Poštnina platana v gotovini Cena Din 1"- Štcv. 115. V Ljubljani, sobota SO. maja 1939. Lato IV Na slavnostni seji kanadskega parlamenta v Ottawi Angleški kralj govori o mirovnem pomenu svojega obiska v Ameriki Ottava, 20. maja. o. Obe kanadski zbornici sta Včeraj imeli v poslopju parlamenta slavnostno sejo »a čast angleški kraljevi dvojici. Seje sta se udeležila tudi angleška suverena. Med navdušenimi manifestacijami je angleški vladar imel kratek nagovor, v katerem je dejal med drugimi: Nobena prireditev ne more popolneje izražati svobodne zveze narodov v angleški državni skupnosti, kakor more to izražati ta seja. Kar je dejal pokojni kralj _ Jurij ob srebrnem jubileju svojega vladanja, velja tudi zdaj: Enotnost in edinost angleškega cesarstva ne dobiva več izraza v nadvladi častitljivega westminstrskega parlamenta, marveč v Povračilna nogometna tekma med Jugoslavijo in Angliio - 1940 v Londonu Belgrad, 20. maja. m. Na zahtevo zastopnikov Angleške nogometne zveze so se začela pogajanja z zastopniki jugoslovanske nogometne zveze za re-vanžno nogometno tekmo med Jugoslavijo in Anglijo v Londonu. Pogajanja so se tudi že uspešno končala ter bo ta tekma odigrana v jeseni 1940 v Londonu. Z zmago jugoslovanskega moštva nad Angleži v nedeljo v Belgradu se le vedno bavi vse svetovno časopisje ter 6i na vse mogoče načine razlaga poraz najboljšega nogometnega moštva na svetu Tako med drugim angleški časopisi soglasno hvalijo jugoslovansko moštvo, ki je v nedeljo nastopilo proti Angležem ter poudarjajo, da nihče ne more izpodbijati zmage Jugoslovanov. »Daily Express< med drugim piše, da je angleško moštvo v nedeljo v Belgradu izgubilo zaradi vročine, trdega terena ter zaradi tega, ker je proti njemu nastopilo boljše moštvo. Francoski časopisi pa poudarjajo, da je An-glele premagala požrtvovalnost in srčnost jugoslovanskih igralcev. Italijanski časopisi so tudi presenečeni nad porazom angleškega moštva v Belgradu, pa poudarjajo, da 60 pri nedeljski tekmi z Jugoslavijo »mojstri nogometa dobili svoj nauke Nedeljsko zmago nagega moštva si na svoj način razlaga tudi ostalo svetovno časopisje tef predvsem hvali požrtvovalnost Jugoslovanov. Anglifa izpodbija nemški gospodarski vpliv v Romuniji London, 20. maja. Angleški listi razpravljajo o pomenu an-gleško-romunske pogodbe, sklenjene pred slabimi 14 dnevi in navajajo vse gospodarske in politične prednosti, ki jib bo ta pogodba rodila za Anglijo. Če je ob podpisu trgovske pogodbe med Romunijo in Nemčijo svet menil, da gre Romunija nasproti nemški gospodarski kolonizaciji in da ee bo V kratkem docela vključila v nemško gospodarsko bmočje, ga mora vsebina angleško romunske pogodbe prepričati, da temu ni tako. Nekaj tednov napora in gospodarski ter politični pejožaj se je za Romunijo temeljito spremenil. Pogodba med Nemčijo in Romunijo bi bila pomembna in celo nevarna samo tedaj, če bi se Anglija in Francija za Romunijo ne zanimali. Potem bi ta pogodba res vsebovala pogoje za gospodarsko osvojitev Romunije. Toda Francija in Anglija sta odgovorili na nemška prizadevanja. Isti dan, ko je Anglija razglasila sklep vojaške zveze s Turčijo, je naznanila tudi novo trgovsko pogodbo z Romunijo, Najvažnejši odstavki v tej pogodbi so: 1. Angleška vlada prevzame poroštvo za posojilo pet milijonov funtov šterlingov, ki ga bodo dale Romuniji angleške banke. 2. Anglija bo kupila 200.000 ton romunskega žita iz letošnje žetve po trenutnih cenah na svetovnem tržišču. 3. Petrolejske družbe, pri katerih so Angleži bistveno udeleženi, bodo v Romuniji vživale največje ugodnosti od vseh tujih držav. Te ugodnosti bodo veljale glede dovoljen) za raziskavanje tal, glede koncesij in glede izkoriščanja petrolejskih vrelcev. Če bi katera draga država dobila enake ugodnosti, se bodo ugodnosti za angleške družbe same po sebi povečale. 4. Razmerje med angleškim funtom in med romunskim lejem bo vedno urejeno tako, da ne bo moglo priti do kake negotovosti in tako da bo to razmerje »predstavljalo vabo za romunske izvoznike, ne da bi se cena blagu v Romuniji sami preveč zvišala,« kakor pravi pogodba. Ti zadnji dve določili sia najvažnejši, ker najmočneje izpodbijata ugodnosti, katere je dobila v nedavni pogodbi Nemčija. Člen 3 onemogoča, da bi Nemci dobili izključno pravico do vseh novih petrolejskih vrelcev in koncesij, člen 4. pa omogoča Romuniji v vsakem položaju velik izvoz v Anglijo, da ne bo navezana samo na nemško tržišče, naj bo položaj na svetovnem denarnem trgu tak ali tak. Zaradi tega tudi ne bo mogla Nemčija Romunije gospodarsko vezati s kakršnimi koli plačilnimi in denarnimi kombinacijami. Po mnenju angleškega tiska sta Anglija in Francija z zadnjimi političnimi in gospodarskimi ukrepi vpliv Nemčije na Balkanu občutno zavrli. prostem sožitju narodov, ki priznavajo skupno načelo o načinu vladanja in skupno zvestobo vzorom miru, svobode, sodelovanja in zvestobe do angleške krone. Obisk kralja in kraljice y Kanadi bo kanadskemu ljudstvu še zlasti oživil to vero. Obisk kraljeve dvojice ▼ Združenih državah bo pomagal obdržati nadvse prijateljske odnošaje, ki družijo angleško skupnost z Zedinjenimi državami Ta obisk bo — kakor nedavni obisk kralja in kraljice v Franciji — dokaz, da hoče vladar vedno in ob vsald priliki dati izraza zahtevam svojih ljudstev, ki žele tesnejšega prijateljstva in boljših odnošajev ne samo z narodi, ki žive v isti državni skupnosti, marveč z vsemi narodi in z vsemi plemeni na svetu, Id so pripravljeni sodelovati za mir. V vladni palači je kralj nato osebno sprejel poverilnice, ki mu jih je izročil novi ame-rišld poslanik v Kanadi Daniel Roper. Novi poslanik je kralja pozdravil v imenu predsednika Roosevelta in mu sporočil njegove želje za srečo in osebni blagor ter za napredek kanadskega ljudstva. Predsednik Roosevelt izraža kralju in kraljici želje ameriškega ljudstva, da bi bilo bivanje angleškega vladarja ▼ Ameriki, zlasti v Združenih državah veselo in srečno. Kralj Jurij VL se j* za to voMIlo zahvalil In dejal, da naj njegov sedanji obisk v Kanadi in v Združenih državah poživi prijateljske od-nošaje med Kanado in njeno sosedo, na drugi strani pa med Združenimi državami in angleškim cesarstvom. Italijanski zunanji minister je odpotoval v Berlin podpisovat vojaško zvezo z Nemčijo Bim, 20. maja. o. Zunanji minister grof Ciano je s posebnim vlakom ob 8.50 odpotoval iz Rima na uradni obisk v Berlin. Na tem potovanju ga spremlja državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Pariani, ki velja med italijanskimi vojaškimi voditelji kot glavni zagovornik brezpogojnega vojaškega sodelovanja z Nemčijo. V ministrovem spremstvu je več generalštab-nih častnikov ter gla#i ravnatelj splošnega oddelka v zun. ministrstvu grof Vitetti, ravnatelj oddelka za evropske zadeve, poslanik Butti, načelnik protokola baron Celesia ter številni vodilni italijanski časnikarji. Politična in vojaška zveza, ki bo ob obisku italijanskega zunanjega ministra podpisana v Berlinu, določa skupno armado in slntpso vojno poveljstvo, ker so koristi Nemčije odslej neločljivo vesane. Ob vojni ne bosta po tej pogodbi smeli Nemčija in Italija sklepati mirovnih pogodb marveč se ta šiv-ljenje in smrt združeno bojevati do zmage ali do pogina. S pogodbo se bosta dalje zavezali, da bosta spoštovali vsa sedanja zavezništva in prijteljske pogodbe, ki sta jih Nemčija ali Italija sklenili do zdaj z drugimi državami, da pa ne bosta novih pogodb odslej sklepali brez poprejšnjega posvetovanja. S to pogodbo sta Nemčija in Italija neločljivo zvezani, tako da predstavljata politično, vojaško in gospodarsko enoto. Z njo je Nemčija Italijo pridobila za popolno sodelovanje pri svojih načrtih. Vesti 20. maja Angleški ministrski predsednik Chamberlain govori: Pogoji za trajni mir z Nemčijo, angleška poroštva za varnost Balkana koristi ni mogoče ločiti od svetovnih koristi, naj-večja od vseh angleških koristi pa je ohranitev miru. Anglija je dala zadnje čase nekaterim državam poroštva, predvsem Poljski in Romuniji, da so dobile podporo tiste države, ki so je bile najbolj potrebne. To je Anglija storila, da bi preprečila poslabšanje položaja. Toda s tem še ni konec ukrepov, ki jih je pripravila. Izjava, ki sta jo glede vojaškega sodelovanja dali pred kratkim angleška in turška vlada, se ne nanaša samo na Sredozemsko morje, ampak velja tudi za varnost na Balkanu. Turčija in Aeglija sta se glede tega sporazumeli in bosta sporazum potrdili ■ dolgoročno pogodbo. tondon, 20. maja. o. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je včeraj imel v poslanski zbornici govor o zadnjih političnih dogodkih in v njem dejal med drugim: Mi nismo pripravljeni kupovati mir za vsako ceno, ker vodi popuščanje samo do novih zahtev. Nočemo, da bi se ustanavljale v Evropi nasprotujoče se zveze držav s sovražnimi težnjami. Ker bi te države zastopale stališče, da je vojna neizogibna. Z Nemčijo bi bilo moči razpravljati o pogojih za trajen mir, če bi Anglija dobila zagotovilo, da Nemčija ne bo več nikogar napadala ali uporabljala sile proti drugim državam. Angleških Angleški zunanji minister v Parizu V posvetih s francoskimi driavniki bo skušal premagati tefave za sporazum s Sovjeti Pariz, 20. maja. m. Angleški zunanji minister Haliiax se bo pripeljal danes popoldne ob 16 v Pariz. Ob 17 se bo sestal s predsednikom vlade Daladierom in zunanjim ministrom Bonnetom, s katerima bo imel daljše razgovore o težavah, kj so »e pokazale pri sklepanju vojaške pogodbe med Anglijo in Rusijo, Lord Halifajc bo pn predsedniku vlade in zunanjem ministru tudi na večerji, ob 21.45 pa se bo odpeljal iz Pariza v Ženevo. Zunanji minister Bonnet bo po današnjih razgovorih z lordom Halifaxom odšel v Arcachon, kjer bo ju-tri navzoč na kongresu bivših bojevnikov* Pop koncil nadzorovanja je izdal dnevno povelje, v katere mizraža zahvalo delavcem, ki so le utrdbe naredili za Obrambo narodnega socializma. Newyorški župan La Ouardia, ki je znan kot hud nasprotnik narodnega socializma, je ovadil voditeljje ameriških Nemcev sedišču zaradi raznih prestopkov, med drugim zaradi davčne utaje, zaradi nedovoljene trgovine itd. Obtožen je med drugimi tudi narodnooociali-etični voditelj za Ameriko Fritz Kuho. General Franco bo imel te dni velik govor o of>-novi Španije in o njeni bodoči zunanji politiki. Nemški pravosodni minister Frank je včeraj v Leipzigu začel nemški pravni kongres katerega ee udeležujejo tudi številna tuja zastopstva. Za 100,700.000 dolarjev »lata je pretekli teden prišlo v Združene države predvsem iz Anglije in Avstralije. Za novega belgijskega poslanika na našem dvoru je imenovan dosedanji poslanik v Pragi. Ameriška letalska družba >Pan american Air-Ways< bo danes začela redno letalsko poštno zvezo med Newyorkom in Evropo. Proga bo šla čez Azorske otoke v Lizbono in Marseille. Vrhovni poveljnik nemške vojne mornariee admiral Raeder je imel v nekem taborišču hitlerjevske mladine govor, v katerem je dejal, da mora Nemčija izdelovati velike bojne ladje, ker si je edino s tem moči izvojevati gospodarstvo nad morji. Svetovno vojno je mogofe dobiti samo z močno mornarico. To spoznanje bo nekega dne odločilno za Nemčijo. V Vatikanu so spustili iz ječe edinega kaznjenca, ki je bil v desetih letih zaprt. Bil je to bivši finančni uradnik Politti, ki je bil obsojen zaradi tatvine na tri leta ječe. Ameriške judovske organizacije so poslale predsedniku angleške vlade Chamberlainu spomenico. v kateri zahtevajo za Jude izključno pravico do Palestine. Spomenico so podpisale tudi razne vodilne ameriške osebnosti, ki eo vse judovskega pokolenja. Cilj Anglije je preprečitev vojne, ne pa vojna. Tudi ne namerava Anglija organizirati evropskih držav proti nikomur, marveč samo obnoviti medsebojno zaupanje. Tako je govoril včeraj v poslanski zbornici podtajnik zunanjega ministrstva Buttler. Sovjetski poslanik v Londonu je včeraj obiskal angleško zunanje ministrstvo in tam izročil novo spomenico svoje vlade, s katero hoče Rusija še bolj zavleči pogajanja z Anglijo. Vrhovni poveljnik angleške vojske v Palestini je poklical k sebi judovske voditelje in jim zagrozil z najostrejšimi koraki, če bodo Judje nadaljevali z nemiri, ki so se začeli po razglasitvi angleškega načrta za novo ureditev Palestine. Voditelj angleškega gospodarskega odposlanstva v Grčiji sir Leitb- Ross je v glavnem končal posvetovanja za sklenitev nove trgovske pogodbe med Grčijo in Anglijo. Pogodba bo podobna romunsko-angleški pogodbi. Volivni boj na Madžarskem je danes dosegel višek, od jutri dalje so po madžarskem volivnem zakonu vsi javni shodi prepovedani. Zato so zlasti zastopniki vlade porabili zadnje dni za močno agitacijo. Obisk italijanskega vladarja v Berlinu, ki so ga napovedovali že za junij, je odložen najbrž za zmeraj, če ne pa vsaj do jeseni. 9(100 vojakov ii bivših rdečih mednarodnih brigad v Španiji prosi za vstop v francosko tujsko legijo. Francosko vojaško poveljstvo bo te vojake poslalo na mejo med Tunisom in italijansko Libijo. Francija za zdaj oe more dovoliti Španiji posojila za obnovo gospodarstva, dokler ne bo Španija dala Franciji jamstev glede svojega bodočega političnega stališča do nje. Najmanj kar zahteva Francija od Španije je, da bo v kakem spopadu med njo in med Nemčijo nevtralna. Predsednik italijanske vlade Mussolini bo imel Še en govor in sicer jutri v Aostu. V njem bo znova poudaril voljo Italije za mir Kranj hiti po poti napredka Karnj, 19. maja, Pri nocojšnji seji kranjskega občinskega odbora jo g, župan Karel Čoscoj poročal, da je bjl po banski upravi razrešen dolžnosti občinskega odbornika g. Kotar Filip. Za občinskega odbornika je imenovan g. dr. Igo Šilar, ki je nato po^ ložil predpisano prisego. — Občinski preračun za leto 1939—1910 je potrjen v celoti. — Občina Kranj je dala preurediti policijske zapore, ki nikakor niso odgovarjali higienskim zahtevam, prebeliti je dala tudi pročelje občinske hiše. Stroški znašajo skupno nekaj več kakor 6000 din. V domovinsko občina Kranj sta bila' na nocojšnji seji sprejeta g. Sckiling Josip in g. Hvala Valentin. Mestna hranilnica v Kranju je podarila meščanski šoli v Kranju 20.000 din za nabavo učil. ' I. licitacija za kopališče v Kranju ni uspela, ker je bilo premalo ponudnikov. Pri II. licitaciji je bil najcenejši ponudnik podjetnik g. Karel Kavka iz Ljubljane, lei je pripravljen prevzeti gradnjo plavalnega in otroškega bazena ter gradnjo skakalnega stolpa in slačilnice ter tesarska dela za vsoto 458.009 din. Z gradnjo namerava takoj začeti, tako da je upati, da bo kopališče dograjeno že do začetka avgusta. Pozneje bo tukaj pripravno drsališče. Zaradi skorajšnje modernizacije Jelenovega Manca je bila v aprilu izvržena razlastitev zemljišč, ki pridejo v poštev pri gradnji te ceste. Mestna občina ja morala odstopiti potrebni svet brezplačno, to je predvsem zemljišče ob Savnikovi poti, Te poti odslej na bo več, ker bo ob modernizirani cesti hodnik za peače. Cestišče bo na Jelen/oveni klancu kockano, pač pa eo izrazili občinski odborniki željo, naj bi bila cesta po mestu tlakovana zaradi velikega ropota, ki ga povzroča kockana cesta, G. župan je obljubil, da bo prosil sekcijo za gradnjo ceste Kranj-Naklo. da bo upoštevala te želje. Gradnfa tekstilne sole . Občinski odbor je sklenil, da najame za gradnjo Tekstilne šole na Suhadolnikovem zemljišču namesto bansko uprave posojilo 4 in pol milijona •i garancijo banska uprave, da bo ta dolg krila bamka uprava. Gradnja tekstilne šole se bo za- čela letos, da se bo šola prihodnje leto že selila v nove prostore. Podrobni načrti za gradnjo tekstilne Sole že niso popolnoma izdelani, pač pa bodo gotovi v enem mesecu, obenem i natančnim d itfjlniro preračunom. Banovina bo krila stroške gradnje tekstilne šole iz prihodnjih preračunov. Da se pa gradnja ne bo zavlekla, je orav. da najame občina potrebno posojilo. Kranj dobi sanatorij na zemljišču Prevola Občinski odbor je v eni Izmed svojih prejšnjih sej sklenil, da se proda Prevola z zemljiščem vred. Odbor je bil mnenja, da bi se prodalo |o zemljišče s stavbami, ki spadajo k temu zemljišču predvsem onemu ponudniku, ki bi bil pripravljen tukaj zgraditi sanatorij ali bolnišnico. G, župan je stopil v stik z usmiljenimi brati v Kandiji, ki pa tega ne morejo prevzet*, zaradi pomanjkanja denarja. Pač pa je ponudila župna nadarbtna v Kranju, da bi bila pripravljena prevzeti Prevolo za vsoto 1 milij. 200.000 din in da bi zgradila na tem mestu bolnišnico o.iroma sanatorij, Ako župna nadarbina ne bi zgradila sanatorija v teku 5 let, potem bi bila pripravljena brezplačno odstopiti občini spodnji del zemljišča, to je približno 3 hektarjev. Član občinske uprave g. dr. Anton Megušar je nato občinskemu odboru podrobnejše razložil načrta župne nadarblne. Sanatorij bo vodila župna nadarbina s pomočjo raznih ustanov, predvsem s pomočjo Vincencijev® konference. V sanatoriju lil bila nameščena kirurgičnl oddelek in porodnišnica. Seveda pa ne bi bila bolnišnica zaenkrat tako popolna, da bi lahko sprejemala tudi najtežje bolnike, pač pa bi nudila pomoč v lažjih primerih. Bolnišnica bi sprejema tudi bolnike Okrožnega urada. Kazen tega namerava občina tukaj zgraditi tudi enoletno gospodinjsko šolo in preurediti ekonomijo. Občinski odbor je skleni!, da odstopi pod temi pogoji župni nadarbini v Kranju Prevolo. Tako smo Kranjčani lahko veseli, da bomo v doglednem času dobili tudi potrebno bolnišnico, kjer bodo dobili najrevnejši zastonj pomoč, bogatejši pa bodo zdravljenje v tej bolnišnici plačevali, 6 čemur se bodo krili stroški te bolnišnice. Ljubljana od včeraj do danes 7,dl se, 'da se bo 'dolgotrajno deževje, ki je vir ’o prvi dve tretjini meseca, vendarle končalo. Vč. ..j je bilo vreme že prav lepo in gorko, ko se je proti večeru ujasnilo- Pavi je posijalo sonce že navsezgodaj in napovedalo lep dan. Danes mesec se bomo pomalem že poslovili od pomladi in stopili v poletje. Lepim časom gremo nasproti, Razstava Franceta Kralfa Ob sedmih zvečer je bila v četrtek odprta v Jakopičevem paviljonu razstava slikarja in kiparja Franceta Kralja. Razstavo lahko nazovetno jubilejno, saj ima značaj pregleda čez dvajsetletno dobo umetnikovega produktivnega in pomembnega dela. Pokroviteljstvo nad razstavo sta prevzela ban g. dr, Marko Natlačen ter ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič, ki sta se svečanega pričetka razstave udeležila osebno. Ob času se je zbrala v Jakopičevem paviljonu velika družba umetnikovih prijateljev in znancev ter spoštovalcev njegove umetnosti! Navzoč je bil predsednik Narodne galerije dr. \Vindischcr, pisatelj F. S. Finžgar in mnogi drugi. Razstavo je pričel književnik g. Silvester Škerlj, ki je v svojem govoru poudarjal pomen Franceta Kralja za razvoj slovenske upodabljajoče umetnosti. Predsednik Narodne galerije dr. Win-discher je nato slikarjevi soprogi izročil lep šopek. Prisotni so si ogledali Kraljeva dela, kt so razmeščena v treh sobah Jakppičovga paviljona, Sodna obdukcija pokojnega Gerbca Včeraj ob enajstih dopoldne je bila na pro-sekturi ljubljanske bolnišnice opravljena sodna obdukcija trupla pokojnega Gerbca, o katerem smo že včeraj poročali v našem listu, Obdukcija sta opravila dr. Suhec in dr, Cunder, ki sta ugotovila, da je bila mrtvečeva lobanja počena počez od enega ušesa do drugega, ni pa kazala navzven nobenih vidnih znakov poškodbe. Zdi se, da gre v lem pri meru izključno samo za nesrečo- Dela na Mestnem in Starem trsu Prav pridno potekajo dela na Mestnem in Starem trgu. Sprva so razkopali ulico vzdolž po uredi, da je bila podobna strelskim jarkom- Ob krajeh so se nabirali kupi gramoza in prsti, skladovnice razbitin S pločnikov in velike skale so so kopičile ob robeh. Dela so vztrajno napredovala. Najprej so razgrebli vso ulico ln razkopali, nato 'pa so 'začeli polagati velike skale, nanje je prišel »ramoz Vse so lepo izravnali in utrli z velikim. KocevsSdm Slovencem! Kočevje, 19. maja, • Kakor smo na tem mestu žo poročali, bo jutri ob 8 v kino dvorani v Kočevju koncert Akademskega pevskega zbora h Ljubljaine, ki nra dirigira priznani pevski strokovnjak g. Fr. Marolt, Koncert pomeni veliko kulturno in narodno manifestacijo kočevskih Slovencev. Zaradi organizacije koncera, ki Jo zvezan K velikimi stroški, jo bil ustanovljen poleg pripravljalnega odbora iz društev vseh smeri še poseben damski odbor za prehrano, ki mu načeluje soproga starešine tuk. okrajnega sodišča ga. Relchmanova, kot tajnica pa upraviteljica banovinskega zavoda za slepe gdč. Dobovško-va, Zato želimo, da bi se koncerta udeležili kočevski Slovenci iz vseh krajev, da spoznajo lepoto naše večno lepe pesmi in da manifestirajo skupno z nami, Ker ee zboru pripravlja tudi sprejem, upamo, da bo slovensko Kočevje znalo dostojno sprejeti svoje goste in da ne bo v nobenem oziru zaostajalo za drugimi slovenskimi mesti. Filmi Požig zaradi zavarovalnine težkim motornim valjarjem-tlačilcem, ki se je po ulici premikal gori in doli- Nato pa so začeli vlagati granitne kocke. To delo je zamudno, zanj je treba mnogo potrpežljivosti. Zdaj so se že pojavile tudi tračnice električne cestne železnice. V odstavkih so jih polagali na tramovih. Dela bodo odslej napredovala še hitrejše. Specialisti za take stvari se že pridno udejstvujejo. Videti je, da bo že v kratkem času tod spet vozil tramvaj — tokrat pa lepo in mirno, tako da se potniki ne bodo voč šalili, češ, zd«l se pa peljemo z gugajočo ae barko po kopnem. V Prešernovi ulici |e razstavljen prapor Jutri bodo na Rožniku razviti prapori Zlatorogovega stega skavtov Ljubljana III, V Prešerno- vi ulici smo videli ta dni razstavljen prapor; pred trgovino, v kateri, kjer je bil v izložbi razstavljen, se je usiavil marsikateri Ljubljančan, pa tudi deželam Prapor je sicer izdelan kar dovolj čedno, kaže pa nekaj, nad čemer je marsikdo skomizgnil z rameni ter zmajal z glavo, Ob zgornjem in spodnjem robu poteka napis v cirilici, v sredini pa v latinici. Cirilski napis ma napačno črko u, tako da se mesto skauta bere »skaita«. Prvič čemu v cirilici, drugič pa, če je to žo "-es tako neobhodno potrebno, čemu napačno? Nesreče In pogkodbe Posestniku Pavlu Kenku s Staro Vrhnike je padel na levo nogo težak hlod ter mu jo ja poškodoval. Po glavi je udaril neznanec delavca iz Ljubljane, Jožeta Žnidaršiča. Vol je brcnil v trebuh Franceta Janežiča, posestnikovega sina iz Skrilj, Jožeta Drašlerja, posestnika iz Borovnice, je napadel Jože Pristov ter ga poškodoval. S kolesa je padel Ivan Zakotnik, delavec jz Stare Loko ter si zlomil desno nogo. Toneta Kastelica, delavca iz Ljubljane, je pred neko gostilno v Trnovem neznanec močno udaril po glavi. Z glavnega kolodvora so reševalci prepeljali v ljubljansko bolnišnico enoinštiridesatletnega progovnega čuvaja iz Mošenika, Antona Šuštarja, ki je bil po nesreči padel čez jarek ter se poškodoval. Voznika cestne železnice, Avgusta Černeta, je neznanec z nožem sunil v desno nogo. Reševalci so včeraj opravili skupno dvanajst voženj. Maribor, 20. majnikn. Pred mariborskim malim senatom se vrši danes dopoldne razprava zaradi naslednje zadeve: Folmajer Antonija in njen mož Jurij imata v Spodnji Kapli majhno posestvo g hišo in gospodarskim poslopjem. Meseca marca 1938 sta kupila v Rožeugruutu drugo posestvo in so preselila z družino tja. Hiša v Spodnji Kapli je ostala nenaseljena. V njej je bilo še tudi nekaj gospodarskega orodja. Sčasoma pa so neznani ljudje pokradli razno orodje. Nekoliko dui pred 15. februarjem 1939 sta prišla zakonca Folmajer na svoje staro posestvo, kjer sta nameravala nasekati nekaj lesa. Stanovati pa sta morala pri sosedu, ker njuna hiša ni bila sposobna za stanovanje, dne 15, februarja 1939 je bil Folmajer Jurij dopoldne pri posestniku Poteržinku Simonu pri Sv. Ozbaldu, popoldne pa se je nahajal pri sosedu, pri katerem je stanoval ter napravljal drva. Takrat pa je zapazil, da gori pri njegovi hiši. In res je ta večer zgorelo gospodarsko poslopje. Vsa poslopja so bila zavarovana pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za skupno 24.000 din, gospodarsko poslopje s prešo pa za 13.000 din. To poslopje bi naj bilo vredno okoli 2000 din. Dokazalo je, da je zanetila ogenj lastnica sama, današnja obtoženka. Osumljenka priznava, da je zanetila ogenj v listnjaku in to zaradi tega, ker Jo jo pograbila jeza, da ji ljudje odnašajo razne stvari in da so tudi razbili okna na hiši, Da bi pa hotela s tem priti do zavarovalnine, pa zanika. Ta zagovor pa je mafo verjeten, kajti dognano Je, da je mol 19. februarja 1939 prijavil požar na orožniški postaji v Remšniku, da je istega dne plačal tudi premijo v znesku 173 din in javil požar zastopniku zavarovalnice v Vurmatu. I* tega torej sledi, da je vendar šlo osumljenki zato, da dobi nokaj zavarovalnine, ' Razprava ob času poročila Se traja. »Štir! hčerke profesorja Lenipac (kino Matica). Ta ameriški lilm ni zastonj dosegel tako lepega uspeha v Ameriki, pa tudi v Evropi. War-ner Brothers so spet ustvarili delo, ki je vredno slovesa, katerega jo deležna ta družba, »štiri hčerko profesorja Lempa« na izredno prisrčen in plemenit način razkrivajo v zgodbi prvo ljubezni veselje in tegobe mladih, nedolžnih in zaupljivih src, upanje in razočaranje in svežost občutevanja, kakor ga je sposoben le mlad človek, ki v bodočnost gleda še s svetlimi, vernimi očmi in z na-datni, ki še brez dvoma in razmišljanja vdano in zanosno hite mimo vsakdanje trezne resničnosti, »Štiri hčerke« so z neprisiljeno ljubkostjo ustvarile sestre Lane, od katerih se v filmu zlasti uveljavi Priseilla ter Gale Page. Profesorja Lempa je postavil Claude Rains. Dva nova, nadarjena igralca spoznamo, Jeffrieja Lynna, ki je dobil na mah mnogo prijateljev zaradi svoje prijetne, nove igre, ter Garfielda, Nastrojenje filma v celem podčrtava Schubertova glasba. Režiser Michael Kertasz je spot pokazal vse odlike svoje režije. Kakor malokateremu se prav njemu vselej posreči, da ustvari ob zgodbi vzdušje v enotnem nastrojenju in nam v tem nastrojenju tudi predstav! značaje vseh nastopajočih. Dober okus ima, plemenit je in — nikdar ne dolgočasi. APZ v Litiji Lilija, 20. maja. Predvčerajšnjiin je v Litiji gostoval Akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki nas je aeznanil • pesmijo slovenskega preporoda. Za koncert Je v trgu in^v okolici vladalo ogromno zanimanje, kar je izpričala tudi dvorana na »Stavbah«, ki je bila zasedena do _ zadnjega kotička. Prisotni 60 bili tudi vsi krajevni odličniki, Akademski pevski zbor je tudi LJtijanom pokazal stopnjo svoje dovršene pevske in Interpretacijske sposobnosti. Pevci in zborov dirigent g. France Marolt so bili deležni navdušenega priznanja. Lilijani so po ravnatelju meščanske šole, ki je pevce toplo pozdravil na odru, izrazili željo, da bi Akademski pevski zbor čimprej spet slišali v svoji sredi. šport v zadnji minuti V Cardiifu na Angleškem je po desetletni odsotnosti spet boksal domačin Tommy Farr, ki jc v peti rundi s knockoutom premagal britanskega prvaka v težki kategoriji, sedemintridesetletnega veterana Larry Gainsa, Farr je v odlični formi. Belgrajskl dopisnik »Pariš Soira« ve povedati v svojem dopisu, ki ga je bil poslal pred tekmo med Jugoslavijo in Anglija svojemu listu, da se je francoski sodnik od vsega 6rca oddahnil, ko je izvedel, da v jugoslovanskem moštvu ne bo igral »strah francoskih terenov«, Ivo Stevovič, V šestdnevni kolesarski dirki v Newyorku vodi dvojica Reboli-Debaco z 69 točkami, Na drugem mestu sta Walthour-Cros«ley s 182 točkami. Tretja sta Kilian-Thomas s 175 točkami, četrta Ro-dak-Shipman s 124 točkami, Pebacte*Qttevaere i 92 točkami. Sleparil je kar na debelo... Ljubljana, 20. maja. Razen zločinov krivih priseg so se zadnja leta, da no upoštevamo zločinov proti‘tuji lastnini, sjlno razpasle sleparije, goljufije in kakor je sedaj po kazenskem zakonu »prevare«, in pravijo ljudem, ki se zapoaljujojo s »prevaramit, kratko ; prevaranti«. Kazenski sodni k-poedinec okrožnega sodišča ima prav mnogo dela z goljufi, pa tudi mali kazenski senat dostikrat razpravlja o sleparijah, ko gre po trditvah državnega tožilca za sleparije, izvršene obrtoma. Sleparji-obrtniki dostikrat žive prav dobro in udobno. Pravijo, da bomo imeli enkrat v Ljubljani veliko sleparsko afero, ko gre dejansko za prav mastno vsoto. Obljubljajo nam v bodočo tudi lepo razprave, ko bodo govorili o velikih milijonih. Toda o tem za enkrat no moramo mnogo povedati, ker stvar še ni godna za jRvnost, da sa takole po domače izrazimo. Mali kazenski senat, ki so ga sestavljali sodniki dr. Julij Fellaher kot predsednik in gg. Ivan Kralj in Rajko Lederhas kot sosodnika, je včeraj v daljši obravnavi razmotrival in pretehtaval sleparske podjetnosti Jožeta Gabrovška, rodom iz Idrije. Ta človek ima na vestj stare greha Iz prejšnjih let. Obtožnica pripoveduje, da je mož prav na Silvestrovo predlanskim od tvrdke »Inter-contlnontak Izvabil kot pooblaščenec Janeza Laknerja kar tri pisalne stroje, ki jih je nato drugam prodal. Oškodoval je tvrdko za okoli 5000 din. V januarju lani pa je trgovca v Planini pri Rakeku Alojzija Laknerja »nalimal« za ‘2000 din. Laknerju je obljubil, da um bo preskrbel obmejno izkaznico za okollS Cerknica-Planine-Logatec. Govoril mu jo prav vljudno in prisrčno: >lmam na banski upravi prav dobra zvezo. Lahko ti preskrbim obmejno Izkaznico. Todn treba je mazati. Gospodje hočejo denar. Eden zahteva 1000, drugi pa 3000 dinarjev.« Lakner mu Jo dal na račun omenjenih •2000 din. So hujšo sleparijo jo napravil u hra- nilno knjižico za 20.000 din na škodo Drčarjeve družine. Prej pa jo še ponaredil menico za 20.000 dinarjev, ko jc na njo neki drugi osebi, ki jo noče izdati, podpisal dva poroka in mouico vnovčil. Državni tožilec je tega hioža obtožil najprej zločinstva obrtoma izvrševanega zločinstva slepar; stva in zločinstva napravljanja lažnih listin. Mož se ja pred sodniki ogorčeno zagovarjal in trdil, da so njegovi posli bili čisto civilnopravnega značaja. Glede oljeh banovinskih uradnikov, ki zn-vzemata odlične položaje, pa jo priznal, da se je vse to proti Laknerju izmislil. Tožen je bil tudi zaradi obrekovanja uradnih oseb. 2e lani je bil ta mož obsojen na 6 mesecev zaradi raznih sleparij. Deležen pa je bil amnestije in so mu decembra odpustili 2 meseca, 17 dni in 3 ure nadaljnjega zapora. Sodniki so se po daljšem posvetovanju, ko so bile izvedene poprej vse formalnosti procesa, sicer priznali utemeljenost obtožbe glede vseh inkriminiranih dejanj, toda za enkrat so še rekli, da goljufije niso bile izvršene obrtoma, da gre samo za prestopek, dejali pa so, da Je res obrekoval dva odlična banovinska uradnika in da je ponaredil podpise na menici ter so mu za vse to prisodili 1 leto lil 4 mesece strogega zapora. Izgubil pa je tudi častne državljanske pravice za 2 leti. Moža so dolgo časa iskali, preden so ga prignali pred sodnike. Po sodbi je mož prosil senatnega predsednika, da mu dovoli oditi domov na svobodo. Predsednik pa je kratko dejal; »Prosim, gospod paznik, da ga takoj odvedete nazaj v zapor. Naj prestane najprej staro kazen! Ne bomo ga okrog iskali. Ni mogočo dovoliti izpusta. Konec razprave!« Mož pa Je proti sodbi prijavil revizijo In priziv, ker še vedno vztraja pri tem, da so bili ujagovi posli čisto civilnopravnega značaja. Herwey Allens Antonio Advorso, cesarjev pustolovec Nalo je 3 Štirimi trapperli, starimi prijatelji iz prejšnjih časov, vstopii v čoln ln se odpeljal po reki navzgor, neznanemu »vetu ^Ko 80 prišli mimo Sisver Iloja, je stisnil Madono k seb!. Razen Nje ln Simbe ni imel ničesar več, kar bi ga še spominjalo na preteklost. 65. POGLAVJU MEDVEDJI NAROD Jean, Pierre, Pedro In MuS-Muš, lahak čoln iz cedrovine, Sililba in Antonio — ti so se odpeljali od VVithe Bhjff po Mississippiju navzgor proti deželi svete Katarine. Tod so se zamudili proti koncu meseca maja leta 1818, približno en teden, zato da so pripravi l zadnje potrebno stvari, za potovanje na divji Zapad v notranjost, V Sveti Katarini je živel stari VMlJiam Dumbar z doktorjem Georgom Hunlerjem, ki je po Jeffersonovem naročilu raziskava! pokrajine zapadno in severno od izvira rek lliverja, in k{ je prodrl do vročih vrelcev, ki so izvirali v gorovju. »Povem vam lahko samo toliko,« je pojasnjeval Dumbar, >da sem 14. januarja 1805 taboril pri vročih vrelcih in opazoval lunin mrk. Po luni sem točno določil kraj. Vrelci leže zaviti v oblak sopare ki se žo vidi daleč nad gorovjem, in sicer 34 stopinj, 3« minut 'in 4 sekunde severne fiirine in 92 stopinj 50 minut in 45 sekund severno od Greemvicha. Ce boste v dvomih, lahko pomolite noiio v vodo. Meso bo v trenutku opečeno. Pomota ni mogoča.« Dumbar je bil zadnji civiliziran Človek, s katerim je Antonio govoril angleško. Stari Škot ga je nekoč obiskal na Silver lioju in je vedel za katastrofo. Nagonsko je čutil, zakaj hoče iti Antonio v divjino. Pokanal mu ja svoje zemljevldo In zapiska m mu pripovedoval o živalstvu in rastlinstvu, o težleočah in čudežih, ki jih ima pričakovati onstran človeških naselbin. Hotel mu je posoditi celo svojo merilne priprave, »V enem ali v dveh letih mi jih lahko vrnete. Z velikim ve- seljent bom proučil narise it) dnevnike. Vi veste, da sem zelo radoveden.« »Ljubi gospod,« jo rekel Antonio, >jaz #e ne bom vrnil ln ne bom ničesar risal. Za mene ni nobena razlika, ali sem vzhodno ali zapadno od Greenwlclia, Svoje poti ne morem več najti z matematičnimi računi. Sledil bom mesecu, zvezdam in soucu, dokler no bom prižel do konca sveta.« »Mir z vami,« mu je dejal stari mož. »Luči na nebu potujejo, toda te so vsaj stalne. Glejte rajši svetlobo v svetu in ne jezile se nad temo v sebi. Tako ja mogoče najti mir, mislim.« Nato mu je začel pripovedovali O svoji mladosti, o svojih potovanjih zapadno od velike reke, kjer leže cvetoče prerije, o svojih pismih, llerscliolu, Ritlenhousu in Jeffersonu, »Prepričan sem, vam jo treba svet samo pogledati in naSli boste svoj mir v nalogi, pokazati sebi in ljudem svoje čudeže. Glejte, jaz sem tu našel svoj illir. Samo ob spominu na vse, kar sem videl. Poizkusite tudi v|, moj sin.« V Dumarjovem obrazil je bilo nekaj, kar ga je spominjalo na starega Johna BonnyIeathera, ko je tako sedel ob ognju, polu praktičnih nasvetov, zadovoljstva in globoke modrosti. Z veseljem jo vzel Antonio kompas, ki mu ga je starec vsilil ob slovesu, 5>Colo ta se i »prem in ja,« je rekel smejo Dumbar, »Toda nič boljšega nimam za vus. Samo to ostane vodno neizprameujeno.« —• Prisrčno mu ja stilnil roko. Naslednja jutro se Je zibal čolnvOb ustju rek Ujverja, ki je valil v rumeni Mississippi svoje rdeče laporasto kamenje. Jean, Pierre, Pedro i« MuS-Muš, lahak čoln iz cedrovine, Sjntba * Jean in Pierre sla bila franepsko-indijanska meščana, Podro španski Kreolec iz kolonije Bastrop ob gornjem Red lliverju, Muč-Muš je bil Indijanec, ki se je prav za prav imenovan sGora, s sovo na prestolu«, ker se je bil rodil v bližini gore, kjer 60 častili sove, Imel ja ostre, nemirna oči in je prišel kot lovec in trapper v Arkansasu globlje v notranjost, kakor je večina zemljejdgcev onega časa smatrala za možno. Njegova od vetra prepihane in preperela hlače ja držal skupaj pas iz bivolja kože, za pasom pa go viseli skalpi. Mu4-Muš in Slmba bi se pri prvem srečanju skoraj udarila na življenje in smrt. Enostavno nista mogla prenašati drug drugega. Toda po nekaj dneh skupnega lova sta se začela spoštovati. MuB-Mušu ni ušla nobona ranjena zver več, Siuiba jo ja brez upora pobil. Po nekaj tednih Je Indijanec nekega večera položil psu roko na glavo z mrmranjem, v katerem je izražal vso svoje priznanje. Slmbu se je dlaka naježila, toda azdovoljil so je s tam, da je nagubal ustnico. Posledica tega sporazuma jo bila, da je družba imela vsak dan sveže meso. Minit je mesec, preden so prekoračili napol preplavljeno dolino, nizke prerasle bregove s pašniki in močvirnate stranska rokava. Ponoči so taborili na otokih ali na sipinah in kurili ogenj /, naplavljenim lesom. Simba so jo moral večkrat valjali po blatu ali se pa zariti do smrčka v vodo, ker so sicer ni mogel ubraniti prod moakiti 7, dimom kakor drugi. Vsak drug ali irotji dan so naleteli na vlačilno čolna, naloženo „ blagom, ki eo jib, ali potiskali s palicami ali vloklj reki navzgor, ali pa sq' prihajali po roki navzdol. Na JesepiJj bregovih in na otokih v močvirju so bilo francoska in Špansko plantaže od koder so vozili v New Orleans, Clovoških naselbin w> so izogibali, razen če niso nu[no potrebovali tobaku ali soli. Po kratkem času so prišli do prvih brzic, Zemlja so jo dvigala iz močvirja in tu pa tam so videli pasovo prerij, pinijevo gozdičke, peščeno horibe in skale, Pedro je ostal v Bastropn, v »glavnem mestu« barona Bastrojia, kateremu je španska krona dala v najem milijon juter zemlje. Tu so zadnjič pi]| vino, Muš-Muš se jo do mrtvega napil ruma. Morali so ga položiti na dno čolna, ko so so odpoljali. Veslala sla samo j>o dva. Tudi Pi&rra so morali pustiti. Večer poprej je skušal z vžigalnikom in rogom smodnika prižgati svojo pipo. »To sa že da napraviti,« jo rekel Jean, toda v trenutku, ko skoči jskra, je treba s palcem zelo hitro potegnili, Pierre jo zakašljaj. Cea dva dni se je dvignil-.MuS*Muš čolna, si zvaril neko črno tekočino, izročil reki svoje težave in vzel ?.upet veslo v roke, Prišli so v kraj, kjer so bile samo žo brzice, gore, gozdovi ln neštevilni medvedje. Razen nekaterih skrivališč v votlih drevesih, ni bilo opaziti nobenih sledov človeka. Konec avgusta so prišli d9 mogočnega katarakta, Ko so zavili Izza ovinka, eo zagledali pred seboj prerijo z ve' rigo hribovja, od koder so se dvigali oblaki sopare, Petdeset milj savarozajiadno naprej jo štrlela proti nebu etena modrega pogorja. terpentinovo mi I o varuje peri I o Od tu in tam Zlafe žeblje iz zastave »Hrvatske žene« jo po-ruval neki neznanec, ki je vlomil v društvene prostore »Hrvatske žene« v Sarajevu. Zastava je bila blagoslovljena šele v nedeljo. Kazni uglednejši Hrvatje, med njimi tudi nadškof dr. šarič in pa dr, Maček, so darovali 40 zlatih žebljev. Vlomilec je vse te žeblje pokradel, verjetno zaradi zlata. Ni pa izključena možnost, da je bil vlom izvršen « političnih nagibov. O angleški letalski proizvodnji jo v Zagrebu predaval angleški major Blacke. Predavatelj je odkril številnemu občinstvu zelo dragocene podatke o letalih, ki jih v Angliji z vso naglico gra-de. Do sedaj so lovska letala dosegla povprečno hitrost po 600 kilometrov na uro, nova angleška letala pa bodo dosegla hitrost po 800 kilometrov ter bodo opremljena kar z osmimi strojnimi puškami. Izmed bombnikov gradi Anglija v prvi vrsti tisti tip, ki doseže s tovorom 1000 kg bomb in na razdaljo 8200 kilometrov hitrost 500 kilometrov. Veliki bombniki, ki bodo prišli v poštev za nočne napade, pa bodo dosegli hitrost 420 km tor bodo nosili 1800 kilogramov l>omb na razdaljo 4000 kilometrov. Povrh pa grade Se letala, ki bodo noeila druga letala. Posebno zadrugo, ki skrbi za naseljevanje Hrvatov ia pasivnih krajev v bogatejše in rodovit-nejSe, eo ustanovili v Zagrebu. Imenuje 6e *Zem-lja<- Zadruga daje kmetom, ki se selijo, nasvete, kako naj grade svoje nove domove, obenem pa jih navaja tudi na to, da sade tiste kulture, ki so tistim tlom najljolj primerne. Sedaj pa je zadruga razipigala natečaj za izdelavo načrtov za gradnjo kmečkih domov. Načrti morajo biti izdelani tako, da so dado domovi graditi v etapah in da eo obenem prostorni in je notranjščina pametno razdeljena. Večina kmetov 6c naseljuje v Sremu, deloma pa v Slavoniji. Ljubljanska opera je dva dni, v četrtek in v petek, gostovala v Šibeniku. Kakor v Splitu, je Ijuhlijen&ka opera tudi v Šibeniku imela popolnoma razprodane predstave, časopisje hvali ljubljanske pevce in naglaša potrebo, da bi bila gostovanja boij pogosta. Kmetijska zbornica drinske banovine je imela to dni več sestankov, na katerih je razpravljala o vseh perečih vprašanjih, ki eo v zvezi s pospeševanjem kmetijstva v drinski banovini. V resoluciji, ki je bila sprejeta ob koncu zasedanja, zahteva kmetitjska zbornica ustanovitev stolice za sociologijo vasi in stolice za socialno agronomijo na kmetijski fakulteti. Prav tako zahteva kmetijska zbornica ustanovitev posebnega ministrstva za zadružništvo. Iz Zaječara poročajo o veliki nevihti, ki je divjala včeraj popoldne v tamkajšnji okolici. Toča, ki Je padala med nevihto, je uničila skoraj vse posevke in kmetje tako ne bodo skoraj nič pridelali. Novo akcijo proti dajatvam za sanitetni sklad ro začele tujskoprometno organizacije na Hrvat- skem in v Primorju. Pristojbine, ki jih bodo v korist sanitetnega sklada pobirali od prenočnin turistov, bodo podražile letoviške cene. Končen učinek bo negativen za tujski promet, kajti prav preteklo zimo «o tuskoprometne organizacije s težavo dosegle, da so se uredile cene v jadranskih letoviičih po razredih, -v katere «o razvrstili vse gostinske lokale. Ceniki * novim! znižanimi cenami so že Mi v svet in na podlagi teh bodo tujci, ki nameravajo priti v Dalmacijo, tudi kalkulirali. Lastniki gostinskih obratov bodo prišli zaradi tega v zagato, ker se bodo tujci branili plačevati nove pristojbine. Iz tega razloga se tujskopromet-ne organizacije upirajo pobiranju novih pristojbin. Botanični vrt na vrhu Sljomena pri Zagrebu je uredil vseučiliški profesor dr. Kušan. To je prvi botanični vrt v naši državi, ki ne leži v dolini, temveč na hribu. V vrtu so zasajene vse planinske cvetlice, katere rastejo v hrvatekih planinah. Sedaj je zasajenih okrog 700 rastlin, kasneje pa bodo skušali zasaditi Se vse druge cvetlice, ki rastejo po planinah na Balkanu. Vrt bodo odprli prve dni prihodnjega meseca. Iivoz koruze I* naše državo j« letos desetkrat manjši kakor lani. Zaloge so ostale doma, zato pa »o občutno padle cene. kar pa spet koristi domačemu prebivalstvu. Zaenkrat pa tudi ni fzgle-Jov, da bi se koruza mogla izvažati v večjih količinah, Zanimivo je tudi, da so se vojvodinski gospodarstveniki izrekli proii gradnji silosov, češ da od njih ne bo takih koristi kakor pa od javnih skladišč. Zaradi poneverbe 600.000 dinarjev je belgraj-eka policija včeraj zaprla knjigovodjo zdravstvene kreditne zadruge Filipa Goldsteina. Ko so ga prijeli, je hotel Goldstein skočiti skozi okno drugega nadstropja na ulico. To pa so mu policisti preprečili. Skupno z Goldsteinom je policija zaprla tudi nekega zdTavnika, katerega ime pa policija drži Sc v tajnosti. Goldsteinov sotrudniik v tej poneverbi ;je tudi blagajnik zadrugo Dimitrij Lam-zaikis, po rodu Ru«. Ta je pravočasno pobegnil v Grčijo, Število samomorov se množi tudi v Zagrebu. Sicer je v pomladanskih dneh število samomorov ]X> navadi večje, toda letošnje številke eo mnogo riSje kakor lanske ali pa iz prejšnjih let. Včeraj se ije hotelo posloviti od življenja kar pet oseb. K sreči pa so }ih pravočasno rešili. Sicer pa jo zagrebška samomorilska kronika polna dogodkov. Krvna osveta med Arnavfi v Južni Srbiji jo spet zahtevala tri smrtne žrtve. Pod hribom Ca-kora blizu Peči so bili Iz zasede ubiti dva brata Žulja in njihov sododnlk. Morilci «o pravočasno pobegnili ior jim oblasti še niso mogle priti na sled. Družina Žulja je ena izmed najbolj bogatih arnavtskth družin. Roparski napad je v vasi Čurlovcu pri Bjelovarju izvršil bivši župan Joža Kuturak. Dopoldne se jo priplazil do hiše starke Evo Mihokovič, za katero jo dobro vedel, da ima precej prihrankov. Neslišno se je splazil v kuhinjo, se namazal b sajami po obrazu in potegnil čez sebe vrečo, potejn je planil v gobo. zgrabil etarko, jo vrgel na tla in jo začel biti po glavi. Ko se je onesvestila, ji jo iz nedrja vzel mošnjiček, v katerem je imela ‘23.000 din. Ko je bežal proti gozdu, je srečal nekega kmeta, naperil nanj samokres in mu zagrozil, da ga bo ubil, če mu bo 6ledil. To jo bilo zanj tudi usodno. Kmet ga je po glasu spoznal. Nekaj ur nato so ga orožniki že prijeli. Bopar je bil Jožo Kuturak, ki jo bil že pred dvema mescema župan. V času županovanja se je odvadil kmečkega dela ter rad pohajkoval ob županski plači in dnevnicah, ki jih je prejemal. Pri ujem 60 našli ge ves naropani denar. Naročajte in širite »Slovenski dom«! Slovenska mladina je odkupila Prešernov rojstni dom svojemu narodu Za odprtje Prešernove rojstne hiše v Vrbi 21. maja 1939. je banska uprava izdala te dni poseben seznam darovalcev, ki so kaj prispevali od odkup in ureditev te hiše, po podatkih odbora za odkup Prešernove rojstne hiše. V tabelah so razvrščene po okrajih vse ljudske šole, nato pa meščanske, srednje, učiteljske in tiste strokovne šole, ki so se akcije udeležile. Pri nekaterih šolah so sicer rubrike tudi prazne, večinoma so to šole v revnejših krajih, nekatere šole — k6t n. pr. ljubljanska vadnica — so pa poslale skupaj s kako drugo šolo (n. pr. učiteljsko.) Zato pa kažejo številke pri drugih šolah veliko vnemo učiteljstva in mladine. Največji znesek 4589 dinarjev, ki ima pa tudi največ dijakov (1417) je dosegla bežigrajska gimnazija v Ljubljani. Sorazmerno s številom dijaštva je pa največ žrtvovala Škofijska gimnazija v št. Vidu, kjer pride na vsakega dijaka prispevek 4.26 dinarjev; seveda so mnogo dodali profesorji. Zanimivo je, da se med ljudskimi šolami v vsakem okraju najde kakšna praznina, edino okraj Šmarje pri Jelšah, ki je znan kot pasiven okraj brez industrije in brez pripravnih prometnih zvez. se je odzval z vsemi svojimi šolami. Med ljudskimi šolami je dosegla višek Ljubljana z vsoto 6648 din. Ljudsko šole so zbrale 92.684,75 din, meščanske 15.613.25 din, srednje 32.727.50 din, učiteljske 2.545.50, strokovne 5.476 din in univerza 2.948 din. Naša mladina ,ie torej prispevala skoro tri četrtine vseli stroškov, to je 151.995 dinarjev. Zato bo za vso našo kulturno zgodovino ostalo dejstvo: Prešernovo rojstno hišo je odkupila naša slovenska šolska ndadina. S tem je dokazala živo slovensko zavednost in zaeno zavest, kaka sreča je za naš narod, da imamo s Srbi in Hrvati skupno narodno državo. Nato so našteti ostali darovalci, ki so skupno prispevali 63.390 dinarjev. Med njimi je mnogo organizacij in podjetij, večina pa je zasebnikov iz raznih krajev Slovenije in države, po tudi iz Prage, Pariza, Amerike itd. Trboveljska družba je prispevala 10.000 din, senat kr. Jugoslavije in mestno poglavarstvo Ljubljane 5000 din. Večje vsote so darovale tudi mestne občine Celje, Maribor in Jesenice. Darovalcev, ki so dali 500 din ali več, je skupaj 28. Na koncu brošure je še seznam darov v blagu. Za popravo in ureditev hiše je bilo treba mnogo materiala in starinskega pohištva. Na zunanji steni je vzidana velika spominska poišča, ki je narejena po načrtih Plečnikove šole in so jo poklonili dediči pok. Alojzija Vodnika, Ljubljanska Mladika je izdelala po vzorcih iz narodnega muzeja vso posteljnino za posteljo in zibko pod vodstvom Kristine Hafnerjeve in Jožice Li-kozarjeve. Izdelki so bili že razstavljeni v Ljubljani. Kovačičeva tovarna na Viču je izdelala starinsko peč. ki že zdaj vzbuja pozornost obiskovalcev. Kolikor je bilo mogoče, je g. župnik Finžgar zbral opravo, ki je bila last Prešerna in njegovega doma Pa tudi faksimile njegovih poezij je odstopila ga. Prepeluhova. Nar. muzej, g. Zadnikar in dr. Steska so odstopili značilen denar iz Prešernove dobe. še mnogo je drugih zanimivosti, ki jih bo hranila Prešernova hiša. Ta izkaz darov bo vekovita živa priča o slovenski zavednosti sedanjega našega rodu Jn tudi tistih naših rojakov, ki živijo izven ožje svoje domovine. Prešernova rojstna hiša pa, ki je zadobila svoje prvotno lice lepega kmečkega doma na zunaj in znotraj, naj bi bila vsem, ki jo bodo obiskali, topla pobuda za spoštovanje naše pristne slovenskosti, naj oživi v vseh smisel za žrtve v prid kulturnega napredka našega naroda, obenem tudi odpor zoper tujstvo, ki mnogokje izpodriva lepote naše pristnosti in prvotnosti. Tujcu bodi lepo ohranjena Prešernova rojstna hiša stvaren dokaz, da smo, da živimo in da so sebe zavedamo. Zato gre priznanje zavedni slovenski mladini in zasebnikom, ki so prispevali pri tej odlično narodni zbirki, posebno pa še tistim gg. profesorjem in učiteljem, ki so razumeli velik pomen te akcije in so z zgledom in živo besedo dali vzpodbudo mladini, da je tako prepričevalno pokazala ljubezen do svojega naroda in počastila največjega slovenskega moža — Prešerna. Samomorilska manija v Mariboru V nekaj dneh je ilo v Mariboru pet oseb pod vlak Maribor, 19. majnika. Včeraj zjutraj se j« raznesla po mestu novica o dveh samomorih, ki sta se pripetila v prejšnji noči na železniških tirih. Enega mrtveca so našli razmesarjenega od koles na koroškem tiru med prehodi na Tržaški cesti in v Jadranski ulici, drugega pa na progi v Košakih za gostilno Drei-sibuer. Na Koroški progi je Šel v prostovoljno smrt 18 letni delavec Anton Pliberšek iz Tinj. Zaposlen 'je bil v Mariboru v neki mlekarni ter je stanoval v Žičnem prehodu št. 4. Ponoči je čakal v bližini Magdalenskega parka na lokomotivo ter se je vrgel pod njo. Značilno je to, da je Pliberšek šel skoraj na istem mestu in na isti način v smrt, kakor pred dobrini mesecem njegova sestra. — Drug samomor je bil izvršen nocoj okrog pol treh ponoči pod kolesi nemškega brzovlaka v Košakih za gostilno Dreisibner. še pred prihodom vlaka so opazovali ljudje starejšega neznanca, ki je stal ob progi ter neprestano gledal na tir, kakor bi nekaj pričakoval. Res je čakal na vlak, nato pa je šel s hrbtom obrnjen proti vlaku. Strojevodja ga je v zadnjem hipu opazil, ko je bilo že prepozno. Kolesa so nesrečneža zmlela ter ga vse- j ga raztrgala. Bil je to 56 letni bivši gostilničar in ; posestnik Ivan Hajnšek. Včasih je bil imovit mož, 1 v Rogaški gorici pri Pristavi je imel gostilno in posestvo. Potem mu je vse propadlo, pa se je preselil v mariborsko okolico, kjer je mešlaril z vinom ter se na ta način preživljal. V smrt je šel najbrž zaradi slabih premoženjskih razmer. Danes popoldne pa se je pripetil še tretji podoben primer. Na Teznem se je vrgel pod vlak 32 letni raznašalec peciva Ivan Oman iz Dobrove št. 153. Ljudje so ga videli, ko je prihajal iz mesta precej vinjen ter je šel od tezenskega kolodvora naprej ob progi. Ko je pribobnel v smeri od Hoč ljubljanski brzovlak, se je Oman vlegel pred očmi postajenačelnika čez sredo proge in še preden so mu mogli presenečeni ljudje njegovo namero preprečiti, 60 ga kolesa lokomotive in vagonov razmrcvarila v brezoblično maso. Bil je na mestu mrtev. Oman je bil zaposlen kot raznašalec peciva pri pekovskem mojstru Šobru na Kralja Petra trgu. Mojstru je poneveril 800 din, pa tudi vse naokrog je bil zadolžen, ker je rad pil. Že nekaj dni je govoril doma, da bo izvršil samomor, ko ga je pa danes njegov delodajalec zaradi nezanesljivosti odpustil, je svoj sklep izvršil. Zdi 6C, da je Mariborčane prijela pravcata manija samomorov na železniškem tiru. V neKaj dneh smo imeli sedaj že pet takšnih žalostnih primerov. Iz škofje Loke Kapucinsko predmestje bodo zunaj prebelili in na novo preslikali. Prejšnji teden je začelo gradbeno podjetje Anton Ogrin z deli. Lepo prenovljena cerkev bo tvorila prekrasen zaključek lepo preurejenega prostora pred njo. Cesta pri Šifrerju gotova. Ena najbolj potreb-nihnih in najbolj nujnih regulacij pri nas je bila gotovo gradnja nove ceste, ki veže Kolodvorsko cesto in cesto Dolenc—Vojašnica—Plevna—pri šifrerju. Tega se je zlasti zavedala sedanja občinska uprava, ki je na polju olepšanja in regulacije že toliko storila. Treba je bilo zgraditi ogromen nasip, kar so storigli na ta način, da so delno vojaki delno pa delavci skoro vso zimo dovažali prst in drug materijal iz bližnjih parcel, kjer je bilo treba materijal itak odvoziti. Pred tedni so delavci ta nasip tlakovali z kamenjem. Končno so postavili na obeli straneh kantone ter med njo vsadili lipe. Prejšnji teden so naredili še stopnišče k trgovini Šifrer, ki je zelo lično. S tem jo cesta gotova. Cesta je široka 7 metrov. S tem je dobil doberšen del Novega predmestja in velik del vasi Suha primerno zvezo s samim mestom. Razširitev Selške cesto. V Kapucinskem predmestju, tam, kjer se začne cesta, ki pelje v Selško dolino, je od pisarne Elektrarne d. d. pa do šolskega vrta v dolžini več kakor 100 m mejil na cesto od Kufrovega vrta star, Žo od zoba časa razdrapan, več kot 8 m visok zid, ki jo močno kvaril lice že precej zreguliranega toga dela mesta in je tudi precej oviral promet na teni kraju zaradi precej ostrega ovinka. Zato se je odločil Cestni odbor, da stopi z lastnico v stik in dobi od njo pristanek, da se ta zid podre, cesta razširi, namesto zidu pa napravi lepa moderna ograja, ustrezajoča okolici. Z lastnico se je res dosegel sporazum in so tudi takoj pričeli z dolom. Stari zid go že podrli, sedaj so pa žo dogradili podstavek za novo ograjo. S tem bo zopet zelo olepšan ep del našega mesta. Preslab vodovod imamo. Naš škofjeloški vodovod, ki jo v zasebnih rokah, je mnogo preslab, da bi mogel zadostiti vsem potrebam mesta. Če le nekaj časa ni dežja, pa višja nadstropja na Mestnem trgu nimajo vode. Cas je že, da gospodje okoli Vodovodnega društva nekaj ukrenejo. Popravi! V »Slovenskem domuc od dne 19. t. m. je bilo v poročilu o odkritju spomenika dr. Edo Šlajmerja napačno povedano ime avtorja oprsja. Kip je namreč delo akad. kiparja Zdenka Kalina in ne njegovega brata, akad. kiparja Borisa Kalina, kakor je bilo objavljeno. športne vesli Ljubljana : KAC. Po dolgem času bomo imeli jutri spet priliko videti na zelenem polju našo ligaško enajstorico. Jutrišnji nasprotnik naše Ljubljane je koroški prvak KAC — gost, ki Ljubljani ni neznan. Moštvo KAC-a je dobro, solidno moštvo, ki se zna odlično boriti in ki zna zmagati tudi na tujem igrišču. Naši fantje bodo morali zaigrati tako, kakor so igrali zadnje ligaške tekme, sicer jih znajo Celovčani presenetiti. Računamo na zmago domačinov, toda le po trdi in ostri borbi. Prijatelji nogometa bodo torej imeli jutri na igrišču Ljubljane lep spored, ki si ga velja ogledati. V predtekmi nastopijo Celjani proti rezervi Ljubljane. Velika kolesarska dirka okoli Srbije. Belgraj-sko časopisje in belgrajska radijska postaja organizirajo dosedaj največjo kolesarsko dirko okoli Srbije, ki bo trajala šest dni. Ta dirka bo prvi sestanek najboljših kolesarskih dirkalcov na Balkanu. Poleg najboljših jugoslovanskih dirkalcev pridejo tudi Zagrebčani na te dirke, kljub svojemu nerazpoloženju proti vsemu. Pridejo pa tudi Romuni in Bolgari. Budgo je zmagal v Londonu. Ameriški profesionalni teniški igralec, ki je po uspešni teniški turneji po vseh večjih mestih Ameriko prišel v London, je na wemblojskem stadionu igral svojo prvo tekmo v Evropi proti Vinesit. Budge je Vinesa tudi v Londonu premagala 6:4, 6:3. Binkoštne vozne olajšave Glode na to, da bodo letos katoliki in pravoslavni hkrati praznovali binkoštno praznike, sta se za te praznike odobrili dve posebni vozni olajšavi in fcieer: L za vožnje na razdalje od 11 do 250 km uporaba nedeljskih povratnih kart; 2. za vožnje na razdalje preko 250 km od poljubne do poljubne postaje (ali državne meje) jugoslovanskih državnih železnic uporaba vozne olajšave po polovični vozni ceni v I., II. in III. razr, brzih in potniških vlakov (za otroke od 4. do 10. leta starosti po četrtinski povratni vozni ceni). Odhodno potovanje se more — v obeh zgoraj navedenih primerih pričeti v petek, dne 26. maja t. 1. ob 00 uri, mora se po k o n č a t i najpozneje v torek, 30. maja t. 1. ob 24. uri. Povratno potovanje so more — prav tako Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v O Helativna | vlasra v % | •r. O a Kj c p Veter (smer, jakost) Pada- vine , BS if K i ‘e?’a a e: r S E vrsta Ljubljana 756-4 21-8 8-6 83 3 E, Gi dež Maribor 755-č 22 -7 8-0 70 5 0 1*0 dež Zagreb 754* 21-0 9*0 % 5 ENE* _ Belgrad 754-1 28-0 14*0 91 6 U — — Sarajevo 755-0 221' 9'i 90 5 0 — Vis 755-1 18-0 13*C 90 6 SE. — — Split 754-5 23-0 16-t 60 8 SSEj — — Kumbor 756*4 23-0 15-t 70 7 SEj — _ Rab 755-L 20-0 12-0 50 9 0 _ — OubPOjnlK 754-1 23*1 12-0 70 5 SE, — - Vremenska napoved. Zelo spremenljivo vreme, toplota nespremenjena, možnost krajevnih neviht. Koledar Danes, sobota, 20. maja: Bernardin. Nedelja, 21. maja: Feliks, Andrej Bobola, Obvestila 30 letnico svojega vestnega dela v Jugoslovanski tiskarni bo v ponedeljek tiho in skrcanno slavil g, Jakob Š t e i a n č i č. Z iskrenimi čestitkami ee ga bomo na ta njegov praznik spominjali njegovi tovariši, prav tako pa tudi naše uredništvo, z željami, da bi ga tudi v bodoče še dolgu videli v svoji sredi pri tako vestnem delu, kakor dozdaj!^ Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Mestno zdravniško dežurno službo l>o opravljal od soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korvtkova ulica št. 18, telefon št. 37-24. Bahate kočijo po mestnih ulicah so že skoro docela izginile. Izvoščke so zamenjali taksiji. Slovensko kolarstvo, stara domača obrt že od nekdaj na visoki stopnji, pa še vseeno ni zamrla, tudi ona se je prilagodila novim razmeram ter zahtevam in ima še lepo bodočnost. Mnogi naši kolarji sedaj izdelujejo smuči, postali so izdelovalci avtomobilskih ogrodij, itd. Mnogo dela pa imajo Se vedno z izdelovanjem kmečkih kolesljev, značilnih slovenskih zapravljenčkov, ki jih pri našemu kmetu avtomobil So ne bo tako kmalu izpodrinil. Naši kolarji so pa tudi mojstri v izdelovanju najrazličnejših ročnih vozičkov, kakršne še vedno prav rade uporabljajo naše mlekarice. Slovensko kolarstvo bo razstavilo svojo izdelke na Ljubljanskem velesejmu od 8. do 12. junija. N« Rožniku bo imelo v nedeljo 21. maja Kat. društvo rokodelskih pomočnikov «v. mašo s petjem društvenega pevsikega zbora. Vljudno vabimo, da pridete v nedeljo na Rožnik. Pričetek božje službe bo zjutraj ob 6edmih. »Sedejeva družina« v Ljubljani bo priredila v nedeljo, dne 21. maja, društveni izlet v Stično in na Polževo. Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor, ob 8.05 zjutraj. V Stični bo sv. maša ob 10 s poklonitvijo spominu velikega vladike dr. F. B. Sedeja. Za izletnike bo pripravljeno toplo kosilo v stiškem samostanu po zmerni ceni. Po kosilu poj-demo peš na Polževo (1 in pol ure hoda). Vrnemo se na vfšnjegorsko postajo, od koder se ob 19.21 odpeljemo v Ljubljano, kamor pridemo ob 20.30. Izlet v Stično bo ob vsakem vremenu, ua Polževo pa le v lepem vremenu. Živinski sefrni za parklarje v Karlovcu prepo-vedam. Me«tno poglavarstvo v Ljubljani javlja, da 60 v Karlovcu živinski sejmi za parklarje zaradi s inavke in parkljevke po odlctku kraljevske banske uprave savske banovine prepovedani do preklica. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani se preseli v pondeljek, dne 22. t. in., v palačo Glavne bratovske skladnice na Vrtači štev. 0 (vhod iz Levstikove ulice). Tu dan se za stranke ne uraduje. Ravnateljstvo šole Glasbeno Matice ljubljanske priredi s svojimi gojenci v petek 16. t." m. ob 6 in četrt prvo produkcijo. Nastopil bo mladinski zbor pod vodstvom prof. Sonca in šolski orkester pod vodstvom prof. Jeraja. Poleg tega pa bo nastopilo še nekaj gojencev iz oddelka za klavir, violino in čelo. Na produkcijo, ki bo v veliki Filharmonični dvorani, že danes opozarjamo. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani bo priredila v nedeljo 21. maja društveni izlet na Zaplaz pri Čatežu. Odhod iz Ljubljane ob 8.05 zj. do postaje Velika Loka, nato peš-izlet na Zaplaz, kjer bo okoli 11 skupna sv. maša z ljudskim petjem. Skupno kosilo, popoldne piknik, prosta zabava, pred odhodom šmarnice z ljudskim petjem. V Ljubljano se vrnemo ob 20.80 zvečer. Stroški za vlak 21 din, za prehrano 14 din. Obvezne prijave sprejema pisarna »Pax et bonum< v frač.iškan-skem prehodu še danes. Zbirališče izletnikov v nedeljo ob pol 8 zjutraj pred glavnini kolodvorom. Za vsestransko fotografiranje in zabavo je preskrbljeno. Vsi člani in naši prijatelji vljudno vabljeni! Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. Sobota, 20. maja: Velika skušnjava. Premiera, Premierski abonma. Nedelja, 21. maja: Trideset sekund ljubezni. Izven globoko znižane ccne c\d 14 din navzdol. Opera — Začetek ob 20. Torek, 23. maja: Traviata. Izven Gostovanje Eve Brandrovekc-Turske. v obeli primerih — pričeti v nedeljo, 38. maja mora se pa končati najpozneje v 6redo, dne 81. maja t. 1. ob 24. uri. Za vožnjo na razdalje od 11 do 250 km ae bodo potniki odpravljali c kartami za nedeljska povratna potovanja, za vožnje na razdalje preko 250 km pa z navadnimi enosmernimi voznimi kartami po normalni vozni ceni uporabljenega razreda in uporabljene vrste vlaka, ki jim bodo veljale za brezplačno povratno vožnjo po istem ali po krajšem potu, v istem razredu in v vlaku iste vrste, medtem ko bo potnik za povratno vožnjo po daljšem potu, v višjem razredu ali v vlaku višja vrste plačal polovično razliko med normalno vozno ceno za odhodno ter normalno vozno ceno za povratno vožnjo. Potnike izrecno opozarjamo, da morajo pred nastopom povratnega potovanja predložiti nodelj-sko povratno ali navadno enosmerno vozno karto potniški blagajni vstopne postaje, da jo bo žigosala za povratuo vožnjo. Vse druge formalnosti odpadejo. Natačnejše informacije morejo potniki dobit« pri potniških blagajnah železniških i)«stai. ni; mm^ ngnpi *3 viharno radost. Scott ee je vrnil, Scott je živ! »Hura!« so vpili piloti ter čer mize in čez stale drveli k tovarišču, katerega so vsi imeli že za ranjkega. Courtney je planil pokoncu in bil kaikor nor od veselja. Priboril se je skozi gnečo do Scotta in ga objel z V6em njegovim čudnim tavorom vred. Courtney je bil med vsemi piloti prvi 1 v z vračanju kozarcev. Toda pri vsem tem je bilo na njem jasna videti, koliko trpi te trenutke. Ni se hotel več udati slabosti, zato je pil in pil. Toda najrajši bi se bil zavlekel kam v kot in jokal, tako mu je bilo hudo za prijateljem Scottom. Kako tudi ne! S Scottom sta skupaj rasla. Skupaj sta bila v domači in pozneje v pilotski šoli. Vse lepe mlade čase sta prebila skupaj in skupno sta se bojevala že ves čas, kar so bili Angleži v Franciji. Ni bilo dneva, da ne bi bila obujala spominov na tiste stare, lepe čase, ko je bil na svetu še mir. Zdaj pa tega dobrega staTega prijatelja Scotta ni več. Leži kdovekje razmesarjen in raztreščen. Ln ravno ta, ta nemSki pilot, ki zdaj sedi tu na Scotto-vem mestu, je bil tisti, ki je prijatelja poslal v smrt. Za trenutek je Courtneya prijelo, da bi planil pokoncu in stisnil Nemca za vrat. Toda takoj nato se je domislil, da je tudi Nemec samo — vojak, kakor so vojaki oni, in dela samo tisto, kar mu je zapovedano — nič drugega. Medtem, ko je v pivnici razpoloženje ve« burneje valovalo, je poveljnik Brand Od vseh strani se je oglašalo na stotine vprašanj. Scott še zdaleč ni mogel odgovarjati vsaj na glavna izmed njih. Vpil je v kratkih stavkih, obračaje 6e pri tem na vse strani: »Neko fante me je malo lovilo.. . Zlodievi Nemec! Padel 6em v jarek za naša fronto ... Natri sem si bučo ... Bolničar mi je dal žganja, Ta šampanjec sedel v svoji pisarni in dajal poročilo glavnemu stanu. Spet je zahteval od vrhovnega poveljstva, naj mu pošiljajo skušene in starejše pilote. Toda poveljstvo jih ni imelo . .. Kar pa jih je bilo, 60 jih vse potrebovali na mestih, ki niso bila nič manj važna kakor Brandovo oporišče. Phipps pa je v drugem kotu po svoji vsakdanji dolžnosti pisal pisma rodbinam tistih pilotov, ki se niso vrnili s poleta ... Nenadno pa sc je hrušč polegel. Nekdo je butnil v vrata, da so se s treskom odprla, in planil v sobo. Vsi so se na mah obrnili proti vratom, da bi videli, koga ie prineslo v sobo. / Na vratih je ves nasmejan, priden, kakor novorojena ovčica stal — Scott.., Bil je ves raztrgan, krvav, odrgnjen in zakajen. Toda v naročju je držal nekaj steklenic šampanjca... V pivnici je vse potihnilo. Nihče ni mogel dobiti zveze med Scottovo prikaznijo in med njegovo smrtjo, na katero sa ravno pili. Še manj pa, da bi bili mogli razumeti, odkod Scottu šampanjec. Tedaj je nekdo zajavkal: »Uuuuu, duhovi prihajajo!« Ta trenutek je vsa pivnica planila v Fotorisba Warner Bros Nastalo je nepopisno veselje, ko se je prikazal Scott s steklenicami šampanjea v naročju. pa sem si sposodil v ambulanti. Tja po vojni ga bom o priliki vrnil... Spet sem tu . .. Malo pozno sem se vrnil, pa mislim, da mi zaradi tega ne bo treba na raport, Čudno, kaj. Vi ste že vsi mislili, da se je Scott enkrat le spremenil v drobnega, fletnega krilatca ...« Vseh se je polotilo veselje nad to nenadno srečo, ki jo je imel tovariš in oni z njim. Ko je Scott zapazil Nemca, ki se je držal nekam togo in trdo, ker je imel preveč žganja, je vprašal: »He, kdo pa je ta tiček?« Courtney mu je dejal: »To je tisti, ki te je zbil na tla.« Scott je skočil k Nemcu, ki se je plašno odmaknil. Toda Scott mu ni hotel nič hudega, samo vzkliknil mu je: »Prav ljubo mi je. Vi 6te moj prijatelj, tu na tleh. Pa pijmo skupaj, ko smo se že skupaj borili. Tu smo prijatelji, čeprav smo sovražniki. Ni treba, da bi se sovražili. Kakor pri športu. Saj smo vojaki.« Nemec, ki mu je bilo ime von Miil-Ifcr, je sprejel ponudbo in dejal: »Tako je in tako naj ba!« Scott se je opravičeval: »Oprosti, tovariš, toda jaz govorim slabo po vaše. No, pa glavno je, da se razumeva, kar v gostilni ni nikdar težko. Živel! Dajte kozarec, da bomo odpili ta šampanjec!« Prijeli so kozarce ter povabili Se majorja Branda, naj pride mednje. Za Brandom je prišel še pribočnik Phipps, ki je ob prvem glasu, da se je Scott vrnil, raztrga! pismo, s katerim je hotel njegovim sporočiti, da ga ni več... Veselje se je nadaljevalo. »SlovMiski dom« fthaja vsak delavnik ob 18. Mesečna naročnina 12 din, ta inozemstvo 2B din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TI1. Telefon 4001 <*<» ‘w*05. Uprava: Kopitarjeva ulic« ft. 'f.a .Ingoslovanskd tjstarini * J.inMtmi .to/ i.. a,.. Izdajatelj inž Jože Sodja Urednik: Mirko Javornik Najpomvnbne-ša znanstvena ugotovitev zadnjih desetletij: Tudi v vsemirfu je življenje Prof. Lippmann ie dognal to po izpodnebnem kamnu, ki ie zadnjič padel v Kaliforniji V Loe Angelesu je zadnjič prihitel ves preplašen k policijskemu predstojniku nek ugledni tamkajšnji vinski trgovec in prijavil, da ga je hotel nekdo usmrtiti na ta način, da je vrgel nanj granato, a ga je k sreči zgrešil. Policija je seveda takoj uvedla najstrožjo preiskavo in skušala rešiti to skrivnostno uganko. Od'!a je v spremstvu omenjenega vinskega trgovca na kraj, kjer je bil »izvršen napad«, da ee seznani z vsemi IKjdrobnosbmi, ki hi utegnile bati s tem v zvezd. Na kraju samem pa je policija na svoje veliko presenečenje našla prav tam, kamor je po zatrjevanju trgovca padla »granata«, mal meteor, ki je prej k sreči zgrešil trgovca iti 6e zapičil tik poleg njega v tla. Ta izpodnebnik je tehta) komaj tri kilograme, prileteti pa je moral na zemljo s hitrostjo 35 km na sekundo. To je bila »granata«, ki jo je izstrelil vsem irski »kanonir« in o kateri e vinski trgovec mislil, da je prava bojna granata, ki jo je nanj nameril neznan njegov sovražnik. Vsak dan nad sto milijonov izpodnebnikov Vsak dan — tako pravijo učenjaki, ki se na io razumejo — pade na našo zemljo nad sto milijonov izpodnebnik ov. Večina ttjili pa je tako majhna, da jih človeško oko niti ne opazi. To je tako rekoč vsem irski prah, ki po veliki večini pade na prostrane ledene puščave, kjer tudi nikogar tli, da bi jih videl. Zemlja ima na tečajih največjo privlačno silo in zato ta majhna izpod-nebna telesca teže ravno proti tečajem. Ko pri pacanju pridejo v območje zemeljskega ozračja, se zaradii trenja z zrakom užgo. Meteori, ki so večji iti ki so usmerjeni naravnost proti zemeljskemu površju, padejo na tla, manjši pa Se v zraku zgore in se razblinijo. Pa tudi tisti ne padejo na zemeljsko površje, ki so jim vseunirske sile dale drugo smei in zemeljsko ozračje morda samo križajo ter v njem za hip zažare kot »zvezdni utrinki«'. Meteori, ki tehtajo vsaj nekaj kilogramov, če ne celo po več ton, so zelo redek pojav. Padejo pa »a zemeljsko površje kot ostainek celega iz-podnebnika, ki na poti skozi ozračje zaradi kratko odmerjenega časa ni mogel do kraja zgoreti. Še redkeje pa se zgodi, da bi tak izpodnebnik videl človek. Izpodnebni kamni, ki bi padli na zemljo, so že tako zelo redki. Velika večina pa jih pade v krajih, kjer jih človek sploh ne more videti, v ledenih puščavah ob zemeljskih tečajih, sredi neizmernih oceanov in drugod. kjeT človek stalno ni naseljen. Zato je bil res izjemen gornji primer iz lepe Kalifornije, čeprav je prizadejal vinskemu trgovcu toliko neupravičenega strahu. Optično čudo ,zemljine oči' Policija iz Los Anglelesa si je izpodnebni kamen ogledala in seveda takoj spoznala, da ni govora o kakšni pravd granati, o kakršni je pravil oni vinski trgovec. Kamen je nato poslala sloviti zvezdami v Mount Wilson v preučevanje. To je najslovitejša in največja ameriška zvezdama in ima poleg številnih drugih dragocenih in najnovejših priprav tudi največji, to se pravi najboljši daljnogled na svetu. To je obenem najveličastnejše čudo, kar sta jih kdaj ustvarila človeška roka in človeški razum Z njim je možno gledati predmete v neverjetno daljavo Opazovalec, ki gleda skozi ta daljnogled, lahko vidi na primer mal plamenček navadne sveče na daljairo dvanajst kilometrov. Z njim je možno dobiti zelo točno sliko zvezd iz neizmerne daljave v vsemirju. Niti v daljavo milijardo triljonov kilometrov ni opazovanj« zvezd 6 tem optičnim čudom, ki so mu dali ime »zemljine oči«, brezuspešno. Pod drobnogledom se mu ie odkril nov svet iivih b?tii Ravnatelj te zvezdarne je zaupal izpodnebnik iz Los Angelesa slovitemu profesorju Lippmannu, učenjaku, ki se je specializiral na raziskovanje mikroorganizmov. Ta je zdrobil košček izpodneb-nika v prah in ga začel z natančnim drobnogledom raziskovati. Kar dozdaj niso mogli učenjaki videti s še tako popolnimi daljnogledi, niti ne z onim »čudom iz Mount Wilsonat, to se je posrečilo videti profesorju Lippmannu te dni v svojem laboratoriju s pomočjo svojega drobnogleda. Vide! je stvari, ki jih dozdaj še ni moglo opazovati nobeno človeško oko. V zdrobljenem prahu izpodnebnika pod njegovim drobnogledom je vstal pred njim čisto nov svet: bitja z drugega sveta. Neizpodbiten dokaz, da so zunaj naše zemlje, na drugih »zemljah« v vsemirju tudJ živa bitja, torej tudi življenje! Ugotovil pa je Lippmann Se nekaj drugega: Ta živa bitjeca, td »liliputtanci« iz vsemi rja niso prav nič podobni tistim, ki jih J® opisal v svoji zadnii knjigi H. G. Wells, in kj jim je prisodil, da žive na Marsu. To so bila bitja, ki so v neki meri podobna bakterijam, kakršne žive na zemlji. Vsenrrski ,.potniki" ki so prehodili milifarde kilometrov Majhna živa bitja, ki jih je ugotovil profesor Lippmann v izpodnebnem kamnu, so morala priti od nekod iz daljnjega vsemirja. Učenjaki sodijo, da so ti mali vsem irski »popotni ki« morali preleteti na milijarde in milijarde kilometrov poti, Vaje nemške vojske ob zahodnem ntrjenem pasu, takoimenovani Siegfriedovi črti, ki si jo kancler Hitler spet ogleduje. Propagandni pohod angleških fašistov po londonskih ulicah. Na čelu je voditelj angleških fašistov sir Osvald Mosley. preden so prišli v območje zemlje, ki jih je izpodnebni kamen pritegnil nase. Neizpodbitno pa pričajo — saj niti največji tovrstni strokovnjaki ne mislijo drugače —, da življenje ni samo na zemlji, pač pa da žive živa bitja, čeprav še tako na nizki stopnji, tudi drugod po vsemirskih svetovih. Bitja, ki žive brez prahu, brez vode in toplote V vsemirekem prostoru ni ne zraka, ne vode in ne toplote. Na našem planetu, ki ee imenuje Zemlja, ne more živeti nobeno bitje hrez zraka, vode in primerne toplote. To pa je samo na naši zemlji! Na njej pa spet ne morejo živeti bitja, kakršna je odkril prof. Lippmann v izpodnebnem kamnu iz Los Angelesa. Neprodušno jih je zapri v posebne cevi in jih izpostavil temperaturi 200 stopinj pod ničlo ter jim odvzel ves zrak in vodo. Po šestih tednih jih je dal spet pod svoj drobnogled in ugotovil, da so »bakterije od onstran« odlično prestale »težko« preizkušnjo. NaEsirajne ša ugotovitev zadnjih desetletii Brez dvoma so bile te ugotovitve profesorja Lippmanna najsijajnejše, kar so jih učenjaki prinesli zadnja desetletja. Uresničile so tudi domneve francoskih učenjakov Fontenella in Flammariona, ki sta vedno vztrajala pri tem, da živih bitij ni samo na naši zemlji, pač pa tudi po drugih vsemirskih »svetovih«. Njune domneve so po zadnjih ugotovitvah prof. Lippmanna dobile zanesljivo potrdilo in so prenehale biti samo domneve. Le zdrav instinkt jima je dozdaj kazal ta nepoznana hiitja ie vsemirja. Zdaj nista samo ona dva, pač pa tudi ves ostaili učen jaški svet in se zanima za te vrste znanost, prepričan, da je bila ta njihova misel res zdrava, čeprav sta za dokaz morala poklicati na pomoč prof. Lippmanna. Z drugih svetov nas gledalo... Te, za znanost toliko pomembne ugotovitve, da obstojajo tudd zunaj zemeljskega ozračja živa bitja, pa po mnenju strokovnjakov prav v ničemer ne izključujejo domneve, da nekje v vsemirju, na kakšni zvezdi žive tudi razumna bitja, morda celo nič manj, če ne še bolj razumna bifcja kot pa na zemlji. Nekateri so šli celo tako daleč, da mislijo, da nas morda ta pametna bitja z drugih svetov že opazujejo, ker da je pri njih tehnika že bolj napredovala kot pa pri nas. Kako čudno sodbo si morajo ustvarjati ti prebivalci iz vee-mirja, ko opazujejo človeka na zemlji v današnjih zmešanih časih in kako neumno se jim zdi njegovo početje v dobi, ki jo zdaj preživlja. Naivečfa radijska postara v Evropi Včeraj dopoldne je bila svečano odprta nova državna radijska postaja v Herzbergu na Saksonskem. Postaja je močna 150 kilovatov, marca meseca prihodnjega leta pa bo povečana na 200 kilovatov. Antene so visoke 325 m. Ta radijska postaja je z ozirom na to največja v Evropi. Odprl jo je nemški poštni minister dr. Ohnesorge. Prizor s pariške ulice, ki ga ie kriva luna V Parizu se je te dni pripetil izreden primer, za katerega ne bi bilo prav nič čudno, če bi se bil končal s človeškimi žrtvami. Nek meščan je zvečer ravno šel po ulici poleg šestmadstropne hiše, ko ga je nenadno precej močno oplazil kos opeke, ki je padel s strehe te šeetnadstropne I zgradbe. Nekoliko zaradi udarca, nekoliko pa od strahu se je ta meščan zgrudil na tla. Ker je Pariz tudi ponoči zelo živahno mesto, so kmalu prišli mimo še drugi ljudje, ki so nesrečniku priskočili na pomoč. V začetku so ti ponočni potniki bili prepričani, da ga je kdo napadel, ali pa se mu je pripetilo kaj drugega podobnega. Kmalu pa so spoznali, za kaj prav za prav gre, kajti 6 strehe tudi zdaj ni prenehala padati opeka. Opazili so vrh šeetaadstropne hiše nekega moškega, ki je mirno ruval opeko iz strehe in io metal na pločnik, po katerem eo hodili mimo ljudi. Obvestili so takoj policijo, da ukroti tega predrznega človeka. Š težavo se je to stražnikom le posrečilo. Stvar pa je bila res tako huda, da policija ni mogla kar tako preko nje. Kaj pa mislite: sredi Pariza, pa človek meče s strehe opeko na ljudi! Saj bi lahko vse pobil. Policija je uvedlo strogo preiskavo Ugotovila je. da je onega moškega na strehi le luna nosila. Vso stvar je policiji pojasnila njegova žena. Dejala je. da je njenega moža prav ta dan tako zelo »prijela« luna in da je še velika sreča, da mož ni koga z opeko ubil. Saj takrat, kadaT ji ponoči uide na streho, pač ne posria nobene šale, ker tudd ne ve, kaj počenja. Programi Radio Ljubljana Sobota, 20. maja: 12 v pisani vrsti ee plošče vrtijo, zvoki veseli naj vas razvedrijo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 V pisani vrsti se plošče vrtijo, zvoki veseli naj vas razvedrijo _ 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma Lagerloif: Kako je Niels Hol-gerson popotoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) Mikijeve dogodivščine (članiee Nar. gled.) — 17.50 Pregled sporeda IS Za delopust, igra Kad. orkester — 18.40 Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja (g. rFan Zen) — 10 Napovedi, poročiia — 19.30 Nac. nra: Dr. Julje Bajamonti, narodnjak XVIII. stoletja (A. Vezelides, Zagreb) — 19.50 Ples z baklami (plošče) — 20 O zunanji politiki (g. urednik Jr. Al. Knhar) — 20.30 Vesel živalski krog: V »namenju bita se sonce premika. Besedilo sestavil F. M. Izvajajo člani rad. igr. druž., sodelujeta Jožek in Ježek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec igra Rad. orkester. Nedelja. 31. maja: 8 Vesel jutranji pozdrav (plošče) — 8.15 Prenos erkvene glasbe iz franč. cerkve — 8.45 Verski govor (g. Jože Jagodic) — 9 Napovedi, poročila — 3.15 Kitarski trio (gg. Prek Stanko, Priveek Josip, Slovnik Maks), vmes lahke solistične točke na ploščah — 10.30 Plošče — 11 Prenos slovesnosti ob Prešernovem rojstnem domu v Vrbi — 12 Kar želite, to dobite (plošče po željah) — 13 Napovedi — 13.20 Pevski zbor »Sava« in tenor-saxofon (g. Nerat Zoran) — 17 Kmet. nra: Izbor in pridelovanje fižola (inž. Miknž) — 17.30 Radij, orkester — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Gasilstvo - narodna organizacija (P. Japelj, Ljublj.) — 19.50 Prenos šmarnic iz? trnovske cerkve — 20.30 Pevski in orkestralni koncert. Sopran solo: ga. Elza Buchal, Radij, orkester. Dirigent D. M. Sija n ec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veselo rajanje (plošče). Drugi programi Sobota, 20. maja: Belgrad: 20 Narodne pesmi, 21 Zabavni koncert — Zagreb: 20 Celo, 20.30 Zbor, 21 Zabavna glasba — Praga-Brno- 20 Vesel koncert — Bratislava: 18.30 Slovaške narodne, 21 Orkestralni konc. — Sofija: 10 Mandoline, 20 Čelo, 20.55 Lahka glasba — Varšava: 19.15 Zabavna glasba, 21 Kiinneekejeva Spomladanska ženska moda v Berlinu.