili takrat še brez tlaka z zemljo po tleh.
Kasneje so to menda z udarniško akcijo betonirali in naredili prav simpatično dvoranico za projekcije.
V	tej naši generaciji iz leta 1966 smo bili:
Mira Kleva, Zlatica Ceglar, Dinko Bizjak, Milan Vuga, jaz in še kdo, ki se ga morda ne spomnim.
Mi smo posneli film Prvi šolski dan in še en film za katerega pa se ne spomnim naslova.
Jaz sem bil scenarist, Zlatka je bila režiserka, snemalec pa Dinko Bizjak. Montirala je verjetno Mira. Začeli smo snemati pri fontani za ribičem, Koni pa je vozil do trga republike in nazaj. Spomnim se Konija, kako je resno vozil tistega fička in cipres, ki so takrat bile ob cesti na Sončnem nabrežju. Film Prvi šolski dan smo začeli snemati koncem šolskega leta in končali smo ga na začetku novega šolskega leta. Takrat smo snemali na 16 mm film na katerega smo kar dvakrat snemali. Prelepili smo polovico objektiva in osvetlili polovico filma, potem pa smo snemali še na drugo polovico in tako smo lahko na en film snemali dvakrat. Takrat filmi seveda niso bili ravno poceni. S tem našim filmom smo nato šli na filmsko srečanje na Gospodarsko razstavišče v Ljubljano, kjer so nas bile same oči in ušesa, med tistimi strokovnjaki, ampak, prejeli smo neko priznanje in se nazaj grede ustavili v Močilniku, saj je fičo zakuhal in ne bi prišel do vrha Vrhniškega klanca.
Spomnim se tudi tega, da je Koni tega fička zaslužil z zmago na nekem jugoslovanskem televizijskem kvizu. Takrat je edini vedel odgovor na vprašanje o nekem filmu in spomnim se, da je Koni vedel, da gre za film z naslovom Šjor Bepo moj.
Z beležko iz leta 1966
Vlasta Valenčič Pelikan
Po toliko letih se najbolj spominjam, kako smo po Konijevem predlogu in pod njegovim mentorstvom naredili pravi risani film. Risanka prikazuje ribiča, ki hodi po Izoli, na palici ima ribo, za njim pa skače velik mačkon in mu skuša ukrasti ribo. Spominjam se, koliko različnih sličic je bilo treba narediti, da so se figure premikale.
Takrat je animacija pač potekala ročno in ne računalniško kot danes. Bili smo še kar uspešni in kolikor se spomnim, je risanka dobila tudi nekaj nagrad. Koniju se lahko učenke in učenci samo zahvalimo, za vse, kar nam je dal in nas že takrat uvajal tako v filmski kot likovni svet in nam mogoče vzbudil zanimanje za ti vrsti umetnosti. Bil je izvrsten pedagog, da je malo takih.
Gorast Radojevič
Dva pomembna prostora, kjer smo se počutili svobodno in sproščeno sta bila na šoli. V kleti projekcijska dvorana, nad njo pa prostori fotokrožka, kjer smo pod budnim očesom mentorja ustvarjali kratke animirane filmčke.
Mentor, Koni Steinbacher je tako, iz glave, naštel lepo število članov filmskeg krožka Zarja, vendar to še zdaleč niso vsi.
Žarko Vodopivec, Milenko Pahor, Drago Klobasa, Vlasta Valenčič - Pelikan, Bogdan Križmančič, Dinko Bizjak, Mira Kleva, Aleksander Lisjak, Iztok Umer, Boris Benčič, Gorast Radojevič, Nevij Breč, Zdravko Breč, Vesna Škrjanec, Zlatica Ceglar, Milan Vuga, Mladen Gasparini, Vili Brečevič, Lorena Šav, Diana Peloza, Davorin Marc, Dean Kocjančič, Dean Umer, Robi Jakin, Laura Chersicola, Boris Božič, Maurizio Sfiligoj, Aleksander Mljač, Boštjan Lovšin, Jurij Lovšin, Vida Gorjup-Posinkovič, Denis Krampf, Mela-nia Pobega, Nives Frank, Nema Dizdar, Miran Bolha, Mitja Gustinčič, Miran Žlogar, UljanaAntolovič, Nevenka Štefanec, Anuška Kodrič, Irena Kastelic-Slama, Vitomir Bohinec, Alan Deško, Andrej Munda, Gregor Grlj, Morena Fortuna, Ksenija Okretič, Nina Gregorič, Aleš Filipčič, Leo Zomada in še veliko drugih.
Nekega dne je Boris (Benčič op.ur.) prišel do ideje za film. Oba sva vedela, da bo to v prisotnosti mentorja nemogoče posneti. Izkoristila sva popoldneve in “veze” s čistilkami. Rezultat je bil naslednji: Uvodna špica, nato tema in prazna miza. Na mizo se priplazi škatlica cigaret, z druge strani škatlica vžigalic in nasproti pepelnik. Srečajo se na sredini mize. Škatlica se odpre, iz nje zleze cigareta, se postavi na pepelnik, odpre se škatlica z vžigalicami, ven zleze žveplenka, se prižge, prižge cigareto in ugasne. Cigareta se pokadi do konca in ugasne v pepelniku. Vege.
Nevij Breč - Nevlje
Bilo je veliko situacij in dogodkov, skoraj več ob snemanju filmov kot v samih izdelkih. Še posebej mi smo imeli veliko kompliciranih situacij, ki pa so bile istočasno zabavne, ko smo snemali kratki film Očka, osel in jaz. Seveda je bil glavni akter vseh teh dogodkov osel, ki smo si ga sposodili pri gospe Terezi v Tovarniški ulici. S to živaljo so bile same težave. Najprej smo osla morali pripeljati do kraja snemanja, potem je trajalo, da se je osel sploh premikal. Enkrat smo ga vlekli za špago po visoki travi, da se vrvi ni videlo, drugič smo ga priganjali od zadaj.
Kultura
Še posebej komplicirano je bilo, ko bi morali za zadnjo sceno osla spraviti na prikolico, vendar ta nikakor ni hotel na voz. Pa smo šli do teras, na naj višjo postavili osla, pod njim voz, mi pa smo snemali z najnižje terase tako, da smo istočasno vlekli osla in voz in je izgle-dalo, kot da se osel pelje na vozu. Žal se je ravno ta posnetek kasneje nekje izgubil. Film sicer govori o kmetu, ki gre s sinom in oslom v njivo in ko se odloči za počitek pripravi malico (vino in kruh), potem nekaj počne naokrog, osel pa medtem poje malico (in popije vino). Tudi filmski osel je to storil, toda napaka je bila v tem, da smo v skledo res nalili močno vino nekega kmeta iz soseščine. Ko smo naslednji dan spet prišli po osla ga nismo dobili, saj nas je šjora Tereza nagnala: “Hojte ča. Je bolan danes. Ne more niti vstat.”
Morena Fortuna
V filmski krožek Zarja sem se včlanila v četrtem razredu in v njem ustvarjala vse do mojega zaključka osnovne šole. Prva filmska stvaritev, ki sem jo ustvarila, je bil animiran film »SPOMINI«, skupaj z tedanjima sošolkama Katjo Bizjak in Zlatico Hajdukovič. Marsikatero izvenšolsko uro smo posvetile ustvarjanju v temnem, malem kabinetu likovnega pouka.
Bila je naša dnevna soba, kjer smo se družile, zabavale ob ustvarjanju in si pripovedovale tedanje najstniške skrivnosti.
Spominjam se sodelovanja pri čudovitem igrano - eksperimentalnem filmu »VSI LJUDJE HITIJO«.
V filmu sta igrala lepotca Neda Lavrenčič in Matej Turin, v režiji Mateja Turina. S kamero smo zasedli glavno Izolsko križišče in slikico za slikico snemali Izolski promet ob največji konici in ustvarjali poetične slowmotion-e v Sansimo-nu. Ravno v času snemanja mi je babica po celi glavi zvečer spletla drobne kitke. Ko sem jih zjutraj razpustila, sem imela frizuro ala Neca Falk in je takoj padla ideja, da posnamemo mojo plešočo senco in jo predvajamo skupaj z istoimensko pesmijo Nece Falk za odjavno špico. Videti je bilo, kot da Neca sodeluje v filmu.
Verjetno je bil najbolj zabaven, hkrati pa najbolj krut in še dandanes, po več kot tridesetih letih, še kako aktualen film »ZATEGNI PAS«, kjer je bila osnovna ideja, da se časovno predvaja v nazaj. Tako je moral moj glavni igralec Vojko Urbančič, za potrebe snemanja filma, po Drevoredu 1. maja hoditi ritensko sredi belega dne. In nato v trgovini nakupljeno »špežo«, hodeč ritensko, zlagati nazaj na police. V veliko začudenje naključno prisotnih ljudi seveda, a kjer je bila zraven kamera, takrat še t.i. 16-ka, je bilo vse dovoljeno. Vsi ti filmi so bili na slovenskih in na takrat še jugoslovanskih filmskih festivalih večkrat pohvaljeni in nagrajeni.
Ja, in spominjam se tudi tega, da sem, takrat že študentka, v študentu gledala televizijo in na moje veliko presenečenje zagledala reklamo, v kateri moje animirane figurice kariesa uničujejo zobovje. Začudena, a hkrati ponosna, sem ugotovila, da je šlo za figurice iz animirano-igranega filma »MIHCEV ZOB«, ki ga sama nisem uspela dokončati, saj sem prej zaključila z osemletko. Kasneje mi je Koni Steinbacher povedal, da so ta filmček končale naslednje generacije. Slovesnost ob 50 letnici filmskega krožka Zarja organizira OŠ Vojke Šmuc, kjer so tudi uredili muzejski razred, še vedno pa je tam tudi stara projekcijska soba.	ur
S polpriklopnikom na Veliki trg
Živimo v času, ko smo tehnologijo sprejeli za nekaj samoumevnega in nezmotljivega. V trgovinah plačujemo na avtomatiziranih blagajnah, bančništvo vodimo prek pametnih telefonov, še pametnejše ure pa nam čestitajo, če na dan naredimo dovolj korakov.
Tehnologijo pač imamo zato, da jo izkoristimo, saj z njo privarčujemo pri fizičnem, a tudi psihičnem naporu. Nič drugačna ni navigacija. A verjamem, da se je že marsikomu zgodilo, da je preveč zaupal tej pogruntavščini, tej avtomobilski satelitski navigacijski napravi, in ga je ta popeljala do cilja po, recimo temu, nenavadni poti. Osebno imam nekaj takšnih izkušenj. Enkrat me je GPS od Izole do nekega zaselka ob sv. Antonu, za katerega nisem vedel, kje bi lahko bil, peljal mimo Škocjana, Boninov, nato pa po nekih gozdnih poteh, da sem se že vprašal, če je s temi sateliti vse v redu. Drugič pa me je iz središča Ankarana v Barižone vodil najprej čez nepokošen travnik, nato pa še čez neobdelano njivo, tam nekje med ankaranskimi bloki. V obeh primerih bi lahko mirno sledil tablam, ali pa vsaj pogledal na mapo, kam sem sploh namenjen, kot se je to počelo v pradavnih časih, pred petimi ali desetimi leti. Pa se mi ni dalo. Takšna simbioza med človeško lenobo in napravo, ki je nastala kot rezultat taiste lenobe (kot verjetno vsi izumi sodobne civilizacije) ne more pripeljati do ničesar dobrega. Med najbolj nenavadnimi nesrečami, ki jih je uradno povzročil GPS, a z veliko mero človeške neumnosti, je skupina japonskih študentov, ki je v Avstraliji slepo sledila navodilom navigacije, vse dokler niso končali v morju. Voznica dragega avtomobila najnovejše generacije je mirno spregledala opozorilne table in sledila navigaciji do narasle reke, vse dokler ni poti v njej tudi zaključila. Neka druga gospa v ZDA je sledila navodilom svojega telefona in Googlove aplikacije, kako najhitreje priti peš do cilja in ta jo jo vodila čez štiripasovno avtocesto, kjer jo je eno od vozil tudi zbilo. Mimogrede, tožbe proti Googlu ni dobila. Potem so tukaj še vozniki avtobusov, ki so se zagozdili pod več kot očitno prenizkem podhodu, šoferji priklopnikov, ki so pot zaključili v drevesu, ker jih je navigacija vodila kar po pešpoti do parka, nek Nemec pa je mirno zapeljal v kup peska na gradbišču, preprosto zato, ker navigacijski ni bil posodobljen. Za razliko ob prometne signalizacije, ki je bila, a očitno ni bila dovolj pametna. Stanovalci starega dela mesta poznajo na desetine primerov, ko so se v stičišču Krpanove, Tartinijeve, Smareglijeve in Gregorčičeve ulice zagozdili avtodomi s presenečenimi turisti, ki jih je Garmin tja pripeljal, ko so vpisali Marina.
V tej luči nezgoda srbskega šoferja poltovornjaka, ki je pred dnevi spregledal, namerno ali nenamerno, vso možno prometno signalizacijo od izolskega krožišča vse do Velikega trga niti ne bode v oči. Pač, sledil je navigaciji, ta pa ga ni opozorila, da se bo od tam lahko vrnil le s skupno pomočjo redarske službe, ki je ustavila promet v središču mesta, Komunalnih delavcev, ki so odstranili dva kompleta prometnih znakov sredi trga in policistov, ki so ves postopek spremljali, pomagali z logistiko in iskanjem lastnikov tam parkiranih avtomobilov, na koncu pa zgodbi dodali epilog v obliki globe. Ob tem so prisotni radovedni občani pomagali z nasveti, kako ta avtocestni monstrum obrniti v teh nekaj kvadratnih metrih. Tukaj GPS ni bil od pomoči. Če ga je tovornjakar morda imel še vedno vklopljenega, je verjetno samo tarnal, da je do cilja še slabih 100 metrov in naj nikar ne obrača, sicer se bo moral na isto pot vrniti. Mimogrede, ste vedeli, da je po naj novejših statistikah najpogostejši vzrok za prometno nesrečo v povezavi s tehnologijo ravno vpisovanje navodil v GPS napravo? In tudi v tem primeru ni tehnologija prav nič kriva. Vendarle jim pravimo pametne, ne pa odgovorne naprave.	Aljoša Mislej
1.2.	petek
20.00	Kulturni dom Izola
Gledališka predstava Realisti Svet je šel po gobe, mi pa v najbližji nakupovalni center.
Resničnostni šovi so naenkrat bolj resnični od novic. Tretji svet mučita ekologija in ekonomija, nas pa, koliko zdrži baterija. Treniramo pohlevnost. Hodimo v službe, ki jih ni. Samo še smrt in krediti so za nedoločen čas. Kam naj se normalen človek zateče drugam kot v teater? Odgovorni pravijo, da je kostumov, vicev in pijače še za eno rundo. Nasmejmo se, preden bo prepozno.
Igrajo: Peter Harl, Jure Kapušar, Matija Rupel, Urška Taufer, Žiga Udir Režija: Tijana Zijanič. / Produkcija: SNG Nova Gorica
20.00	Manziolijeva palača
Prvi koncert v sklopu ETHNOINSULA 2019
Tamara Obrovac / Transadriatic Quartet.
Tamara Obrovac / glas, Stefan o Battaglia / klavir, Salvatore Maiore / kontrabas, Krunoslav Levačič / tolkala
Zvesta svoji izrazni posebnosti, ki je povezana z istrsko tradicijo, Tamara se predstavlja z novo produkcijo, ki so jo zasnovali in oblikovali izjemni glasbeniki, ki tvorijo to novo skupino. Tako se je projekt rodil, v katerem se je znova pojavila njena edinstvenost. Tamara nam daje neverjetno alkimijo improvizacij na jazzovskih tonih in odtenkih istrskega narečja, polnih navdihov in nekonvenciona-lenega in edinstvenega jazza.
2.2.	sobota
13.00	Galerija Plač Ljubljanska 32
Ob 50 letnici filmskega krožka Zarja
otvoritev razstave
Risb Konija Steinbacherja in plakatov filmskih fetivalov v Izoli
17.00	Kulturni dom Izola
Predstava za otroke Zvezdica Zaspanka
Produkcija: Gledališče Steps
21.00	Hangar
Beatles (Legendado) (obala)
3.2.	nedelja
17.00	Kulturni dom Izola
Zimska produkcija plesne šole Kazina obala Zamudili SmO božič
5.2.	torek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predstavitev dvojezične pesniške zbirke
Patricija Sosič Kobal Srce sredi kaosa/Un cuore in mezzo al caos
avtoričine druge samostojne zbirke pesmi v prevodu Jolke Milič. Z avtorico se bo pogovarjal Drago Mislej - Mef. Pesmi bo v italijanskem jeziku brala Dorina Beržan.
6.2.	sreda
17.00	Mestna knjižnica Izola
Delavnica kvačkanja
Vabimo vas na začetno delavnico kvačkanja za mladino in odrasle, kjer se lahko naučite osnov kvačkanja. Prijave na delavnico zbiramo do ponedeljka, 04. februarja, na e-naslovu: izola@borzaznanja.si, na telefonski številki 05/663 12 82 oziroma 05/663 12 84 ali osebno v pisarni Borze znanja Izola v Mestni knjižnici Izola.
18.00	Kulturni dom Izola
Tradicionalna prireditev V areni Življenja...
podelitev nagrad športnikom za dosežke v letu 2018
7.2.	četrtek
19.00	Galerija Alga
Otvoritev slikarske razstave Lebdenja
Nika Koršič
19.30	Kulturni dom Izola
Otvoritev fotografske razstave Raziskava ZVOka Skozi objektiv
Remigio Grižonič
20.00	Kulturni dom
SLOVESNOST ob kulturnem prazniku
Slavnostna govornica: Neva Zajc
Nastopajo:: Kompanija izolana, ŽePZ KUD Mirta KUD Erato, Trobilni ansambel Izola, Plesni studio L A I, KUD Balerima, KUD Steps, MoPZ Izola, Magic, Trio Mef
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni	mri rm
Izola - Isola	M U
Ta teden v Izoli ne spreglejte
KULTURNI DOM IZOLA Petek, 1 .februar ob 20.00

REALISTI X Tli S
Nasmejmo^e, precS bo prepozno
Režija: TijandlZijaničl

Org: KUD Gledališče STEPS, CKŠR Izola
r-n ^ ,rc’? n_p?Amvn/\ An a
KUbTURNIID®MllZ©U^

»RTKINOLODEON
Od b^efo 3. febrnarja ob 20.30
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (051 394 133, ealeriia@center-izola.sil. ponedeljek - petek: 10.00-12.00; ponedeljek, sreda, petek: 16.00-18.00, sobota, nedelja in prazniki: zaprto;
Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (051/ 396 283, info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom.
linA	13
URAkulture---------------------------------------------------
Galerija Plač uubijanska
Ob 50 letnici filmskega krožka Zarja
vas v soboto 2. februarja ob 13.00 uri vabimo na otvoritev razstave
Risb Konija Steinbacherja
in plakatov filmskih fetivalov v Izoli.
Sončna dvorana ;■■■■■■■
razstava
ERIKA GREGORIČ: MUSIČ GOESANIME
Razstava bo odprta do 16.2.2019. / Urnik galerije: Tor,- čet.: 10.00 - 12.00 in Pet.- sob.: 16.00 -18.00
Galerija Insula
slikarska razstava
VALENTINA AGOSTINI PREGELJ
In bolj in bolj si ranljiv
Razstava bo na ogled do 15. februarja.
Galerija Alga
slikarska razstava
Mentor: Teo Tavzelj
Razstava bo na ogled ves mesec
Kavarna ZVON
fotografska razstava
Stojan Gorup
člana Foto kluba Žarek iz Sežane
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
ADRIJANA MANDALENIČ
Milanski čudež
JACKLORGET
Mama in hčerka
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA_razstave
Razstava ilustracij USPAVANKA, ki jo je pripravila Špela Pahor in razstava ŠTIRIH ILUSTRATORK IZ DRUŠTVA ANIMOV, ki sojo pripravili člani društva Animov.
V ARENI ŽIVLJEt^A...
NELLARENA
DELLAVITA...
6. 2.____________
18.00 Kulturni tlom Izola Časa tli Cullura Isola
Podelitev nagrad športnikom za dosežke v letu 2018
Premiazione dei migliori atleti per i successi conseguiti nel 2018
7.2.___________________________
19.00 Galerija Alga/Galleria Alga
Otvoritev slikarske razstave LEBDENJA, avtorica Nika Koršič Inaugurazione della mostra pittorica LEVITAZIONI di Nika Koršič
19.30 Kulturni dom Izola Časa di Cullura Isola
RAZISKAVA ZVOKA SKOZI OBJEKTIV, avtor Remigio Grižonič ESPLORAREIL SUONO ATTRAVERSO LOBIETTIVO di Remigio Grižonič
7. 2.
20.00 Kulturni dom Izola Časa di Cullura Isola
SLOVESNOST ob slovenskem kulturnem prazniku CERIMONIA UFFICIALE detla festa nazionale della cultura
Slavnostna govomica/Discorso ufficiale
NEVA ZAJC
program/programma, Trobilni ansambel Izola/Ensemble di ottoni di Isola. Kompanija Izolana. MoPZ Izola/Coro maschile di Isola. KUD/ACC Mirta. Plesni studio/Studio di da n za L A I. KUD/AAC Balerima. KUD/AAC Erato. KUD/AAC Steps, Magic,
Trio Mef
8. 2.
Art kino Odeon Izola Cinema d'cssai Odeon Isola
V poklon Francu Štiglicu ob njegovi 100. obletnici rojstva Omaggio a France Štiglic a 100 anni dalla sua nascita
17.00	DOLINA MIRU (1956. Jugoslavija/Jugoslavia.88min)
19.00	NA SVOJI ZEMLJI (1948. Slovenija/Slovenia. 106mir
Slovesnost in razstava ob 50 letnici
V soboto, 2. februarja ob 11.00 bodo v OŠ Vojke Šmuc pripravili krajšo slovesnost v počastitev 50 letnice delovanja filmskega krožka Zarja na katero so povabili vse nekdanje člane krožka, takratne ustvarjalce in avtorje Na prireditvi bo o Izoli, kot o filmskem mestu, nekaj povedala Lorena Pavlič, direktorica zavoda Kino Otok, seveda bo kaj dodal tudi mentor Koni Steinbacher, potem pa bodo zavrteli nekaj filmov in si ogledali manjšo razstavo, ki priča o aktivnostih krožka.
Ob 13.00 pa bodo v galeriji Plač Izolanov odprli razstavo nekaterih originalnih risb za filme Konija Stainbacherja, ki so bile na ogled tudi na razstavi Slovenski animirani film 2006 - 2017, ki je bila lani v Celju. Razstavili bodo tudi nekaj plakatov nekdanjega festivala animiranih filmov v Izoli, istočasno pa bo tudi tam potekala projekcija animiranih filmov članov krožka Zarja.
v - i V - \—I	J
l^f
GGS d.o.o.. Koper, Vojkovo nabrežje 23

-	ureditev meje
-	parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	izravnava meje
-	zakoličenje objektov -evidentiranje stavbe
-	vpis stavbe v kataster stavb
-	nadzori in legalizacije objektov
-	legalizacija črnih gradenj
-	pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija
-	pravno svetovanje
-	cenitve nepremičnin
tel.: 05 6278 300 GSM: 041 638 364 e-mail: info@ggs.si www.ggs.si
Izola in Koper si delila letošnji refošk
Izola in Koper bosta v soboto 9. februarja gostila peti festival refoška, Refuscus mundi. In medtem ko se bo v Izoli degustiralo, bo v Kopru strokovna konferenca o sorti, ki ima vedno več veljave, tudi v tujini.
V soboto, 9. februarja, bo v Izoli potekal peti mednarodni festival vin Refuscus Mundi - Svet refoška, ki bo posvečen vinom iz sorte vinske trte refošk.
Na festivalu bodo svoja vina predstavili vinarji iz slovenskih vinorodnih okolišev Slovenska Istra in Kras, ob njih pa njihovi kolegi iz Italije in Hrvaške. Festival bo potekal med 14. in 21. uro v Manziolijevi palači v Izoli, že dopoldan pa bo v Kopru mednarodni strokovni posvet Refošk gre v svet (Lokalna vina na globalnem trgu).
Refošk je stara sorta vinske trte, ki je najpomembnejša in najbolj razširjena sorta v slovenski Istri in na Krasu. Čeprav gre za isto sorto, iz nje v Istri pridelujejo refošk, na rdeči kraški zemlji pa teran. Sorodne sorte z enakim oziroma podobnim imenom uspevajo tudi v Furlaniji, kjer je najbolj razširjen rdečepecljati refošk, ob njem pa poznajo še refosco di Rauscedo, refosco di Faedis, oziroma refos-cone ... Refošk je pomembna rdeča sorta tudi v hrvaški Istri.
Refošk postaja veliko vino
Festival Refuscus Mundi je pomembno stičišče vinarjev in njihove publike, da pokažejo vse potenciale refoška in slogovno širino, ki jo ponuja sorta. Značilnost vin iz sorte refošk je globoka rubinasta barva ter izraziti sadež-nost in svežina. Refošk je dolgo veljal za enoletno vino, v zadnjih dveh desetletjih pa so vinarji utrdili njegov značaj velikega vina. Iz sorte refošk pridelujejo slogovno različna vina: peneča se vina, rose, mlada vina, bogata zor j ena
vina in vina iz sušenega grozdja z ostankom sladkorja. Refošk je najbolj razširjena rdeča sorta v Sloveniji in najbolje prodajano sortno vino v njeni zgodovini. Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov refošku pripisujejo blagodejne lastnosti.
Med Izolo in Koprom
Osrednji del festivala Refuscus Mundi - Svet refoška bo degustacija vin približno 40 vinarjev iz Slovenije, Hrvaške in Italije v Manziolijevi palači v Izoli, ki bo potekala med 14. in 21. uro. Spremljale jo bodo vodene degustacije za manjše študijske skupine.
Že dopoldan istega dne, med
9.30	in 13. uro, pa bo v Pretorski palači v Kopru potekala mednarodna strokovna konferenca Refošk gre v svet (Lokalna vina na globalnem trgu), na kateri bodo poznavalci osvetlili prodajne priložnosti vin iz sorte refošk. Kot govorci bodo nastopili Borut Fakin (Slovenija, predsednik uprave Vinakoper), Karmen Novarlič (Slovenija, Slovenska turistična organizacija), Maurizio Felluga (Italija, klet Livio Felluga), Jay Wisniewski (ZDA, Indie Wine-ries), Denis Ivoševič (Hrvaška, direktor Turističnega združenja Istre) in Svetozar Raspopovič (Slovenija, restavracija As iz Ljubljane).
Učenci španščine o Južni Ameriki
Z učenci izbirnega predmeta španščina z OŠ Vojke Šmuc, OŠ Livade in OŠ Antona Ukmarja Koper smo v četrtek, 24. 1. 2019, v Kulturnem domu Izola z zanimanjem prisluhnili velikemu popotniku Zoranu Furmanu. Tokrat nam je predstavil lepote Peruja, Bolivije in Argentine.
V tem koščku sveta je znanje španščine pomembno, saj domačini druge tuje jezike slabo ali sploh ne poznajo. Upajmo, da bo nekatere učence pot zanesla tudi v tako oddaljene kraje, kot je Latinska Amerika, in bodo lahko svoje znanje španščine nekoč koristno uporabili.
Maša Avsenak Zobec, učiteljica španščine
zolanafebniaija odprta vsak iend
Izolana - hiša morja ponovno odpira svoja vrata; v mesecu februarju bo odprta vsak vikend.
Na slovenski kulturni praznik bo vstop v muzej brezplačen, organizirano bo tudi brezplačno vodenje.
V	februarju bo izolski muzej Izolana - hiša morja odprt vsak vikend, od petka do nedelje, med 14. in 18. uro. V času zimskih počitnic (v obdobju med 18.2. in 1.3.) bo muzej dodatno odprt še ob ponedeljkih in sredah, ob istih urah (med 14. in 18. uro).
Z novim letom za vstop v muzej zaračunavamo vstopnino: ta znaša 3 eur za odrasle in 2 eur za otroke (od 7 do 18 let) in upokojence ter študente. Za mlajše od 7 let je vstop v muzej brezplačen. Skupinam prav tako nudimo posebne ugodnosti.
V	petek, 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, bo vstop v muzej brezplačen, organizirano pa bo tudi brezplačno vodenje po muzeju.
V	letošnjem letu na Turističnem združenju Izola (TZ Izola) načrtujemo tudi nadgradnjo samega obiska muzeja; pripravljamo namreč posebno doživetje za otroke, ki ga bomo predvidoma izvajali v času glavne turistične sezone. Objavljen poziv za prodajo pridelkov na domači tržnici Ruba sz moje njive TZ Izola bo tudi letos organiziralo sezonsko tržnico, ki deluje v okviru programa Kilometer nič. Ruba sz moje njive se izvaja že od leta 2012, ko so bile na pobudo nekaterih lokalnih kmetov in v sodelovanju s podjetjem KZ Agraria Koper postavljene prve stojnice. Ker se prepoznavnost in obiskanost tržnice vsako leto veča in je ta priljubljena tako med občani kot turisti, želimo tudi letos ponuditi možnost prodaje viškov pridelkov zainteresiranim lokalnim pridelovalcem.
Poziv je objavljen na spletni strani www.visitizola.com, lokalni pridelovalci pa imajo čas za prijavo do 19. februarja 2019.	SZJ
MAMDH^Č 15
Predzadnja----------------------------------
Izgubil se je
Policisti so prejeli obvestilo občanov, da so pri trgovini Mercator v Jagodju naleteli na starejšega občana ki se je izgubil. Na kraju so možje postave ugotovili da se je šestindevetdeset letni domačin iz jagodje napotil na sprehod, vendar poti do doma ni več našel. Policisti so s pomočjo občanov našli njegov naslov in ga pospremili domov.
Prepir zaradi frizure Občanka je obvestila policiste o pretepu treh moških na Gregorčičevi ulici v Izoli. Ob prihodu policistov na kraj, je od treh bil izsleden le eden. Ugotovljeno je bilo da je prišlo le do prepira in prerivanja zaradi nezadovoljne stranke.
Tatvina kolesa
Na Ulici Elvire Vatovec je iz zaklenjene kleti zlikovec ukradel kolo znamke Moon Drake, vredno 5.000 evrov. Policisti so opravili so ogled in zbirajo obvestila za nepridipravom.
Alkohol za volanom, prvi akt Pri kontroli in nadzoru prometa je bil v bližini bolnišnice Izola ustavljen voznik osebnega avtomobila Iz Kopra. Vozniku je odrejen preizkus pokazal rezultat 1,15 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Odvzeto mu je bilo vozniško dovoljenje, katero bo poslano na sodišče, kjer se bo odločalo o njegovi usodi.
Alkohol za volanom, drugi akt
Na Trgu Etbina Kristana so policisti zalotili domačina iz Livad pri vožnji, ko je le ta pogledal pregloboko v kozarec. Odrejen preizkus alkoholiziranosti mu je pokazal. 0,66 mg/l. Policisti so mu odvzeli vozniško dovoljenje, zgodba pa se nadaljuje pri sodniku za prekrške.
Alkohol za volanom, tretji akt
V	Polju je bil s strani policistov ustavljen osemintrideset letni voznik osebnega avtomobila iz Kopra. Odrejen preizkus alkoholiziranosti mu je pokazal 0,46 mg/l. Policisti so mu odvzeli začasno vozniško dovoljenje in izdali plačilni nalog v višini 450 eur ter 16 kazenskih točk.
Očitno se je odpravil raziskovat
V	Jagodju je nekdo vlomil v hišo, kjer je vse premetal, zatem pa ukradel Garmin navigacijo, povečevalno steklo - lupo, daljnogled in nekaj steklenic alkoholnih pijač. Škode je za približno 1000 evrov. Brez goriva in vozniškega Ponoči smo bili obveščeni, da na koncu izolske obvoznice pred krožiščem stoji vozilo, naprej po cesti pa hodi starejši moški. Policisti so ugotovili, da je 90-letne-mu moškemu iz okolice Kopra verjetno zmanjkalo goriva. Vozilo so umaknili z vozišča, voznik pa je bil deziorentiran. Reševalci so ga odpeljali v izolsko bolnico. Ker je imel vozniško dovoljenje pretečeno, so mu ga odvzeli.
Dobrodošli v novem Medgeneracijskem centru Izola v Livadah. Vse aktivnosti so na voljo brezplačno!
PONEDELJEK, 4. 2. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00-	10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj-MD Svetilnik
9.30	-11.00: Aktualna problematika upokojencev in starejših
10.00	-11.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona
11.00-	12.30: Začetni tečaj angleškega jezika (že zaključena skupina)
12.30	-14.00: Začetni tečaj italijanskega jezika (že zaključena skupina)
13.00	-15.00: Namizni tenis
14.00-	15.00: Ustvarjalna delavnica za lepši dan: izdelujemo osebne voščilnice
15.30	-17.00: Začetni tečaj računalništva (že zaključena skupina)
16.00	-18.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka...
16.00	-17.00: Varna vadba v nosečnosti
TOREK, 5. 2. 2019
9.30	-12.30: Zdravo hujšanje - delavnica za odrasle (že zaključena skupina)
10.00	-12.00: Šah / 11.00 -13.30: Kuharska delavnica: repa z ocvirki in polento, čokoladne bombice (zbiramo prijave)
14.00	-15.00: Klepet v angleškem jeziku
15.00	-17.00: Informacije in nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper / 16.00 -18.00: Tarok
16.00	-19.00: Zdravo hujšanje - delavnica za odrasle (že zaključena skupina)
SREDA, 6. 2. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -11.00: Namizni tenis
9.30	-11.00: Psiholog svetuje: pomen dobrih odnosov v družini
11.00	-12.30: Začetni tečaj ruskega jezika (že zaključena skupina)
14.30	-15.30: Spoznavamo zdravilna zelišča - kopriva
15.00-	17.00: Ustvarjalne delavnice: izdelovanje rožic in bižuterije, šivanje ...
15.30	-18.00: Skupaj rešujemo križanke / 18.00 -19.00: Ustvarjalni izrazni ples za otroke
19.00	- 20.00: Izrazni ples za odrasle
ČETRTEK, 7. 2. 2019	'
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba / 9.00 -10.30: Plesna delavnica: družabni plesi
10.30	-11.15: Nastop ljubiteljev poezije in učencev OŠ Dante Alighieri ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu
11.00-	13.30: Kuharska delavnica: zelje, krompir in meso, palačinke z lešniki (zbiramo prijave)
14.00-	15.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona
15.30	-17.00: Začetni tečaj računalništva (že zaključena skupina)
16.00-	18.00: Šah / 16.00 -17.00: Varna vadba v nosečnosti 17.15 -18.45: Gibam se - delavnica (zbiramo prijave)
19.00	- 20.00: Plesna delavnica za začetnike: argentinski tango PETEK, 8. 2. 2019-ZAPRTO
NEDEUA, 10. 2. 2019
7.00	- 10.00: Hitra hoja iz Izole čez klife do Strunjana in nazaj za seniorje (priporočamo pohodno obutev in palice, zbirno mesto: pred centrom
V nedeljo je neznani voznik neznanega vozila ob 4. uri pri osnovni šoli na Prešernovi cesti v Izoli trčil v dva parkirana osebna avtomobila in nato v drog javne razsvetljave ter z vozilom odpeljal dalje.
Morebitne očividce prosimo, da pokličejo interventno številko 113 ali anonimni telefon 080-1200.
ODDAMO
-	Oddamo 46 m2 veliko opremljeno stanovanje s parkirnim mestom in internetom za DALJŠE OBDOBJE. Tel. 031 652 353 ali 05 641 7224
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180
NAJAMEMO
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo, veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
-	Za simbolično ceno oddamo dobro ohranjeno kompletno kuhinjo (290 cm X 250 cm) tel 031 877 463
-	Podarimo razno pohištvo v dobrem stanju, tel 040 437 398
-	Podarim 2 kosa aluminijskih oken 103x140 cm in eno alu okno z vrati. Tel. 031 532 701
-	Poceni prodam razno pohištvo, nekatere kose tudi podarim. Tel. 040 740 760
-	Za simbolično ceno 30 Eur prodam starejši, a še delujoč pralni stroj Gorenje (v tem mesecu men-jana guma vrat). Lasten odvoz (Jagodje). Info 041/965-251
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Privoščite si malo Izole
Knjigo Zdravka Maren-čiča, Zgodovina Izole in ribištva, ki je izšla v sklopu naše zbirke POTISK, lahko naročite na telefon 040 211 434 ali po elektronski pošti: tajnistvo@mandrac.si lahko pa pridete tudi v uredništvo ali nam pišete na naslov Mandrač, Veliki trg 1, 6310 Izola.
Cena knjige je 18 Eur, seveda pa morate plačati še poštnino v višini 2,5 Eur. Natisnili smo prvih 200 izvodov, zato pohitite z naročili.
|sola — (Violo e pescheria
STISKARNA
MANDRAC
Valentinovo se bliža... Si že pomislil, kako bi lahko razveselil ljubo osebo...?
Valentinov kupon za popust
15%
1 I
Za vas izdelujemo: majice, šalice, plakate, koledarje,...

veljavnost do 14.02.2019