Politični ogled. — Cesar. Generalni adjutant cesarjev, baron Bolfras, je poročal cesarju o vohunstvu polkovnika Redla. Ko se jo general za malo časa vrnil iz cesarievo sobe; je bil ves bled in upadel ter je padel v nezavest. Službujoči častnik mu je priskočil na pomo6 in ga položil v naslonjač. Ko se je goneral zopet zavedel, je rekel: ,,Tako razburjenega še nisem videl cesarja." Tako poročajo nemški listi. — V torek, dne 3. t. m., sta se pripeljala na Dunaj bavarski princvladar Ludvik in njegova soproga princezinja TVIarija Terezija na obisk k našemu cesarju. Dunajski župan je odredil, da se morajo hiše in ulice dunajskega mesta okinčati z zastavami. — Prestolonaslednik Franc Ferdinand bo šel letos s celo svojo družino na letovišče v cesarski grad Ambras na Tirolskem. Starodavni grad bodo popolnoma prenovili in za visoke goste dostojno pripravili. Dne 29. maja se je peljal nadvojvoda s svojo soprogo v Hall (na Tirolskem), kjer si je ogledal zidanje novega samostana, katerega je ustanovila njegova soproga. — Na željo našega prestolonaslednika je bila pred kratkim v njegovem gradu Konopišt na Ceškem kinematogralična predstava. Predstavljale so se lovske in tudi druge slike. Navrsti je bil tudi evharistični shod na Dunaju. — V mesecu maju se je prestolonaslednikova družina skoro vsak dan udeleževala majnikovili pobožnosti (šmarnic). Otroci nadvojvode morajo vsak večer moliti rožni venec. Državni zbor. V seji dne 26. in 27. maja se je nadaljevala razprava o začasnem proračunu. Nemški svobodomiselni poslanec Zenker je ostro napadal vladno politiko napram Jugoslovanom. Zahteval je imenom svojin liberalniii bratcev tudi ločitev katoliškega zakoria. Seveda se mu namera ni posrečila, ker je večina poslancev proti izpremembi zakonske postave. V sredo, dne 28. maja, je govoril načelnik Poljskega kola, dr. Leo, ki je obsojal krivo politiko, nasilstva in krivično nemško nadvlado, zlasti pri Jugoslovanih. NemSki liberalni poslanci pa so kar po vrsti zabavljali čez slovanske poslance. Finančni minister Zaleski je podaljšal rok za predlaganje osebno-dohodninske napovedi do 31. julija. V posvetovanju klubovih načelnikov se je sklenilo, da se mora v prihodnji seji končati razprava o zunanje-političnem položaju. 29. maja je končala zbornica prvo čitanje začasnega proračuna. Tržaški slovenski poslanec dr. Ribar je zahteval v imenu Slovencev enakopravnost, katere jimltalijani ne privoščijo. Ce Italijani tržaškiin Slovencem niti ljudskih šol ne dovolijo, tudi oni nimajo nobene pravice do vseučilišča. Po končani razpravi je rusinski poslanec Petruszevysz stavil predlog, naj se postavi poročilo proračunskega odseka glede laškega vseučilišča na dnevni red. Ta predlog je ostro zavrnil poslanec d r. K o r o š e c , ki je izjavil, da Slovenci nikakor ne morejo glasovati za ta predlog, dokler se ne reši vprašanje slovenskega vseučilišča. V petkovi seji dne 30. maja se je razpravljalo o preosnovi poslovnika. Tržaški poslanec dr. Ribar je naglašal, da se Slovenci zavzemajo za poslovniško preosnovo, ki bi omogočila veeje pravice malih narodov v državnem zboru. Poslovniška predloga je bila izročena poslovniškemu odseku. Proračunski odsek pa je sklepal o dobavah za našo mornarico. Naslednja seja se je vršila v torek, dne 3. t. m., kjer se je začelo razpravljati o davčni preosnovi. — Poslanec P i š e k je vložil nujni predlog za podporo po to6i dne 19. maja poškodovanim posestnikom v obfiini Stanovsko. — Predsedstvo zbornico je imelo dne 28. majhika posvetovanje, na katerem so se posvetovali o upeljavi električnega stroja za glasovanje. Model sta razkazovala oba iznajditelja, ravnatelj arhiva, Neusser. in g. Lenz. Opozarjala sta na prednosti te iznajdbe, ki omogoča vsako, še tako raznolično glasovanje v najkrajšem času, pri čemur je izključena vsaka pomota. Po daljšem posvetovanJH se je sklenilo, da se ta električni stroj za glasovanje za sedaj le začasno in na poizkušnjo vpelje. Ce se bo obnesel, bo v zbornici trajno v rabi. — V Trstu se je vršilo te dni posvetovanje Hrvaške Stranke Prava. Razdor, kateri se je zadnji čas pojavil v stranki, se je poravnal. Dosedanji načelnik stranke, dr. Mile Starčevič, je bil zopet izvoljen za načelnika. Posvetovanj se je udeležil izmed Slovencev tudi dr. Korošec. — Slovenci v Trstu in okolioi se še nikdar niso tako živahno pripravljali na volitve, kakor ravno letos, ko so Nemoi sklenili pogodbo z Lahi, da bodo volili laške kandidate. V nedeljo, dne 8. junija, bodo volitve za okolico in mesto. V okolici kandidirajo sledoči: Anton Miklavec, dr. Just Pertot, dr. Ferdinand Corne in Stefan Ferluga. V mestu pa: Ivan SkerJanc, Miba Hrovatin, Josip Marinkovič, dr. Otokar Rvbar, dr. Edvard Slavik, Fran Kravos, Anton Muba, dr. Ferdinand Cerne, Makso Cotič, Josip Kolb, Fran Kotnik in dr. Josip Wilfan. Nemška pomoč Lahora nam jasno kaže, kako strastno sovražijo Nemci Slovane. Nemec in Lah se bojita, da bi se slovanska moč v Trstu zopet ojačila, zaradi lega sta se pa združila Droti Slovanom. Kljub tej zvezi pa bodo volitve v Trstu pokazale veliko moč slovanstva ob Adriji. — Konec izdajialca. Avstrijska vojaška oblast je prišla na sled velikanskemu vohunstvu med 6astniki. V Pragi je bil pri tamošnjem 8. vojnem koru naslavljen za načelnika generalnega štaba polkovnik Alfred Redl, o katerem je bilo znano, da živi zelo potratno in razuzdano. Prejšnji teden so dobili dokaze v roke, da je prodajal Redl neki tuji državi že več let tajne službene vojaške načrte naše države, osobito o načinu, kako bi naša'armada v slučaju vojske postopala s to tujo državo. Redl je bil v zvezi s celo vrsto vohunov tujih držav, katerim je za visoke svote izdajal mnoge, zelo važne tajnosti naše armade. Po natančnih in strogib poizvedovanjih je prišla višja vojaška oblašt do dokazov, ki pričajo, da je obstojala med častniki cela družba vobunov, ki je vohunila na korist tujim državam. Redl, ki je bil nekak vodja te družbe, jo bil poklican na Dunaj, da se opraviči. Ko je izvedel, da je njegovo izdajalsko postopanje odkrito, se je v noči od 21 na 25. maja v nekem dunajskem hotelu ustrelil. Tako žalostno je končal izdajalec domovine. Pred smrtjo je moral še odložiti svojo oficirsko čast in brez vojaškega spremstva je bil na tihem pokopan. — Zalostno je, da se najdejo med tako visokimi osebami Ijudje, ki jim je denar vec kot zvestoba do domovine! Od kod ti žalostnipojavi? Laberalni, so- cialistični, to je brezverski dub, ki veje že tudi med vojaštvom, je oropal mnoge ljubezni do domovine. Kier ni verskega 6uta, izginja tudi ljubav in zvestoba do domovine, le tam je mogoče, da se prelomi svetost prisege. Javnost se povprašuje, kako \e bilo mogoče, priti takim žalostnim pojavom v okom. Le eden odgovor je tu na mestu: Naj veje med vojaštvom, nižjim in višjim, isti duh, kot za 6asa očeta Radeckega, ki je javno nosil sv. rožni venec v roki, pa bo drugace. — Samostojnost Predarlske. Do sedaj je bila deželica Predarlska priklopljena Tirolski. Imela je sicer svoj lastni deželni zbor, vendar je bila glede vrhovne uprave in c. kr. vlade združena sTirolsko. Cesarski namestnik je bil do sedaj za Tirolsko in Predarlsko samo eden. Zahteva Predarlčanov je, da podeli osrednja vlada Predarlski popolnoma samostojno upravo in lastnega cesarskega namestnika. V to svrho je prišlo odposlanstvo preclarlskih poslancev k ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu in mu predložilo želje svojih deželanov. Predarlska je med vsemi avstrijskimi kronovinami skoro najbolj katoliška dežela in prednjači drugim deželam s svojim izbornim gospodarstvom. Dasiravno so prebivalci obeh dežel Nemci, vendar Predarlcani nočejo biti odvisni od Tirolcev. Pri nas pa, kjer so prebivalci ene in iste dežele popolnoma različne narodnosti, zatirajo vsako željo po samostojnosti že v korenini. Kako bi vzrojil nemški Izrael, če bi se po Spodnjem Stajerskem za6el zopet glasiti klic: Proč od Gradca! — Ogrsko. V Budimpešti se sedaj vrši razprava Lukač-Desi. Stišijo se vsak dan nove čedne stvari, ki pričajo o pokvarjenosti ogrske politike. Price so izpovedale, da je res dobil Lukač okoli 4 milijo:ie kron od ogrske banke, katere je porabil v volilno namene svoje stranke. Lukač je odpotoval na Duua,i, kjer ga je v nedeljo sprejel cesar v posebni a\dijenci. Listi poročajo, da bo moral Lukae najbrž odstopiti, ker ima, kakor se je dokazalo pri tej pravdi, uinazane roke. — Obiski vladarjev. Italijanski kralj namerava še tekom junija obiskati švedskega kralja. Na povratku s Svedskega pa bo kralj Viktor Emanuel obiskal v mestu Kiel nemškega cesarja. — Angleški kralj Jurij bo tekom letošnjega poletja obiskal ruskega carja. — Triletna vojaška služtoa je sedaj predmet razprav v francoskem državnem zboru. Kakor se poroča, bo zbornica skoro gotovo z veliko večino sprejela vladno predlogo, kljub temu, da se ljudstvo in vojaštvo po mnogib krajih močno upira 31etni vojaški službi. V mestu Brest je pri neki gledališki predstavi občinstvo naenkrat začelo hrupno vpiti: ,,Pro6 z armado!" Policija je gledališče siloma izpraznila. Ve8 Castnikov 112. pešpolka je vojaško poveljstvo odstavilo (degrediralo), ker so širili protivojaške spise med vojaštvo. — Zid Nathan, o katerem smo zadnjič poro6ali, da je odložil čast rimskega župana, je bil od kralja Viktorja Efeianuela pozvan, naj zopet sprejme županstvo. V katoliških krogih se je kraijev poziv sprejel z za8udenjem. Saj je splošno znano, da je Nathan kot glavar italijanskih prostozidarjev strupen sovražnik katoliške cerkve. — Špansko mlnistrstvo odstopilo. Kakor se pcn  roča iz Madrida, je dosedanje špansko ministrstvo, kateremu je stal na čelu liberalec Romanones, odstopilo. Kot vzrok odstopa se navaja govor bivšega ministrskega predsednika Maura, kateri je liberalcem očital, da so krivi vseh neredov v državi, ker so sevezali s socialnimi demokrati, anarhisti in pristaši ljudovlade. Radi tega so konservativci odpovedali vsako podporo dosedanji vladi, katera se ni mogla veS vzdržati na površju. — Zmede v MehiM. V tej vroči amerikanski državi še vedno ni miru in reda. Sedaj vstaja vojaštvo tudi proti novi vladi in se upira častnikom. V mestu Exeles so vojaki pobili 8 častnikov. Kakor na Francoskem je vlada odpravila križ in veronaukiz vseh jav^ nih šol; radi tega so tudi razmere v tej nesročui deželi tako žalostne. Brat pobija brata, roparske m uptaške tolpe so gospodarji celih pokrajin. Nered je tu-. di v državnih kasah. Državnikora primanjkuje denar-. ja. Da bi imela država večje dohodke, je sklenila po-^ birati odslej od vsega blaga, ki prihaja v deželo, za 10%' višjo carino.