DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jagoslaviii znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 75.—, — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 333. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali »glasi, ki sluiHe v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din usa
Štev. 57	«	Maribor, četrtek, dne *8. maja IS39 e Leto XIV
©
Demokracija javnega življenja je potrebna
Razvoj jugoslovanskega naroda kaže P°t k demokratizaciji javne uprave in seveda s tem tudi k političnim svoboščinam državljanov. Tri momente ima-Jtto, ki to našo tezo kategorično potrjujejo. Dne 6. januarja 1929 je bila uki-ujena vidovdanska ustava in uvedena nova ob izjavah in želji merodajnih či-niteljev, da se po preboleli krizi vrnemo v normalne parlamentarne razmere. P° nesrečni smrti kralja Aleksandra pa so si politiki stvar premislili in uva-lali bolj in bolj zaostrene notranje raz-fjle1re' s katerimi pa narod ni soglašal,
akor kažejo dogodki.
Izraz želje po enakopravnosti, demokraciji }n političnih svoboščinah predstavlja predvsem takozvano hrvaško yprašanje. Hrvaško vprašanje ni vprašanje trme, ampak je važno politično in gospodarsko vprašanje, ki se tiče velikega dela jugoslovanskih državljanov. Ta del hoče biti v državi enako vpoštevan in se bori za to svojo pravico že dvajset let. Treba ga je urediti z rešitvijo hrvaškega vprašanja, s katero sta se bavila zadnje tedne predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik HSS dr. Maček.
Kako je utemeljena rešitev problema, je pokazala tudi širša javnost. L. 1935. je bil na krmilu vlade znani Jevtič. Pri takratnih volitvah v narodno skupščino je sicer zmagal, vendar se je moral u-makniti s političnega obzorja pod splošnim vtisom med narodom. Isto se je zgodilo z dr. Stojadinovičem. Dr. Sto-jadinovič je obljubljal povratek k demokraciji izpočetka svojega triletnega vladanja. Pozneje je te obljube opuščal in pred volitvami v narodno skupščino je uvedel še strožjo politiko v vsakem oziru in dajal ultimat tudi hrvaškemu vprašanju, češ, da ga bo rešil sam. Na-zivati se je dal za voditelja in omejeval z as_i samoupravne pravice raznih delavskih ustanov.
. Razumljivo je, da taka politika, ki jo ie po njegovem padcu obsojala tudi vsa jugoslovanska javnost, ni mogla vplivati pomirjevalno med narodom. Dr. Stoja-dinovič je moral kmalu po volitvah v narodno skupščino 1938 odstopiti ne le zaradi opozicionalnega javnega mnenja, ki je naraščalo, ampak tudi zaradi nesoglasja v vladi in njegovi stranki. To izpričuje izjava petih ministrov, ki so mu izrekli nezaupanje in odstopili.
To so trije momenti, ki prav jasno kažejo, kaj želi jugoslovansko ljudstvo. To zahtevajo vse napredne, svobodoljubne sile države, stranke meščanske opozicije, to zahtevajo tudi kmeti, delavci in nameščenci. Vsi so v tem enega mnenja. Vsi zahtevajo soodločevanje v javnopravnih zadevah, ker ne gre, da se prepušča odgovornost osebam, ki niso odgovorne po parlamentarnem redu narodu. Ce ni povsod te parlamentarne kontrole, pač nihče ne more prevzeti jamstva, da se prav in pravilno čuvajo javni interesi.
. Pa. bo narod 'mel pregled nad potrošnjo javnega denarja in sploh nad upravljanjem z javnimi posli, je potrebna popolna demokratizacija našega notranjega življenja, brez katere ni leka za sedanje neprilike.
S tem hočemo zopet le poudariti, da ie ootrebno v državi uvesti politično svobodo, odpraviti izkoriščanje človeka po človeku, razreda po razredu v tej ali oni obliki. Upravljanje državnih poslov naj preide v roke naroda (demokracije), zajamčj naj se politična svoboda, svoboda tiska, zborovanja, koalicije, pravica združevanja in ustanavljanje
Z
veza me
J Angl
■ i ■ Ei ■ ■
Ki
ngiuo m husijo
Posreduje Francija
Mirovna fronta, ki si jo je zamislila angleška diplomacija, je deloma že upo-stavljena. Anglija in Francija jamčita za varnost Poljske, Romunije, Grčije in Turčije solidarno, čeprav še niso sklenjene vse tozadevne pogodbe.
Posebno važna je pritegnitev Rusije k sodelovanju, ker so pogodbene države večinoma sosede Rusije. Anglija pa želi skleniti z Rusijo bolj splošno pogodbo, s katero bi ne bila vojaško vezana na pomoč eventualno tudi Rusiji.
Ruska vlada je sporočila angleški vladi svoje predloge, ki precizirajo stališče napram angleškim predlogom. — Rusija vztraja na stališču, da morajo vse tri velesile, Francija, Anglija in
Rusija neposredno sodelovati na osnovi popolne enakosti in vzajemnosti. Rusija zahteva tudi, da zahodne velesile prevzamejo jamstvo tudi za baltiške države, kakor so ga prevzele za Poljsko in druge države. Rusija bo potem storila vse, kar zahteva splošna varnost.
Do te pogodbe po vsej verjetnosti lahko pride, ker so se odnošaji med Rusijo, Poljsko in Romunijo izboljšali. Francoska vlada je pripravljena posredovati pri sklepanju pogodbe med Anglijo in Rusijo.
Angleški lordski vladi je sicer težko sklepati t. *-o - pogodbo z Rusijo. Razumljivo pa je tudi, da more Rusija skleniti le pogodbo, ki je za oba paktanta
enakopravna, z enakim jamstvom v primeru kakršnegakoli vojnega konflikta.
Kjer je denar, je tudi mirovno posojilo Šest milijard vojnega posojila v šestih urah.
Kako mučen vtis napravlja grozeča vojna nevarnost, kaže francoski razpis novega posojila za obrambo v znesku šestih milijard frankov (13 milijard dinarjev), ki je bilo podpisano v šestih urah. Z ozirom na oboroževalno politiko rabi vlada ta znesek za sanacijo državnih financ. Ta dogodek zbuja celo v Angliji presenečenje ter znači obenem, da so na miru interesirani danes že tudi bogati kapitalistični krogi.
Zakai polaga Anglija vatne st na vojatki
pakt s Turiijc?
Vprašanje Dardanel.
Angleška politika na vzhodu mora biti pomembna samo v tem slučaju, ako Anglija more priti v slučaju vojne v neposredni dodir s svojimi zavezniki oz. z državami, ki je za nje prevzela garancijo. Gre tu za Poljsko in Romunijo ter za Rusijo. Brez direktnega stika s temi državami bi bila angleška garancija Poljski in Romuniji precej iluzorna. Edina možnost, da si utre Anglija pot na vzhod, vodi iz Sredozemskega morja kozi Dardanele v Črno morje. Po tej poti je mogoča direktna zveza s prej navedenimi državami.
Čuvar Dardanel je pa Turčija. V svetovni vojni, ko je bila Turčija na strani Avstrije in Nemčije, je bila Rusija tako-rekoč odrezana od svojih zaveznikov na zapadu. Angleži so poskušali z velikimi napori, da bi si bili osvojili Dardanele in prodrli v Črno morje, toda
donu pričeli takoj po vojni s politiko približevanja Turčiji. Ta politika je uspela. Turčija je sedaj sklenila z Anglijo vojaško zvezo in odprla Angliji pot skozi Dardanele do Romunije in Rusije in preko ozemlja teh dveh držav do Poljske. Ker je tudi Sovjetska Rusija sklenila vojaško zvezo s Turčijo, je za slučaj vojne mogoč preko Sredozemskega morja direkten stik med zapadom in vzhodom. Ključ do vrat, ki zapirajo pot na evropski vzhod, katerega so imele v svetovni vojni Avstrija in Nemčija v svojem žepu, nosi sedaj Anglija.
Nemčija se je zlasti zadnje čase trudila, da bi preprečila angleško turško zvezo. V Ankaro je odšel sam v. Papen, ki je znan po svojih uspehih v cetralni Evropi, da bi pregovoril Turke. Prišel pa je prepozno in je mogel samo še ugotoviti, da je ono, kar bi naj bil on
zaman. Oprti na te skušnje so v Lon- preprečil, že postalo dejstvo.
Kal Je Turžljo gnalo v naročje Anglije?
Po sredi je otok Rhodos,
korekoč ob obali Turčije, je Italija pričela utrjevati. Utrjevanje tega otoka po Italijanih je pa vzbudilo v Turčiji sum,, da je naperjeno proti Turčiji in v zvezi z nekimi italijanskimi načrti v Mali Aziji. In ker Turki še niso pozabili na nekdanji Tripolis (Libijo), ki ga ije Italija zasedla pred svetovno vojno v vojni s Turčijo, so v Ankari sprejeli ponudbo tistega, ki jim je obljubil re-spektirati njihovo neodvisnost in ne kaže niti najmanjših zlih namenov proti Turčiji in v tem slučaju sta bili to Anglija in Francija.
V svetovni politiki je zelo odjeknila vest o sklenitvi angleško turške vojaške zveze. Zlasti v Rimu in Beflinu se ie postavljalo vprašanje, zakaj Jse je Turčija postavila na stran Anglije in proti državam osi. Turčija je bila v svetovni vojni zaveznik Nemčije in Avstrije, proti Angliji in Rusiji, sedaj pa se je znašla baš v protivnem taboru.
Odgovor na to vprašanje ni težek. Leta 1911. je Italija za časa italijansko-turške vojne zasedla turški otok Rhodos in ga leta 1923. anektirala. Rhodos, ki leži blizu maloazijskega obrežja, ta-
Turčija bo dobila Aleksandreto
od Francije.
Francija mora v najkrajšem času urediti neko zelo važno vprašanje s Turčijo, to je vprašanje posesti Alek-sandrete, ki leži v Mali Aziji na meji Turčije in pravzaprav pripada Siriji. — Aleksandreta je popolnoma turška pokrajina in Turčiji je mnogo na temi, da io priključi sebi. Odstop Aleksandrete je zaključila že vlada ljudske fronte pod
političnih strank. Te pravice so naše naravno pravo.
I'e ta pot nas vodi k sporazumu in najboljši ureditvi notranjepolitičnih razmer, p A i kit* !.»♦ o * -*-. ■ -. 11 , , ( Ml t •: >
predsedstvom Bluma, toda, ker ne gre samo za Francijo, ampak tudi za Sirijo, stvar ni tako enostavna. Francija je že v mnogočem ugodila želji Turčije, tako da gre samo še za formalni priključek tega ozemlja, Aleksandreta je namreč dobila že leta 1938. finančno, carinsko in denarno avtonomijo; razen tega vlada v deželi neke vrste turška delegacija. Francosko časopisje povdar-ja, da je prišel čas, ko mora biti to vprašanje dokončno rešeno, ker po sklenitvi vojaških zvez Turčije z Anglijo in Rusijo ne more in ne sme biti nobenih nasprotij več med Turčijo in Francijo.
Potjemkln obišie baltlike države
Po zasedanju Drrjštva narodov,
ki se prične 22. t. m., bo obiskal ruski zunanji komisar Potjemkin baltiške države. Obisk dokazuje, da je Rusija po odstopu Litvinova le v toliko izpre-menila svojo politiko, da se bo sedaj aktivneje udejstvovala v zunanji politiki kakor doslej.
Odkod dobiva Kitajska vojni materljal?
Japonski list »Kokumin« se pritožuje
radi dobav vojnega materijala Kitajski, ki prihaja iz Italije in Nemčije. Italija in Nemčija dobivata od Kitajske za pošiljke vojnega orožja devize. Razen tega pa se vrši po posebnem dogovoru med Kitajsko in Nemčijo tudi direktna zamenjava blaga med obema državama. Poznavalci razmer trdijo, da poseduje Kitajska razen sovjetskih letal skoro izključno letala italijanskega izvora, s katerimi celo upravljajo italijanski letalci. Ta dejstva vzbujajo negodovanje na Japonskem, ki je kakor znano, priključena osi Rim-Berlin.
Boji na Klta|skem
Kitajci še vedno napadajo v pokrajini Hopej.
V srednjem Hopeju sd Kitajci po težkih bojih osvojili 13 važnih postojank na vzhodnem bregu reke Han. Zatrjuje se celo, da so Kitajci prebili fronto na položajih med Hakevom in Ičangom.
V pokrajini Kiangsi napadajo Nan-Čang, dasi ni računati s tem, da se jim bo posrečilo zavzeti mesto v bližnjih dneh.
Vesti iz japonskega vira o obkolitvi 20 kitajskih divizij po japonskih četah so se izkazale kot docela neosnovane.
Zadnje čase so japonska letala par-krat napadla Čunking, sedanje glavno mesto Kitajske in ga razdejala z bombami. Pri tem je bilo porušeno tudi francoska poslaništvo, radi česar je Francija skupaj z Anglijo protestirala v Tokiju.
Zamenjava na Češkem in Moravskem. Poljski vir (Pat) poroča, da je nemška vlada namestila v upravnih uradih na Češkem in Moravskem 20.000 Nemcev, čeprav je bila dr Ghvalkovsketmi obljubljena avtonomija. — Nasprotno je pa iz obeh dežel odpotovalo v Nemčijo 20.000 strokovnih delavcev, ki jih primanjkuje v Nemčiji. Tudi dragocene stroje pošiljajo v Nemčijo, kar bo razvoju češke industrije škodovalo.
Zopet beda med kočevskimi rudarji
Kočevje, 15. maja.
Kočevski rudnik je med slovenskimi rudniki že celo desetletje eden najbolj zapostavljenih. V povojnih letih je zaposljeval do 1200 delavcev, nato pa se je obrat vedno bolj krčil. Danes šteje okrog 130 delavcev.
Komaj so se naši rudarji malo oddahnili po večletnem stradanju in stalno grozeči ukinitvi obrata, že so padli zopet v stare neznosne razmere. Komaj eno leto so kolikor toliko delali, sedaj pa je že več mesecev vedno manj šihtov. Nekateri so zadnjih 14 dni napravili komaj 4 do 5 šihtov, kar je komaj za odtegljaje. Več rudarjev je pri zadnjem izplačilu dobilo komaj 20 do 30 (dvajset do trideset!) dinarjev na 14 dni. Praznuje se povsod enako, v jami in na dnevnem kopu. Dobili smo v roke plačilni list rudarja, ki ima ženo in 6 nedoraslih otrok. Ta je napravil zadnjih 14 dni 4 in 4 osminke šihta, njegov zaslužek znaša din 180,
odbitki din 120, ostalo mu je torej čistega din 60 Sedaj išče po svetu tistega, ki bi mu povedal, kako naj s teini 60 dinarji preživlja 14 dni ženo in 6 otrok.
Pri vsem je pa najbolj obupno to, da ni iz-gledov na zboljšanje sedanjega težkega položaja. Te dni odpotuje v Ljubljano deputacija rudarjev, ki bo posredovala na merodajnih mestih. Zlasti bo treba paziti na skorajšnja pogajanja med TPD in državo. Za kočevski rudnik bo treba nujno doseči večji kontingent dobav. Tu naj omenimo še en važen faktor. Vsakdo ve, kako in kaj je pri nas na Kočevskem. Ali ni brezposelnost rudarjev zelo pri merna za vsakovrstne demagoške agitacije?! Tega naj se odločujoči gospodje zavedajo!
Kočevskim rudarjem naj se vendar že enkrat da stalna zaposlitev, zaenkrat pa je potrebna nujna pomcč od strani oblasti in tudi TPD. Odločujoči, zganite se!
Doma	Ut svdu
im
Svobodne določanje vrednosti tujih plačilnih sredstev na borzah
V čem je zmisel tega ukrepa?
Do 15. maja letos so se na naših borzah objavljali tečaji tujih plačilnih sredstev po vrednosti, ki jim jo je določila Narodna banka v sporazumu s finančnim ministrom. Vrednost tujih plačilnih sredstev je bila določena na podlagi nekdanjih starih tečajev, katerim se je pribilo 28.5 odstotkov tečajne razlike.
Ta uradni tečaj za tuja plačilna sredstva pa že davno ni več ustrezal, ker je vrednost dinarja v resnici padla za 37 odst. Posledica prisilnega določanja tečajev za tuja plačilna sredstva je bila, da se je razvila trgovina s tujimi valutami in devizami na takozvani črni borzi, nad katero ni imela ne Narodna banka, pa tudi ne finančno ministrstvo nobene kontrole. Valute so se nakupovale in prodajale na debelo in se tudi tihotapile. Proti temu je država nastopila s pomočjo svojega aparata. Še ni dolgo tega, ko so prijeli celo družbo takih ljudi, ki so nakupili pod roko za 40 milijonov tujih valut, seveda po znatno višji ceni kot pa plača za nje Narodna banka.
Nihče seveda ni hotel prodajati an-
ladij« vesli
Zasedanje društva narodov v Ženevi prične 22. maia. Rusijo ' bo zastopal londonski poslanik Majski.
Švedska vlada kupuje protiletalske topove
in je zahtevala od parlamenta kredit v znesku 60 milijonov švedskih kron.
Mussolini potuje po severni Italiji in otvar-ja nove vojašnice.
Napad na urad za podpiranje španskih beguncev so izvršili neznani rokovnjači v Parizu, Pretepli so uradnike in jih zvezali, potem pa pobegnili.
Kolera je izbruhnila v glavnem mestu južne Kitajske v Kantonu.
Pričetek del na progi Črnomelj—Vrbsko
lio v nedeljo, dne 21. maja. K otvoritveni slavnosti bo vozil poseben vlak iz Ljubljane.
gleških funtov po din 238, ako jih je pa na črni borzi lahko prodajal po din 300.
Kmalu pa so uvideli, da na ta način ne gre. Zato so se sedaj odločili, da bodo izvozniki morali prodati le eno četrtino deviz, ki jih prejmejo za izvoženo blago, Narodni banki po uradnem tečaju, tri četrtine pa bodo lahko prodali na borzi po tečaju, ki jim. pač prija- Na ta način bo država dobila predled čez te vrste trgovino in odpadlo bo tudi tihotapljenje, če ne popolnoma, pa vsaj v znatni meri.
Na ta način upa vlada tudi, da bo precej odpomogla pomanjkanju deviz.
V ogledalu
»Slovenčeva« slovenščina in nedoslednost.
Pri »Slovencu« so iznašli že marsikaj za napredek slovenskega jezika. V zadnjem času so na iprimer odkrili, da je -predpona .pro- neslovenska in da bo zelo koristilo slovenski stvari, če jo prevržejo v pre-, in začeli so pisati o samih preračunih. Proračun so zavrgli, napravili nov preračun, a doslednost bi zahtevala, da se temeljito izvede na vseh področjih nov pregram: Najbolj pereč je preblem našega premeta. Izmenjati je treba takoj stare proge in zgraditi nove, trdne prege. Zato je treba presiti na vse strani, da jih bomo kar zasuli s -presojami. Nihče si ne bo upal resno se pre-tiviti zboljšanju naših glavnih premetnih preg, po katerih gredo, naši preizvodi tudi v tujino. Na vsak način moramo predreti in izvesti to veliko delo že do meseca presinca. Druga najvažnejša stvar je., da naša presvetna društva dobe nove, skupne presvetne prestore v Ljubljani. Naše delo mora oživeti, postati bolj prež-no in vsakdo naj posveti ves svoj presti čas za ta presvetni dom. Zato je treb^ izdati takoj še en preglas, dobro bi bilo, če bi izdali tudi lep prespekt novega presvetnega doma v prečelju in prefilu. In te razglednice naj bi se predajale. Vsi, brez ozira na stanovske razlike morajo sodelovati ,pri tem prestovoljnem delu: prešti, preletarci, prefesorji, nobene pre-tekcije ne sme biti. Kdor ne more prispevati v denarju, naj da v blagu: kmetje prešo, delavci naj nakopljejo savskega preda, bogate meščanke pa lahko poklonijo boisanske preprege, ki bi prišle zelo prav ob svečani preslavi, s katero bomo odprli nove prestore, vsem na-spretnikom nakljub. In naše premresto ljudstvo nas bo zato blagrovalo. Veseli čitatelj.
Dr. Korošec o sporazumu. V Celju je bil preteklo nedeljo tabor mladine JRZ. Na tem taboru je govoril tudi predsednik senata dr. Korošec, ki je rekel: »S ponosom in samozavestjo že lahko dokaj časa trdimo, da je vsa mlada Slovenija v našem taboru. To so velike besede, to so ponosne besede: »Vsa Slovenija je z nami!« — Potem je prešel dr. Korošec na vprašanje sporazuma in rekel: »Našo notranjo politiko izpolnjujeta sedaj dve osebnosti, predsednik vlade g. Cvetkovič in voditelj Hrvatov g. dr. Maček. Razgovarjata se o bodoči ureditvi naše jugoslovanske države. Nikdar ti razgovori niso bili tako resno in pošteno zamišljeni kakor sedaj. Te razgovore moramo spremljati z optimizmom, a ne z zlovoljnim pesimizmom. Če se tu in tam »okažejo težkoče, nas ne sme čuditi in plašiti, saj se v nekaj dneh ta ogromni kompleks najtežjih vprašanj ne da rešiti, ki ga prej skozi 20 let ni bilo moči načeti. Spremljamo te važne dogodke z dobrimi željami in upajmo, da bodo na vse zadnje le ugodno uspe’i v korist vse naše države. Ni pa nobenega povoda misliti, da bo glede organizacije Jugoslovanske Radikalne Zajednice nastopila kaka sprememba. Že dosedanji njen razvoj je pokazal, da je našla v vseh banovinah mnogo odmeva in da je ljudstvu in državi prinesla samo koristi. Zato je želja nas vseh, da se stranka še bolj razširi, tesneje organizira in razvija živahno delovan'e v vseh delih naše države.« — Povdarek dr. Korošca leži na izjavi, da bo JRZ ostala enotna za vso državo, to znači, da niso nameravane nobene spremembe, ki bi narekova'e kakršnokoli pregrupacijo političnih strank ali njihovo razparceliranje po posameznih pokrajinah, kakor so si predstavljali nekateri nepoučeni. L--, R I:	t- t
H govoru g. dr. Korošca pripominja »Hrvat-ski dnevnik«, da so se razgovori za sporazum zaključili že 27. aprila.
Obvestilo. Beograjske »Radničke Novine« objavljajo »Jedno obaveštenje«, ki pravi: »Iz finančnih razlogov smo ustavili pregled notranje politike in prosimo bralce, da to vpošte-vajo. Kolikor bo mogoče, bomo pisali tudi še dalje o načelnih problemih tako, kakršni mislimo, da so.«
K volitvam obratnih zaupnikov. Delavstvo je pri volitvah, v kolikor so se izvršile, dokazalo svojo zavest in manifestiralo, da hoče imeti prav svoje zaupnike. V obratih, kjer so se volitve izvršile, preden so bile preložene, so se zaupniški odbori konstituirali ter poslali zapisnike in materijal o volitvah na pristojna mesta. Zaključen tozadevni spis se lahko pošlje organizacijam v Ljubljano, da ga te pred-lože na pristojna mesta, zakaj izvršene volitve so legalne in jih je javiti, ker jih je odredila banska uprava.
Italija in njeno gospodarstvo. V fašistični zbornici v Rimu je govoril minister za zunanjo trgovino dr. Guarneri. Povedal je, da je Italija v 1. 1938. svojo zunanjo trgovino razširila. — Pasivnost trgovinske bilance se je zmanjšala za 2 in tri četrt milijard lir in znaša sedaj samo še 3 milijarde lir. Toda tudi ta pasivnost je prevelika, ker se je zmanjšal zlati zaklad, ki služi za kritje nakupov v inozemstvu za 202 milijona lir na 3826 milijonov lir. Zlato je bilo treba izdajati predvsem za plačilo prevoza ladij skozi Sueški prekop in železniške trans-
porte na progi Džibuti—Addis Abeba. Nadalje so padli dohodki iz naslova tujskega prometa in prekomorske plovbe.
Proslave ob obletnici vojne napovedi Italije centralnim silam. Dne 24. maja bo poteklo 24 let, odkar je Italija napovedala vojno Avstriji in Nemčiji in se v svetovni vojni priključila Angliji, Franciji in Rusiji. Kakor vsako leto doslej, bodo ta dan tudi letos proslavili kot spomin na veliko zmago.
Ni napadel Moskve. Francoski listi ugotavljajo v svojih komentarjih Mussolinijevega govora, da Mussolini ni napadel niti Roosevelta, niti Moskve. Kakor znano, tudi Hitler v svojem zadnjem govoru ni omenil Sovjetske Rusije.
Iz Mussolinijevega govora: »Nobenega problema ni, ki se sedaj rešujejo, da bi mogel biti povod novi svetovni vojni.« — A« ti »r n«
Madžarski ministrski predsednik govori na svojih volilnih zborovanjih pri vsaki priliki o zunanji politiki in povdarja, da je cilj madžarske vladine politike vzpostavitev velike Madžarske, kakor je bila nekoč pod krono sv. Štefana.
V vprašanju Gdanska je položaj vedno bolj jasen. Nemški listi pišejo, da v tem vprašanju Nemčija ne more, Poljska pa pod vplivom Anglije in Francije ne bo popustila, f . - i.......
Španija išče posojilo. Belgijec, bivši predsednik belgijske vlade Van Zeland potuje v Bur-gos v Španiji, da se tam razgovori s Francovo Španijo o mednarodnem posojilu v znesku 25 milijonov funtov šterlingov, kar znaša v našem denarju okoli din 75 milijard in 600 milijonov.
Če bo kritičen položaj v Evropi, namerava Roosevelt priti z novim apelom, ki se bo nanašal na konferenco, ki naj se skliče za reševanje gospodarskih problemov brez teritorijal-nih povečanj.
35 letnico ustanovitve Glavnega radničkega saveza v Srbiji bodo proslavili srbski sodrugi dne 25. maja z velikimi zborovanji v vsej zemlji.
Srbski delavci in Cankar. Delavsko kulturno društvo »Abraševič« v 'Beogradu je priredilo dne 17. maja Cankarjev večer, združen s predavanjem o razmerju Cankarja do delavstva.
Osemurni delovnik v zagrebških trgovinah. V zagrebških trgovinah imajo trgovski pomočniki dogovorjen osemurni delovnik. Trgovine pa smejo biti odprte 9 ur. Sedai zahtevajo pomočniki, da trgovine ne smejo biti dalj odprte kot pa znaša delovni čas nameščenskega osob-ja, ker se sicer redno dogaja, da mora biti osobje toliko časa v trgovini, kolikor časa je trgovina odprta.
Slovenec smrtno ponesrečil v rudniku v Srbiji. V premogovniku Hadžija Nikolajeviča v južni Srbiji je ponesrečil rudar Leopold Samec iz Celja. Komisija je ugotovila krivdo uprave rudnika, ki je s'abo postavljala podpornike v rovu. Na Samca Se je zrušila plast lignita ter ga poškodovala do smrti. Kakšna kazen bo zadela odgovorne činitelje pri rudniku, se še ne ve.
Zelo dobro. »Hrvatski dnevnik« piše, da nekatere tvrdke iz Slovenije pošiljajo svoje ponudbe hrvaškim odiemalcem pisane v jeziku, ki na ni hrvaščina. Priporočajo jim, da naj ponudbe pošiljajo raje v slovenščini, ker jo Hrvati prilično dobro razumejo.
Veseli maturanti. V zagrebškem predmestju so trije dijaki, ki so završili srednjo šolo z odličnim uspehom, najeli taksi in prekrokali noč. Ko se je šofer za trenutek odstranil iz taksija, je eden izmed maturantov spravil avto v pogon. Avto se je zaletel v ^izložbo neke brivnice in domala podrl steno. En maturant je moral v bolnišnico.
C. Nordhofl in J. N. Hall:
57
HURIKAN
Ni bilo nobenega dvoma več o teni kaj nas čaka ...
Tavisova prodajalna je bila kakšne četrt milje oddaljena od guvernerjevega poslopja. Še danes se mi zdi pravi čudež, da smo mogli napraviti to pot, kajti vihar je divjal z nepopisno silo.
Tavi se je skupno s štirimi drugimi možmi obupno trudil, da izkoristi čas, kolikor mu ga je še pre-ostajalo in ukrene vse kar si more človek izmisliti, v svrlio varnosti pred pretečo nevarnostjo. Ko smo vstopili, je bil ravno zaposlen s pregledovanjem vrvi, spletenih iz konoplje z otoka Manile, da bi ugotovil, če so brez m^ake. Zunaj so med tem naglo podirali kokosove palme. Sila viharja je bila tako velika, da so se debla že po par udarcih s sekiro s hruščem zrušila.
Sklenil je, da bo skupno s svojimi sosed* in prijatelji, ki se mu bodo hoteli priključiti, počakal hurikana v svojih čolnih, ki so plavali v kratki razdalji drug od drugega v laguni.
Čolni so bili močno grajeni in v vsakem je bilo prostora za okroglo ducat ljudi. Štori dreves, na katere je hotel privezati vrvi pa naj bi bili služili istočasno kot sidro. Mahoma mi je bilo jasno, da so ti štori s svojimi brezštevilnimi, odpornimi in razpredenimi koreninami, ki so se zajedale na široko in globoko v koralno tlo, nudili najboljše varstvo, ki si gd je bilo mogoče misliti.
V eni uri so bile priprave končane. Nato je Tavi poklical mene in gospo de Laage' v stran. Globoka resnoba se mu je odražala v obrazu, ko naju je zaklinjal, da naj med bližajočo se katastrofo ostaneva pri njem in njegovi družini in mu popolnoma zaupava.
»Neurje bo prišlo, kakor ga Manukura od pam-tiveka še ni doživela,« je rekel. Ostanite pri nas, gospa, in tudi Vi, doktor! Morje še vedno narašča. Nocoj ponoči bo preplavilo otok'. V čolnih imamo prostora še za najmanj dvajset ljudi, toda le malo jih je, ki mi hočejo slediti. Zaupajo, da se bodo mogli rešiti s tem, da bodo splezali na palme. Ne poslušajte jih! Pridite k nam!
Gospa d>e Laage je zmajala z glavo. »Ne. 1 avi! Mogoče je res kar pravite, toda misel, da bi se naj med viharjem zaupala čolnu, me napolnjuje s strahom. Za svojo osebo zaupam cerkvi očeta Pavla!«
Tavi je položil roko na njeno ramo, kot da jo hoče še enkrat posvariti. »Gospa, doživel sem hurikan na Manihikf leta devehiajststotrinajst. 1 udi takrat je zginila zemlja v valovih od večera do zore. Vsi, ki so noč prebili v čolnih so ostali živi. Vsi, ki so ostali na kopnem so poginili.«
Toda gospe de Laage ni bilo mogoče prepričati. Kar se mene tiče, sem bil popolnoma njenega mnenja, da je cerkev, s svojimi debelimi kamnitimi stenami najsigurnejše zavetišče na otoku. Toda tnoje mesto je bilo pri Taviju in njegovi družini, kajti pri Hitiji je bilo vsak čas pričakovati poroda. Tavi je bil mnogo prefin da bi bil v takem trenutku govoril o svojih osebnih brigali, todte vedel sem, da me je želel imeti pri sebi, za slučaj, da bi njegovo hčer na-
padli porodni krči med tem ko bo razsajal hurikan. Rekel sem mu, da bom spremil gospo de Laage do cerkve, potem pa da se bom vrnil.
Sredi pogovora je planil v prodajalno mlad mož, ves premočen od dežja.
»Morje!« je zavpil. »Jarek, ki deli otok v dva dela je že poplavljen. Vsi, ki še hočejo v cerkev naj se podvizajo... je naročil oče Pavel!«
V kotili verande, ki je bila obrnjena proti laguni je stalo še kakšnih dvajset ljudi, ki se niso mogli odločiti kaj naj store. Vest o bližajoči sc poplavi »jih je priganjala k odločitvi. Pograbili so otroke, popadli vsak svojo bisago, v katerih so nosili svojo revščino s seboj in se podali proti cerkvi.
Z gospo de Laage sva imela šele kratek kos poti za seboj, ko nama je prišel naproti Fakahau, ki naju je že iskal. Številni domačini so bili že zbrani na za-padni strani že omenjenega naravnega jarka, ki se je raztezal od severnega do južnega dela otoka.
Stari most je voda že odnesla; namesto tega je bila čez jarek potegnjena vrv, ki je bila na obeli bregovih ovita okoli drevesnih debel, da se jo je bilo mogoče oprijeti. To- in onostran jarka so stali mlad* možje, da bi pomagali ženam in deci čez vodo. Med onimi, ki so stali na drugi strani ic bil Terangi. Gospa de Laage je, čim ga je ugledala, obstala kot oka-menela; potem se ie njen pogled srečal z mojim. Ne samo začudenje se je zrcalilo v njenem pogledu, ampak tudi olajšanje. Toda ko je v drugič pogledala v to smer, kjer je stal Terangi, ni več niti trenila z očmi, ampak se je napravila kot da ga ni spoznala. Očitno je bila sklenila, da ga noče poznati...
(Dalje prihodnjič)
naših Ucaiev
TRBOVLJE
Dom, ki dela čast našemu kraju
V dolini »črnega zlata« se ponosno dviga v nebo krasna stavba novega »Občinskega doma«. Zgrajena je na stavbišou1, ki je kakor ustvarjeno za to. Zunanjost Trbovelj bo z njim ogromno pridobila. Vrhu tega dela dom družbo se celi vrsti občinskih poslopij, ki stoje v neposredni bližini.
Idealna zamisel ustvarjajoče večine sedanjega občinskega odbora bo s tem uresničena. — Dom bo živa priča prevdarnega in smotrenega gospodarstva na naši občini v korist ogromne večine občanov. Sedanji občinski gospodarji, kise zavedajo, da so svoj mandat prejeli od občanov in da bodo njim morali tudi zopet polagati račun, so storili v teh letih silno mnogo v socialnem oziru, dasi so pri tem ščitili do-"jačme davkoplačevalce do skrajnih mej, — 'akorekoč za zaključek poslovne dobe pa je zrastla iz tal reprezentančna zgradba občinskega doma, ki naj tudi na zunaj vidno prikaze uspeh občinske politike pod sedanjo upravo.
Vsak trboveljčan se lahko na lastne oči prepriča, kaj se lahko ustvari, ako se sredstva pravdno uporabljajo, t. j. ako izvajajo občinsko Politiko vestni in razumni ljudje. Trboveljska občina je bila nekdaj, pred nastopom splošne lf' ■ ' - Istih 1920. do 1927. .finančno mno-fio bolj močna. Tu so se stekale ogromne reke enarja. Toda kaj so imeli občani od vsega ega. Bore malo je bilo videti.
oeveda ima tudi najboljša stvar svoje nasprotnike. Take nasprotnike je imel tudi ob-misl • dom' Koliko intrig je bilo proti tej za-skf 1 m koliko ovir se je stavilo uresničevanju so t.Pa,, “finskega odbora na pot. Toda ovire Padle in trboveljčani s ponosom in veseljem d(f a'°ukako se dogotavlja stavba občinskega .nia' Mogoče se bodo pri pogledu na dom ke-1 tudi tisti, ki so delali težkoče uresničeni« načrta.
Pred občinskim domom bosta postavljena
dv;
MARIBOR
Velika zmaga liske svobodnih strokovnih organizacij pri tvrdki Hutter In drug
Po naročilu kr. banske uprave so bile tudi v podjetju Hutter in drug izvedene volitve obratnih zaupnikov in sicer po rednem postopku. V določenem roku sta bili vloženi dve kandidatni listi in sicer lista svobodnih strokovnih organizacij in lista združenih delavcev (zeleni). Prva lista je dobila 525 glasov in 15 mandatov (rdeči so dobili 10 mandatov, plavi 3 in beli 2 mandata), zeleni pa so dobili 39 glasov
in 1 mandat. Tako so torej dobili zeleni svoj prvi mandat v Mariboru.
Pri tvrdki Doctor in drug je bila predložena samo lista svobodnih strokovnih organizacij ter je dobila vseh 16 mandatov. (Rdeči 9, plavi 2 in beli 5).
Svobodne strokovne organizacije imajo do-sedaj 101 mandat (rdeči 72, plavi 15 in beli 14), Jugoras pa 1 mandat.
Selitev industrije
Dnevniki poročajo, da sta lastnika mariborske tovarne »Mirim« čokolade Anton in Ema Desnica ter Josip Bauman in Viljem Bizjak v Zagrebu zaprosili za gradbeno dovoljenje za gradnjo nove tovarne s skladiščem na Savski cesti. V tovarni bodo izdelovali čokolado, ka-kao in čokoladne bonbone, torej vse ono, kar doslej v Mariboru.
Ko smo pred meseci v našem listu priobčili vest, da se bo tvrdka »Mirini« preselila na jug, smo prejeli od tvrdke popravek. Očitalo se nam je celo, da napadamo industrijo, ki je v domačih rokah, kar seveda ni bil niti najmanj namen tiste vesti. Na željo prizadete tvrdke smo takrat prinesli popravek, izgleda pa, da je bila naša prvotna trditev vendarle resnična.
Kot na vaških cestah. Nedavno so posipali mestni delavci Krekovo ulico z drobnim gramozom in so na ta način nekoliko zadelali jame, ki so jih izkopala avtomobilska kolesa. Skušnja pa uči, da posipanje cest z gramozom m dosti ali pa nič vredno, ako se tako posute ceste ne zvalja. Gramoz, ki je samo nasut po vrhu cestišča, kar frči izpod koles vozečih avtomobilov na vse strani, tako da ga je vse
______________________________________ ,	polno ob robovih ceste in v odtočnih jarkih,
a kipa, ki bosta predstavljala rudarja. Naj na sredini, kjer bi moral biti in radi česar se
, .	»'“i	uuoia (/‘vuoiaiiiuia » uuur ju,
ta dva rudarja stražila to zgradbo da je ne «° v bodočnosti zasedel noben nepoklican vsiljivec ali parasit, ampak samo tisti, ki jih bodo tovariši obeh varuhov, rudarji, v to pooblastili.
Poziv članom pevskega odseka Vzajem nost«. Odbor pevskega odseka »Vzajemnost« vabi vse člane pevce, tudi tiste, ki so ‘ iz kakršnihkoli razlogov zadnje čase zanemarjali svojo dolžnost in tudi vso delavsko mladino izven društva, ki ima veselje do petja, da se gotovo zglas! v četrtek, dne 18. t. m. ali v pon ueijek 21. t. m. v društvenih prostorih »Delavnega doma«, vsakokrat ob tpo! 7. uri zvečei pevskega zbora- -
pošiljajo’ pkomočevnii„o°zemstvo N*’"	~
da gospa iz TrboveU, o kateri «lCal1 S-m° ’
ročilu ni noslala in	ie S°von v Po-
ročilu, ni posiaia ni ni namenila za nemško
zimsko pomoč niti 200 RM, „iti kakega druge »zneska. V kolikor se je valeč baje izrazil nasprotno, je to netočno. Dalje smo ugotovili, da dotična gospa in nien soprog redno in bogato prispevata za vse kra
bodis' d°brodeine ;‘kcij.?r bodisi neposredno, ooats potom županstva ah zupnijstva ter da
in E obnašanje v vsakem pogledu korektno da n , 0’ tako da nimam0 nobenega povoda zarjah Pred njitna SVariH a,i na niu opo' HRASTNIK
' 3uredjV?nie o najnovejših določbah socialne onodaje za rudarje se bo vršilo v nedeljo, ^ne 21, t. m. s pričetkom ,ob 9. uri dopoldne v vorani Konzumnega društva rudarjev. Pre-,*vala bosta ss. dr. R e i s m a n in Viktor Er-en. Rudarji, delavci in delavke, pridite vsi.
Podružnica ZRJ. .Judi delavci v kemični tovarni smo prosla-
V - m?i- Delali so samo delavci pri pečeh. daln*'° i' '9trannh urah se je delavstvo poda :_na.i° b?ke bribe z družinami vred,_ tako
?več
le bila dolina čez dan kot izumrla. Pozno 'z m6*- ?° Se .vračaK izletniki vedrih lic domov kr».s«a,8j pr‘rode- v kateri so preživeli prejo i n -,.an' Y y®l*ki delavski skupnosti, ki so in rVi° ■' rudar'i *n °stali delavci iz revirjev “ «»i««ke strani, kliučii . e y.skih obratnih zaupnikov so za-v g- e f ,zyolitvijo samo naših sodrugov, ker druita ^"li fr1 ni bila vložena niti ena Prci ni ’ Sodrugi in sodružice, le tako narodni ,T0 svoio enotnost in zvestobo raz-s t rok o vni °	• °r^an'zaciji Splošni delavski
Premadili	du,5os,aviii. Pa bomo lahko
Setavcf in pobol-r? nev^nosti, ki tarejo tem, sodrugi	"aŠ	položai- ~ Pri
Politiko«, iz' kater»a^i.m° Pa naJo »Delavsko izobrazbo, ki nam ie , Pym° svojo delavsko koli poprej. Zavedajmo se' d»	kda'"
lavska Politika« našT obr-mh '' da ie ,De' Proti krivicam. Družno,D	8 V našem b°il«
TEZNO PRI MARIBORU
Delavsko kulturno društvo »Vzatom„„ .
»bredi v petek, dne 19. maja predavanje oh
?5°1 8. uri zvečer o mladinskem vprašanju
,/edava g. Ivan Bratko; publicist iz Ljubljane rndite vsi I __ (hlhor	‘-umijane.
je cesto tudi posipalo, pa ga nič ni. Ker ima mestna občina parni valjar, bi se že lahko tako uredilo, da bi z gramozom na novo posute ceste tudi nekoliko zvaljali, da bi delo ne bilo zaman.
Občni zbor KMO v Mariboru se bo vršil v nedeljo,	dne 21. maja	ob 9.	uri v	Delavski
zbornici,	II. nadstropje.	Funkcionarji	strokov-
nih organizacij naj se ga zanesljivo udeležijo!
Kako se »Slovenec« krega sam s seboj, »Slovenec« je priobčil vest, da je usoda nove mariborske bolnišnice odvisna od enega samega podpisa, ki ga pa ni in noče biti. Radi tega podpisa se morajo bolniki stiskati po dva in dva v eni postelji, brezposelni pa ostajajo brez dela. Nadalje predlaga »Slovenec«, da bi sc naj dovršila vsaj zgradba paviljona, ki že dve leti stoji	neometana in	kvari	lice mesta. List
pravi, da	bi ta paviljon	bil že	-davno	dogotov-
ljen, ako bi smela uprava bolnišnice porabiti prihranke, ki jih doseže s spretnim gospodarstvom,
Predilnica tvrdke Zelenka & Co. oz. tvrdke Schonsky bo prenehala obratovati, 21). maja. S tem dnem bodo tudi poslednji predilci odpuščeni. Kaj to znači za prizadete in za mesto samo. si lahko vsak sam izračuna. Predilnica se seli v Egipt, v Aleksandrijo. Stroje so doslej odvažali kar z avtomobili in so prišli po i . ... v-, , i ,,, j * - ■ širijo se -govorice, da nameravajo nekatere tekstilne tvornice radi pomanjkanja bombaža uporabljati neke vrste nemško nadomestno prejo. To bi moglo samo škoditi kvaliteti naših tekstilnih izdelkov in -bi bila prizadeta tudi tista tekstilna industrija, ki bi ne vporabljala take preje.
Usnjarski delavci o organizaciji. Dne 12. maja se je vršil L redni občni zbor podružnice Zveze usnjarskih delavcev Jugoslavije. Občni zbor je bil zadovoljivo cbiskan. Usnjarji se zavedajo težkega položaja, v katerem žive z ostalim delavstvom vred. Dosedanje delo je bilo zadovoljivo, treba bc pa še dosti truda in žrtev, da bo postalo življenje znosnejše. Pohvalit je treba sklep, da bodo na občnem zboru navzoči pridobili za organizacijo tudi vse tiste, ki še danes stojijo ob strani ter s tem nezavestno pomagajo kapitalu, ker otežkoču-jejo boj zavednih. Izvoljen je bil odbor, v ka-
SV. LOVRENC NA POHORJU
Zmaga liste razredno zavednih kovinarjev v tovarni kos in srpov
Volitve obratnih zaupnikov v podjetju H. Kieffer, tovarna kos in srpov so se vršile dne 12. maja t. 1. Vloženi sta bili dve listi in. sicer:
I. lista SMRJ (kovinarjev) in II. lista ZZD. Rezultat je bil naslednji:
Volilnih upravičencev je bilo	94
glasovalo jih je	81
za I. listo SMRJ	67
za II. listo ZZD	14
Zastopnik Delavske zbornice gospod Rozman Peter se je postavil na stališče, da je veljaven sapio tisti glas, kjer je v kuverti glasovnica o-ne liste, za	katero	hoče	volilec	glasovati cela, druga pa pretrgana in	priložena. Ker
nekateri tega niso storili in so vtaknili v kuverto samo eno glasovnico, drugo pa uničili ali vtaknili v žep, je na ta način bilo razveljavljenih: 1 zelen glas in 22 rdečih. Tako je bilo ,po -g. Petru Rozmanu priznanih 45 rdečih in 13 zelenih glasov. Volilo se je skupno 4 zaupnike in je dobila I. lista SMRJ 3 zaupnike in
II. lista ZZD z ostankom 1 zaupnika.
Že po volitvah obratnih zaupnikov za leto 1938 so gospodje zelenih napovedali, da bodo pri letošnjih volitvah obratnih zaupnikov iztrgali rdečkarjem vajeti iz rok. Kakor se vidi, se to ni zgodilo in se, . ,	,. .	-	.	• •. >
t«.,' - • • tudi nikdar ne bo. Značilno je, da so za sedanje volitve zelenci dobesedno preplavili našo tovarno z letaki, v katerih so pozivali naše delavstvo, da si izvoli res prave zau-pnike, kateri bodo ščitili njih pravice. Delavstvo je vzelo to tudi na znanje in si izvolilo res prave zaupnike, ne pa take, kateri si niti v pisarno ne upajo. V istih letakih hitijo razlagati, da rdeči povsod' propadajo in da so izgubili DZ. Mi bi k temu pripomnili to: Mi smo DZ zgubili, vi ste jo našli, vsak pošten najditelj vrne najdeno stvar lastniku nazaj, t* Sploh so se gospodje zelenih obnašali v agi-
terem je večina v bcju že prekaljenih borcev,	, ...	,	.	,	„
ki jamčijo za uspeh naše strokovne organiza-' -	volitve	skrajno	predrzno.	Postav-
cije. Družnost! — K. M.
Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev priredi dne 16. julija t. 1. svoj let ni članski izlet v Trbovlje. Ker se bo ta dan vršil v Trbovljah tudi kolesarski dan I. delavskega kolesarskega društva za Slovenijo, vabimo vljudno člane in prijatelje godbe, da se izleta v čim večjem številu udeleže. Prijave pri godbenikih, odbornikih društva in v upravi »Delavske Politike«. — Odbor.
Prostovoljno v smrt. Tekstilni delavec Šmidi Anten je v torek, dne 16. t. m. skočil pod vlak na progi Maribor—Št. lij. Kolesa lokomotive so ga grozovito razmesarila in je na licu mesta podlegel poškodbam. Vzrok samomora še ni znan.
Zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vršt v četrtek, dne 18. maja t. 1. OUZD zdravnik dr. Novak Ludvik, Maribor, Stolna ulica št. 1, II. nadstropje.
JJdite vsi! — Odbor._____________
Ali «1 i« poravnal naročnino? Ako •• no, Izpolni avolo dolinoatl
KRANJ
Prve volitve obratnih zaupnikov
so.se vršile dne 12. t. m., ki so potekle s sledečim rezultatom: v »Jugočeški« kompromisna kandidatna lista, na kateri je bilo izvoljenih 7 rdečih, 5 belih in 3 plavi zaupniki. V »Jugo-bruni« štiri kandidatne liste. Dobili so: rdeči 6, beli 6, plavi 2 in zeleni 2 zaupnika. V »Inteksu« dve kandidatni listi, dobili so: beli 5 in plavi 3 zaupnike. (Rdeči niso postavili liste, vsl-ed česar je bila volilna udeležba majhna.) V tkalnici Sire Franjo dve kandidatni listi, izvoljeni so: na kompromisni listi rdeči-plavi 5 in na beli I zaupnik. V »Seniperitu« tri kandidatne liste, izvoljeni so: 5 rdečih, 0 belih in 1 Plavi zaupnik. Gradbeno podjetje Bricelj (gradnja Pok. zavoda), ena kandidatna lista: 3 rdeči zaupniki.
»Osrednje društvo oblačilnih delavcev« podr. Kranj sklicuje za v nedeljo, dne 21. maja ob • uri v »Cankarjevem domu« svoj drugi redni občni zbor. na katerega vabi vse krojaške pomočnike in pomočnice.
Javna borza dela nudi službo: 2 mizarjem, kovaču, l kleparju, 30 težakom. 10 kmečkim deklam in 1 kuharici.
MEŽICA
Diletanti »Vzajemnosti« vas vljudno vabijo na gledališko predstavo, katero vprizorijo v četrtek, na praznik, dne 18. maja. Igrali bodo veseloigro v treh dejanjih »Stari grehi«, s pričetkom točno ob 8. uri zvečer v dvorani Toffa Mežici. Vstopnina običajna. Med odmori pa vas bo zabaval Šramel pod vodstvom g. Gekona. Za vaš poset se najvljudneje priporočajo diletantje in odbor.
ZGORNJA BISTRICA
Smrt kosi. V torek, dme 9. maja je umrl naš priljubljeni, komaj 32 letni s. Hren Ignac, tovarniški delavec in družinski oče šestih nepreskrbljenih otrok. Pokojnik je bil vedno član SMRJ, zelo mirnega značaja, zato je bil zelo spoštovan od vseli sodrugov. To je pokazal tudi njegov pogreb, katerega se je udeležilo skoraj vse delavstvo tovarne, godba »Vzajemnosti« pa je igrala žalostinke. Pred hišo ža-Josti se je poslovil od pokojnika s. Kmetec Ivan, na pokopališču pa prihovski g. župnik.
,, ,,mci,u tovarne so bili zastopani pri pogrebu ■iti' £?,at()vodia Filipič, inž. Stepišnik in urad-
' nec na krsto pokojnika. Pokojnemu naj bo ohranjen trajen spomin, žalujočim pa naše sožalje!
KOČEVJE
Prvi majnik smo rudarji proslavili s popolnim praznovanjem in se podali na hrib »Frid-rihštajn« ter od tam uživali lepoto narave in se prav po ljudski veselili svobode ter z vrha gledali tudi s ponosom, kako je na rudniku plapolala ves dopoldan naša zastava dela.
Meddruštveni odbor. Vzajemnost« je poslala svoje delegate na dva sestanka, na katerih se je razpravljalo o ustanovitvi skupnega slovenskega meddruštvenega odbora, ki naj bi delal na nešovinistični .podlagi .	*	.1 .. .. -o
* •	'	' •	'	■	t	••'«* Na
teh sestankih smo delavci videli tolikol neiskrenosti, ozkosrčnosti, kratkovidnosti In nezaupanja med meščani, da se več ne čudimo, zakaj gre pri nas vse tako narobe.
Koncert Akademskega pevskega zbora Iz Ljubljane se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. | ob 3. uri ,pcp. v kino dvorani. Udeležimo se ga!
LITIJA
Volitve obratnih zaupnikov, ki so se vršile v petek, dne 12. t. m. so pokazale kaj žalostno sliko, izmed 530 volilnih upravičencev je vo1-lilo 18.3 volilcev. Disidenti, ki so šli pod firmo nevtralnosti, so dobili 120 glasov, zelenaši pa ki so se vedno širokoustili. da imajo vse za seboj, so dobili komaj 5.3 glasov. Organizacija Splošne delavske strokovne zveze ni postavila svoje liste, zakaj in iz kakšnih razlogov bomo spregovorili enkrat pozneje.
GUŠTANJ
Prošnja gg. upravnim svetnikom jeklarne. Na
občnem zboru jeklarne grofa Tburna, ki bo dne 25. maja v Mariboru, se bo razpravljalo tudi o prenosu sedeža tovarne iz Guštanja v Beograd. Kakor nam je znano, je v upravnem svetu družbe zastopanih več uglednih slovenskih mož, med njimi član banovinskega sveta g. dr. Leskovar. Nanj se predvsem obračajo guštanjski občani, da na občnem zboru nastopi proti prenosu družbinega sedeža. S prenosom sedeža bi namreč tudi guštanjska občina zgubila lep del doklad. Komur je na srcu dobrobit slovenske obmejne občine, ne more biti za take prenose in mora storiti vse, da tako namero prepreči. Zato pričakujemo, da do prenosa sedeža družbe Thurnove jeklarne ne
ljali so se, kakor da drugi StPloh nima več pravice kaj govoriti, kot edino oni. Grozili so našim sodrugom, če jim je kateri kaj ugovarjal z orožniki in oblastjo ter pretili, da bomo že še videli kako bodo z nami pometli in enega za drugim odstranili iz tovarne, drugim pa obljubljali, kako bo njim dobro, če bodo volili zelene. Ves njihov uspeli v grožnjah in obljubah se je jasno pokazal z izidom volitev in upamo, da to zadostuje in jim drugega odgovora sploh ni treba. Pripomnimo še to, da za te volitve rdeči s pisano besedo sploh niso agitirali in smo vendar uspeli. Po naših žilah se pretaka še vedno rdeča kri. — Zavedno delavstvo.
ZABUKOVCA
Še o praznovanju 1. maja. Kot vsako leto se je delavstvo tudi letos z glasovanjem izreklo za praznovanje 1. maja in poslalo zaupnike k upravi rudnika, da to sporoče. G. upravnik Je na intervencijo zaupnikov izjavil, da se lahko praznuje, toda s pridržkom, da se določi za službo toliko ljudi, kolikor jih rabi za nujna dela. Na to so zaupniki pristali. Že naslednji dan pa je dala uprava razglasiti delavstvu, da se 1. maja obratuje normalno. Med službo je upravnik poklical prvega zaupnika v pisarno in mu rekel, da mu kot zakonitemu zastopniku delavstva naznani, da se bo1 1. maja obratovalo. Zaupnik mu je odgovoril: »Že mogoče, samo če se bo delavstvo tudi odzvalo v služba« Ker pa je smatralo delavstvo razglas od strani uprave za neupravičen, ni prišlo v službo niti v onem številu, kot bi bilo prišlo sicer, da vrši nujna dela: namesto okrog 80 delavcev, se jih je javilo za delo samo 52. Torej bi uprava v slučaju sporazumnega praznovanja lahko dobila večje število delavcev za delo na razpolago. Delavstvo ne more razumeti, zakaj bi moralo praznovati vselej, kadar drugi to hočejo, na edini dan v letu, ko pa ono to hoče, bi pa ne smelo. Kdor mu krati te pravice, pač trči ob odpor. — Zavedno delavstvo.
^ff VMtmlffrf ‘ter^damsko^oerifo n?j^ove/ših fasonah, športne kape, triko-srajce, kravate
4U [JUlUlUU .	•	n°*aViCe	itd	kunite	nnilinnrlnpip	z;	/rabini
ČRNOMELJ
Slavnosten pričetek del. V* nedeljo, dne 21. maja bo slavnosten pričetek del na novi progi Črnomelj—Vrbovško.
la ko je	bilo	razglaženo raz prižnic	po	Beli
krajini. Že	par	mesecev vidimo, kako v	tru-
mah prihajajo delavci, posebno iz spodnjega kraja vpraševat za delo. Pripravljalna dela so se že pričela. Govorilo se je, da bodo delavci plačani na	uro	od din 4 do din 7, so	pa	zelo
razočarani,	ker	so dobili le din 2.75 do	din	3.50
na uro. Ljudje tudi raznašajo govorice, da so se gospod izrazili, da ni treba več plačati kakor din 2 na uro: »Ce domačini ne bodo hoteli delati, bomo pa dobili ljudi iz spodnjega kraja, ki se nam bodo ponujali za din 2!« Pri sprejemanju v delo so se pri nas udomačile nove metode: Vsak mora imeti od svojega g. župnika potrdilo in od občine, da je potreben zaslužka. S temi potrdili pridele delavce h gospodu, on ga presodi, ako je vreden, da se ga sprejme, nakar dobi še od njega potrilo. Jeruzalem, Jeruzalem... 1
SENOVO PRI RAJHENBURGU
Rudarsko zborovanje. V nedeljo, dne 21. maja ob 9. uri dop. se bo vršilo rudarsko zborovanje v »Delavskem domu« na Senovem. Poročilo o vloženih zahtevah pri TPD bo podal s. A r h Jurij. Vabi se vse delavstvo, da sc shoda udeleži. Posebno pa še člani Zveze Strojnikov in kurjačev. — Odbor ZRJ.
Nizke cene!
Kvalitetno blago!
Auiust Hedžet, :
Če hočete biti zares dobro la poceni oblečeni, obiščite manufaktur
i CEHI HAGACM S
ARIBOR
pri glavni policiji
kjer dobite največjo izbiro po najnižji ceni in najboljši kakovosti tudi za birmance. Brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov za polovično ceno. Krojaške potrebščine^
LAŠKO
Iz naših tekstilnih tovarn
Že večkrat so delavci gornje tovarne prosili vodstvo za namestitev ventilatorjev, a jih še danes ni. Prali drobne volne silno draži so-pila in pljuča delavcev. V nekem 10 m dolgem in 5 m širokem oddelku s samo 1 oknom se nahajata dva česalna stroja in apretura, kar povzroča silen prah in težek vzduh, ker ni ventilatorjev. Isto je pri »trgalcih« krp in volne. Ko je delavec M. nekoč prosil vodstvo za ventilatorje, je dobil odgovor: »Ma to nije ni-kakva kafana!« Čudno praksa ima podjetje tudi pri zaščiti delavcev pred strojnim kolesjem, jermenjem in zobčastimi kolesi, ki so delavcem često opasna. Nekaj časa sploh niso bila zaščitena. Po opominih delovne inšpekcije so jih opremili z lesenimi ogrodji. Slično je bilo dolgo časa tudi v spodnji tovarni, posebno pri zadnjem apreturnem stroju, ki je končno le dobil zaščitno pregrado. Inšpekcija dela naj bi strogo pregledala vse stroje. V zadnjem času zaposluje spodnji podjetnik nekaj vajencev, ki delajo nekaj mesecev za din 1.50 na uro, dasi je podjetnik izjavljal, da ni nikdar noben vajenec delal izpod din 2.25. Tam je zaposlena tudi uradnica P., ki je še v novembru in decembru 1938 imela urno plačo din 2.75, kakor je sam povedal njen sorodnik. Od kdaj imajo uradniki urno plačo, ne vemo. Ob nekih prilikah je morala čistiti kljuke, šipe, pomesti pisarno in nositi smeti iz nje. V zadnjem delu tovarne je del. garderoba z jedilnim omizjem,
ki ni v zimskem času nikdar zakurjena. Na-	KRMELJ
sproti je umivalnica s hladno vodo, nimajo pa	...	,	^
delavci na razpolago tople vode. V tovarni vr-1 Pomanjkanje zavednosti. Tudi v naso krmen ši knjigovodske posle drž. upokojenec z me-j s*0 dolino i® priromala zelena m cvetoča po-sečno plačo nad din 2000, s plačo tajnika trg. \ mlad. Z^jo '® Prišel tudi naš delavski praznik gremija din 700 in ima še najmodernejšo vilo,
a g. Franjo ti. pripada oni skupini, ki je po obč. volitvah 1. 1936 forsirala odpust obč. tajnika J., ker je drž. upokojenec in redarja K., čigar žena ima v Jurkloštru posestvo, hišo in gostilno. Tako bi gospodje radi odpravljali dvojne zaslužkarje, sami jih pa podpirajo. — Delavci-opazovalcl.
ZAHVALA
Jugoslovanski vpokojenci v Lievinu P. d. C., se prav iskreno zahvaljujemo društvu »Jugoslovanska delavska podporna Jednota«, podružnica Lievin, za izdatno pomoč, ki nam je bila naklonjena kot donos zadnje prireditve. Posebej gre zahvala osrednjemu odboru, potem pa še preds. Suhodolčanu, podpreds. Arn-šeku, blag. Lečniku Francu, Turku in vsem odbornikom in društvenikom podružnice Lievin, vsem jugoslovanskim delavcem, nekaterim Poljakom, Cehom in Francozom, ki so vsi pomagali, da je nas sedem onemoglih in izčrpanih vpokojencev, ki imamo samo malo po kojnine, prejelo znatne podpore. Priporočamo delavstvu, da se v lastnem interesu začlani v društvu »Jugosl. podporna Jednota«. V imenu sedmih vpokojencev v Lievinu,
Sotošek Franc.
Delavski pravni svetovalec
Nujni delež (Kranjska gora)
Vprašanje: Na posestvu svojega očeta, katerega edini sin sem, sem dolga leta delal. Ker se nisem tako oženil kcit je oče hotel in
f kljub temu, da nimam niti posestva niti obrti, ampak sem le uslužbenec?
Odgovor: Cerkveno - konkurenčni odbor lahko predpiše prispevke tudi faranom, ki niso
ker sva z očetom različnih političnih nazorov,! posestniki, pa so‘ davkoplačevalci. Merodajno sem moral oditi od doma. Oče, ki je imel dve j za Vas je zato. ako so bile dajatve predpi-posestvi, je eno izročil obema mojima sestra- j sane vsem davkoplačevalcem ne glede na to. ma in svojemu bratu, drugo je pa sicer še ob-: e so posestniki ali pa imajo samo dohodek cd držal, vendar se bojim, da ne boe zapustil me- j zaslužka in so potem dajatve obvezne tudi za ni ničesar. Kaj naj ukrenem? Ali" je oče upra- Vas, ker ste član rimsko-katoliške cerkve.
Ali ima pastorek pravico do družinske-
vičen, da me že v naprej spravi ob vso ded-ščino?
Odgovor: V vsakem slučaju bodete lahko po očetovi smrti zahtevali iz njegove zapuščine nujni delež. Ta bo znašal z ozirom na to, da ste trije otroci eno šestino vrednosti očetove zapuščine, v katero pa boi v to svrho vračunati tudi vrednost posestva, ki ga je oče 2e izročil Vašima sestrama. Dokler pa oče še živi ne morete zahtevati kake dedščine od njega.
Odpravnina (Celje)
Vprašanje: V nekeni podjetju sem delal 29 let. Sedaj pa sem že več kot leto dni v bolniškem stanju in ker sem star že več kot 70 let, me hoče delodajalec odpustiti. Ali imam pravico do odpravnine?
Odgovor: Kot delavec nimate pravice do odpravnine, ker pripada odpravnina samo višje kvalificiranim nameščencem. Ko ne bodete imeli več službe, se obrnite na Okrožni urad za zavarbvanje delavcev s prošnjo, da Vam prizna izredno starostno podporo.
Dajatve cerkveno-konkurenčnemu odboru
Vprašanje:	Ali	sem	dolžan	plačevati
prispevke cerkveno - konkurenčnemu odboru
ga zavarovanja?
OUZD nam piše: V št. 31 »Delavske Politike« od 14. marca ste na vprašanje, če ima član OUZD pravico zahtevati zdravljenje, če treba tudi v bolnici, za svojci pastorko, katera živi pri njem, odgovorili, da pripada članu ta pravica, če pastorka nima lastnih dohodkov. To pojasnilo pa ne odgovarja določilom zakona o zavarovanju delavcev. Po zakonu o zavarovanju delavcev se prištevajo med družinske člane, ki imajo pravico doi podpor samo tisti, ki so našteti v § 45, t. 5 in sicer: poročeni ali neporočeni zakonski drug, zakonski, nezakonski ali usvojeni (adoptirani) otroci, roditelji, stari oče, stara mati, vnuki, bratje in sestre zavarovanca. Pa še ti imajo pravico do zdravljenja le tedaj, če so v pretežni meri odvisni od članovega zavarovanega zaslužka, žive .pa z njim v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnih dohodkov. Pastorkov zakon ne našteva med družinskimi člani in zato nimajo pa zakonu o zavarovanju delavcev nobenih pravic do kakršnihkoli dajatev.
OUZD, dr. Joža Bohinjec, ravnatelj.
1. maj. Toda žal, da se krmeljski rudarji nismo pripravili, da bi ga proslavili, če ne drugače, pa vsaj s praznovanjem. Podjetje Jakil d. d. je stavilo vprašanje delavstvu, ali hoče 1. maja biti prosto ali pa hoče delati. Toda brž so se oglasili mnogi, ki so rekli: »Kaj bomo praznovali, saj nimamo denarja za zabavo . ..« Razdelili smo se v dve skupini, zmagali so pa tisti nezavedni, ki so rekli, da gredo raje delat. Tako smo krmeljski rudarji oskrunili svoj delavski praznik. Javno priznamo ta naš greh, ki peče zlasti tisto peščico zavednih, ki ve, kaj se spodobi. Lahko podjetnikom, ki imajo opravka s takim delavstvom. 1. maja nismo praznovali, zato bomo pa praznovali mnogo drugih praznikov tudi takrat, ko nam ne bo pogodu Mogoče bo ta vest v naši »Delavski Politiki« komu odprla oči, da se bo potrkal po glavi in si zapomnil za bodočnost, kaj sme in česa ne sme storiti zaveden rudar.
Tožba kneza Thurn-Taksisa končana s po ravnavo. Knez Thurrt-Taksis se je pravdal z! našo državo zaradi razlastitve 15 let. Gre za 28.000 oralov gozdov, ki se raztezajo skoraj od Karlovca do Sušaka v Gorskem Kotoru. — Poravnava je bila dosežena s tem, da knezu ostane še dalje 12,000 oralov gozda, 16.000 oralov pa preide v last države. Za teh 16,000 oralov plača država knezu 42 milijonov dinarjev, in sicer okoli 70 odst. v gotovini, ostanek pa v bonih.
pletenine
iz lastne pletarne
na željo tudi po meri. Rokavice, nogavice, svileno perilo vse za birmo. Krojaške potrebščine itd. najceneie pri
»Cia”
Jttaribor, Aleksandrova cesta 19
Vabilo na
J
REDNI OBČNI ZBOR
stavbene, konzumne in gostilničarske zadruge »DELAVSKI DOM«, r. z.z o. z. v Trbovljah,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. junija 1939 eh-9. uri dopoldne v prostorih »Delavskega de-ma« v Trbovljah.
Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2. poročilo načelnika;
3. poročilo računa;
4. poročilo nadzorstva;
5. volitev enega člana v načelstvo, treh članov v nadzorstvo -in enega namestnika:
6. razno.
Na občnem zboru imajo pravico do^ glasovanja le člani s polno vplačanim deležem. Če ae pride ob določeni uri zadostno število članov na občni zbor, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. Vsak član naj .prinese-s seboj deležno knjigo.
Načelstvo1. >
t
iiiiiiiimiiHiiiniiiiiini(iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiii«iiiitiuuiitii(i(i!iiiiiiim!!i!iaifBi
LJUDSKA SAMOPOMOČ
v Mariboru, rog. pom. blagajna
znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 tn je izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov i	din na pogrebninah in doti.
1 Zavarujo h pogrebnino zdrave H	osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do
§§	največ din	10.000'— in
H	ia doto	mladoletne od 1. do 16. do
g	največ din	25.000'— plačljiva ob dovr-
H lenem 21. letu.
i
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru
reglstr. zadr. z omej. zavezo - Frankopanova ulica 37, v lastnem poslopju*
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 13.143
Globoko potrti javljamo vsem prijateljem in znancem pretresljivo vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, mati, stara mati, tašča, gospa
MARIJA HABJANIČ
soproga železničarskega uradnika v p.
ki je danes, dne 16. maja 1939 v 57. letu nenadoma preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 18. maja ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Bohovi 38, na pokopališče v Hočah.
Bohova, Maribor, Kranj, dne 16. maja 1939.
Rodbini Habjanič In Arlatl ter vse ostalo sorodstvo.
MALI OGLASI
.4BM.'.liutelji uvipa teto naicem )'e mrl mrith linertutih',
Franc Kormonnm ml Karl Rojs
Maribor, Gosposka olica 3 — moda, galanterija. drobnarija in igrače vseh vrst Največja izbira in najboljši naknp.
Vi
FOX
A« terpentin-krema je nenadkrlljlva
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode tn dame po naj-nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava.
Vazelin in pravi gumitran Vas varuje v snegu dežju in blatu najbolje pred prehladom.
Priporoča se
Špecerijska trooviina
Delavski dom U-1 *
Maribor, Frankopanova ulica I.
Kdor hoie dobro kavo pit
mora h
KAVALIRJU**
vv
iti. .Kavalir* specljalna trgovina za kavo, čaj in čokoladne specialitete.
ZIDAJTE POCENI!
Nosilce, betonsko železo, ograje, cevi, vsaka vrstno okovje dobite zelo jx>ceni, rabljeno ali vendar zelo dobro ohranjeno pri tvrdki
Justin Gustinčič, Maribor,
Tattenbachova ul. 14 in Ptujsko Tržaška cesta.
Telefon št. 26-36
V Mariboru, dne 6. maja 1939.
Vabilo na
67. redno letno skupščino
ki se bo vršila v nedeljo, dne 21. maja 1939 ob 7. uri zjutraj v Gambrinovi dvorani v Mariboru.
Dnevni red:
1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnje skupščine;
2. prečitanje revizijskega poročila .Zveze gospod, zadrug za Jugoslavijo";
3. poročilo načelstva in predložitev računskega zaključka za leto 1938 s predlogom o uporabi bilančnega prebitka;
4. poročilo nadzorstva;
5. odobritev računskega zaključka in sklepanje o predlogu načelstva glede uporabe bilančnega prebitka ter o razrešmci načelstvu in nadzorstvu;
6. prečitanje in odobritev novih pravil v smislu zakona o gospodarskih zadrugah od dne 11. septembra 1937:
7. prečitanje in odobritev poslovnika,
8. volitve :	.,	.	„
a) 4 članov upravnega odbora in 3 namestnikov;
b) 3 članov nadzornega odbora in 3 namestnikov;
c) 3 članov pripravljalnega odbora;
9. določitev vsote do katere se zadruga lahko zadolži in koliko lahko največ kreditira posameznim zadružnikom;
10. sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnihov;
11. dovoljenje za sopodpisovanje uradnikom;
12. slučajnosti.
RUPERT INGOLIČ
načelnik.
Opomba:
1. Vsak član se mora na skupščini izkazati z deležno knjižico.
2. V slučaju, ako bi bila skupščina ob napovedani uri nesklepčna, se bo vršila eno uro pozneje, t. j. ob 8. uri, ki pa bo sklepala ne glede na število na-vzočih članov.
Zubtevotte robo In pml krni In pecivo I: Delavske pekarne o Muribora. L*
Telefon 2324
n tMiirili itdala tn urelale Adolf jelen f Maribora. - Tiska: Lludska Marna. d. d. v Mariboru, aredstavltell Viktor Erten
«• Mnrihmra