AMERIKANSKI SLOVENEC EBYI SLOVENSKI LIST ® AMERIKL Bftttot Za BM In feared — m pravic« h ftoM — od boja do napil 6EABILO SLOV. KATOL, DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRU2INE V JOLIETU. — i. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICABl, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO« VB! OLDEST AND 1I08T POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. NAJSTAREJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. LETNIK XXXVL CHICAGO, ILL., TOREK, 22. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 22, 1927. STEV. (No.) 225. Anglija spreminja svojo politiko. - Beda med premogaii VEL. BRITANIJA ODLOŽILA GRAJENJE DVEH KRI- j ŽARK — ANGLIJA SE VEC NE SMATRA GOSPO-DARICO NA MORJU. — AMERIKA ZA SVOBODO NA MORJU. -- London, Anglija. — Vel. Britanija spreminja smer vladnega sistema. I^e smatra se več gospodarico na morju, pa tudi več ne veruje v silo, kateri podlaga so topovi in puške. Vse na svetu se spreminja, tudi to se ho spremenilo, da ne bodo ljudje več verjeli v napačne nazore, češ, vojna je bila in vojna bo. Diplomati Vel.j Britanije so zdaj vsmerili svo-J jo politiko k miru in razoro-ževanju. Odložili so grajenje dveh 10,000 tonskih križark. Ni verjetno, da bi bili to storili zgolj iz ekonomskih ozi-j rov, gotovo je, da je pri temi še kaj drugega. Angleško delavstvo je dobro organizirano. Ono je tudi poskusilo grozoto vojne, pa tudi še sedaj nosi; breme, ki mu ga je naprtila na . rame vojna. Če bi prišel ukaz od vlade, naj primejo za orožje, bodo dvakrat poprej premislili, prodno ukaz izpolnili Imeli smo tudi priliko spoznati, da je angleški delavec dober politik. Saj so delavci imeli že svojega ministrskega predsednika in najbrž ni bil zadnji.j Ministrskemu predsedniku, Baldwinu je odzvonilo, pravj i gotovo je, da bo sedanji vladi < sledila delavska. Že par mesecev se vršijo v Londonu prav pogosto privat- i no seje kabineta in obrambnega komiteja. Na teh sejah so( . ovrgli staro angleško trditev, : da je in mora biti Anglija naj- j močnejša na morju. Državniki i so prišli do spoznanja, da soj i za Anglijo časi o nadvladi na * morju minuli, pa tudi se zave- i dajo dejstva, da Amerika ved- 1 no deluje le na to, da bi morje : bilo svobodno. -o--] MEDNARODNA TURISTOV-SKA RAZSTAVA V CHI- ! GA6U. Chicago, III. — V hotelu Sherman na Clark in Randolph j cesti se vrši velika mednarodna turistovska razstava, ki bo • trajala do sobote, 26. nov. t. 1.' Razstava se deli v dva dela. Prvi del pokazuje razvoj tu-ristike posameznih dežel, kjer 1 so razstavljene slike najlepših krajev na svetu, kamor zahajajo turisti. To je prostor na mezaninu. Tukaj je tudi razstavljena krasna slika našega divnega Dubrovnika, ki je dol- ( ga štiri metre. V drugem oddelku imajo po-' samezne države svoje prostore v velikostih pet metrov širine in pet metrov dolžine, kjer so razstavile svoje predmete za katere se zanimajo turisti. Naš prostor se nahaja 'med oddelkom Čehoslovaške in Avstrije. Generalni konzulat v Chicagi je naš oddelek opremil s krasnimi slikami, katere je dobil od tukajšnjih izseljencev. J Razstava je odprta vsak dan od desete ure zjutraj do desete ure zvečer. Čez dan se vr-. sijo razni programi in koncerti posameznih držav. Naš program, ki bo nadvse zanimiv, se j bo vršil v petek, to je 25. nov. PREMOGARSKE VESTI. Schoonmakerjeva sodna pre poved ni postavna. — 100, 000 premogarjev z družina-mi trpi pomanjkanje, kate rim je treba pomagati. —o- Pittsburgh, Pa- — "Kljubujte Schoonmakerjevi sodni prepovedi. "Inductions" niso postavne v Ameriki." Tako se je ugotovilo na konferenci unij-skih uradnikov, na kateri so razpravljali o pripomočkih, s katerimi bi se olajšalo gorje stavkujočim premogarjem v zapadnem delu Pennsylvanije in Ohio. Uradniki unije poživljajo premogarje, ki so zunaj, naj se ne ozirajo na Schoonmaker-jev "injunction", ker ni postaven in jim priporočajo, naj neustrašeno zagovarjajo svoje pravice v stavkujoči coni, ne oziraje se na oblastveni odlok. V'sredo minulega tedna so Green in člani komiteja predložili guvernerju Fisherju v Har-risburgu pritožbe premogarjev. Pritožbe bo poslušal tudi predsednik Coolidge v Wash-ingtonu, kjer je sedaj Green in sksekutivni svet Ameriške delavske federacije. Pričela se je velika kampanja za nabiranje sklada za od-pomoč stavkujočim premogar-jem, katerih je veliko število 7.: družinami na cesti. Oni se bojujejo proti nasprotnikom organizacij, ki bi radi uničili unijo in zasužnjili delavce. Tri miljone članov A-meriške delavske federacije bo priskočilo na pomoč in prispevalo k skladu. Potreba je velika, par milijonov dolarjev ne bo zadostovalo. Tisti čhani Federacije, ki zaslužijo več kakor drugi, so prošeni, naj sežejo nekoliko globlje v žep. Propaganda unijskih pike-tov je uspešna in produkcija premoga, ki ga kopljejo ske-bi je majhna. V Avella premogovniku delajo skebi, a le malo, ni primerjati tistemu, kar je bilo pred leti- Avella je bilo nekoč cvetoče premogarske mesto, oddaljeno je 30 milj od Pittsburgha. Leta 1922 je bilo dobro znano širši javnosti, ko je tisoč rudarjev šlo čez mejo v West Virginijo, kjer so bili znamenito bitko v Cliftonville, pri kateri je prišlo 13 kompa-nijskih policistov ob življenje in sedem premogarjev. zvečer od 7.30 do 8.30. O naši turistiki bo govoril gospod Ivo Palandech. Pela bodo društva vseh naših plemen. Sodeloval bo tudi naš slavni operni pevec gospod Mate Culič. Vstopnina k razstavi je za o-sebo 50 centov. Kdor želi večje število vstopnic jih dobi po 30 centov pri razstavniškemu komiteju, katerega ravnatelj je g. Jack". Razstavo priporočamo našim rojakom, da si jo ogledajo, ker je v resnici zanimiva in poučljiva. Vzemite seboj svoje otroke, da bodo videli krasote naše stare domovine, kei j ni mogoče drugače, vsaj na slikah. Uslužbenci pri poljedelskem department« v Washingto-nu so imeli nedavrfo priliko zastonj se najesti sladoleda kar so mogli prenesti. Mlekarski oddelek od departmenta jim je dal na razpolago različne vrste, da so ugotovili, katerega imajo najrajši in koliko ga lahko povprečna oseba poje. NOVA FRANCOSKA TARIFA. Francija naložila visoko colni-no na ameriško meso in dvojne davke na pšenico. — A-meriški baroni so silno prizadeti. Pariz, Francija. — Kakor znano, je Amerika odklonila tudi drugi predlog Francije, ki se tiče trgovskih pogajanj. Zdr. drž. ostanejo še v nadalje na svojem stališču in zahtevajo za sebe največje privilegije za vse vrste blaga in to z obzirom na svoje carinske zakone, kateri zabranjujejo^ da se komu izdajo kakšni privilegiji. Francozi so rekli, da ameriška vlada grozi s carinsko vojno. Sedaj pa prihaja poročilo iz Francije, da je francoska vlada prizadjala ameriškim mesarskim magnatom hud udarec, ker je naložila visoko ca-j lino na meso. Pa tudi na uvoz pšenice je naložila dvojno carino. Ameriški mesarji, ki o-| , perirajo v Argentini, Braziliji in Uruguay, so vsako leto izvodili v Francijo do 100,000,000 j funtov mesa. Torej je jasno, da jim novi davek ni po volji. -o- SEIPLOVA IZJAVA. ] Te dni je avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel podal čas-( nikar jem izjavo o notranjem političnem položaju v Avstriji.1 Med drugim je povdarjal, da je nameravani obisk nemškega , državnega kancelarja dr. Mar-. xa in zunanjega ministra dr.| Stresemanna akt uljudnosti;: I dr. Seipel je bil opetovano vj I Nemčiji ter je med drugim o-biskal prejšnjega državnega , kancelarja dr. Wirta. Tudi Ramek je bil v tej lastnosti Vj Berlinu. Dr. Seipel je potem, orisal notranjepolitični razvoj, ( Avstrije od prevrata dalje in! t vlogo obeh najmočnejših, strank: krščanskosocijalne in socijalnodemokratske stranke, ter omenil državno zborovanje socijalnodemokratske stranke, ki se je baš takrat vršila. Dr-I žavni kancelar je povdarjal, ( da krščanskosocijalna stranka ne more prepustiti vlade drugim strankam, ostati mora ved-! no v viadi ter na ta ali oni na-■j čin preprečiti, da bi prišli dru- Igi skupaj. -o- Širite "amer. Slovenca* INDIANA ZA L0W-DENA. Indiana dela priprave za Low-dena, tudi druge države, kjer ima bivši guverner svoje pristaše, so začeli s kampanjo. -O- Bivši illinoiški guverner, Frank O. Lowden je po svojih zastopnikih pričel s kampanjo za nominacijo na republikanski listi za predsedniškega kandidata. V državi Indiana so sprožili prvi strel, temu bodo sledili v kratkem tudi iz drugih držav, kjer ima svoje pristaše. t Lowden sam je tih in miren,, zgleda kakor bi se niti ne brigal za kampanjo. S tega se sklepa, da pričakuje, kako se bo kampanja razbijala ko bo enkrat v polnem teku. Da se kandidature ne bo branil, je jasno iz njegove izjave, ki jo je podal, ko so ga vprašali, če bi sprejel nominacijo. Takrat je rekel: "Za nikogar ne vem, ki bi bežal, če se mu je nudila taka prilika." V Indiani je začel s kampanjo državni senator Alonzo H. Lindley iz Kingman, Ind. On je bil na čelu delegacije, ki je obiskala Lowdena meseca junija na Sinnissippi farmi- KDO JE ODLOČIL VOJNO? Rim, Italija. — "Popola d' Italia" objavlja članek o tan-gerskem vprašanju, v* katerem dostavlja: Italija v polnem j razvoju svojih moči lahko presoja dogodke povsem mirno v svesti si svoje dobre pravice in svoje bodočnosti. Mi smo narod 42 milijonov državljanov in nas bo čez nekaj časa 50 mili-j jonov, in to je moč, katere se j ne sme zanemarjati ali igno-I rirati, posebno ko smo dokaza-l li, da smo mi odločili veliki I spor. --o- EKSEKUCIJA ŠTIRIH BAN-* DITOV. Trenton, N. J. — Letošnje leto meseca julija so našli v Newarku umorjenega blagajni-čarja Reid Ice Cream kompa-nije, Georga Condit*-a. Umora so bili obdolženi štirje znani banditi, katere so kmalu nato izsledili. Obsojeni so bili na smrt. V petek so bili vsi štirje v tukajšnji državni ječi na e-lektričnem stolu usmrčeni. SLADOLED ZASTONJ. KRIŽEM SVETA. — Washington, D. C. — V ameriških bankah še nikoli v zgodovini ni bilo toliko denarja naloženega, kakor ga je letos. Na podlagi poročil 7,804 bank, je bilo meseca oktobra naloženega na hranilnih vlogah $27,213,824,000. Decembra meseca leta 1926 je bilo $1,529,975,000 manj denarja na bankah. — Washington, D. C.—Mehika je uvidela, da mora popustiti, če hoče, da se bo dosegel sporazum z Zed. drž. Začela je pri oljnih kompanijah, katere vodijo pripadniki Zed-drž., in jim vrnile pravice. — Chicago, 111. — Umrl je Willard M. McEwen, ki je bil skozi deset let sodnik pri višjem sodišču, zapustil je imetje vredno $300,000. Sodnik je bil tudi izumitelj in je lastoval 36 patentov. — "Denver, Colo. — A. W. Woodruff, star 60 let, ki je bil 18 let vrhovni superintendent pri Union Pacific železnici, z glavnim stanom v Oma-hi, si je radi finančnih težkoč in slabega zdravja končal življenje. — Auburn, .N. Y. — Alex Kolinski, jetnik v tukajšnji jet-nišnici, si je napravil s pile nož, s katerim je zabodel je-čarja, James B. Durnin-a. Napadeni je umrl v jetniški bolnišnici. — Pariz, Francija. — Francoska vlada je obvestila vlado v Washingtonu, da bo leta 1928 plačala na račun svojega dolga Stricu Samu vsoto $30,-000,000. — Cape Town, Južna Afrika. — V Johanesburgu so čutili silne potresne sunke, ki so povzročili, da se je podrla zemlja v Crown rudniku in podsu-la 31 rudarjev. Nekatere je reševalni oddelek rešil žive iz jame, večina pa mrtve. — Baltimore, Md. — Strašna eksplozija je nastala na parniku John Luckenbach, katerega je razneslo na kosce. Eden izmed delavcev, ki so delali na parniku je bil ubit, štirje težko ranjeni, enega je pa vrglo v vodo. — Mexico City, Mehika. — Skupina mehiških banditov je napadla potniški vlak med Palmira in Aguascalientes- Usmrtili so strojevodjo in kurjača. Na vlaku je bila vojaška stra-l ža, ki se je spustila v boj z na-' padalci. 19 vojakov je bilo u-' bitih. ] — St. Louis, Mo. — Med 1 "moonshinerji" v bližini mesta' obstoji že dolgo časa sovraštvo.1 Prišlo je že večkrat do boja.1 V petek so se zopet spopadli in eden na drugega streljali. Smrtno zadet je padel Italijan Santina, ki je kupčeval na debelo z žganjem. Od.9. avgusta t. L. je bilo ubitih enajst oseb- — Milwaukee, Wis. — Tukajšnja policija je aretirala nekega moškega, ki je osumljen umqra 15 letne Helene Leng, katere truplo so našli v nedeljo 13. novembra. ' — New York, N. Y. — Eu-! gene C. Scales, ki je začel z j $200 kupčijo z bombažem in, prišel do premoženja vredno j $8,000,000, 'je po nesrečni gpe-j kulaciji prišel ob vse imetje. Iz Jugoslavije. DOSEGEL SE JE TEMELJ Z A TESNEJŠE SODELOVANJE MED JUGOSLAVIJO IN GRČIJO. — UREDILE SO SE PRAVICE DRŽAVLJANOV OBEH DRŽAV. _ DRUGE ZANIMIVE VESTI. Trgovinska pogodba z Grčijo. V Atenah se je podpisal kompleks grško - jugoslovanskih trgovinskih pogodb in pogodba o plovbi. Podpisala se je tudi pogodba o obmejnem prometu. S temi pogodbami so se uredile pravice in obveznosti državljanov obeh držav na temelju popolne ravnopravnosti. U-redilo se je tudi vprašanje transportnega prometa in plovbe ter konzularna vprašanja Morebitni spori bodo prišli pred razsodišče, ki se sestavi po odredbah pogodbe. Pogodbe veljajo za eno leto. Brez posebnega dogovora se lahko podaljšajo za tri mesece, odpovedo se lahko tri mesece prej. O priliki podpisovanja teh pogodb je grški zunanji minister Mihalokopulos izrazil jugoslovanski delegaciji iskrene častitke na taktnem in pomirljivem duhu, ki je prevladoval ves čas pogajanj, četudi so bila pri nekaterih vprašanjih mne-1 nja sporna, da se je zdelo, daj ne bo moglo priti do sporazuma. Dobra volja in pomirljiv duh sta premagala vse težave. Sporazum bo imel za posledico j okrepitev zvez med obema so-1 sednima in prijateljskima narodoma. Minister je prepričanj da bo to olajšalo pogajanja v drugih vprašanjih, namreč v politični^, o katerih se bodo pogajanja v kratkem pričela. Zunanjemu ministru se je zahvalil jugosl. poslanik v Atenah Tiča Popovič. Zahvalil se je za gostoljubnost in izrazil priznanje grški delegaciji na vztrajnosti in popustljivosti. Podpis pogodbe je novo potrdilo tradicij, ki obstojajo med obema narodoma, ki imata interese na Balkanu. Jugoslov. poslanik je izrazil nado, da se bo ta linija obdržala in nadaljevala. -o- Kaznovana ^'janost. V ponedeljek, 31. okt. sta se hotela rz večernim vlakom odpeljati iz Brežic ob Savi proti Litiji neki gostilničar in njegov pomočnik, ki sta v tukajšnji okolici nakupila in potočila novo vino. Ker sta bila oba pre-1 cej vinjena, jima uradnik ni hotel dati voznih listkov, ker se morajo po prometnem pravilniku pijanci izključiti od vožnje. To je oba pijana možakarja hudo ujezilo; začela sta ostudno preklinjevati vpričo zelo številnih potnikov. K sreči je bila na kolodvoru orož-niška patrulja, ki je pozvala pijanca, naj se dostojno vede-ta. Na to sta se pa pijanpa dejansko lotila orožnikov ter so ju orožniki morali s silo odvesti. Vsled nedostojnega obnašanja in pijanosti je oba pijanca glavarstvo v Brežicah obsodilo v večdneven- zapor in v plačilo globe. Požar. V noči od torka na sredo 1. novembra je izbruhnil požar v seniku posestnice Roze Mož, kil leži za železniško delavnico v i Mariboru. Gasili so gasilci iz | Maribora in Studencev, ki se jim ni posrečilo pogasiti senika, pač pa so obvarovali sosednja poslopja. Pri gašenju so štirje gasilci dobili lažje opekline. -o- Železniški stroj odpovedal. Na postaji Stara cerkev pri Kočevju je moral osobni vlak, ki je vozil dopoldne iz Ljubljane, nenadno obstati. Par nenavadnih tresljajev je potnike opozorilo, da ni nekaj v redu. Deloma so pogledali skozi okna, deloma poskakali z vagonov, da se prepričajo o stvari. Zvedeli so, da je počila desna ločilna cev pri stroju. Brzojavno so poklicali stroj iz Ribnice. Tisti, ki niso imeli preveč prtljage, so jo ubrali peš v Kočevje. Drugi so morali čakati eno uro, da je privozila druga lokomotiva. -o- Boj rudarjev za pravilnik bra-tovskih skladnic. Dne 30. oktobra se je vršil pri Forteju v Trbovljah protestni shod rudarjev proti zavlačevanju potrditve pravilnika bratovskih skladnic od strani ministrstva za šume in rude, radi česar trpe posebno staro-upokoj enci, ker dobivajo še sedaj kronsko pokojnino. Zanimivo je še to, da je pripravljeni pravilnik v veliko škodo aktivnim rudarjem in upokojencem, ker predvideva povišanje starostnih in službenih let in bi tudi pri bratovski skladnici imel odločilno in glavno besedo podjetnik. O vsem so zaupniki delavstva na shodu podrobno poročali in se je sprejela ob polni dvorani soglasno resolucija, ki ugotavlja, da preti bratovski skladnici velika nevarnost, da propade. Poziva vse poslance in Delavsko zbornico, da podpirajo delavske zahteve in predloge za izpopolnitev pravilnika bratovskih skladnic. ŠIRITE AMER. SLOVENCA. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Ud Vah denarna potiljatev bo v »Uri krajo hitro', zanesljivo in bres odbite izplačana, ako m poaln£te naie banka, Dinarje, odr. lire tamo včeraj pe8-UaH po teh-le cenah: 5°0 Din----1 9.40 i l.OOO Din----18.50 2,500 Din«__4 Zaradi neetalnoeti cen ]e nemogoče ▼fcsprej ce*e določevati. MmSa^e so cene dam, ko denar spre jmeoas. N«kaaSa oe iavrfajejo po poM * gg* biroJi^T^1 IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI POftnjATVK IZ 8TARRGA K*A JA V AMERIKO. Pisma in poiOjke naslovite m: i ZAKRAJSEK * ČESARK, 1 481 W. Atol IT, HSW TORS. KI AMERlKANSg! SLQVtNEČ Torek, 22. novembra 1927. i ITL*-. — - AMBRlKANSKl SLOVENEC Epri bi ^ jatefejii tl#r«aaki Ust Th« First and the Oldest SUnr* « Writt aim Newspaper in America. &s*HWfjjt* 1st« IKL Established 1»L {sh*ii fšA Mš frxwn fcstelj. ace- Iisoed daily, except Sunday< Mon-Mto? ia litror pm ajpifhft. day and the day after holidays. Msjc la tiaka: Published by: CDINQST IWBUSHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. ]f£*k>T toždžžlt^.ft in aprtre: Address of publication office; 1149 W. 22nd St, Chicago, ffl. 1849 W. 22nd St, Chicago, IU, tctefcm; CANAL 009«. Phone: CANAL 0098, Ca leto 1-*»* — — r .. ynl-w*, wie year_._$5.00 ia pol leta.,-,,,___ -j &5t For half a year—-2.50 Za Chlcas«% maid* Lb Bvt«*a1 Chicago. Canada and EvonI Ka celo - - - T ftO^j For one year--. 6.00 u^j lšfr-^ .,,, „ . aotogr » year, -. 3.00 POZOR:—§Mvilka poleg Vašega naslova na listu zna B, do kedaj hnat* list plačan. Obnavljajte naročnino toč* no, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI nineša pomena za hitro obiavo morajo biti dopotlani na nred-nstfl ■ 11 naj dan in pol pred dnevom^ ko izids Hst.—Za zadnjo številko t tednu |S Cas do četrtka qcpohine.—Na dopise brez podpiaa se na ozira^-Rokoptaov brvdriltvo na Trajaj, __ Entered as eecond class matter November 10, 1925, at the post office at ghfcago, Illinois, under the Act of March 3, 18?9.__ Chamberlain odgovarja. ] Na znana govora Lloyda Georgea in lorda Roberta Cecila ] ki sta jih imela pred nedavnim, v katerih se je podvrgla angleška politika v Ženevi ostri kritiki, je zdaj odgovoril sam zunanji minister sir Anisten Chamberlain pri obedu v Alwych-klubu v navzočnosti številnih diplomatskih zastopnikov. Chamberlain je uvodoma branil angleško politiko v Društvu narodov, o kateri prizna, da ni priljubljena v vseh državah. Taka popularnost pa se tudi ne sme pričakovati. Glavno je, da se obdrži ono spoštovanje in upoštevanje, ki jo je angleška politika vedno uživala. Anglija mora navzlic izpre-membam- režima obdržati kontinuiteto v svoji zunanji politiki. Zakaj od stalnosti je odvisen uspeh angleške diplomacije. Zadnje zasedanje Društva narodov se zdi Chamberlainu zelo podžigujoče in cfopušča najboljše nade. V Ženevi zbrani narodi so pokazali veliko svobodo v razpravljanju vprašanj, katera bi bila sicer v kočljivih in nevarnih trenutkih pridržana tajnim konferencam. Nato je zunanji minister odgovarjal lordu Cecilu: *'Ni-kakor nočem kritizirati lorda Cecila. Še sedaj nisem prav na jasnem, v čem je razlika med nama, če taka diferenca sploh obstoja. Če pa lorda Cecila prav razumem, je on pripravljen prevzeti obveznosti, ki jih nima noben upravitelj imperija pravice prevzemati in tudi ne moči, da bi jih izpolnil. Ako je med nama kaka razlika, se ta ne tiče cilja in tudi ne duha, temveč metod, s katerimi se ti cilji dajo najboljše doseči." V ; teh Chamberlainovih besedah se izraža trden sklep zunanjega [ ministra, da Anglija ne bo prevzela razen jamstva za mir ob j Renu nobene druge garancije za mir v Evropi. Mnogo ostrejši je bil Chamberlainov odgovor Llovdu Georgeu: "Ne morem se strinjati z motno sliko bodočnosti, ka-l !;ršno je naslikal Lloyd George. Svet je sicer še ves vznemir- | jen, toda to je svet dobre volje, ki skuša reševati vse probleme mirnim potom. Anglija je pripravljena sodelo\ati v okviru: svojih moči za napredek in ojačanje varnosti v Evropi in na svetu. So pa meje, preko katerih ne more nobena sila. Pozivam vse tiste, ki govore s splošnimi izrazi o novem protokolu 1 (misli pač na famozni ženevski protokol za jamstvo miyi med ' državami, ki sta ga 1. 1921. izdelala Herriot in MacDonald, a ga je Baldwinov konservativni režim zavrgel in pokopal), o novem vezanju Anglije, da sami s seboj pridejo na jasno in javno razložijo kakšne obveznosti so pripravljeni sprejeti in katera sredstva rabijo, da prevzete dolžnosti tudi res izpolnijo. Od rfade se zahteva, da jamstvo, ki ga je dala za zapadno mejo Nemčije, na kateri je Anglija zainteresirana, razširi še na druge meje. Obenem naj bi Velika Britanija napravila korake za nadaljno razoroženje. Anglija mora po svoji zmožnosti v gotovih okoliščinah prisiliti napadalne države k miru, oziroma pomagati premagancem. Če pa se zahteva, da mora dati država vse svoje dohodke, življenje svojih državljanov in vse svoje lastne interese v službo korporacjji (t. j. Društvu narodov)., ki bi morala poseči v sleherni konflikt, bi to bila obveznost, ki je nobena država ne bi mogla izpolniti. Anglija je dala svoj delež z garancijo, prevzeto v Locarnu. Sicer pa se trudi širiti s svojim vplivom duha sprave tudi v drugih deželah." "Svetu ni prav nič pomagano s pretiranimi besedami, ki vzbujajo nesmiselne, neizpolnjive nade in s katerimi se izraža nesmiselna in brezobzirna graja, ki je nismo zaslužili." Morda je Chamberlain s tem stavkom hotel obsoditi Lloyd Georgeovo gonjo za revizijo versajske pogodbe v prid Nemčiji in naglasiti, da se ne identificira s fan.ozno madžaro- MOJA POT PROTI ZAPADU. ( S.pota.. 1 Iz La Salle sem se odpeljal i v De Pue. To mestece je kakih ; 10 milj zapadno od La Salle. 1 Slovencev je tu le še nekaj ] družin, vendar Če tudi jih je malo se naši rojaki dobro dr- : žijo zlasti na društvenem po- < lju. Tu je nekaj Slovencev tr- . govcev, ki zelo dobro prospe-vajo. Starosta te naselbine bo , menda Mr. Maček eden izmed najuglednejših trgovcev v tem mestu. Mr. Maček ima že velike sinove. Lastuje pa menda, kakor so mi pravili ljudje, kar cel blok raznih trgovin. Vodi moderno veliko mesnico in gro-cerijo. Lastuje veliko kino gledališče, ki je edino v tem me-! stu in še druge trgovine. Ravno Mr. Mačkova preteklost poka-; zuje, kako si lahko marsikate-j ri pomaga, ako je podjeten in i ako tako hoče. Tu sem se se-j znanil tudi s prijaznim roja-' kom Mr. And. Špilarjem, se-, daj našim zastopnikom za to! naselbino. Mr. Špilar je zelo prijazen mož in marsikaj sva se pogovorila. Spoznal sem*Mr. Frank Dornika in Mr. Johna ■ Zugiča. Vsi rojaki so tako pri- ■ jazni in mi izkazali največjo 1 naklonjenost. Hvala jim! "J Pot iz La Salle je prav za-J nimiva. Vozil sem se s poulič-; no karo, ki gre čez Peru. ka-jtero se drži La Salle. S kare 1 I sem videl St. Bede kolegij, o 1 1 katerem sem že toliko čital, ) kajti tu v tem samostanu je že< lj več let naš rojak Rev. Vence-j "\slav Šolar, profesor, kjer po-"jučuje diiake za duhovski stan. - j Father Šolar je pa tudi po 1 j vsej Ameriki znan slovenski 1 j misijonar. Velika stavba je to, " j ki je last benediktinskega re-1 ; da. Seveda vzame organizirati 1 tak velik kolegij in samostan 1 veliko časa. } Potem smo se vozili skozi " Spring Valley. Tu je bilo po-• prej, kakor so mi v La Salle po-1 vedali tudi nekaj naših roja-3 kov, mogoče je zdaj še kdo na- - ših tam. Morda. Malo v stran - se nahaja premogarska nasel-bina Cherry. Tu se je pripetila 1 pred blizu 20 leti velika nesre- - ča v majni. Okrog 240 premo- 2 garjev je bilo mrtvih in pone- - srečenih. Med temi -je bilo, - kakor sem slišal okrog 18. na-2 ših rojakov. Vse te žrtve so po-2 ložili k počitku na pokopali- - šču, kjer so jim pozneje postavili spomenik. Ljudje so mi i pravili, kako strašen in pretre-1 sujoč je bil ta slučaj. Kako so plakale vdove z malimi otroci, i ki jim je nesreča v majni vzela 1 ljubega očeta in dragega so- - proga. O koliko naših delav- cev, žilavih delavcev so že po- j ložile razne nesreče v ameriški j f industriji v prerani grob. Tu-| r jina, ti si kruta, življenje trgaš j trpinom delavcem, njih kri ku-' ( puješ za suhe mrtve centke . . .> 2 V takih otožnih spominih sem^ ( se peljal naprej dokkr nisem 1 dospel v De Pue. Kako se mi ] je godilo tu, sem že povedal. j r Ko sem opravil tukaj z mo- ( jo agitacijo,sem se odpravil naprej v Peorio. To je pa veliko { mesto, ki ima kakih 80,000 prebivalcev. Občudoval sem lepoto tega mesta. Kako lepe; parke ima. Naši rojaki, kakorj povsod tudi tukaj žive prav, bolj na koncu. Zglasil sem se pri našem lokalnem zastopni-j I ku Mr. Mathew Papiču, ki je; pred nedolgim dospel semkaj i ! iz Kansas City. Mr. Papic je | naš vrli dopisnik. Kdo ni čital i njegovih zanimivih dopisov, ki i jih je objavljal v našem listu, j ko se je nahajal še v Kansasu. j Marsikaj sva se pomenila s j tem prijaznim rojakom. Pomagal mi je agitirati in obiskala sva vse naše rojake v tej okolici. Povsod sem bil prijazno sprejet. Naš človek je prijazen, pa ga najdi kjerkoli 1 hočeš. Ker naših tu ni veliko sem bil kmalu gotov. Zapustil ■ sem to krasno mesto in se na- ■ potil proti jugu. Tudi tukaj sem ■ dobil poulično karo, ki odhaja ! v Springfield vsako uro. Prav ► prijetno vožnjo sem imel iz , Peoria v Springfield. Marsikaj J - sem videl med potjo, ki me je - zelo interesiralo. Nekako ob 7. - uri zvečer sem dospel h Mr.1 . Potniku, kateri vodi v Spring- ) fieldu ugledno grocerijo, ki se i nahaja prav blizu slovenske , cerkve sv. Barbare. Kaj vse sem videl v tej oko-i lici pa povem v mojem pri-l hodnjem dopisu. Ant. Jaksetič, pot. zastopnik, i -o- - RAZNE GILBERTSKE VESTI. Gilbert, Minn. Par let je že minulo, ko se - nisem nič oglasila v našem pri-l ljubljenem listu Amer. Slov. Je - zato več vzrokov — bolezen in i drugih. Zato pa prosim, sprej- - mite zdaj teh par vrstic, da - bodo ljudje po drugih nasel- - binah vedeli, kako se nam go-, di. Pred dobrim tednom je umrl - Lovrenc Bijondič, rodom Hr- - vat. Tukaj zapušča ženo in se- - dem malih otrok. i Mr. Frank Koželnu, ki ga je - pobilo v jami, se bolezen vra-i ča na bolje. Naša iskrena že-, lja je, da bi kmalu popolnoma i okreval. Mrs. Mary Muhvič si je pred - več tedni zlomila nogo, tudi filsko akcijo lorda'Rothermerea. * Najnovejši Chamberlainov govor priča, da se angleška zunanja politika ne namerava odmakniti od svoje dosedanje linije, da noče prevzeti nobenega nOvega jamstva za mir v Evropi in na svetu, da pa tudi noče dajati potuhe elementom, ki sanjajo o uničevanju veljavnih mirovnih pogodb in o nasilni izpremembi obstoječih mej. njej se obrača na bolje. Ravno. 1; tako je z Mrs. Heleno Škrjanc. j b Vsem skupaj želim skorajšnje- h ga okrevanja. - j v Snega smo že nekoliko dobi-. v li, a ne preveč, vendar ni upa- j nja, da bi šel od nas proč, pred mesecom aprilom. Pritisnil bo p mraz; ne bo dolgo, ko bo to- t plomer padel na točko 35 stopinj pod ničlo. Tedaj pa bi sve- i tovala turistom, da bi prišli sem v Minnesoto gledat naše lepe breze in jezera. Po vseh < jezerah bodo lahko peš hodili. Naš dobri rojak Mr. Frank Ulčar, jo je pa letos prav fajn pogruntal in se je izognil min- i nesotskemu mrazu. Podal se je ] proti Pennsylvaniji na agita- i I cijsko potovanje za Ave Ma- i i rio. Želim mu veliko uspeha, , da bi pridobil listu mnogo novih naročnikov. Mož je dober, katoličan in poštenjak, zato, \ zasluži, da se ga toplo priporo-' ča in mu grejo rojaki na roko J Zadnje čase se je čitalo pre-, cej glede združitve vseh dra-' matičnih organizacij v Ameri-, ki. Pri nas v Gilbertu smo že: j parkrat ustanovili dramatični j | klub, a žali Bogu, vselej smo j ga tudi kmalu pokopali brez j vseh ceremonij. Navadno je ta-' i ko, da tisti, ki je pri ustanovi-' - tvi najbolj naudušen, se prvi j začne kisati in vleči na drugo stran. Škoda* da ni nekoliko več sloge med nami. Koliko je raznih društev, a pri sejah se ■ moremo v privatnih hišah sha- ■ jati. Pred leti smo imeli na-: branih že precej stotin, zakaj ' nismo takrat kupili kaj pamet-1 [ nega? Ves denar smo vtaknili I v prazne lote, ki ne nesejo no-' benega dobička, pač pa je tre-1 " ba vedno plačevati davke in drugo. Kako lepo bi pa bilo, ) če bi imeli majhen dom, kjer 1 bi se lahko shajali na sejah in " prirejali igre. Priporočam tu- 1 di, da bi se, ko se bo prva igra 1, vzprizorila, denar porabil za potrebščine, ki se rabijo pri 2 igrah.* Dostikrat se sliši po j , kakšni igri, da ta ali oni igra-2 Iec ni bil pravilno oblečen, ka- • kor je zahtevala njegova vlo- • I ga. Od kje pa bo igralec vzel - denar, da bi kupoval obleke za - igre? Torej v tem oziru se mo-e ra nekaj vkreniti. Jaz bi priporočala, da bi se v ta namen - vprizorila kakšna igra. Potem - bo tudi občinstvo imelo pravi užitek, če bodo igralci tako o-blečeni, kakor zahtevajo vloge. Poživljam igralce in igral- • ke, naj se zavedajo, da zima je dolga, naj ne kimajo doma za e pečjo, temveč ožive se naj, da i- bomo kaj dobrega spravili e skupaj. Poglejte rojake in roil jakinje v Evelethu. Ti držijo - skupaj in skupno gredo na de-a lo, uspeh imajo tudi zato ve- - lik. Tudi pri nas je lahko tako, >- samo dela se je treba prijeti, ne pa, da eden začenja drugi 1 pa podira. Hvalo pa zaslužijo žene in - dekleta, ki so se zbrale skupaj in začele peti vsako nedeljo e pri sv. maši. Nemorejo si misli- - ti, kako so nam s tem ustregle. Pred par tedni je dobila a Miss Terezija Širše, nečakinja od č. gospoda Rev. A. Lesko-i vica žalostno vest iz stare do-i movine, da so ji tam umrli . ljubljeni oče, Franc Širše, ki so z bili tudi naročnik Amer. Slov. z (in Ave Maria. Priporočam jih v; i v molitev, rajnemu pa želim b j večni mir in pokoj, ostalim mo- k je sožalje. o Naj bo dovolj za zdaj, ko g pa bo zopet kaj novega, se:5 bom oglasila. | o Iskrene pozdrave vsem na- j z ročnikom Amer. Slov. ;s Angela Preglet.11 -o- OD SV. JANEZA V DETRQI-TU. Detroit, Mich. Spet se je napolnil Poroče-■ vavčev koš in treba je stresti ; nekam vse te novice, da se dobi prostor za nove. Ta misel I " me je navdihnila, da vzamem ji • pero v svojo desno roko in —p 'j pišem. # jI 'i Kako je -že treba pisati v'< }i ca j ten ge? Že vem! Najprej o i "j gospe j Štorklji. Žal, pri tem i poglavju pri sv. Janezu nič j "i novic. Potem o Beli ženi s ko- i "l so. Hvala Bogu, o tem za se-"i daj pri sv. Janezu nič. Dalje o rižu, ki ga mečejo belim ne-j ijvestam za vrat. Stoj, tega pa | bo za eno dobro južino! Prav za prav ga je že nekaj bilo, nova. bogata zaloga se ga ~ pa še napoveduje. In to je pri 1 nas nekaj posebnega. Redki so 0 pari. ki zatrjujejo v cerkvi j ° pred altarjem: ja, ja! Zato; e siro toliko bolj debelo pogle-i e dali ono nedeljo, ko so izpred | sv. Janeza vrgli kar tri pare ; L" naenkrat ljudem v zobe. Ne j 1 j rečemo, da nam ni bilo nič zna-j ~;no o kuhinjskih pripravah z-:< li to riževo kašo. kedaj ravno boj kuhana, pa ni nam navadnim! zemljanoni kazala noben? j n pratka. Cerkveno oznanilo nam je šele povedalo, koliko !r je ura bila. nj Sedaj pa o tistih, ki jim* je j ta riževa pojedina namenjena. a Mr. Frank Hreščak se je poro-a čil z Viktorijo Gorjanc ravno ri pred 10 dnevi. Je član društva ,0. Marije Pomagaj in je bil prejšnje leto njegov podpred-— sednik. Po vsej naselb'" m .]e pa (znan kot tajnik Zveze sloven-el skih društev, kar je bil vse do a j zadnjega, dokler ni Zveza vze-j la svojega konca. Poročencema o-j želimo mnogo sreče! j Druga dva para stopita pred altar prihodnjo soboto — oba vi naenkrat. Gotovo zato, ker sta o- obe nevesti iz ene hiše in še 0- sestri po vrhu. In to je ugled- 1- na hiša v naši naselbini, nam-ie reč Žuničeva hiša tam na Wi-sa nona Ave v Highland Parku. I a Prva nevesta je Mary, ki je ili tajnica društva Marije Poma- 0- gaj, in jo že zato marsikdo po-io zna. Ženin pa je Joe Rom, ki e- ima mater na Calumetu, odko-e- der je tudi sam prišel pred ie-o, ti v našo naselbino. Sliši se, da :i, se mati že odpravlja na jug, f?i da se udeleži slovesnosti sinove. in Druga Žuničeva nevesta je ij pa Angela, cerkvena pevka pri io sv. Janezu. Njen izvoljenec je 1- Joe Elenič, predsednik društva e. Marije Pomagaj in član cer-la kvenega odbora. No in cerkve-ia ni pevec je tudi. Razume se, o- da ta slovesnost ne bo v eni o- sami uri končana. Saj se je li, prav za prav že v sredo večer začela^ ko je cerkveni pevski zbor napravil namesto redne k?aje takorekoč — banket. Da bo* tudi "ohcet", kakor se ši-ka, pa že tudi marsikdo ve. Pa 0 tem menda ne gre preveč u-gibati takole s peresom v roki. Eno je pa gotovo: vsi voščimo obema paroma mnogo sreče in zadovoljnosti v novem stanu, seveda tudi — last not least — brez riža- • Poročevalec. ŠIROMJUGOSLAVIJE. Težko se je obstreli!. Ivan Navortnik iz Brezna ob Dravi služi že dalje časa pri posestniku Maksu Tratniku v jSelah pri Slovenj grade u. V so-jboto, 8. okt.. so pri Tratnikovih orali in zadeli na njivi na večjo množino vojaških nabojev. Ti patroni so ostali raztreseni tamkaj po njivah, travnikih ter gozdovih izza preobrata, kjer so se vršili baš okrog Slo-venjgradca boji med našimi ! jugoslov. četami in koroškimi ! nemškimi tolpami. Orači so te naboje pobrali, postavili ob kraju njive steber, zvrtali vanj luknjo in vtikali v to enega za drugim. Od zadaj so razbijali po vsaki patroni tako dolgo, J da je eksplodirala in je odie-itela krogla po njivi. Hlapec iNavortnik je bil tako nepreviden, da si je ogledoval eksplozije patron preblizu. Ena teh :patron mu je pognala precej-išen de! medenastega štireka v 'desno oko, ki mu je izteklo, j Težko ponesrečenega so pre- 1 peljali v mariborsko splošno j bolnico, kjer mu bodo izkopali ! operacijskim potom preostan-| ke izU'klega očesa. Toliko nesreč se je že zgodil j radi ne- 'l previdnega ravnanja z voja-■ škimi naboji in bi že 1 >i 1 čas, da - bi bili vsaj odrasli ljudje toza-> devno bolj previdni. t -o— 1 Tifus se je pojavil v Pakracu. Obolelo je več jseb, od katerih jih je ^ isekaj že umrlo. Umrli so v Ljubljani: Ludovik Roje, črkostavec, I 31 let, stanujoč Savska cesta 1. 1 —Janez Brinskele, 14 dni, koli carjev sin iz Čermošnjic. — 2 Košmerlj Angela, služkinja, - 1!) let, iz Retja 1>2 pri Loškem -potoku. — Marjeta Sc h we iger, - posestnikova hči, 18 let, doma . z Rdečega brega pri Mariboru, e j -o- - Blagoslovljenje zvonov v Dol, - j Lendavi. i ; Župnija že dolgo ni imela -jtako veličastne slovesnosti, ka- - jkor v nedeljo. Cerkev je dobi-i|la nove zvonove, ki so bili ta , jdan blagoslovljeni. Zvonovi so -'bili slovesno pripeljani od ko- jlodvora do cerkve. Spremljalo II lih je do 500 ljudi. V pohodu i je korakalo veliko število ko-iinjenikov, Marijina družba z i!zastavo in vsa gasilska društva - iz cele župnije. Igrali sta dve - godbi. Zvonove je blagoslovil , ,kanonik in dekan Fr. Straus, i jStiri zvonove so potegnili v cer-ijkveni stolp, enega pa je dobila • kapela sv. Trojice na hribu. N PODLISTEK * j ffuHiitEiiirmm^imtnittmnfiiJittiimstttKnitfinimtrfmsftiisBmmmmtiii^ ^ Rev. 1L Zakrajsek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Toisfco je pri političnih strankah. In kdor pozna to psihološko resnico, ta je takoj spoznal iz pisave teh listov, da hite s svojim bojem in se pri tem poslužujejo sredstev, katerih bi se pri treznem in premišljenem boju ne, t. j. heresnic, »avijanj, polresnic, osebnih napadov itd. In pa. kričanje! Kričali so pa kakor jesiharji, Giči, ki so po Vaseh nekdaj jeSih prodajali. Splošno je bi! pa. ves volitveni boj miren, kakor že dolgo ne v Sloveniji. Posebno je narod čuti! veliko razliko v teh volitvah za državni asbo* m itadnjih, ki So se šef vrSile pod prttiifeom anane Orjune in v senci njih bičev in revolverjev. "Orjuna" je bila organizacija sloven-, skih radikalnih liberalnih strank v Jugoslaviji, ki je imela isti namen, kakor ga imajo fašisti v Italiji, — s terorjem, s surovo silo in strahom pridobiti gotovi kliki po-litikarjev nadvlado in moč v deželi, da se ji mora pokoriti vse. To so bili nekaki Ku-klux-klani jugoslovanski, ki so, napovedali boj predvsem duhovništvu in veri sploh. "Orjuna" je beseda, ki je sestavljena ia zlogov: Or-ju-na in je skrajšano za Organizacija Jugoslovanskih Nacijonalistov. _ Absolutno narodnost si je vzela kot svoj evangelij, kakor fašizem, in smatra brutalno silo kot način,, po katerem hoče dosegati'uspehe. V tej Orjuni ser bili združeni razni mladoletni naščuvani suroveži in pretepači, katere je liberalizem organiziral, da bi narod bil "liber", t. j. svoboden, to je, da bi se smelo neljube politične in tudi osebne nasprotnika svobodno pretepati, uničevati, v sili tudi ubiti, kar se je v Trbovljah tudi zgodilo. Tako so se prejšnje volitve vršile pod pritiskom teh jugoslovanskih Ku-kluksar-jev. Govoril sem z več duhovniki, pa tudi z lajiki vseh strank o tej "orjuncih" in njih početju, ko so bili v moči, pa so se vsi strašno zgražali nad njimi. "Strašno je bilo," so bili vsi edini v svoji sodbi. "Nikjer nisi bil varen, ako si bil njih politični nasprotnik. Šel si po ulici, pa ti je naenkrat žilovka zapela po glavi in po hrbtu, da si mesec nosil potem njen spomin na svoji koži. Svojega .prepričanja nisi mogel nikjer odkrito povedati, ne da bi bil v strahu, da te kdo Orjuni ne izda, ki te bo gotovo napadla in natepla. Sicer ta organizacija še sedaj obstoji in še izhaja, njeno glasilo "Qrjuna", toda, ker je padla stranka, ki jih je ustanovila in vzdrževala, so tudi oni brež frioči. ko smo biii prerf ddbrifhi dvefni leti do- ma, se je še čutil ta divjaški duh Orjune in nadvlade teh posirovelih elementov. Znani žalostnogorski dogodek, ki smo ga doživeli, je bil še odmev iz one žalostne dobe. Sedaj je ta vpliv že skoraj izginil. Ko bi ne bil slučajno videl na postaji lista "Orju-na", bi sploh ne bil vedel več, da organizacija še obstoji. Toda tam sem videl prodajati ta list in tako sem se začel zanimati za organizacijo in izpraševati po nji. Tudi 11. september je potekel zelo mirno. Veliko mirnejše kakor poteko voliiveni dnevi v Ameriki, dasi smo na Balkanu, A-merika pa središče moderne naprednosti. Na dan volitev sem bil v Preserju. Bil sem vesel, da sem bil ta dan doma, ker sem lahko prav od blizu, v kraju in razmerah, . ki so mi več ali manj znane, opazoval in proučeval razmere v domovini. Ker sem obljubil uredniku. Amer. Slovenca, da bom poročal v Ameriko o razmerah doma, mi je bilo toraj veliko na tem, da poročam resnico iii razmere tako, kakoršne so. Tu v Preserju se je duhovščina popolnoma odtegnila vsakemu vmešavanju v politiko, vsaki agitaciji za zmago SLS. Preser-je je pa bilo že od nekdaj trdnjava liberalcev še izza časa dr. Tavčarja, ki je imel krimske love v zakupu in je tod razširjal svoj liberalizem. Še od takrat je bilo precej najvplivnejših faranov na liberalni strani. Imela je občina tudi hude liberalce kot nadučitelje in učitelje. Med njimi celo samega ljubljanskega Likozarja, ki je priznan kot eden izmed vodij svoje stranke. Se pri zadnjih državnozborskih volitvah so dobile nasprotne stranke krepko večino. Zato me je jako zanimalo, kakšen bo izid volitev. Rev. Smodej, poslanec SLS. je imel nedeljo pred volitvami samo mal shodek pri Teglu, katerega se je udeležilo kakih 40 mož. To je bila vsa agitacija od strani duhovščine. Tudi katoliško-zavedni možje niso ničesar storili. In to je bilo pa ravno zanimivo. . (Dalj Torek, 22. novembra 1927 j Tt«^ nedeljski totaris. | TEDENSKI KOLEDAR. 1. adventna. — Znam. ob koncu sveta. Luk. 21. 27 Nedelja — Virgilij. 28 Ponedeljek — Leonard iz Port. 29 Torek — Saturnin. 30 Sreda — Andrej, apostol. 1 Četrtek — Edmund in tov. 2 Petek — Bibiana, dev. in muc. 3 Sobota — Frančišek Ksav., spozn. -o- lev. J. C. Smoley: PRVA ADVENTNA NEDELJA. Noč je minula, dan se je približal. — Rim, 13, 12. Danes pričenjamo novo cerkveno leto — pričenjamo nov iddelek zemeljskega potovanja našega kratkega življenja. In erkveno leto je varna pot, ki nas pelje k konečnemu cilju, k lašemu Bogu, cerkveno leto nam kaže pravo pot, cerkveno leto e ustanova božja. Cerkveno leto je božja ustanova, in je potreba človeške arave. Praznike, slavnostne dneve nahajamo pri vseh naro-ih, tudi pri poganih. Ce je ukazal Bog, da so se v Starem Za-onu slavile in obhajale predpodobe, je toliko bolj volja božja, a slavnostno obhajamo glavne dogodke našega odrešenja. To oljo božjo je proglasil Kristus Gospod sam, ko je rekel apo-lolom pri poslednji večerji: "To storite v Moj spomin." Za-i je sv. Cerkev takoj od svojega pričetka slavnostno prazno-ala tekom leta glavne dogodke iz Gospodovega življenja. Zakaj nam pa Cerkev predočuje v cerkvenem letu življe-je Gospodovo? Življenje Izveličarja je idejal človeštva. On l' pot, resnica in življenje. On kliče nam vsem: "Učite se od lene, pa bote našli pokoj svojim dušam." Duhovno solnce — lospodovo življenje — se nam kaže stopinjo za stopinjo, raz-lada se nam in priporoča, da bi ga posnemali. Tako spozna-anje Gospodovega življenja je kakor šola, v katero hodimo .■kom cerkvenega leta. Moderni francoski filozof, Avgust Comte, je hotel dati sakemu dnevu v letu nekak višji pomen, posvetiti ga kaki išji misli, zato je predlagal, da naj bi se sestavil seznam Od-čnih mož in dobrotnikov ljudstva in da naj bi se dnevno živ-ienjepis dotičnega mladini prebral. To dela katoliška Cerkev ti od pradavnih Časov. V veličastno podobo Kristusovega živ-ienja so vloženi spominski dnevi Matere Božje, spominski nevi svetnikov, angelov, mučenikov, spoznavalcev, cerkvenih cenikov, svetih devic in vdov, tako da je cerkveno leto glede /oje krasote podobne veličastnemu zvezdnatemu nebu. In aši predniki so razumevali cerkveno leto. Minevalo jim je erkveno leto v v svoji lepoti, poznali so le delo, ki se jim je onavljalo dan za dnevom, toda vsaki dan jim je podajal nove, višinam povzdigujoče misli. Da, v cerkvenem letu nam ka-e Gospod svoja pota, o svojih praznikih nas uči hoditi po nje-ovih stezah — kako moramo živeti, kako Boga iskati, da ga umo na veke našli. Amen. Raznoterost ft! žfiteAVft ZA RAKA? Neki newyorski človekoljub je ponudil $50,000 za ozdravljenje raka, neki drugi tudi $50,000 tistemu, ki bi iznašel uspešno sredstvo, ki bi to bolezen preprečilo. Petnajst sto tozadevnih poizkusov se je izkazalo neuspešnih. Omenjena vsota še vedno čaka iznajdite-lja, ki bi bil v stanu predložiti dokaze, da je iznašel sredstvo, za katero se ponuja tako visoka vsota. -o- ZAMENJANO DETE. Neka ženska, o kateri pa poročilo ne pove, kako se piše, pripoveduje sledeče: "Bila sem v bolnišnici, kjer sem porodila dete. Neko jutro prinese strežnica k meni otroka, kako pa se začudim, ko sem spoznala, ko sem ga začela dojiti, da ni moje. Pokličem strežnico, katera mi je zatrjevala, da je' dete moje. Ker pa sem prej-j šnji dan jaz mojemu detetu dala novo oblačilo,sem strežni- ' ci dokazala,da ni moje. Po dol- | gem iskanju je strežnica našla ; moje dete in mater deteta, ka-' terega je prinesla k meni. Moje dete je že neka druga ženska dojila, ne vedoč, da ni njeno, l -o- STRIC SAM V VLOGI SV. MIKLAVŽA. Morton Susskind, star 10 let,, iz Philadelphije, sedaj gotovo verjame, da je Stricu Sa-mu vse na svetu mogoče. Pisal je pismo v Washington, naslovljeno na ime Strica Sama. V pismu je prosil strička, naj. mu pošlje malega psička, ki ne grize, ker bi se rad z njim igral. Po naključju je prišlo pismo s prošnjo v roke Han-ford McNiderju, pomožnemu vojnemu tajniku, ki ima sam tudi malega sinčka, kateremu ne odreče nobene prošnje. Par dni pozneje je McNider poslal RED V ŽELODCU ZNAČI ^ DOLGO ŽIVLJENJE. Trinerjevo Grenko Vino bo v kratkem obhajalo 38-letnico svoje znamenite službe. Ta želodčna tonika oživ-1 juje in krepi ves životni sistem. Dvi-Ka kvaliteto zdravja, ki producira nepremagljivo trajnost in dolgo življenje. "Chicago. 111. 1. novembra 1927. Danes, na moj 80-ti rojstni dan z zadovoljstvom naglašam, da je Trinerjevo Grenko Vino moj edini lek. Mrs. Anna Vojan."' V vseh drogerijah ali pri Joseph Triner Company, Chicago, 111. Vrednostni kupon dobite z vsakim zavitkom. Za prehlad in kašelj poskusite Trinerjcv Cough Sedative in Trinerjevo Cold Tablets. (Adv. 4) Zdravniške recepte izvršuje točno. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere« Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1788 W. 21st Street ta Wood, Chicago, 111. Cene zmerne«-Izvrstni sladoled, mize za goste VINKO ARB AN AS Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, 111. Twice m pogrebe, Šopke za neve* ste in vsa v to stroko spadajoč* dela isvriujem točno po naročilo. Dostav-li*m ha dom. ' "i 1 PREVOZ - DRVA - KOLN ' ■ tff ^^^^^cBB S' 4 _ JBIOMB M miT si M ikfefil _____i____ i, Ll, 7r i~fm rcs&ia n praoog — arvu m prsve- Mftc poh&tvm ob časa ssHtvs. m limn«. Jrosnats | TMni Roossvdt K2L CDUIS STRITAR ilifrffrftfeiii* BttiJfr, m ^2iii>tiiiiiiiK2siiTii!i!iticaiiiii]iiiiiic3iiiiifiitiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiii]iiuira>iiiiiiiiiiicsiiitHifriifC2iifiiitiifttcjiaiijiiiiiiiC2iiiiiriiiittrsii[iiiiiiiiic=^> ! Važno f I 1 Ako imate druge vknjižbe (2nd Mortgages), bonde 1 | ali delnice, mi jih vzamemo v račun za zemljo, ki je v 1 | najboljšem kraju v mestu. .. »1 Pošljite spodnji kupon. i r--^ S | MR. P. PERICH, | | Room 312 — 208 W. Washington St., Chicago, 111. i . ..... 3 Dragi gospod: I'rosim pošljite mi brezobvezno natančne po- =§ š datke in pojasnila glede vaših zemljišč. Ime ................................................................................................................ g S K Naslov ....................................................................................................... p B • 5 | Mesto ....................................................................................................... I 1 V-J g Ameriška največja kupčija! | 26. komadov srebrnega namiznega orodja obstoječ s 6 nožev, 6 viHc, I 6 namiznih žlic, 6 malih fliEk, žlica za sladkor In nož za maslo. Polijemo za predplačilo v vsak kraj Združenih držav za svoto $4.ŽS. C Izpolnite in izrežite spodnji kupon in ga pošljite nam s potrebno svoto: | EICHHOLZER & CO.. Inc. Forest City, Pa. Cenjeni: — Prosim pošljite mi sestav namiznega orodja, z*- kar prilagam svoto $.----- I Nan j c _ , __________. .,. .„,. Adresa---------------------- City & State___________________ , EICHHOLZER & CO. Inc. 3Q3ESX CiTVi majorja J. M. Thompsona k Mortdiiu s psičkom, na lepi vrvici. Ka je deček žagtedal ma-jora s psičkom, sfe je neizrečeno razveselil. Thompson pravi, da je bilo vredno milijon dolarjev videti obraz obdarova-nega dečka, kajti v osebi ma-jora je videl pravega Strica Sama, le to se je deček čudil, ker ni imel dolge sive brade, kakršnega slikajo. -o- NI HOTELA BITI NEVESTA POGLAVARJA FIJI OTOKA. Viola Cooper, iz San Jose,| Calif., se je nedavno podala z jahto proti New Hebrides in J Fiji otoku. Poglavar Fiji otoka, ko je uzrl Amerikanko, jo je vzljubi namah in padel pred njo na kolena ter ji ponudil ves otok kot poročno darilo, če ga vzame za moža. V zameno bi ona njemu morala preskrbeti evropsko obleko, in seveda tudi visok klobuk — cilinder.1 Poglavarjevo prigovarjanje in , skušnjava po bogastvu ni ganilo ponosne Američanke in Miss Cooper je prijadrala nazaj v svojo domovino, kjer bo dobila moža — če bo hotela, ki bo že imel evropsko obleko in cilinder, čeprav ne otoka. -o- DYAKRAT REŠENA SMRTI. Pred dvanajstimi leti je Mrs. Gertrude Berndt, Chicago, bila rešena, ko se je Eastland, v katerem so bili izletniki, prekucnil in je več sto oseb prišlo ob življenje. Mrs. Berndt je bila tudi na usodepolnem izletniškem parniku Favorite, katerega je zadela nesreča v mi-chiganskem jezeru. Ona se je tudi topot rešila, a štiri njeni otroci so utonili. Ko je z otroki in soprogom stopila na Favorite, je takoj svojemu možu rekla, da ji parnik ne dopade, ker se nagiba preveč na eno stran. Kmalu nato še je nagnil popolnoma in veliko število oseb je utonilo- MGfcfc VIDETI VSEGA. Ona — "John, kaj ti gledaš to dekle, ki nosi krilo, katero ji sega nad kolena in rdeči klobuk na glavi?" On — "Kaj, ali ima rudeči klobuk na glavi, nisem videl." -o-- KOLIKO PENIJEV ZA ENO TONG? Federal Reserve banka v New Yorku ima v rokah vsak dan do 35 ton novčanic, zlata, srebra in bakra. Najprvo pridejo na vrsto kvodri, potem nikelni in dajmi. NovČanice i-majo hranjene v vrečah, da je lažje za hraniti tako veliko množino denarja. Vreča, v kateri je 4000 dajmov, tehta 53 funtov. 1000 kvodrov tudi tehta 53 funtov, za eno tono je treba 300,000 penijev. -o- MILUON NA DAN. Prvo polovico t. 1. je General Motor kompanija zaslužila nad 129 in pol milijonov dolarjev. To je svetovni rekord. Omenjena kompanija je ena izmed prvih v avtomobilski industriji na svetu. U. S. Steel kompanija je zaslužiia leta 1916, to je bilo med svetovno vojno, $293,009,615. Ce bo druga polovica t. 1. tudi tako uspešna za General Motor kompanijo, bo celoletni zaslužek znašal nad 258 miljonov dolarjev. General Motor kompanija je edina v avtomobilski industriji, ki lahko konkurira Fordu. -o- KAKO AVTOMOBILI IZGUBLJAJO NA VREDNOSTI. Vsak nov avtomobil, čigar cena je bila $1,000, je po trimesečni vporabi vreden le še $700; po enem letu pa samo $580 in če preživi tri leta, ni vreden več kot $270. -o- NA VSEM SVETU JE registriranih 24,589,249 avtomobilov, kakor poročajo iz u- rada trgovinskega departmen-ta v Washingtonu. Izmed teh jih je 95 odstotkov ameriškega izdelka. Ko pa gre za kakšne novosti pri avtomobilski industriji, so pa prvi Evropejci. Eha takih novosti je te dni iz-vala veliko pozornost v Londonu, na razstavi motornih vozil. Je baby avto, s katerim se lahko vozi od deset do dvanajst milj na uro. Pri tozadevni demonstraciji na razstavi ga je šorifal neki osemletni dečko. Ni pa verjetno, da bi ameriški starši zaupali svojim otrokom voziti se po naših cestah, kjer je vedno vse polno !avtomobilov in neprevidnih ali Iahkomišljenih avtomobjlistov. -o- VSAK DAN ENO JAJCE SKOZI 235 DNI je znesla kokoš, ki nosi število 236 na farmi Mrs. Serenalo v Canon City, Colo. Do 14. oktobra skozi 235 dni je vsak dan gospodinja našla v njenem gnezdu jajce — a naslednji dan, je pa bilo gnezdo prazno J Čas je že bil, da se je odpočila, saj je dosegla svetovni rekord. -o- SREČA GA JE ISKALA, A SE JI JE IZOGNIL. Conan Doyle pripoveduje, da je pred leti z nekim mladini igralcem, ki je zaslužil $10 na teden, imel zgovorjeno, da si bosta vse življenje delila eden z drugim kar bo kateri zaslužil. Doyle se je skujal, zakar pa se sedaj kesa, kajti tovariš, s katerim sta se dogovorila, da bosta delila slabo in dobro e-den z drugim, ni bil nihče drugi, kakor Charlie Chaplin, znameniti filmski igralec. I V NAJEM SE ODDA pošteni slovenski družini hiša s šestimi sobami, elektrika, kopalnica, zaprti porch in vse druge udobnosti. — Vprašajte na : 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111. ! ■ ■ IZ PRIMORJA. Združene občine. Notranji minister je odredil, da se združijo občine Tomaj in Avber v eno občino s sedežem v Tomaju; nadalje se spojita občini Zagorje in Knežak, ki bo središče nove občine. -o- Odlikovanje raznarodovalne • akcije med Slovenci. Na zadnjem kongresu "Dante Alighieri", društva za širjenje italijanske kulture, je bilo sklenjeno, da se izroči tržaški sekciji srebrna svetinja v znak priznanja za uspešno delovanje. Tržaška sekcija društva "Dante Alighieri" vodi znano društvo "Lega Nazionale", ki vzdržuje 72 otroških vrtcev po vsem Primorskem, v katerih se potujčuje slovenska mladina. Senator Pitacco, bivši tržaški župan, ki je obenem predsednik društva "Lega Nazionale", je po nalogu kongresa izročil 'svetinjo tržaškemu odboru. I -- I Strah pred črno srajco. Sporazumno s fašistovskim tajnikom je občinski tajnik v Klancu sklical nabornike iz cele občine na sestanek. Fantje so prišli. Fašistovski tajnik g. Chiurco je fantom razložil, kako velikih ugodnosti bodo deležni, ako se udeležijo predvo-jaških vaj. Povedal je mladeničem, da bodo dobili tudi puško ; med vajami pa bodo moral nositi fašistovsko čepico in črno srajco. Ko je tajnik omenil črno srajco, je eden izmed fantov šepnil drugemu dokaj glasno: Rajše kakor oblečeni črno srajco, bom služil pri vojakih tudi 30 let. Tajnik je tedaj planil proti mladeniču in ga pričel klofutati; nazadnje ga je vrgel na cesto. Med tem so jo pobrisali domov tudi o-stali fantje. Tako je žalostno končal poskus tajnika Chiur-ca, da bi ujel slovenske fante fna svoje limanice. Camel Cigareta, ki si je potom dobrote pridobila prvo mesto. Največje odobrenja, ki ga je dobila kaka cigareta, je dejstvo, da vladne statistike dokazujejo, da se Camels pokadi več kot kdaj prej. Odobrerije številnih, ne nekaterih. jn^Att^ ^ JEf Če bi bile vse cigarete tako dobre kot to J C a mrl bi ne slišali ničesar o posebnih zdravljenjih, && M- Me cigarete dobre zd Al^e^L iM^V grlo. Kič ne more nadomestiti izbranega e <«>7. * * MMM fotea Compur. VtotOB-SalOD, S. C. _ Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 22. novembra 1927. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz prevel Dr, Rudolf Mol«. ''Sedaj pa, stražmojster, z menoj!" je krik-nil Kmitic. In tak, kakršen je bil, le v hlačah in s srajco, odpeto na prsih, je stopil iz veže, Soroka pa je šel za njim, odpirajoč široko oči iz začudenja ; tako sta dospela do vodnjaka sredi gostilniškega dvorišča. Tu je Kmitic obstal, pokazal na vedro, viseče pri vodnjaku, in rekel: "Li j mi vode na glavo!" Stražmojster je vedel iz izkušenosti, kako nevarno bi bilo vprašati dvakrat po povelju. Zgrabil je torej drog in potopil vedro v vodo, potem ga je naglo potegnil, zgrabil z roko ter pljusnil zajeto vodo na gospoda Andreja. Ta pa je začel prekati in prhati, si gladil z rokami mokre lase, potem pa je zakričal : "Še!" Soroka je ponovil polivanje enkrat, dvakrat in pljuskal vodo z vso silo, kakor bi hotel pogasiti ogenj. "Dovolj!" je rekel naposled Kmitic. "Pojdi z menoj, pomagal mi boš pri oblačenju!" In oba sta šla v gostilno. Na vratih sta srečala oba moža. ki sta imela oditi s tovornimi konji. "Skozi mesto poi asi, za mestom v skok !" je ponovil za njima Kmitic. Pol ure pozneje se je zopet pokazal, po-polnoma preoblečen za na pot; imel je visoke škornje iz telečje kože in losov kaftan, prepasan z usnjatim pasom, za katerim je bil zal a k njen samokres. Vojaki so tudi opazili, da mu jo gledal izpod kaftana rob oklepa iz žice, kakor bi se pripravljal na bitko. Sabljo je imel tudi pripeto vi oko, da bi jo laže zgrabil za ročaj; obličje je imel precej mirno, vendar strogo in grozno. Pojledal je na vojake, če so gotovi in dobro o! (»roženi, sedel na konja, stisnil gospodarju cekin in odjezdil iz gostilne. Soroka je jezdil pri njem, trije drugi za njim z rezervnim konjem. V kratkem so bili na trgu, napolnjenim z Bog. lavovimi vojaki. i\Ie(t njimi je vladalo živah.: gibanje, ker najbrž prišla povelja, da se pripravijo na pot. Jezdeci so natezali podproge in obrzda-vali konje, pešci so zbirali muškete, postavljen«- v vrstah pred hišami, v vozove so vprega 1 i konje. Kmitic se jo zbudil, kakor bi bil zamišljen. "Poslušaj, stari," je rekel Soroki, "vsekakor drži cesta od starostnega doma dalje in se iii treba vračati črez trg?" "Kam pojdemo, gospod polkovnik?" "Proti Denbovi!" "Torej moramo bas pri dvoru kreniti s trga. Trg ostane za nami." "Dobro!" je rekel Kmitic. < rez hip je zamrmral polglasno pri sebi: "Ki, če bi onile tam še živeli! Premalo ljudi za tako podjetje, premalo!" V tem r-o • -išli črez trg ter se začeli obračati p . arostinemu domu, ki je ležal za poldrugo stajo dalje nad cesto. Vojaki so obstali, on pa se je obrnil k njim. "Stoj !" je rekel naglo Kmitic. "Ali ste pripravljeni na smrt?" je vprašal kratko. "Pripravljeni!" so odgovorili v zboru or-šanski pretepači. "Lezli smo Hovanskemu v žrelo, a nas ni požrl. . . Ali se spominjate?" "Spominjamo se!" "Danes se je treba lotiti velikih stvari. . . Če se nam posreči, napravi naš milostni kralj iz vas gospode. . . Jaz sem vam porok za to... Ce ne, pojdete na kol!" "Čemu bi so ne posrečilo?" je rekel Scro-ka, čigar oči so se začele bliskati kakor pri starem volku. "Posreči se!" so ponovili ostali trije: Bi-lous, Zavratinski in Lubienec. * "Moramo pograbiti kneza nadkonjarja!" je rekel Kmitic. In obmolknil je, hoteč opazovati vtis, ki ga napravi na vojake ta blazna misel. A oni so tudi obmolknili in gledali nanj kakor na mavrico, brki so se jim tresli in le obrazi so postali grozni in roparski. "Kol je blizu, nagrada daleč!" je rekel Kmitic. "Premalo nas je!" je zamrmral Zavratinski. "Torej še slabše negf> s Ilovanskim!" je pripomnil Lubienec. "Vojaki so vsi na trgu, na dvorišču sam-> straža in okoli dve sto dvorjanov," je rekel Kmitic, "ki ničesar nc Slutijo, saj še sabelj nimajo ob boku." "Vaša milost stavi svojo glavo, čemu naj ne stavimo mi naših?" je odgovoril Soroka. "Poslušajte!" je rekel Kmitic. "Če ga ne vlovimo z zvijačo, \edaj ga sploh ne ujamemo. . . Poslušajte! Jaz pojdem v sobe in pridem črez nekaj časa s knezom. . . Če sede knez na mojega konja, tedaj sedem jaz na drugega in pojdem. . . Ko bomo oddaljeni kakih poldrugsto korakov, tedaj ga dva zgrabita pod pazduho in v skok, kar imajo konji ■*ape!" "Po povelju!" je rekel Soroka. "Če pa ne prideva ven," je govoril dalje Kmitic, "in zaslišite strel v sobi, tedaj izstrelite iz samokresov na stražo in mi podajte konja, čim le pridrvim izza vrat. "Tako se bo tudi zgodilo!" je rekel Soroka. "Naprej!" je zapovedal Kmitic. Oddirjali so in črez četrt ure so stali pred vrati starostinega dvora. Pri vratih je stalo kakor po navadi šest suličarjev, štirje pa so bili v veži. Po dvorišču se je kretalo pri kočiji nekaj hlevarjev in predjezdecev, katere je nadzoroval neki vrl dvorjan tujezemec, kakor se je moglo spoznati po krogu in vla-sulji. Dalje poleg kolarne so vpregali še dve kočiji, dva orjaška pajuka sta nosila vanje blazine in kovčege. Te je nadzoroval človek, popolnoma črno oblečen, po obrazu je bilo soditi, da je zdravnik ali astrolog. Kmitic se je priglasil, kakor prej, pri službujočem oficirju, ki se je črez hip vrnil in ga pozval h knezu. "Kako je kaj, gospod vitez?" je dejal veselo knez. "Tako si me naglo zapustil, da sem mislil, da je nastal v tvoji duši po mojih besedah dvom, in te nisem več pričakoval." "Kako bi se naj ne bil poslovil od tebe?" je rekel Kmitic. "No! Saj sem si takoj mislil, da je knez vojvoda že vedel, koga je poslal z zaupno nalogo. Tudi jaz porabim priliko, da ti dam nekoliko listov do različnih znamenitih oseb in na samega kralja švedskega. Toda čemu si tako oborožen, kakor bi šel v boj ?" Priporočam se slovenskim družinam v Jolietu, 111. za naročila domačega peciva (cakes), bodisi lepo okinčanega, za svatbe ali godove, rojstne dneve (birthday cakes) z napisom, kakor kdo želi. Pecivo za vsakovrstne prilike. Boljšega ne dobite nikjer. Priporočam se tudi za naročila veseličnim odborom. Poskusite, ne bo vam žal! MISS MARY PAPESH 1602 No. Hickory St., Joliet, 111. Phone 1361 J. ^OOOOOOOOOOO<>WOOOOOOOOOOO<>OO<>O 3>| PISANO POLJE \2> 00CKK)00<>aO0. — Vrnemo denar, ce ne boste s pošiljal\o zadovoljni* NE POŠILJAJTE DENARJA NAPREJ, samo izrežite ta o^lns in priložite 50 centov za pošme strosKe. za jiisliec $.:.?).-, boste plačali ko jih prejmete. za posine GRAND NOVELTY COMPANY 1723 N KKPZIr AVENUE DEPT. 817 CHICAGO, ILLINOIS A. K. (Skoplje) : KAKO ŽIVI MAKEDONSKO LJUDSJVO. (Dalje.) Ljudstvo. V Makedoniji ne bivajo samo Slovani, (ki jih po novejših izsledkih štejemo k Srbom), marveč tudi drugi narodi ali plemena. Nekatere vasi so mešane, druge so čisto slovanske. Vmes bivajo Turki, Cincari in Albanci. Cincari ali Vlahi so ostanek, nekdanjih bizantskih kolonij na Balkanu. Bavijo se zlasti s trgovino. Pri domačinih niso nič kaj dobro zapisani. Cinca-rov pa ne zamenjujmo z Vlahi, ki se imenujejo Kucovlahi. Le-ti žive na stopnji pastirskih plemen. Pasejo svoje številne črede po planinah Kajmakča-lana in po okoliških ravnicah. To pleme nima nikjer stalnega bivališča. S sabo vozijo svoje šotore, družino in imetje. Naselijo se tam, kjer jim dopuščajo vremenske razmere: čez poletje so navadno v gorah, pozimi pa se drže ravnin. Turške vasi so turške zgolj po veri prebivalcev. Mnogo vasi je. kjer nihče ne ume turškega jezika, celo duhovniki ne. Pravi Turki so se naseljevali po mestih ; na kmetih so živeli in še žive skoraj sami pomohamedanjeni Slovani. I-majo isti jezik in iste običaje kakor makedonski Slovani. V okolici Struge sta dve vasi. ki sta šele pred dobrimi osemdesetimi leti prestopili v m osli m-sko vero. Kljub raznim veram pa je vsem skupna vera v vraže. Čarovnik je tako pri pravoslavnih kakor pri mohamedancih velika, z nadnaravnimi lastnostmi obdarjena osobnost. Vede-ževalko srečuješ na vsakem oglu. Kristjani in Allahovi verniki se enako boje zlih duhov ter se skušajo prikupiti dobrim. Razen pravoslavnih in muslimanov so v mestih — I' zlasti v Bitolju in v Skopi ju — znatne kolonije španskih Zidov. Ulice malih in srednjih mest v Makedoniji: Struge, Ohrida in Bitolja so ozke, tlakovane z okroglim glavičastim kame-njemi Hiše so večnadstropne, zidane večinoma za turške po trebe. Okna so številna in viso ka; pri muslimanskem prebi valstvu so zamrežena in dobre zavarovana z železnimi drogi. Povdariti je treba, da s( vse hiše na znotraj zelo snažne zlasti pri krščanskem prebivalstvu ; pod in hodniki so pokriti z domačimi preprogami. Kuhajo večinoma pri ognjišču; posoda je bakrena in lončena. Domačini imajo navado, da sezujejo čevlje (nanule), kadar vstopijo v hišo, da se ne bi umazal pod in nosil prah v sobe. Ker pa je kanalizaciia slaba in ker nedostaje dobre pitne vode, se zlasti v poletnem času pojavljajo razne nalezljive bolezni: trebušni legar, črevesne bolezni, griža in druge, v zimi pa škrlatinka in influen-ca. Razen teh razsaja po vsej Makedoniji malarija v faznih oblikah, okoli Črne reke pa tudi tzv. "papatočijeva vročica''. Po skrbnem prizadevanju ministrstva za narodno zdravje so jeli takoj po 1. 1920 zidati bakteriološke, malarične in podobne postaje, ki se trudijo, da bi dvignile žalostno zdravstveno stanje makedonskega ljudstva. Tu dobivajo bolniki zastonj zdravila. Staniče prirejajo predavanja o higijeni in o raznih zdravstvenih vprašanjih. Sploh se skuša povzdigniti kulturna višina ljudstva, kar pa gre trudoma in počasi. Pravi uspehi se utegnejo pojaviti šele po desetletjih smotre-nega dela. Splošen položaj makedonske žene. Makedonka je kot žena predvsem podložna možu. Kot mator io visoko spoštujejo in ljubijo. Pri gospodinjskih o-pravilih je pridna, delavna, čista in vztrajna, kreposti, ki na splošno odlikujejo Makedon-ke. Mimo hišnih opravil izvršuje žena tudi poljska dela. V družini je razen možu podrejena tudi tastu in tašči. V makedonski hiši imata namreč oče in mati ali tast in tašča Ido svoje smrti absolutno bese-|do. Vsi morajo tasta ubogati i in izvršiti njegove ukaze. Oče 'ali tast vodi vse izdatke, kupuje in prodaja, le počasi, ped za ped j o. odstopa sinu svojo ob-ilast. Ce je tašča dobra, se sina-jhi ne godi slabo: upelje jo v gospodinjske razmere v hiši, dovoli ji, da mesi kruh in podobno. kar je v makedonski hiši pomemben znak zaupanja. V manj ugodnih razmerah pa je mlada žona prava sužnja. Dol zna je samo delati, roditi in negovati otroke in vse ubogati, j pravice in prostosti pa nima. ' Kakor hitro zaide solnce, ne \ v I sme več saina iz hiše: mora jo 'spremljati mož ali brat. Čo le i enkrat prekrši to zapoved, ima za vse življenje dovolj sramote. Samo ob sebi se ume, da je tudi možu popolna sužnja. Kadar odide mož v mesto, ga mora žena pričakovati s svetiljko v roki in ga lepo pozdraviti. Mora mu sezuti čevlje, umiti noge, postreči z večerjo in pri-^ praviti ležišče. Preprosta žena J vedno imenuje moža: gospo-_! dar. Celo v mestih se ta polo-5 žaj makedonske žene bistveno ' ni izpremenil. Žena se sicer oblači po modi, vendar je odnos med njo in možem isti kot na kmetih. Phone: CANAL 5903 JOSEPH PAVLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja, krste in pogrebe, — Na razpolago vsem noč in dan. PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti Posluje že 34. leto. V tej dobi je dosedaj izpla-6ala raznih podpor v znesku $3,000,000.00 TA JEDNOTA JE SOLVENTNA, IN SICER V AKTIVNEM ODDELKU 100.61%, V MLAD. ODDELKU 140.26%. Njeno premoženje znaša $1,700,000.00. Članstva v obeh oddelkih šteje nad 31,000. Ima 179 kraj ovnih društev sirom države. Glede pojasnila za pria&ji vprašajte kakega uradnika (co) našega krajevnega druitva. — Glede ustanovitve novega druitva (8 članov zadostuje) pf-Hte ba glavnega tajnika: Jo*. Zalarja, 1004 N. Chicago 0L, Joliet, IIL Nagrada za ustanovitev znala $20.00. V MLADINSKI ODDIH!!:: SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA. KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI I PREJELI SMO DRUŽINSKO PRATIKO ZA LETO 1928. Letošnja pratika je zopet prav zanimiva, brez katere gotovo ne bo zopet nobena slovenska hiša v Ameriki. Naročite jo dokler je v zalogi. Stane 25c. komad. Naroča se pri Knjigarni "Ameri-kanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. F==»n VSEM DEKLETOM MORA BITI ZNANO TO. "MAJVAŽNEJŠE za x 'zdravje je, da se varujemo zaprtja. — Primerne vaje in navadna hrana je proti zaprtju. Če pa že je potreba poslužiti se odvajalnega sredstva, je najbolje, ra rabite nujol, ker popolnoma nič ne škoduje. Zlasti dekletom se nujol priporoča. Vzemite eno žličko nujola vsaki večer, predno ležete k počitku." Nujol lahko jemljete vedno, neglede na to, kako se počutite. Vsaka žena ga mora imeti doma eno steklenico. DUH OČETA JI JE POKAZAL j ZAKLAD. Mrs. Ruth Lagerman, tako se glasi poročilo iz Saline, Kan., je znana špiritistinja. Duh njenega "očeta ji je pokazal prostor, kamor je Kasper Burghart zakopal denar. Kopali so 16 čevljev globoko v zemljo in našli tam $1,200 za- kopanih. Znano pa je bile pred smrtjo Burgharta, da jc na skrivnem zakopal $4,000 Sedaj se pa dediči Burghartf potegujejo še za ostali zaklad za katerega trdijo, da ga j« odnesla, špiritistinja sama. 2 zadevo se bavi sodišče. —o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA. Pristopajte TISKARNA ^^ I | AMERIKANSKI /\ I SLOVENEC jf m \ I IZVRŠUJEMO 8 DOBRO ^gfl^ točno in po najnižjih cenah vsa v E|| delo, postrežbo iJ^ tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti ^Kf se priporočamo slavnim druitvam za tiskanje in nizko ceno vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, J^k dobite >ri nas! ^H^^ obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz jQ^^r --slovenščine na angleško in obratno. joSBE Pišite nam po cene Nobeno naročilo preveliko, nobeno K predno oddate premalo. V^l1 M naročilo drugam! ^^ K AMERIKANSKI SLOUENEC ^^^ j/F I 1849 West 22nd Street, | || CHICAGO, ILL. 1