nnš[ dud GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA PAPIRNICE KOLIČEVO Za ceste, za ceste... VEVČE, JULIJ — Pozivu republiške skupnosti za ceste v Sloveniji se je kolektiv odzval.'O tem problemu je pravočasno razpravljal na sestankih družbenopolitičnih organizacij, ki so pripravljale razpravo. Zbori delavcev so osvojili priporočila, tako da so sprejeli sklep o posojilu vsaj v polovični višini mesečnega osebnega dohodka. O pomenu posojila je bilo že dokaj napisanega. Gre za solidarnost, za nezadovoljivo stanje cest, za kolone na cestah, za zavest, proti črnim kronikam v vsakdanjem časopisju. In kako soi vpisovali na Vevčah? Vpis je bil organiziran v tednu od 5. do 10. 7. 1976. Sredina se je držala sklepa. Nekaj je bilo takih, ki jim za marsikaj denarja ni škoda, za solidarnostno akcijo pa. Tudi taki so, ki res težko prispevajo-. Trenutne težave, majhni osebni dohodki, bolezen v hiši in podobno. V glavnem ie akcija stekla v pravo- smer. Ni pa vpisa še konec. Začel se je že 1. maja letos, končal pa se bo 31. oktobra. Ce je kaj zamujenega, se bo dalo še popraviti. Za vračilo- ni strahu. Ce obveznic ne bo mogla poravnati Republiška skupnost za ceste, je porok za izplačilo republika. So pa v delovni organizaciji ljudje, ki so čutili dolžnost in imeli zavest, da s posojilom lahko rešijo marsikaj, kar bi sicer ob normalnem postopku ne mogli premostiti. Eden od njih je tovariš Jože Duh, strojnik parne turbine. Rekorder vplačila posojila. Vedeti smo hoteli, kaj pravi, in se zato z njim pogovorili: 1. Ro tovarni je slišati, da ste rekorder pri vpisu posojila za ceste. Koliko ste vpisali? Vpisal sem enega in 200 tisoč. 2. Znano je, da nimate avtomobila in da ga niti ne želite imeti. Avtomobilisti so pa glavni uporabniki cest. Kaj vas je vodilo k vpisu? Doma sem še naprej od Radencev. Parkrat na leto grem v svoj rojstni kraj. Zakaj bi se »cjazil« po štiri in več ur, ko bom po dobrih cestah s hitrim avtobusom tam v dobrih dveh urah. V enakem položaju bo na tisoče Slovencev, tistih z in tistih brez lastnih avtomobilov. Postanimo dežela dobrih cest! Prijetna in kvalitetna prireditev ob otvoritvi RIP VEVČE, JULIJ — Vsako leto ob koncu meseca junija, ko krajevna skupnost in z njo Papirnica Vevče slavita svoj praznik, so- občani in člani kolektiva priča tudi prireditvam, ki se odvijajo ob teh dneh. Za vsakega je nekaj. Zabavno ali resno športno tekmovanje v nogometu in streljanju, plavanje in podobno. Tistim pa, ki so jim bližje kulturne prireditve, je bil letos1 ob otvoritvi oddelka za ročno izdelavo papirja pripravljen prijeten kulturni spored, vsebinsko povezan z dobo, ko so se na Slovenskem porajali prvi mlini za ročno izdelovanje papirja. Poleg članov kolektiva so prireditvi prisostvovali priznani slikarji in umetniki, ki delajo na našem papirju, dalje nekateri poslovni partnerji in družbeno-po-litični delavci. Slikarji so v predprostoru razstavili svoja dela, ki so praznovanje še bolj popestrila. Glasbene točke sta izvajala tri, ampak za minimalno. Če bruto osebne dohodke primerjamo z lanskim povprečjem petih mesecev, ki je 19,048.040, ugotovimo, da so se povečali le za 7 %>. To povečanje je posledica zvišanih prispevkov za 3 %, zvišanja števila zaposlenih za 1 %>, torej lahko ugotovimo, da se je masa bruto osebnih dohodkov minimalno povečala. V drugi tabeli pa so prikazana razmerja in finančni pokazatelji v posameznih mesecih. Za maj 76 lahko ugotovimo, da so se rezultati glede na prejšnji mesec izboljšali. FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE Mesec 1975 1976 I 76 1 75 JANUAR 2.653,9 2.982,6 112,4 FEBRUAR 2.984,7 3.064,1 102,7 MAREC 3.285,3 3.211,5 97,8 APRIL 3.121,9 2.797,1 89,6 MAJ 2.979,3 3.384,3 113,6 SKUPAJ 15.025,1 15.439,6 102,8 Iz tabele je razvidno, kar je bilo že prej povedano, dosti manjši °/o za 2,8 %> od proizvodnje v istem razdobju lani, zato bi pričakovali tudi večji celotni dohodek, glede na to, da so se porabljena sredstva minimalno povečala. Glavni vzrok, da temu ni tako, so neugodne cene, ki so v povprečju nižje kot v lanskem letu. Če zdaj pogledamo realizacijo po mesecih, je stanje naslednje: Mesec t 1975 din 1976 t din t I din JANUAR 2.512,3 19.284,6 3.006,7 23.990,2 119,7 124,4 FEBRUAR 3.002,0 23.888,8 2.908,3 23.963,0 96,9 100,3 MAREC 3.247,4 25.667,3 3.488,5 26.480,4 107,4 103,2 APRIL 3.229,4 26.186,0 2.741,9 19.946,6 84,9 76,2 MAJ 2.868,1 23.698,1 3.365,8 24.939,7 117,4 105,2 SKUPAJ 14.859,2 118.724,8 15.511,3 119.319,9 104,4 100,5 Iz tabele je razvidno, kar je bilo že prej povedano, dosti manjši °/o povečanja realizacije v dinarjih kot pa v tonah. Še bolj negativno sliko pa daje prikaz izvoza po mesecih in cenah/t IZVOZ V LETU 1976 PO MESECIH Mesec din kg din/t JANUAR 266.167 46.712 5.695,90 FEBRUAR 24.879 19.282 1.290,30 MAREC 1,350.652 301.338 4.482,20 APRIL 905.084 243.925 3.710,50 MAJ 1,182.720 224.409 5.270,40 SKUPAJ 3,679.644 835.666 4.403,20 Izvoz v letu 1975 1,340.656 kg 9,068.764,40 din povprečna cena 751/t 6.764,40 din Če sedaj povprečno ceno na tono primerjamo za povprečno ceno v letu 1975 na tono, ugotovimo, da povprečna cena v letu 1976 dosega le 65 °/o povprečne cene od leta 1975 in prav te manjše cene so vzrok manjši realizaciji. Poročilo bi zaključila z opozorilom, da so te tabele zaradi primerljivosti narejene na osnovi fakturirane realizacije in da bodo za I. polletje 1976 izdelani finančni izidi na osnovi novih predpisov, ki zahtevajo ugotavljanje dohodka na osnovi plačane realizacije. Ostanek dohodka bo manjši za približno 12,5 milijonov novih din. B. M. Člani DS Združene papirne industrije SRS VEVČE, JULIJ — Iz naše delovne organizacije naj bi v delavskem svetu Združene papirne industrije Slovenije sodelovali trije člani oz. njihovi namestniki. Na predlog kadrovske komisije ZK je zbor delavcev izbral naslednje delegate: za člane DS Iva- na Mrharja, vodjo nabave, Marijo Premrl, tehtarico in Rudija Smrekarja, papirničarja. za njihove namestnike pa Miloša Porento, papirničarja, Francko Skubic, za-vijalko papirja in Marjana Kocjančiča. strugarja. Načrt, katerega kvaliteta stalno raste KOLIČEVO, JULIJ — Od 1. marca do 8. maja je bil v Dolenjskih toplicah že 8. po vrsti dvomesečni politični tečaj, ki sta ga organizirala RS ZSS in RK ZSMS skupaj s centrom za izobraževanje. Zbralo se je rekordno število tečajnikov — kar 56 iz vseh koncev Slovenije. Vzporedno s tem je potekal s tritedensko zamudo mladinski dvomesečni politični tečaj — deveti po vrsti. Skupno se je doslej prek te oblike izobrazilo 350 tečajnikov. To je bil prvi tečaj, ki ni več potekal v Jasnici pri Kočevju, kot je bilo v primeru prvih sedem. Učni načrt je bil izredno natrpan, kar je razvidno iz članka »Učni program«. Pouk je potekal vsak dan od 8.—13. ure in 16.30 do 19. ure, skupno torej 9 ur na dan. Področja so bila zelo raznolika in obsežna. Predavatelji so bili zelo kvalitetno izbrani in so v uvodu v glavnem podajali teorijo s praktičnimi izhodišči, drugi del vsake teme pa je bil namenjen razpravi, kjer so slušatelji podajali svoja mnenja in vprašanja predavateljem. Tečajniki smo morali v prostem času pripraviti iz glavnih tem tudi pismene izdelke (vabila, sklepni zapisnik, letni delovni načrt, gospodarski problem v TOZD itd.). Razveseljivo je dejstvo da kvaliteta tečaja neprestano raste, upoštevaje izkušnje predhodnih, prav tako pa je za večino predmetov tudi že gradivo v obliki skript, specialno za ta dvomesečni tečaj, ki pa je obveznost vsakega predavatelja, da jih napiše, ko sklene delovno razmerje s Centrom za družbeno izobraževanje. To pomeni, da je tečaj vse bolj načrtovan in da je vse manj improvizacij. Dvomesečni politični tečaj pa ne pomeni že neke zaključne celote. Center za družbeno izobraževanje je zagotovil še nadaljni stik s tečajniki pri njihovem nadaljnjem izobraževanju in poglabljanju znanja. Tako se bo 17. in 18. septembra v Dolenjskih toplicah zbralo vseh 350 tečajnikov, na dnevnem redu pa bo Zakon o združenem delu. Tečajniki vsakega tečaja naj bi obdelali predhodno doma po eno poglavje Spis1 ne bi bil popoln, če ne bi omenili najzaslužnejših. To sta brez dvoma nestorja na tem področju: Zdravko Troha, direktor Centra za družbeno izobraževanje, sicer pa profesor za zgodovino in zemljepis, ter vodja tečaja Slavko Bohanec, pedagog. Da uspehi niso majhni, kaže tudi podatek, da se za tako obliko družbenega izobraževanja ogrevajo tudi sindikati na Hrvatskem, ki pa z obiski na naših tečajih še proučujejo možnosti. Posebno kvaliteto je tečaj dobil s samoupravno organiziranostjo tečajnikov. Že takoj na začetku smo ustanovili samoupravno skupnost tečajnikov (zbor), ta pa je izvolil svet in predsednika sveta. Svet tečajnikov je imel 11 članov, v njem pa so bili tudi vsi štirje predsedniki interesnih skupnosti (ideološka, kulturna skupnost, šport in rekreacija, informativna skupnost). Med tečajniki je bilo tudi več kot polovico komunistov, ki smo že prvi da,n ustanovili aktiv ZK. Informativna dejavnost je izdala tudi dve številki glasila 8. političnega tečaja »VRELEC«. Na koncu moramo pripomniti, da dvomesečni politični tečaj ne daje nikakršne formalne kvalifikacije ali višje izobrazbe, pač pa usposablja mlade za boljše opravljanje družbenopolitičnih funkcij. Viktor Hribar UČNI NAČRT DOSEDANJIH DVOMESEČNIH POLITIČNIH TEČAJEV Tečaj je sestavljen: A — predmetnik (tematski okvir) B — izobraževalni načrt C — urnik (časovni razpored) I. Tečajni del (priobčevanje nove snovi, znanja, vprašanja na koncu testiranja) 1. Samoupravljanje (66 ur) a) Temelji socialistične-mark-sistične obče sociologije (Vojko Antončič) b) Delavsko gibanjp v svetu in pri nas (Zdravko Troha) c) Samoupravljanje od začetka do konca (Bogdan Kaučič) 2. Ekonomika (51 ur) a) Osnove politične ekonomije (Marjan Zupan) b) Družbenoekonomski sistem SFRJ-SRS (Ivan Baškovič) c) Gospodarjenje v OZD (Gabrijel Sfiligoj) 3. Subjektivne sile (45 ur) a) Subjektivne sile in dialektična spoznavna metoda (Stane Kranjc) b) Družbenopolitična ureditev SFRJ in SRS (Fedor Tominšek) c) Družbenopolitične organizacije (Slavko Grčar) II. Seminarski del (družbenopolitična aktivnost) 1. Razna področja dela (63 ur) a) Dohodkovni sistem (Majda Buda) b) Medsebojna razmerja delavcev (Rado Miklič) c) Socialna politika (Nada Mik-lič-Bulc) d) Kadrovska politika (Tilka Blaha) e) Izobraževalna politika (Tilka Blaha) f) Samoupravna delavska kontrola (Stefan Horvat) g) Oddih in rekreacija (Jože Mahič) h) Ljudska obramba (Julij Planinc) i) Družbena samozaščita (Hinko Bratuš) j) Varstvo okolja (Jože Jan) k) Inovacije (Jože Jan) l) Sodobni sociološki in ekološki problemi človeka (Jože Jan) m) Skupna in splošna poraba (Istenič) n) Raziskovalno delo v sindikatih (Saša Micki) o) Kulturna politika p) Zdravstvena politika 2. Politično delo med ljudmi (48 ur) a) Psihologija osebnosti in dela med ljudmi (Ksenija Antončič) b) Metode in oblike političnega dela (Zdravko Troha) c) Individualne lastnosti političnega delavca in nekatera osnovna opravila (Slavko Bohanec) III. Aktualne politične teme (39 ur) 1. Informbiro (Miha Marinko) 2. Religija (Franc Šetinc) 3. Naloge sindikatov (Janez Barborič) 4. Nacionalna vprašanja in nacionalizem (Stane Južnič) 5. SZDL danes (Peter Bekeš) 6. Narodnostna vprašanja (Vladimir Klemenčič) 7. Zakon o združenem delu (Mitja Švab) IV. Ekskurzije, srečanja, izleti, obiski (36 ur) 1. Ekskurzija v tovarno zdravil Krka — Novo mesto 2. Ekskurzija v tovarno avtomobilov IMW — Novo mesto 3. Srečanje z družbenopolitičnimi organi Dolenjskih Toplic in Novega mesta 4. Izlet Jesenovac—Zagreb— Kumrovec 5. Izlet na Bazo 20 na dan OF — 27. april 6. Obisk Koroškega okteta 7. Obisk Ob SS Bežigrad — Ljubljana 8. Obisk pri mestnem sindikatu Zagreb 9. Zaključna slovesnost — večer z udeležbo opernega tenorista Rudolfa Francla, opernega basista Ladka Korošca, pianistke Milene Trostove in radijskega napovedovalca Marjana Kralja. . Tečaj je trajal 348 pedagoških ur. V oklepajih so imena in priimki predavateljev in govornikov kakor tudi število ur za posamezna poglavja. Viktor Hribar Zanimivost političnih tečajev Političnega tečaja za sindikalne delavce in mladino v Dolenjskih Toplicah maja letos se je udeležil član kolektiva Papirnice Količevo, tov. Viktor Hribar. Čeprav je vest o tem časovno že malo odmaknjena — članek smo dobili šele proti koncu junija meseca — ga je zaradi zanimivosti vseeno vredno objaviti. Avtor nam posreduje načrt tečaja, obrazložitev načrta in nekaj misli o samem tečaju. (op. ur.) f Na visoko regalnem skladišču so 9. julija 1976 postavili »likof smrekico« Razprava o osnutku zakona o združenem delu je še aktualna (Nadaljevanje s 1. str.) merilo uspešnosti gospodarjenja in osnova za družbeno načrtovanje. Pridobivamo ga iz celotnega dohodka, ki ga ustvari temeljna organizacija na naslednji način: 1. s prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem trgu, oz. v okviru OZD 2. s svobodno menjavo dela 3. z deležem o skupaj ustvarjenem dohodku iz naslova združevanja dela in sredstev 4. s prejemki iz kompenzacij, regresov, premij dotacij itd. Osnutek sam natančno določa, kako se pridobiva dohodek za vsak posamezen način. 4. Delitev celotnega prihodka (dohodka) Pri tem uvaja zakon nove rer šitve glede na število in vsebino posameznih kategorij, zagotavlja vpliv delavcev pri odločanju in vpogled v ustvarjanje ter delitev. Samo delitev nam najbolj naravno prikazuje naslednja struktura: celotni dohodek — materialni stroški — amortizacija dohodek se deli na dva temelja glede na namen: a) na sredstva za zagotovitev skupnih potreb in splošnih pogojev dela b) na čisti dohodek ki se deli na: osebne dohodke in skupno porabo delavcev razširitev materialne podlage dela rezerve Ko se iz celotnega dohodka TOZD nadomesti materialne stroške in amortizacijo po minimalnih stopnjah (ki je predpisana z zakonom), dobimo dohodek TOZD. Materialni stroški so po osnutku zakona brez raznih oblik finalne porabe ter omejeni na stroške, ki so neposredno povezani s procesom proizvodnje (čl. 89 osnutka). Predvideno je, da delavci odločajo o višini izdatkov za posamezne vrste materialnih stroškov ter tam, kjer je možnost, za to uporabljajo normative. Z amortizacijo se nadomešča ali zmanjša vrednost stvari ali materialnih pravic, ki sestavljajo osnovna sredstva v skladu s fizično obrabo sredstev. Delavci TOZD samostojno' določajo stopnjo amortizacije (čl. 90), vendar ne nad višino, ki je potrebna za nadomestilo že omenjene fizične obrabe sredstev. Pri delitvi dohodka se po 94. čl. osnutka upoštevajo obveznosti za zagotavljanje skupnih in splošnih pogojev dela in razvoja družbe vključno z opravljanjem določenih splošnih družbenih funkcij, in sicer: — obveznosti do TOZD družbenih dejavnosti (s svobodno menjavo dela) — obveznosti za zagotovitev socialne varnosti (po zakonu) — obveznosti za zagotovitev splošnih družbenih potreb (določene z zakonom) — obveznosti do delovnih skupnosti — članarine — izdatki za SLO in družbeno samozaščito — stroški amortizacije nad minimalno stopnjo — denarne kazni, administrativne kazni, sodni stroški — zavarovalne premije — obveznosti, opredeljene z zakonom in prevzete s samoupravnimi sporazumi ali pogodbami. Kot vidimo, je dolg seznam obveznosti, ki jih morajo TOZD kriti iz svojega dohodka, da dobe čisti dohodek. Zakon še posebej določa, da morajo delovni dohodek, ki je rezultat izjemnih naravnih, tržnih in podobnih okoliščin (rente, ekstra dohodek), obvezno izločiti na podlagi zakona ali kriterijev in meril iz sporazuma. Ta del dohodka se uporabi za rešitev materialne podlage dela in se zbira v skladu skupnih rezerv (v občini, republiki). Cisti dohodek je tisti del dohodka, o katerem delavci v TOZD zares samostojno odločajo, ker je ostali del dohodka praktično že vnaprej razporejen, bodisi po zakonu, bodisi z obveznostmi, ki so jih OZD prevzele. Ravno zato pa bo razmerje med tem delom dohodka in čistim dohodkom zelo prepričljiv pokazatelj delitve dohodka. Iz podanega je razvidno, da se čisti dohodek deli na troje: na osebne dohodke po vnaprej določenih osnovah in merilih, ki se določajo s samoupravnim sporazumom glede na učinke dela in osebnega prispevka, ki ga je dal delavec v povečanju dohodka TOZD. in na sklad skupne porabe. V ta sklad se ne zbirajo samo sredstva, ki jih v ta namen izločajo delavci iz svojih osebnih dohodkov. Sredstva za razširitev materialne podlage dela in rezerve predstavljajo nadaljnja dva obvezna dela, na katera se deli čisti dohodek. 5. O prikazovanju dohodka, osebnih dohodkov in o knjigovodstvu ter evidenci TOZD Osnutek določa, da mora biti vsakemu delavcu vročen v pismeni obliki končni obračun njegovega OD (med letom akontacije), ki bo vseboval kazalec, naveden v 120. členu. Prav tako so določeni pokazatelji, na osnovi katerih se bo prikazovalo poslovno uspešnost oz. učinke dela. Za vsako TOZD se mora voditi posebno knjigovodstvo in ostala, za delo in odločanje pomembna evidenca, in to praviloma v delovni skupnosti na ravni delovne organizacije. 6. Medsebojna razmerja delavcev v združenem delu To je četrte' poglavje 2. dela osnutka zakona, s katerim se nadomešča sedanji Zvezni in re-pub. zakon o medsebojnih razmerjih, in je razdeljeno na šest oddelkov, in sicer: 1. delovna razmerja 2. sklenitev delovnega razmerja 3. določanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu 4. odgovornost za neizpolnjevanje delovnih obveznosti 5. varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu 6. prenehanje delovnega razmerja. Osnutek ponovno uvaja izraz »delovno razmerje«, s katerim je mišljeno razmerje med delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi. Nadaljnja novost pri sklenitvi delovnega razmerja jev tem. da se šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje takrat, ko je pedal pismeno izjavo, da je seznanjen: — s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji — s samoupravnim splošnim aktom, s katerim se ureja medsebojna razmerja — z drugimi splošnimi akti, s katerimi se urejajo njegove pravice, obveznosti in odgovornosti — s statutom. Delavci uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti vedno v temeljni organizaciji, v kateri delajo (izjeme določa zakon), o njih pa odloča DS. Ni več odbora za medsebojna razmerja, ki je odločal o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja. Ustanovi se posebna disciplinska komisija, ki je izvoljena na enak način kot DS. Določeno število članov te komisije, vendar največ 1/4 celotnega števila, morajo biti delavci izven temeljne organizacije. Predlaga jih zbor združenega dela skupščine občine, kjer je sedež DO. volijo pa jih vsi delav-vi v TOZD. V osnutku so našteti ukrepi, ki jih lahko izreče DS za kršitev delovnih dolžnosti in druge kršitve delovne discipline: — opomin __r— javni opomin — razporeditev na drugo delovno mesto — denarna kazen — prenehanje delovnega razmerja Kot nova ukrepa sita torej denarna kazen in prenehanje delovnega razmerja (brezpogojno). Denarna kazen se uvaja samo za hujšo kršitev delovne obveznosti z namenom, da bi se povečala delovna disciplina. Za katere kršitve pa se konkretno lahko izreče, navaja osnutek v 171. členu. Podrobneje je obravnavano tudi področje materialne odgovornosti delavca za škodo, ki jo povzroči v TOZD in s tem v zvezi so predvidene nekatere novosti. Delavec je odgovoren za škodo, ki jo je povzročil pri delu v zvezi z delom le, če je škodo povzročil namenoma ali iz skrajne malomarnosti (doslej iz velike nepazljivosti) in dalje, predvidena je pavšalna odškodnina za škodo, če višine ni mogoče ugotoviti. V pogledu varstva pravic delavcev iz delovnih razmerij poudarja osnutek okrepljeno vlogo sindikata, saj v 186. členu določa. da lahko sindikat v primeru, če delavec ne začne postopka za varstvo svojih pravic ali pa odkloni, da ga zastopa sindikat — je pa kršena splošna samoupravna pravica — kljub temu začne postopek za varstvo pravic. Glede prenehanja delovnega razmerja predvideva osnutek dve novosti, na podlagi katerih preneha delovno razmerje po samem zakonu, in sicer: — če delavec noče podpisati pismene izjave, da sprejme samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD — če izpolni pogoje za pokojnino. Osnutek pa ne ureja podrobno vprašanja delovnega časa. počitka. odsotnosti, posebnega varstva itd., ampak bo- to določeno s posebnim republiškim zakonom. 7. Kaj je temeljna organizacija združenega dela (TOZD) in kako se organizira? V 3. delu osnutka razčlenjuje zakon samoupravno organiziranje združenega dela in določa, da delavci združujejo svoje delo ali pa svoje delo in sredstva v naslednjih oblikah: — v temeljni organizaciji združenega dela (TOZD) — v delovni organizaciji združenega dela (OZD) — v sestavljeni organizaciji združenega dela (SOZD) — v raznih oblikah interesnih skupnosti — v delovnih skupnostih Delavci se svobodno in enakopravno odločajo za take oblike samoupravnega organiziranja, ki ustrezajo njihovim ekonomskim interesom, potrebam ter delu in poslovanju. TOZD je osnova, iz katere rastejo in v kateri so zasnovane vse druge oblike samoupravne organizacije, osnova za združevanje v DO in SOZD. v poslovno skupnost in druge oblike. S takim položajem TOZD se, kot smoi že obrazložili, pridobiva in izkazuje dohodek samo kot dohodek TOZD! Zakon pravi, da je TOZD del delovne organizacije: — če je tak del delovna celota — če se da v tem delu učinek dela samostojno izraziti bodisi na trgu ali v DO — če lahko delavci v tej celoti uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Kot delovno celoto razumemo del proizvodnje oz. drugega dela v DO. v katerem so delavci neposredno povezani z enotnim delovnim procesom (in s tem pri delu med seboj odvisni) in v katerem dosegajo skupen učinek dela. TOZD pa se ne more organizirati, če niso zagotovljeni hkrati vsi kriteriji, če ni v DO vsaj dveh TOZD in če zaradi premajhnega števila delavcev ni mogoče uresničevati samoupravnih pravic. Postopek za organiziranje TOZD sprožijo delavci, sindikat ali organ upravljanja s pobudo za sklic zbora delavcev dela DO. Delavci na zboru ugotove, ali so dejansko dani pogoji za takšno organiziranje in če so1, odločijo o organiziranju z referendumom. Postopek lahko sproži tudi javni pravobranilec samoupravljanja, skupščina občine in pooblaščeni organi. DS je dolžan proučiti predloge, sklicati zbor za ocenitev pogojev in odločanje z referendumom. V primeru ko so delavci odločili o organiziranju TOZD, ni potrebno. da ta sklep utemeljijo z analizo ali elaboratom. Nasprotno-, tisti, ki bi nasprotoval pravici do organiziranja TOZD. mora to utemeljiti in dokazovati. Poleg tega da je krog pobudnikov za ustanovitev TOZD širši, je najpomembnejša novost še v tem, da z dnem pravemočne veljavnosti sklepa (po referendumu) o- organiziranju TOZD delavci pridobijo sposobnost za sklenitev samoupravnega sporazuma o združenju dela delavcev na družbenih sredstvih v TOZD. Po sklenitvi tega samoupravnega sporazuma sprejmejo še statut. Izvolijo DS in sklenejo samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v DO. Delavci v TOZD imajo ustavno obvezo, da svoje TOZD združijo v DO. 8. Kaj je delovna organizacija (DO) in kaj sestavljena organizacija (SOZD)? Delovna organizacija je tehnološko, ekonomsko in poslovno zaokrožena celota, v kateri delavci, organizirani v dveh ali več TOZD, združujejo delo- in sredstva. Možno pa je, da DO v svoji sestavi nima TOZD, ker so delavci neposredno povezani z enotnim delovnim procesom (enovita delovna organizacija). Medtem ko sta TOZD in DO obvezni obliki združenega dela in sredstev, so nadaljnje oblike prostovoljne. SOZD je prostovoljna oblika organiziranja združenega dela in sredstev dela glede na to, kateri in kakšni so skupni interesi delavcev v proizvodnji, poslovanju, pridobivanju dohodka in drugo. 9. Kaj je delovna skupnost? (č. 377—385) Delovna skupnost predstavlja obliko združevanja delavcev, ki opravljajo v okviru TOZD, DO, SOZD ali drugih oblik združevanja dela, ki jih opredeljuje osnutek zakona: a) administrativno-strokovna dela, načrtno-analitska dela, personalne zadeve, knjigovodstvo ter evidenco, pravno-strokovne zadeve, pošto, arhiv in podobno b) pomožna dela: varstvo pri delu, CZ, čuvajska in vratarska služba itd. c) komercialna, projektivna in znanstvena dela ter druga, če so manjšega obsega in ni pogojev, da bi za njihovo opravljanje organizirali TOZD. Delavci delovne skupnosti sprejmejo na zboru sklep o organiziranju skupnosti in njenem konstituiranju. Določeni deli DO (razen zgoraj navedenih, čl. 377) se lahko osamosvojijo kot TOZD s soglasjem vseh TOZD. 10. Uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu Odločanje je po ustavi neodtujljiva pravica delavca, ki je ne more prenesti. Uresničuje jo neposredno, skupno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu, in sicer: — s posebnim izjavljanjem (fe-ferendum. zbori) — preko svojih delegatov — z nadzorstvom nad izpolnjevanjem sklepov — preko delegacij — z dajanjem pismenih izjav (Nadaljevanje na 4. str.) Razprava o osnutku zakona o združenem delu je še aktualna Mladinci iz papirnice Količevo na delovni akciji Kozjansko 76 (Nadaljevanje s 3. str.) V nasprotju z dosedanjo prakso določa osnutek večjo enotnost in enovitost v oblikovanju organov upravljanja, ki se oblikujejo tako v TOZD, DO kakor tudi v SOZD. 11. Sestav, pristojnosti in izvršilni organi DS DS je osrednji organ upravljanja, saj odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev ter ima odločilne naloge v zvezi z notranjo zakonodajo, organiziranostjo, razvojem, oblikovanjem poslovne politike in z drugim. Naloge DS so po osnutku predvsem naslednje: — da oblikuje predlog statuta in sprejema druge splošne akte — da oblikuje elemente za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih načrta — da oblikuje ukrepe za izvajanje poslovne politike in načrta — da oblikuje periodične račune in zaključni račun — da voli, imenuje in razrešuje izvršilne organe in poslovodni organ — da skrbi za obveščanje delavcev o zadevah, ki so pomembne za osebno odločanje delavcev in njihov nadzor —- da daje smernice in navodila izvršilnim organom — da nadzoruje delo izvršilnih organov in poslovodnega organa — da določa ukrepe za obrambo' ter samozaščito in druge zadeve, ki jih določajo zakoni, statut in drugi akti. DS sestavljajo delegati, ki kandidirajo v posameznih delih TOZD. voljeni pa so enotno za vso TOZD. Sestava delegatov mera ustrezati socialni sestavi zaposlenih v TOZD (glej čl. 464 do 467). DS ima lahko več izvršilnih organov (odbor, komisija), ki jih potrebuje za različna področja dejavnosti. 12. Poslovodni organ in njegove naloge Poleg DS in izvršilnih organov določa zakon za organ upravljanja še poslovodni organ. Ta je lahko individualni (direktor) ali pa kolegijski (predsedstvo, poslovodni odbor in podobno). Kdaj se bo OZD odločila za individualni, kdaj pa za kolegijski poslovodni organ, je odvisno- od velikosti, zahtevneoti in sestavljenosti OZD. Naloge poslovodnega organa (individualni ali kolegijski) so predvsem, da: — vodi poslovanje — organizira in usklajuje delovni proces — predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje — izvršuje odločitve in sklepe DS, izvršilnih organov in sklepe delavcev, sprejetih z osebnim izjavljanjem — obravnava', daje mnenja in predloge v zvezi z načrtom — skrbi za zakonitost dela in izpolnjevanje z zakonom predpisanih obveznosti itd. 13. Organ samoupravne delavske kontrole in njegove naloge Po osnutku so naloge tega organa, da kontrolira: — izvajanje statuta in drugih splošnih aktov — izvajanje sklepov delavcev in organov upravljanja — uresničevanje delovnih obveznosti in samoupravljavskih dolžnosti delavcev in organov — smiselnost uporabe družbenih sredstev — uresničevanje pravic delavcev iz delovnih razmerij — obveščanje delavcev. Na ta način opravljajo delavci osebno preko organov upravljanja in organov samoupravne delavske kontrole nadzorno funkcijo kontrole uresničevanja in varstva samoupravnih pravic delavcev. Gre torej za kvalitetni premik pri dosedanji opredelitvi nalog delavske kontrole. 14. Kdaj osebno izjavljanje z referendumom? Osnutek zakona navaja obvezno obliko osebnega izjavljanja z referendumom o sprejemanju naslednjih zadev: — samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev v TOZD, DO, SOZD in v poslovno skupnost — smernic za načrt TOZD in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih načrtov — Statutov TOZD, DO in SOZD — sprememb pri organiziranju TOZD — osnov in meril za delitev sredstev za OD in skupno porabo — samoupravnih sporazumov — sklepov, ki se nanašajo na odrekanje pravic do nadomestila iz minulega dela — drugih vprašanj v skladu z zakonom Posebej velja omeniti, da se z osebnim izjavljanjem odloča le; o tistih predlogih, ki soi bili predhodno verificirani na DS. Novost je tudi v tem, da je samoupravni sporazum o združevanju delavcev v TOZD sprejet, če se je večina delavcev izrekla zanj (preko referenduma) in ga tudi podpisala, medtem ko se vsi ostali akti z osebnim izjavljanjem sprejemajo z večino glasov TOZD. v DO pa z večino- glasov delavcev v vsaki TOZD. 15. Zbor delavcev Je prav tako oblika osebnega izjavljanja delavcev, skHcan pa je lahko po notranjih organizacijskih delih TOZD. Kaj se lahko sprejema na zboru, se določi v statutu TOZD ali s samoupravnim sporazumom, izključuje pa zadeve z osebnim izjavljanjem, za katere je po zakonu pristojen le referendum. Odločitev je sprejeta, če se zanj-o- -odloči večina vseh delavcev v TOZD. Pri podrobni obdelavi osnutka zakona o združenem delu bomo ugotovili še marsikatero novost in spremembo, ki jo predlaga zakon, vendar smo danes izluščili iz zelo obširnega gradiva le najpomembnejše ugotovitve -oz. spremembe, s katerimi se moramo seznaniti. Namen tega sestavka je bil, da se sleherni delavec seznani z vsebino osnutka, da bi lažje proučeval posamezne probleme na sestankih v obliki vprašanj ali s podajanjem svojega mnenja. Veselilo nas bo, če smo s tem dosegli namen, da se javna razprava čim bolj razmahne, da sleherni sodeluje in da bodo zbori, sklicani za obravnavo in sklepanje o osnutku zakona, pripravljeni in konkretni. Za boljše seznanjanje in možnost proučevanja osnutka je DO razposlala vsem članom DS in samoupravnim organom, sektorjem in oddelkom v TOZD ter DO dovoljno 'število izvodov osnutka- z obrazložitvijo, ki je na razpolago vsakemu zainteresiranemu. Vir: Glas EM S. R. KOLIČEVO, JULIJ — Dvomesečni politični tečaji za delavce v sindikalnih in mladinskih osnovnih organizacijah delujejo; že tri leta. S-edaj poteka 8. in 9. tečaj, ki ju obiskuje kar 79 delavcev iz neposredne proizvodnje. Vse tečaje je doslej obiskovalo kar 350 udeležencev. Temeljne organizacije združenega dela so se tako bistveno obogatile z novimi iroli-tično usposobljenimi in za družbeno delo motivirani delavci. Danes je že mogoče trditi, da je ta oblika političnega usposabljanja postala nepogrešljiva sestavina življenja in dela političnih organizacij. Sprva je bilo težko dokazovati potrebnost znanja in motivacije za uspešnost politične prakse, s tem pa tudi potrebnost globjega in daljšega teoretičnega in političnega izobraževanja. Zadnje leto tega problema skoraj ni več. Če se je bilo potrebno za prvih nekaj tečajev malodane boriti za vsakega kan- KOLlCEVO, JULIJ — Danes so mladinske delovne akcije še vedno velikega pomena. To niso samo delovne akcije, kjer bi mladina le delala, ampak je to tudi šola življenja in -samoupravljanja, to je razgibano družbeno življenje. Delovne akcije pomenijo nadaljevanje tradicije, ko so po II. svetovni vojni zrasla mesta, ceste, železniške proge in drugi objekti na enak način, zrasla je nova domovina na ruševinah stare. Vendar vsi vemo, da so bile mladinske delovne akcije po vojni prav drugačne kot danes; ni bilo na razpolago ne toliko oblačil pa -tudi ne mnogo strojev, delo je bilo povsem ročno, saj če vprašamo veterane, ki so sodelovali na prvih delovnih akcijah, nam mnogi povedo, da je bilo zelo težko, vendar pa sem od mnogih slišal, da so bili kljub težkemu brigadirskemu življenju to najlepši dnevi njihovega življenja, ki se jih bodo vedno spominjali. Danes je na akcijah mnogo lažje, zato si oglejmo, kakšne vtise so odnesli naši brigadirji z delovne akcije Kozjanska 76. Udeležili so se je štirje mladinci: Poljanšek Andrej, Bolhar Jože, Cerar Stane in Lutar Evgen. Zelo radi so -odgovorili na nekaj vprašanj, ki sem jim jih postavila, vendar pa Bolhar j a ni bilo poleg, ker je službeno odsoten. Andrej se je udeležil akcije Kozjansko že drugič. — Že lansko leto si se udeležil akcije Kozjansko 75. Koliko se je v enem letu to področje spremenilo in koliko je napredovalo? A. V.: V glavnem se Kozjansko na videz ni spremenilo. Veliko pa se je spremenilo takega, kar na zunaj ni videti. Lansko leto smo kopali vodovod, letos pa smo delali ceste. Tudi brigadirski dom je adaptiran. — Ali se je letos udeležilo tudi kaj mladincev, ki so na akciji sodelovali že lani, in kako ste prijatelji med seboj zaživeli na delovni akciji? A. V.: V brigadi smo bili le štirje brigadirji iz lanskega leta in smo bili prav veseli, da smo spet skupaj. Srečali smo se že na sestanku v Ljubljani. Vzdušje v brigadi pa mi je bilo lani bolj všeč. Naša brigada je bila prva letos in vse še ni potekalo tako, kot bi moralo-, vendar pa mi je bil zelo všeč sprejem, ki so ga priredili prvi dan, na katerem je govoril tudi v. d. predsednika ZK ZSMS Jugoslavije, tov. Dragan Milič. Nato mi je na nekaj vprašanj odgovoril še Evgen. — Kje ste mladinci delali in koliko ste zgradili? didata posebej, da je bilo moč doseči ustrezno število tečajnikov, se danes kadrovanje v tečaje odvija vse laže. vse bolj sistematično in vse bolj uspešno. To gotovo ni naključje, marveč posledica trdega dela vseh sodelujočih, nemalo seveda -tudi tečajnikov samih, ki so s svojim uspešnim političnim delom po vrnitvi iz tečaja dokazali kvaliteto dvomesečnega izobraževalnega procesa. Najvrednejša pri dvomesečnem izobraževanju je težnja, da se teoretično znanje poveže s prakso in da je družbeno politična praksa podlaga za globljo teoretično spoznavo. Vsa na novo pridobljena družboslovna in ekonomska znanja, vključno s toerijo socialističnega samoupravljanja, se namreč sproti povezujejo z aktualno družbeno problematiko, z izkušnjami tečajnikov iz politične prakse, navajajoč udeležence na globljo analizo pojavov in spreminjanja stanj z nenehno politič- E.: Najprej smo uredili Titov park; to je trajalo 3—4 dni. Kato pa je brigada delala ceste na tem področju. Odstranili smo humus in zemljo. V glavnem smo delali z lopatami in krampi, na koncu pa smo dobili tudi buldožer in ba-gar. — Kako ste brigadirji preživljali popoldanski čas? E.: Bil sem komandir čete in sem v glavnem popoldne imel sestanke. Za ostale pa so bila organizirana predavanja, razni krožki, taborni ogenj, izhajal pa je tudi brigadirski časopis Bilten. — Kakšno je bilo splošno počutje na delovni akciji, kaj pa hrana? E.: Hrana mi ni bila posebno všeč in sem moral na kosilo v gostilno, vzdušje pa je bilo odlično. Stanetu pa je bila hrana všeč, da ni imel stroškov z dodrtno prehrano. Stane -se je udeležil mladinske delovne akcije že lani. Bil je v Suhi krajini in tudi njemu sem postavila nekaj vprašanj. — Kako so mladinci sodelovali na predavanjih iz družbenopolitične tematike in kakšen je bil njihov odziv? S.: Predavanja so obravnavala naslednjo tematiko: organiziranost ZS MS, zgodovina Kozjanskega med NOB, zunanjepolitični položaj, potem so bili še razni krožki, kot na primer marksistični; bili so redni sestanki ZK. Na sestankih smo v glavnem sodelovali vsi mladinci, postavljali vprašanja in sodelovali v diskusijah. Organiziran je bil tudi obrambni dan, kjer so nam predavali o sestavi in pregledu orožja. Organiziran pa je bil tudi orientacijski pohod. no akcijo in delom med ljudmi. Tečajniki analizirajo naj pogostejše konkretne situacije v TOZD, iščejo vzroke in možnosti najustreznejšega političnega delovanja, na ekskurzijah v delovne organizacije, občinske centre in krajevne skupnosti, spoznavajo najrazličnejše probleme iz načina pjihovega reševanja, organizirajo ,Eazne oblike političnega dela (sestanke, seje itd.) in se ob njih us-posobljajo za pravilno vodenje takšnih oblik, pišejo najpomembnejše dokumente osnovnih organizacij (npr. letne delovne načrte), da bi se čim bolj konkretno pripravili za neposredno politično delo. Kljub uspešnosti dela pa se srečujemo z mnogimi problemi. V izvedbi metod andragoškega dela še ni vse tako, kot je zamišljeno. Prav tako primanjkuje ustrezna študijska literatura, čeprav je bilo doslej že mnogo napisanega prav za izvedbo izobraževalnega — Kakšen je bil kulturni spored na akciji? S.: Naša izmena je bila prva in zato najbrž ni imela posebnega kulturnega sporeda. V glavnem je bil kulturni spored vezan na taborni ogenj. V brigado smo dobivali tudi časopise, kot so DELO, Celjski tednik. Naša obramba. — Kaj pa je bilo s športom? S.: Zjutraj se je dan začel s telovadnimi vajami. Popoldne pa smo organizirali športna srečanja z domačini v nogometu, streljanju in še v drugih panogah. Imeli pa smo tekmovanja tudi znotraj brigade -same. Povedati pa moram, da smo imeli tudi dva izleta: v Kumrovec in na Lisco. F.: Ali mi kdo od vas lahko pove kakšen zanimiv dogodek, ki mu je ostal v spominu? Odgovor: Eden izmed dni v brigadi je bil tudi samoupravni dan. kjer so vso komando v roke vzela dekleta in nespretni brigadirji; seveda je šlo vse narobe. Bilo je malo brigadirk. Tisti, ki smo bili najbolj urni, smo kmalu našli simpatijo (brigadirsko ljubezen), ki se je navadno končala z brigadirsko poroko, drugi pa so bili razočarani. — Ali se je zgodilo tudi kaj smešnega? Odgovor: Nekega dne smo morali stepati žimnice in nam je komandant naročil, naj preženemo- vse bolhe iz naselja. Pri tabornem -ognju smo izbirali tudi miss brigade (brigadirji, preoblečeni v brigadirke). Fantje so se vrnili domov z zavestjo, da so nekomu s svojim delom pomagali, in se polni elana ponovno predali delu v tovarni. načrta tega tečaja. Zlasti so neprimerni prostori za izobraževanje, saj so namenjeni gostinski dejavnosti. Naštevali bi lahko še mnoge druge pomanjkljivosti. Teda kljub temu je dosežek kar obetaven. Z dvomesečnim političnim tečajem imamo danes že takšno utečeno obliko izobraževanja sindikalnih in mladinskih kadrov, kakršno si je bilo težko zamisliti pred leti. Vse to pa tudi obvezuje. Zdaj je pomembno, da ohranimo doseženo kvaliteto. Zakaj velika nevarnost je, da z nedomišljeno razširitvijo tega izobraževanja ob nezadostno urejenih kadrovskih, prostorskih in drugih vprašanjih ne preidemo v improvizacijo, ki lahko pokoplje dobro idejo in izniči vse, kar je bilo doslej doseženega. Vodja tečaja Slavko Bohanec iz 2. št. glasila 8. političnega tečaja »VRELEC« Mija Bizjak Na kopališču Vevče v vročih dneh 350 tečajnikov - 350 novih političnih delavcev Prijetna in kvalitetna prireditev ob otvoritvi RIP (Nadaljevanje s 1. str.) Kaj pa se je nekoč v tem kraju zgodilo tako velikega, da dajemo temu dnevu tako velik poudarek? Pred 133 leti, na dan 24. junija 1843, je začel teči iz papirnega stroja brezkončni papirni trak. Rojstvo industrijskega papirja oz. papirnice na Vevčah je tudi rojstvo proletariata in z njim rojstvo vseh družbenopolitičnih sprememb v tem kraju in njegovi okolici vse do današnjega časa. Takratna vevška papirnica se je v mnogočem razlikovala od ostalih papirnic. Bila je prava industrija. V Sloveniji, na Balkanu in v Evropi so še v velikem številu delale ročne delavnice papirja. Menda so jih našteli 530. in še čez. Industrija, s katere razvitostjo se tako radi hvalimo in naštevamo njene prednosti, pa ni prinesla samo dobrin. V mnogih ozirih je pokvarila človeka in njegovo okolje. Proizvodni in razni drugi tekoči trakovi so odtujili ljudi; družine so se zaprle v svoja stanovanja s televizijskim sprejemnikom vred. Prijateljski obiski med nami so postali bele vrane, četudi je avtomobil ski-ajšal čas za pot. Zasmrajeno okolje in umazane reke so nas zbudile, da je industrija prinesla s seboj obilo slabih reči. Pravkar v naši papirnici gradimo in montiramo najsodobnejši papirni stroj. Ogromne količine papirja bodo prišle na dan, da bomo začasno zadovoljili grafičnim potrebam. Ob njem postavljamo najsodobnejše čistilne naprave in enega starih strojev bomo za vedno zaustavili. Pred leti — ob snovanju strojnega kolosa — papirnega stroja, ki bo stal okrog 50 milijard starih dinarjev, se nam je že porodila ideja; postavimo delavnico ročno izdelanega papirja. Na Fužine smo jo hoteli postaviti, na mesto, kjer je pred skoro 400 leti delala prva slovenska delavnica za ročne papirje — Papirni mlin imenovana. Poleg svetlečega in polikanega papirja, ki ga danes v velikih količinah Proizvajamo in jutri ga bomo še več izdelali na novem stroju, smo hoteli dati našemu domačemu trgu tudi plemenite papirje. Ta papir, na roko izdelan, ima čudovito lastnost. Ko ga podržite v rokah, se vam zdi, da to ni samo papir. Kot prijetna človeška koža je. Zazdi se vam, da čutite prijazno roko delavca, ki je papir izdelal. Papir sam pove, da ni za vsako rabo, ni da bi vanj zavijali meso pri mesarju. Ima vas, da bi napisali prijatelju lepo pismo ali kaj narisali. Trajnost papirja, ki je nekajkrat večja kot pri sodobnem industrijskem papirju, nam ponuja, da natiskamo- nanj diplome, priznanja, pohvale, posvetila ali prijazna vabila. Slikarjeva ro>-ka bo imela poslej odlično podlago za umetniške izraze v barvi in risbi. Več bo imel časa za ustvarjanje. Nič več mu ne bo treba tekati po Trstu, Benetkah in Pa-zdzu za akvarelnimi listi raznih površin, težin in mer. Tiskarji bodo našli v ročno izdelanem papirju hvaležen material, ko se bodo odločali za ponatis starih knjig in starih dokumentov. Grafični oblikovalci bodo imeli v vevški papirnici nov izbor plemenitih in obstojnih papirjev za svoje izdelke in ne bo več strahu, da bi dragoceni dokumenti sedanjega časa strohneli in porumeneli. Danes je imeniten dan, dan, ko slavimo tovarniški in krajevni praznik; naši družbi dajemo delavnico ročno izdelanih papirjev in zato je prav primerno, da se malo sprehodimo po preteklem času. Pregled nekaterih zgodovinskih zapisov nam osvetljuje, kako je nastal papirni mlin na Fužinah pri Ljubljani. V Slodnjakovem delu Slovensko slovstvo sem našel naslednji odstavek: »Od leta 1572 je Jurij Dalmatin deloval v domovini, kjer mu je bila ena poglavitnih skrbi protestantska tiskarna, ki bi natisnila slovensko sveto pismo. In že 1575 je v Ljubljani delal tiskar Janez Mandeljc, ki je še tisto jesen dal na svetlo prevod Jurija Dalmatina Sirahovih buk-vic, starotestamentarne zbirke življenjskih resnic in modrih tekov.« Dr. Jože Šo-rn je pred dvajsetimi leti napisal v knjigi Pt.azvoj papirnice Vevče o mlinu za papir na Fužinah pod Ljubljano naslednje besede: »Nekdaj so bile v strugi te reke blizu graščine brzice in otočki, kjer je na njih in na obeh bregovih stalo nekaj ko- vačij, valjalnica irharjev, male fužine, skromna steklarna, v graščini navadni mlini, nasproti njim pa posebnost — mlin za papir. Postavil ga je lastnik graščine, zemljiški gospod Janž Kisel, sam protestant, leta 1579. V njem je izdeloval papir mojster Pankrac; bil je služinski podložnik in je moral svojemu gospodu odrajto-vati, kot je zahteval tedanji fevdalni red, davke v denarju, poleg tega pa še del svojih proizvodov, 10 rizmov papirja (en rižem je bil enak 479 pol papirja). Mlin sam ni bil prav velik; temu primerna je bila tudi proizvodnja papirja. V spisih tedanje dobe moremo po vodnem znaku, vtisnjenem v vsaki poli papirja, spoznati, da je še vedno bilo v uporabi mnogo avstrijskega in benečanskega papirja. Zlasti ta poslednji je bil cenjen zaradi dobre kakovosti (fin, bel, gladek papir — medtem ko je bil domači debelejši, temnejši in bolj hrapav). Mojster Pankrac se je za vodni znak poslužil enostavno grba svojega gospoda in s tem dokazal, kdo je pravi lastnik mlina. Ta mali obrat je v pogonu bil kakih 15 let; prenehal je s proizvodnjo okoli leta 1593. Protireformacija, ki je nekaj let za tem začela izkoreninjati protestantizem in njegove pridobitve, je pustila vnemar tako tiskarno kot papirnico. Svojo propagando je osla-njala predvsem na govorjeno besedo in druge zelo radikalne metode.« Ta dva zapisa kažeta, da so se protestantje uspešno povezovali in si pomagali pri uresničevanju skupnih ciljev. Sto let kasneje so bile Fužine z obrtnimi delavnicami že dosti bolj skromne; ostal je samo še mlin, kar daje misliti tale zapis: »Na Gorenjskem, 1 uro od mesta Ljubljane, in sicer na lepem in ravnem polju tik ob reki Ljubljanici leži grad in gospostvo Fužine, kakor se po kranjsko imenuje. Narava je tukaj napravila iz skal branik zoper vodo«; ta teče preko veliko mlinskih koles, zakaj v gradu je mlin.« Tako opisuje Fužine Valvasor v svojem zadnjem in največjem tiskanem delu »Slava vojvodine Kranjske«. Na ozemlju sedanje Slovenije je skozi stoletja začelo delati več papirnih mlinov. Tako poznamo mlin za papir blizu Vipave, mlin za papir v Žužemberku, dalje papirni mlin blizu Škofje Loke. Noben mlin ni delal več kot kako desetletje. Vsi so propadali drug za drugim. Domače potrošnje ni bilo kaj prida, za izvoz v tuje dežele pa ni bilo trgovske moči. Se najbolj nam je poznan mlin za papir pri Radečah, ki je začel obratovati tam okoli 1750 in ki je dejansko skoro nepretrgano delal vse do industrijske proizvodnje in ima stalno nasledstvo v proizvodnji papirja do današnjih dni. Pozneje so bili ustanovljeni še mlini v Ajdovščini, v Lobnici pod Pohorjem in nazadnje zasledimo še papirni mlin pri Goričanah. Za noben slovenski mlin nam niso ohranjene originalne slike ali skice, bodisi iz zunanjščine, bodisi notranjščine. Edino, kar nam je ostalo, je opis mlina v Žužemberku in delno tudi v Radečah. Po tem opisu je bil mlin v Žužemberku takle: V glavnem prostoru, dolg je bil okoli 12 metrov in je bil nameščen v pritličju zgradbe, je bilo 7 kadunj in v vsako so udarjale po 4 stope; vseh 28 stop so poganjala' 3 mlinska kolesa oz. 3 osi. Tu je bil dalje velik čeber s papirno kašo, pri kateri je delal glavni pomočnik; v kotu je bila nameščena velika stiskalnica in manjši kotel za kuhanje kleja oz. za klejenje sploh. Stranski prostori so obsegali majhno pralnico kož, kjer so pridobivali klej in pa večjo raz-krojevalnico cunj s kamnitimi posodami. Nad temi prostori se je v nadstropju širila manjša shramba za cunje, kuhinja s predsobo, dalje še ena sobica za cunje ter mala stiskalnica. Ko smo v tovarni osvojili idejo o postavitvi delavnice za ročne Po proslavi odhajajo udeleženci na ogled delavnice za ročno izdelovanje papirja papirje, smo najprej mislili na Fužine. Tam je bilo nekoč rojstvo papirnega mlina. V gradu bi lahko bil papirniški tehnični muzej in v tem muzeju papirni mlin, pa so nam polna stanovanja in potrebni veliki denarji za restavracijo gradu preprečili tako namero. Tu v vevški tovarni so že nekaj let samevali prostori bivšega Inštituta za celulozo in papir. Prav primerni so bili ti prostori, da jih koristno preuredimo za majhen denar za potrebe delavnice za ročno izdelane papirje. Kaj pa z opremo? Vsekakor bi bilo nespametno postavljati stope in mlinska kolesa, tudi moderna oprema za tako delavnico ne bi bila primerna. Zato smo šli po slovenskih papirnicah iskat stare papirniške stroje in papirniško opremo. Nekaj smo našli na Količevem, v Tržiču in seveda tudi doma. Povsod so nam bili naklonjeni. Nekaj opreme smo dobili zastonj. Kaj pa delavci, papirni-čarji? Saj med nami ni bilo nikogar več, ki bi imel najmanjši pojem o tem, kako so nekoč izdelovali ročni papir. Pred dvema letoma smo uspeli poslati tov. Kamška na Češko v Velike I ošini, da bi se tamkaj naučil, kako se izdeluje ročni papir. Češki pa-pirničarji so bili v začetku zadržani, kasneje uslužni in niso preveč skrivali tajnosti ročno izdelanega papirja. Tako je počasi nastajala delavnica in z njo kadri, marsikaj se nam je zapletalo. Precej elementov tehnologije smo morali na novo obdelati in prilagoditi strojni opremi, katera je bila na razpolago. Posebno zadovoljni smo bili tisti dan, ko smo' na ročnem situ dobili prvi list papirja. To je bil prvi, nebogljen list ročno izdelanega papirja. Dolga je bila nadaljnja pot do ustrezne kvalitete ročno izdelanega papirja. Nihče med nami si ni bil v svesti, da bomo celo leto rabili za nastop ročno izdelanega papirja na domačem trgu. Brez pomoči slovenskih slikarjev Slane, Adamiča, Miklavčiča, Papiča, Mrharja in še mnogih drugih ne bi ustvarili uporabnih akvarelnih listov. Tudi nekaterim grafičarjem hvala, ki so prvi potiskovali liste ročno izdelanega papirja za potrebe diplom in priznanj. Danes smo srečni in zadovoljni, da bomo dali likovnim umetnikom, grafičarjem in drugim oblikovalcem grafičnih umetnosti nove vrste papirjev. Nič več ne bo potrebno tekati po tujih mestih za ročno izdelanim papirjem. Nič več ne bo s to vrsto papirja strahu, kakšen je devizni režim za uvoz papirja. Mi Vevča-ni papirničarji pa imamo zopet novo priložnost, da se uveljavimo z ročno izdelanimi papirji doma in na tujem, to je s tistimi papirji, za katere je bila za nas docela neznana, pred davnimi časi pa povsem poznana papirniška tehnologija. Tovarišice in tovariši. Dovolite, da se ob koncu svojega skromnega prispevka v imenu vevškega kolektiva še enkrat zahvalim vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri oblikovanju in izgradnji delavnice za ročno izdelane papirje, ki jo danes uradno dajemo v obratovanje. tl v: la lepa za pozornost. V starem delu tovarne (Janezija), kjer so bili prej prostori Inštituta za celulozo in papir, je sedaj tudi delavnica za ročno izdelovanje papirja 0 izrednem študiju Nič več združene papirnice VEVČE, JULIJ — Bliža se novo šolsko leto. Štipendisti in vajenci so v preteklem letu izpolnili svoje dolžnosti in se povzpeli za en letnik naprej. Gospodarski položaj in sama potreba pa narekujejo tudi povečano aktivnost dopolnilnega izobraževanja oz. izobraževanja ob delu. Zato omogočamo delavcem izredno šolanje pod pogoji, ki jih določa pravilnik in sklepi medsebojnih organov. Delavec se s pogojem zavezuje, da bo redno opravljal študijske obveznosti in ostal v delovni organizaciji najmanj toliko časa, kolikor traja izredno šolanje. Delovna organizacija pa kandidatu zagotavlja plačilo šolanja (delno ali v celoti) in potreben študijski dopust. Kandidatov je včasih manj, včasih več. Vsem ni možno vedno ustreči in tudi ni potrebe. Prednost naj bi imeli tisti delavci, ki jim manjka potrebna stopnja izobrazbe po sistematizaciji delov- nih mest ali pa so na delovnem mestu pokazali, da imajo vse sposobnosti za nadaljnje uspešno šolanje. Opažamo, da se nekateri delavci zelo hitro odločajo za izredni študij, pozneje pa ugotovijo ali da jim smer študija ne ustreza ali jim zmanjkuje volje ali da so celo sami sebe precenjevali. Pogodba jih obvezuje), da morajo v tem primeru povrniti stroške izrednega študija. Priporočljivo je, da se delavci odločajo za izredni študij šele takrat, ko vse potrebno dobro pretehtajo, ko ocenijo sami sebe, svoje zmožnosti, potreben prosti čas za študij, dejavnosti izven rednega dela in podobno. Samo tako bodo sredstva, namenjena izrednemu študiju, smotrno izkoriščena in šele tedaj bo delovna organizacija dobila izkušenega in strokovno razgledanega človeka. S. R. Kaj je s prispevki po samoupravnih sporazumih VEVČE, JULIJ — Člane kolektiva je zanimalo, kaj plačuje delovna organizacija na osnovi samoupravnih sporazumov, koliko smo že plačali in koliko bomo še. Zahtevi je bilo ugodeno že na zadnjem zboru delavcev, ko je vodja finančne službe, tov. Andrej Novak, postregel prisotnim z zadevnimi podatki. — Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za načrte krajevne skupnosti predvideva 327.900 din dajatev. — Družbeni dogovor o nalogah pri samoupravnem sporazumevanju in združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente vsebuje 202.801,95 din stroškov. — Samoupravni sporazum o združevanju TOZD s področja gospodarstva za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v desetletnem obdobju znaša 1,115.926,70 din. — Samoupravni sporazum o štipendiranju pa predvideva 142.964,40 din dajatev. — Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvoja luške infrastrukture v letih 1976—80 vsebuje 314,740,85 din. — Samoupravni sporazum o financiranju vodnogospodarskih del na območju vodne skupnosti Ljubljana — Sava predvideva 1,800.000,00 din. Od vseh teh dajatev je poravnan v prvem polletju 1976 le znesek za gradnjo domov za učence in študente. Ostalo so še obveznosti, ki jim bo treba zadostiti, kakor pač sporazumi določajo- VEVČE, JULIJ — Od 15. julija letos posluje naša tovarna z novo firmo »Slovenijapapir — Papirnica Vevče« p. o. Vevče. Zakaj ta sprememba? Naša tovarna je od ustanovitve kot socialistično podjetje poslovala že s tremi firmami. Od leta 1946 do 30. 12. 1961 kot »Papirnica Vevče«, nato zaradi pripojitve Tovarne celuloze Medvode kot »Tovarna celuloze in papirja Vevče — Medvode«, od 4. 8. 1964 dalje pa kot »Združene papirnice Ljubljana«. Firma »Združene papirnice Ljubljana« je od ustanovitve SOZD Združenih podjetij slovenske papirne industrije »Sloveni-japapir« postala neprimerna, ker je poslovne partnerje zavajala v zmoto, da je naša tovarna združeno podjetje. Prihajalo je tudi do zamenjav pri dostavi pošte. Zato so zbori delavcev že v marcu sprejeli sklep, da se spremeni 1. člen statuta, ki vsebuje določbo o firmi delovne organizacije. Glede na to, da je že od nekdaj udomačeno in tudi splošno znano ime naše tovarne Papirnica Vevče, je bilo sklenjeno, da se to ime spet uvede kot firma delovne organizacije. Ker so se vse delovne organizacije papirne industrije s podpisom samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SOZD »Slovenijapapir« zavzele, da bodo vnesle v svojo firmo tudi značilno označbo »Slovenijapapir«, smo to sprejeli v naš statut in sicer tako, da se označba »Slovenijapapir« uporablja vedno pod imenom »Papirnica Vevče«. Po zakonu o firmi mora biti sestavni del firme tudi navedba od- Zgradbo za locokotel pri stari kotlarni so 8. julija letos dokončno porušili govornosti, to je, kako OZD od- v firmi izražena s kratica »p. o.«, govarja za svoje finančne obvez- Nova firma je bila s sklepom nosti. Ker je naša delovna organi- Srg 1021/76 že vpisana v sodni re-zacija zaenkrat še enovita, brez gister pri Okrožnem gospodar-TOZD v svoji sestavi, je možna skem sodišču v Ljubljani in bo samo popolna odgovornost, ki je objavljena tudi v Uradnem listu. »Nesreča«, pri kateri je med valje na I. PS padla mazalka, ki je povzročila občutno škodo. Poškodovali so se valji, nastal je daljši zastoj, na sliki pa vidimo počeno stojalo Izžemalna skupina I. PS Tudi rezalni stroji v strojni dodelavi V. PS so že skoraj nared (9. 7. 1976) Kožni rak in maligni melanom — Vsaka ranica, ki se ne zaceli, in vsaka zatrdina, ki se veča, mora vzbuditi sum na kožni rak VEVČE, JULIJ — Te dni je izpolnil pogoje za upokojitev tovariš Anton Peterca, vodja lesne predelave. Z delom na Vevčah je začel 17. 10. 1942, že prej pa je bil zaposlen pri privatnem mizarstvu. Poleg vseh običajnih mizarskih in reparaturnih del mu je bilo zaupano od leta 19'63 modelno mizarstvo, ki zahteva posebno pozornost in natančnost, nato pa mesto pomočnika in nazadnje vodje oddelka lesne predelave. Predno je nastopil pripadajoči letni dopust, so se ožji sodelavci od njega prisrčno poslovili. Ta Prisrčnost je bila pravi znak, da so se v oddelku med seboj dobro razumeli in da je tovariš Peterca vedno stremel za tem, da je delo teklo čim bolj načrtno in nemoteno. Za slovo so mu med drugim podarili lep tranzistor, ki ga je bil zelo vesel, vendar pravi da ga bo imel zlasti v poletnih mesecih zelo malo časa poslušati, ker ga mala kmetija sili k stalnemu delu tudi doma. Upamo pa, da bo le našel še nekaj prostega časa za razvedrilo. Za njegovo 34-letno zvesto delo v tovarni se mu iskreno zahvaljujemo. Želimo mu zdravja in še dosti prijetnega življenja. Leta 1966 smo v Sloveniji zabeležili 401 na novo odkrit primer raka na koži: pri moških 183, pri ženskah 215 primerov. V tem številu je zajetih tudi 33 primerov najbolj zločeste novotvorbe sploh —• črnega raka kože, ki pa se k sreči ne pojavlja tako pogosto kot druge vrste. Od teh 33 je v 15 primerih prizadel moške in v 18 ženske. Če številčno primerjamo kožni rak z rakom na drugih organih, ugotovimo, da se le-ta pojavlja skoraj najpogosteje. Pojavlja se pri obeh spolih približno v enakem številu, pogosteje pa po 60 letu starosti. Tudi pri mlajših ni izj ema. Za kožnim rakom obolevajo bolj ljudje svetle in rdečkaste polti, temnopolti redkeje. Pri črncih ga skoraj ne najdemo. Največkrat se pojavlja na odkritih delih telesa (obraz, čelo, hrbtišča rok), ker so le-ti najbolj izpostavljeni soncu, vetru in drugim dražljajem. Velikokrat ga najdemo pri mornarjih in poljedelcih, ker so izpostavljeni soncu. V Makedoniji je štirikrat pogostejši pri muslimanih kot pri muslimankah, ki so si še do nedavnega zakrivale obraz s fere-džo. Sicer pa je pri ženskah v Makedoniji, ki niso nosile leredže. dvakrat pogostnejši kot pri moških. Vzročnost raka in predrakova obolenja kože Med vzročnike raka in pred rakovih obolenj kože prištevamo vse tiste spremembe na koži, iz katerih se lahko razvije rak. Tako ni redek pojav kožnega raka na mestih, kjer je bila koža dlje vneta in vnetja ni bilo mogoče z nobenim zdravilom pozdraviti; na brazgotinah, ozeblinah, strelnih ranah; na ranah, ki so posledica slabe preskrbe tkiva s kisikom; na brazgotinah, ki so posledica dolgotrajno delujočih kemičnih snovi itd. Vse navedene primere imamo za predrakava obolenja ali, kot jih tudi imenujemo — prekanceroze. Naj pogostnejši prekancerozi kože sta hiperkeratoza (prekomerno zaroževanje kože) in senil- na karatoza (starčevsko zaroževanje kože). Prva oblika se pojavi kot zatrdlina kože, ki je ostro omejena od okolice in je videti kot hrasti-ca ali ploščica. Prizadene le majhen del kože na mestih, ki so izpostavljeni dolgotrajnemu vplivu sončnih žarkov ali drugim dražljajem. Srečamo jo največkrat pri starejših ljudeh, ni pa izjema že med 20 in 30 letom. Druga oblika se pojavlja po 60. letu sitarosti, in sicer tudi na mestih, ki niso bila pretirano izpostavljena sončnim žarkom, npr. na hrbtu, ramah, prsih, nadleh-teh. Po videzu pa se te oblika ne razločujejo od hiperkeratoze. V posebno skupino opredeljujemo kožnega raka, ki se pojavlja pri ljudeh, katerih koža je izpostavljena stalnim poklicnim škodljivostim; zato mu pravimo »poklicni kožni rak«. Najdemo ga večkrat pri tistih delavcih, ki leta in leta delajo z arzenom, s proizvodi neočiščenega petroleja in parafina, s premogovnim katranom, z rentgenom in radiumom — seveda, če so zanemarjali poklicne zaščitne ukrepe. Tudi kožni rak pri poljedelcih in mornarjih štejemo med poklicni rak. Znamenja kožnega raka Vsaka ranica ali hrastica, ki se nikakor ne zaceli, in vsaka zatrdlina ali bulica, ki se veča in iz-bočuje, nam mora vzbuditi sum na kožni rak. Take tvorbe rastejo navadno počasi, vendar se vztrajno večajo in slej ko prej prodrejo tudi v glob j e kožne sloje in v podkožje. Zato je zelo pomembno, da gre vsakdo, ki kaj podobnega opazi na svojem telesu, takoj k zdravniku. Pregled odščipnj enega koščka tkiva iz sumljivega mesta pod mikroskopom nam bo razjasnil, ali gre za rak ali ne. Pomembno je, da pride bolnik čimprej v tako bolnišnico, ki ima strokovnjake in vso opremo za ustrezne preiskovalne postopke in zdravljenje. Ko se kožni rak širi — in širi se, če ga ne zdravimo — se njegova površina zadebeli in ponavadi pokrije s hrasto. Pod hrasto se nabira gnoju podoben izcedek. Ko hrasta odpade, nastane prav značilna rana z zadebeljenimi, neravnimi robovi, ki se dvigajo nad površino okolišne kože. Rana na najmanjše dotike krvavi. Kožni rak se le redko zaseje v bezgavke in druge organe, raste in širi se zvečine krajevno. Če ga ne zdravimo, postane vedno nevarnejši, ker uničuje okolišno zdravo tkivo. Če zajema na primer mišice lica, nosno kost ali nosni hrustanec, so potrebne raz-sežne operacije, ki bolnika trajno in zelo iznakazijo. Zdravljenje Čeprav je kožni rak najpogost-nejši, je najmanj usoden, Iver je dokončno ozdravljiv, če ga začnemo pravočasno in ustrezno zdraviti. Tem bolj, ker ga lahko odkrijemo takoj, ko se pojavi, saj je na površini telesa in ga hitro opazimo. Kožni rak zdravimo z obsevanjem ali včasih tudi z izrezan jem, včasih pa z obojim hkrati. Zdaj se že skoraj nikoli ne primeri, da ga ne bi tudi pozdravili. Povedali smo že, da je maligni melanom ena najbolj zločestih novotvorb. Na srečo ni zelo pogosten. Največkrat se razvije na koži, vendar tudi drugi organi niso izvzeti, npr. oko, možganske mrene, nadledvične žleze, danka, žensko spolovilo itd. Maligni melanom (črni rak) Na koži se maligni melanom skoraj vedno razvije iz materinega znamenja. Teh ima človek poprečno okoli 20, bodisi že od rojstva ali pa so se kasneje pojavila. Maligni melanom se razvije rad iz takih znamenj, ki so izpostavljena draženju in okvaram. Najbolj pogostne okvare so britje, trenje obleke in obutve na mestih, kjer se tesno prilegajo telesu; praskanje, rezanje, mazanje z dražečimi mazili. Zelo nevarne so nekorenite operacije materinih znamenj. Maligni melanom je nevaren zlasti zato, ker se rad in kmalu zaseje v življenjsko pomembne organe: v pljuča, jetra, možgane, kostni mozeg, ledvica in še v druge ter jih s svojim razraščanjem uničuje. Do pubertete se izredno »edko razvije, po puberteti pa je vse pogostnejši. Več ga je pri ženskah kot pri moških. V glavnem je bolezen mlajših in srednjih let. Vsako materino znamenje, posebno če je na mestu, ki je izpostavljeno poškodbam, moramo temeljito izrezati. Zdravljenje črnega raka sodi v roke strokovnjaka, ki pozna to bolezen do podrobnosti in ima v tem veliko izkušenj. Kakršnokoli neprimerno zdravljenje (neprimerna mazila, nezadostno izreza-nje) je za bolnika lahko usodno. * dr. Jože BITENC, specialist radioterapevt, Onkološki inštitut. 61105 Ljubljana, pp. 17 Naše čestitke Francu Koširju VEVČE, JULIJ — Tovariš Franc Košir je pričel z delom v naši delovni organizaciji leta 1967, ko je napravil poklicno papirniško šolo. Najprej je delal pri papirniških strojih, nato kot obratni laborant, končno pa kot vzdrževalec merilnih naprav. Njegovo veliko veselje do skrivnosti šibkega toka ga je napotilo na tehniško šolo te smeri in ob delu jo je napravil ob koncu letošnjega šolskega leta. Tovariš Košir je tudi sicer aktiven, saj dela v krajevni skupnosti Sostro kot njen predsednik. K njegovi aktivnosti in k uspehu v šoli in stroki mu iskreno čestitamo. Papirnica Vevče - stanje in značilnosti proizvodnje v mesecu juniju 1976 (Primerjava z letom 1975) Proizvod količina v 0/o (0 leta 1975 = 100 °/o) junij 76 jan.-jul. 76 klasični papirji 98,5 89 premazani papirji 115 110 Papir skupaj 104 94 lesovina 140 115 tapete 183 110,5 Stanje proizvodnje v juniju je glede na povprečne količine leta 1975 kot zadovoljivo. Klasičnega papirja je v juniju za 1,5 °/o manj, premazanega pa za 15 % več. Iz tega je razvidno, da več klasičnega papirja usmerjamo na prema-zovanje. Papir skupaj kaže za 4 odstotke uspešnejšo proizvodnjo od lanskoletnega povprečja. V obdobju januar—junij pa so letos glede na povprečje leta 1975 pri klasičnih papirjih v zaostanku za 11 °/o, pri premazanih papirjih za 10 % na boljšem, papir skupaj pa kaže 6 %> količinski zaostanek. Lesovine smo proizvedli v juniju za 4,0 °/o več od lanskoletnega mesečnega povprečja, v obdobju januar—junij pa za 15 “/o več. Ugodnejši izidi so posledica boljšega izkoriščanja kapacitet brusilnikov kot tudi nekoliko bolj grobega prebiranja lesovine. Izreden vzpon je dosežen na področju proizvodnje tapet. Letos v juniju je proizvodnja za 83 %> večja od lanskoletnega povprečja, v obdobju januar—junij pa za 10,5 "/o. Boljše izkoriščanje kapacitet in dodatno delo v dodelavi (ozko grlo) so posledica takega izida, seveda ob dejstvu, da gre za izjemno angažiranje v ugodni sezoni prodaje tapet. Tovarišica Pavla Rejc je odšla v pokoj VEVČE, JULIJ — Te dni se je poslovila od kolektiva tov. Pavla Rejc in odšla v zasluženi pokoj. V tovarno je prišla 1. 6. 1960 in delala najprej v ročni dodelavi pa- Pavla Rejc pirja, leta 1967 je bila prevedena v obrat družbene prehrane kot perica. Pridno je skrbela, da je bilo vse čisto od delovnih oblek do namiznih prtov in ostalega kuhinjskega perila. Vendar, nasmejana in zadovoljna je segla v roko za slovo. Povedala je, da je svojo otroška in dekliška leta preživela v svojem rojstnem kraju Volavljah ped Jančami. Posebno dekliških se ne spominja rada. Takrat je bila vojna. Živela je na področju, kjer je vladal teror okupatorja in pogosti boji med njimi in partizani. Stara komaj 16 let se je vključila v osvobodilni boj in postala dobra kurirka in aktivistka. Od pošte, hrane, sanitetnega materiala, obleke. vse je nosila svojim tovar-rišem v gozdove. Pri tem je padla v roke črnorokcem, ki so jo vlačili od postojanke do postojanke. Le velika sreča jo je rešila pogube. Danes pravi, da je ponosna na to. Ko ji ne bo treba več na delo, se bo zabavala z vnukinjo doma in na sprehodih, v veselje pa ji bo tudi ročno delo. Veliko tega in drugega veselja ji želimo, obenem pa se zahvaljujemo za njeno zvesto delo. Tudi Anton Peterca se poslavlja Milanu Rojšku v spomin Skupina mariborske Metalne, ki je v dokaj kratkem času postavila ogrodje regalnega skladišča VEVČE, JULIJ — Črne zastave pred tovarniškimi vhodi so oznanjale žalostno vest, da je 1. 7. 1976 v nesrečnem slučaju umrl naš sodelavec Milan Rojšek. Zaradi bolezenskih nagnjenj je bil dodeljen k delu na prostem ob tovarniških zelenicah in poteh. Zadnja omedlevica je bila zanj usodna. Ko je omahnil pod vozilo, je umrl za posledicami, star komaj 38 let. Od nastopa delovnega razmerja leta 1954 je vsako leto sodeloval pri krvodajalskih akcijah in rešil življenje marsikaterega bolnika ali ponesrečenca. Bil je nosilec zlate krvodajalske značke in ve-čih priznanj in pohval. Sam je podlegel nesreči. Prijaznega sodelavca, zvestega kolektivu in delu, se bomo trajno spominjali. Milan Rojšek Terasa počitniškega doma Novi grad opoldne Letos vsi izidi v korist mladih Kombinirana izpolnjevanka VEVČE, JULIJ — Praznovanje krajevnega praznika je povezano tudi z raznimi prireditvami. Nekatere so resne, slavnostne, te-matične, za razvedrilo pa poskrbijo zlasti pripadniki mlajšega rodu, ki so športno navdahnjeni. Takšna prireditev je bila nogo-metnajiekma med debelimi in suhimi. Že deset dni prej so plakati oznanjali veliki spektakel. Prijave so dotekale. Glavna propozici-ja — število kilogramov (plast maščobe ali oblika kosti se ni dala izmeriti). V soboto, 26. junija, so se zgrinjale sicer bolj majhne množice na nogometno igrišče že precej pred deveto uro. Velikemu pričakovanju ni hotelo biti konca, čeprav je kontrola teže potekala spontano. Naj novejša tehtnica iz leta 1900 (približno) ni bila sicer laboratorijsko natančna, mejo debelih in suhih pri 80 kg telesne teže pa je znala določiti. Tisti pod 80 kg so dobili modre drese, oni nad 80 pa rdeče in obenem zahtevali vrček piva iz 50-litrskega soda, ki jih je čakal pred senčnikom. S pivom pred začetkom tekme ni bilo nič. Razlog za to — ni bilo še pipe. Sodnikov žvižg in že so pritekli na igrišče. Zemlja je ječala pod nogami debelo-rdečih. Suho-plavi so bili kar za par metrov prej na igrišču. Pozdrav na levo in levo in začelo se je. Udarci mimo žoge, padci s stokom. podobni stokom ranjenega, iskanja pomoči pri sodniku in podobno, so zbujali smeh pri gledalcih. Toda glej, prvi gol so dali »ta debeli«. In tako so se goli vrstili na eni in drugi strani. Na koncu so »za čudo« tekmo z izidom 3:2 dobili debeli. Potem se je prostor okoli sodčka piva napolnil, dokler ni bil prazen (mislim sodček). Na koncu so ugotovili popolno zmago debelih z izidom 3:0, in to: nogometna tekma 3 : 2 teža igralcev 1067 : 792 število vrčkov piva 34 : 19 (Podatek velja samo za 11 igralcev — rezerve so odštete). In še zanimivost. Najtežji igralec je imel 116 kg, najlažji pa 49. Imen si ne upamo zapisati, samo toliko da je bil prvi iz obrata tapet, drugi pa iz I. PS. Drugo leto se bo starost povečala za 365 dni, kako pa teža? Vratarja pa nikjer! Veliko manj prostora so rabili suhi Za kondicijo pa še en vrček piva II 1 2 3 4 5 6 7 8 Oba lika sta popolnoma enaka in sestavljena tako, da vsaka njuna vodoravna vrsta združuje tri znane pojme. Opis teh pojmov dajemo v pravilnem vrstnem redu: najprej za besede, ki so sestavljene iz črk na levi in desni strani obeh debelejših navpičnic, nato za besede med debelejšima navpičnicama v sredini lika, končno pa za besedo skozi ves lik od začetka do konca. I. lik: 1. del trdnega ogrodja človeškega ali živalskega telesa — znan karakterni ameriški filmski igralec starejše generacije (Paul) — pripadnik svetovnega nazora v družbeni ureditvi, ki naj cdpravi privatno lastnino, razrede in izkoriščanje, 2. stara kulturna rastlina iz družine metulj-nic, vzhodnoindijski fižol — republika v Afriki z glavnim mestom Bamako — republika v Afriki z glavnim mestom Mogadiš, 3. snov v plinastem stanju, tudi naša manjša denarna enota — trik, zvijača — šola za rokoborbo pri starih Grkih, telovadnica, 4. organ sovjetske notranje varnosti, ki mu je sledil GPU — del knjige, drevesa ali rože — igralka na violini podobnem glasbilu, 5. žensko ime (hči Marjane Deržaj) — pristanišče in obmorsko letovišče ob Črnem morju — del številke, ki ima v osnovi tri ničle, 6. žensko ime, tudi jopa — moško ime (telovadec Šrot) — zgodnja, dopoldanska prireditev, 7. nočna ptica, skovir — prevozno sredstvo tudi vrsta plesa — znana jugoslovanska šahistka (roj. Konarkow-ska), 8. hokeju podobna igra z žogo in igralcih na konjih — ljudsko obče sodišče, tudi sečna davščina — pripomoček, ki prikaže predmete večje, kot so v resnici. II. lik: 1. najstarejši oddelek jurske dobe v geološki zgodovini Zemlje — moško ime (igralec Sotlar) — starorimska boginja svobode, 2. odmev — naša sladkovodna riba, krapovec — podolgovata posoda za hranjene plinov in tekočin pod velikim pritiskom, 3. gora na Koroškem — oblačilo indijskih žena — vrsta muhe, 4. žensko ime (žena Abrahama) — prometni objekt, ki povezuje dva bregova ali dve dolini — past za polhe, 5. ime psice iz znanega istoimenskega filma, tudi rastlina iz družine kačnikovcev — vdolbinica za razsvetljavo — finski narodni ep, 6. navidezna črta, ki ločuje med seboj države ali lastnike zemljišč, ločnica nasploh — mesto ob Addi v severni Italiji — zaokrožen, ritmično izrazit niz tonov, napev, 7. trgovsko ime za umeten kavčuk, tudi levi pritok Neretve — hiba, napaka, defekt — starejše ime za knjigarno, 8. peruanski grm, čigar listi dajejo znan alkaloid, ki omamlja — italijanski slikar religioznih slik in fresk (Guido, 1575—1642) — trajni podzemni ali tik nad zemljo rastoči del rastlinskega stebla. Na diagonalno označenih poljih dobite v I. liku navpično sedež naše znane tovarne kartona, v 11. liku pa njen izdelek, ki ga uporabljajo v nadaljnji predelavi. I. S. Pravilna rešitev: IZPOLNJE- VANKI — DVOJČICI Od desne proti levi: 1. delo — Kiro, 2. polk — kris, 3. atek — ogel, 4. imam — spak, 5. kino — Atos, 6. cent — Fram, 7. nota — Etol, 8. nart — trak. Od leve proti desni: 1. ogled — Orick, 2. kolop — sirek, 3. Kreta — leglo, 4. Miami — kapus, 5. oč-nik — Sotla, 6. Taneč — marof, 7. Anton — Lotze, 8. teran — karat. GORIČANE — CELULOZA Pravilno so rešili in bili izžrebani: 10.— JOZELJ Anton — Vevče 10.— JOZELJ Franc — Vevče 10.— KAPLJA Herman — Količevo 30,— GRADIŠEK Hilda — Vevče 60,— POTOČNIK Ciril — Vevče Rešitve Kombinirane izpolnje-vanke pošljite na uredništvo do 12. septembra 1976. KADROVSKA SLUŽBA POROČA Papirnica Vevče JUNIJ 1976 Prišli: Zivojin Milosavljevič, I. pom. dodel. stroja Albin Habič, pom. delavec Branko Lesjak, vodja gaufrirnega stroja Hasib Torič, razkladalec surovin Karel Rep, I. pom. dodel. stroja Ivan Mezga, pom. delavec Dragiša Markovič, manipulant Rado Kolenc, upravnik v poč. domu — za določen čas Lah Stanislava, kuharica v poč. domu za določen čas Marija Gracar, servirka v poč. domu — za določen čas Marija Kravcar, servirka v poč. domu — za določen čas Zofija Kotar, I. pom. kuharice v poč. domu — za določen čas Ana Smolič, II. pom. kuharice v poč. domu — za določen čas Danica Vodeničar, natakar v bifeju — za določen čas Odšel: Dipl. ing. Janez Primožič, vodja vzdrževanja Poročili so se: Boris Gašperlin z Dragico Tišler Sretko Babič z Mileno Kovačevič ČESTITAMO! Rodili so se: Juretu Krizmaniču sin Janez Francu Vrečarju sin Damjan Čestitamo ! Papirnica Količevo V času od maja do julija so se zaposlili: Matjaž Repnik, strojni ključavničar Vojko Grilj, strojni ključavničar Anton Koprivšek, delavec v lepenki Janez Razboršek, strojni ključavničar Branislava Črnivec, ekonomski tehnik Franc Zarnik, delavec v proizvodnji Franc Stare, lesni delavec Alojz Urankar, delavec v proizvodnji Ambretta Penko, hišnica v Savudriji V istem času so odšli: Franc Klopčič II, v JLA Anton Burja, umrl Darko Kosi, samovoljno Janez Razboršek, izučen Ciril Beden, umrl Poročili so se: Milena Letnar z Aleksandrom Frumnom Drago Pantelič z Vero Kuzmič Milivoje Djordjevič z Verko Boško-vič ČESTITAMO! Rodili so se: Sokolu Djurincu sin Marjan Janezu Velepcu hči Mateja Mihi Adlešiču sin Saško Marjanu Zupanu sin Benjamin Ivani Ličen sin Dejan Begu Muriču hči Aida ČESTITAMO! -DASEDILO- Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papir-niče Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.