sfcAskL
Leto XXII	1983
JUNIJ	Št. 11
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
S PRVE SEJE DRUŽBENEGA SVETA
Bralce našega glasila smo že obvestili o tem, da je imenovan družbeni svet v TOZD Tovarna traktorjev. Dne 28. aprila 1983 se je imenovani družbeni svet sestal na svoji prvi seji. V nadaljevanju v celoti objavljamo zapis s tega sestanka.
Dnevni red:
1.	Poročilo o družbeno-ekonomskem položaju TOZD tovarne traktorjev
2.	Izvolitev predsednika, podpredsednika in sekretarja družbenega sveta
3.	Program dela in naloge družbenega sveta.
Ad 1/ POROČILO O DRUŽBENO-EKONOMSKEM POLOŽAJU TOZD TOVARNE TRAKTORJEV
Predsednik KPO tov. Burnik Dušan, dipl. ing., je pozdravil vse prisotne ter podal kratko poročilo o družbeno-ekonomskem stanju TOZD tovarne traktorjev, obenem pa jih seznanil s problemi, ki so se pojavljali v poslovanju Tovarne traktorjev vse od začetka pa do danes, pri čemer je poudaril naslednje:
TOZD tovarna traktorjev je od vsega začetka, obratuje že šest let, poslovala z izgubo. Pozitivni rezultat se je izkazal prvič v L, II. III. kvartalu leta 1981, medtem ko je IV. kvartal ponovno zaključila z izgubo. Kljub prizadevanju za izboljšanje rezultata je v mesecu avgustu lata 1981 proizvodnja traktorjev izrazito padla, povprečno je bilo izdelanih le 9 traktorjev na dan. Padec proizvodnje je povzročilo pomanjkanje uvozne-
ga repromateriala s strani FIAT, ker je ta minimalno odvzemal traktorje zaradi prenasičenosti zahodnoevropskega trga in se mu je nabralo veliko število naših traktorjev na zalogi. TOZD tovarna traktorjev je zaradi tega bila prisiljena del svojih delavcev prerazporediti na razna dela v druge TOZD naše DO.
Zaradi velike odvisnosti pri uvozu repromateriala s strani FIAT se je TOZD tovarna traktorjev odločila za vgradnjo domačih, jugoslovanskih delov, predvsem IMR-ovega motorja 50 KS. Prva prototipna traktorja »ŠTORE 502« in »ŠTORE 504« z vgrajenim domačim motorjem sta bila izdelana v januarju 1982, pri čemer se je močno zmanjšala odvisnost po uvoznem materialu. Z odobritvijo cen v mesecu februarju 1983 je stekla tudi redna proizvodnja navedenih tipov traktorjev.
Vseskozi se pojavlja veliko nesorazmerje cen naših traktorjev nasproti cenam repromateriala kooperantov, saj so se cene traktorjev običajno dvignile le enkrat letno, ker jih odobrava Zvezni zavod za cene v Beogradu, medtem ko se cene repromateriala prosto oblikujejo.
TOZD tovarna traktorjev zaradi stalnih izgub ni mogla formirati lastnih sredstev za poslovanje, zato se ob rasto-
postavljenih stikih s kooperanti, začetih akcij in rezultatih, kadrovski politiki, oblikovanju nove organizacije, delu na vzpostavitvi informacijskega siste-pia ter planiranih razvojnih in proizvodnih usmeritvah in drugih planskih aktivnostih v Tovarni traktorjev.
Po končanih poročilih ing. Burnika in ing. Zakonjška so člani družbenega sveta pričeli z diskusijo, v kateri so bila postavljena predvsem naslednja važnejša vprašanja:
(Nadaljevanje na 2. strani)
NEKAJ PODATKOV O POSLOVANJU SOZD SŽ V PRVEM ČETRTLETJU 83
V	času, ko smo pripravljali plan za letošnje leto, je bilo toliko neznank, daje bila močno vprašljiva realnost načrtovanih ciljev. Po prvih treh mesecih še ne moremo sklepati o letu, vendar smo le bliže realnosti danih pogojev, čeprav vseh ukrepov in pogojev sedaj, ko se bližamo že polletju, še vedno ne poznamo.
Ob vstopu v letošnje leto je obstojala bojazen, da se bo proizvodnja zataknila. Ponekod je kazalo že v prvih mesecih na težave z oskrbo, saj je bila negotova in se oskrba z vložkom tudi zatika, ne samo iz uvoza, temveč tudi iz domačih virov. Močno negotovi so bili in so še energetski viri. Težave so večje, kot so bile v lanskem prvem četrtletju in vendar, čeprav je treba ponekod zadrževati proizvodnjo in jo občasno tudi ustaviti ali vsaj menjati proizvodni program, so dosedanji rezultati dela mogoče celo boljši, kot smo pričakovali.
Proizvodnja surovega železa je bila v Železarni Jesenice in v Štorah večja kot v enakem obdobju lani, vendar ni na ravni planirane količine za letošnje leto. Letos v prvem četrtletju ni bilo planiranih remontov in ugodni vremenski pogoji so dopustili boljšo proizvodnjo kot lani kar za 17 %, obratovalni zastoji in slabši vsip pa zopet 6 % manjšo proizvodnjo od planirane.
V	uvodnem delu omenjam, daje bila proizvodnja celo boljša od pričakovane, pri tem sem mislil predvsem na proizvodnjo jekla. Taje posebno pomembna ob tem, da je iz drugih jugoslovanskih železarn in iz uvoza vse težje zagotoviti vložek za polno zaposlovanje valjarn in nadaljnje predelave. Lastno jeklo je najbolj gotov vložek za valjarne. V prvem četrtletju je znašala skupna proizvodnja jekla vseh treh jeklarn 1 % več kot v enakem obdobju lani in 1 % več, kot znaša predvidena količina za letošnje prvo četrtletje. V marcu so v jeklarni Železarne Jesenice dosegli celo rekordno mesečno proizvodnjo. Če bi tako nadaljevali v vseh naših jeklarnah vse leto, potem bi tudi v celoti lahko proizvedli daleč največjo letno doseženo količino jekla, in to celo nad 850.000 ton. Doslej še ni uspelo preseči 800.000 ton.
Pravijo: »Ne hvali dneva pred večerom!« Upajmo na najboljše, čeprav je toliko tega, kar ne vemo in ni odvisno samo od prizadevanj in dela delavcev v proizvodnji, temveč tudi v veliki meri od drugih činiteljev. Ko pregledujem problematiko
(Nadaljevanje na 2. strani)
či inflaciji in dvigovanju obrestne mere vedno močneje čuti negativni vpliv poslovanja z izposojenim denarjem.
Kot direktna posledica poslovanja z izgubo pa je tudi prisotna investicijska nedograjenost TOZD tovarne traktorjev.
Člane družbenega sveta in vse ostale prisotne je po poročilu ing. Burnika ing. Zakonjšek, predsednik sanacijske) ga odbora, seznalil o tekočem poslovanju, doseženih proizvodnih uspehih, vz-
30. julija 1983
SREČANJE UPOKOJENCEV ŽELEZARNE ŠTORE
Program srečanja in prijavnica na zadnji strani
Člani družbenega sveta TOZD tovarna traktoijev na 1. seji
S prve seje družbenega sveta
(Nadaljevanje s 1. strani)
-	tov. Lapanja je v zvezi s postavljenim planom 5.000 traktorjev v letu 1983 postavil vprašanje, koliko bo od te količine traktorjev prodanih na domači trg in koliko FIAT oziroma v direktnem izvozu,
-	kolikšen je odnos vgradnje materiala s strani kooperantov,
-	kako potekajo odnosi s FIAT in
-	kakšen je delež in način pokrivanja izgube s strani FIAT.
Odgovoril je tov. Burnik, in sicer, da bo od 5.000 traktorjev okoli 1.200 poslanih FIAT in 200 direktno prodanih v izvoz, odnosno vgradnje materialov v traktor je pa naslednji:
-	pri tipu 400 - 40 °/o FIAT
25 % Store
35 °/o YU kooperanti
-	pri tipu 500 - 10 % FIAT
30 % Store
60 % YU kooperanti Izgube za poslovno leto 1982 bo FIAT, oziroma je že, delno pokril v višini 20 %.
Tov. Zelenšek, predstavnik sklada skupnih rezerv SRS, je predlagal da Tovarna traktorjev prosi pri skladu občinskih rezerv Celje za spremembo dosedanjih kreditov, ki jih je dobila za izplačilo OD, iz kratkoročnih v dolgoročne. Ker pa sklad ne more pokrivati definitivno niti svojega deleža izgube v letu 1982 brez izdelanega sanacijskega programa, ki bo gotov v jesenskem času 1983, naj Tovarna traktorjev zaprosi tudi za premostitveni kredit.
-	Tov. Kunc, predstavnik SOZD Slovenske Železarne, je postavil vprašanje povezovanja s kooperanti in predlagal, naj bi bili ti čim bliže mestu proizvodnje traktorjev, predvsem v republiki Sloveniji, v občini Celje in v povezavi s SOZD Slovenske Železarne. Nadalje je postavil vprašanje glede varnosti dodatnih naložb v Tovarno traktorjev in pravilnosti obremenjevanja TOZD tovarne traktorjev s stroški delovnih skupnosti, ki delajo za TOZD.
-	Tov. Gabronova je vprašala, kakšni so načrti v zvezi s povezavo TOZD tovarne traktorjev z drugimi proizvajalci kmetijske mehanizacije v Sloveniji, predvsem Agrosom.
Na vprašanje tov. Kunca in Gabrono-ve je odgovarjal ing. Burnik in člani sanacijskega odbora Tovarne traktorjev. Za povezovanje z ostalimi proizvajalci kmetijske mehanizacije v Sloveniji je Tovarna traktorjev zainteresirana, vendar na enakopravni ravni, saj je edini proizvajalec vlečnega stroja kmetijskih priključkov, ne pa tako, kot je bilo očitno v prvihi razgovorih z Agrosom, ko je le-ta ime! namen, da na naš račun pridobi nove investicije. Vprašanju iskanja kooperantov v bližini Celja oziroma v Sloveniji smo ves čas posvečali veliko skrb, vendar smo morali zaradi neprimerne opremljenosti le-teh vzpostaviti zelo močne vezi s tovarnami, ki že delajo predvsem za avtomobilsko industrijo v drugih republikah, kot z DMB, IMR, Ikarus, Rekordom v Beogradu, SO KO Mostar itd ... Sedaj sancijski odbor ponovno išče možnosti pri tovarnah v Sloveniji, kot so TAM Maribor, STT Trbovlje, Litostroj in drugi.
O obremenitvah TOZD tovarne traktorjev s strani delovnih skupnosti Železarne Štore pa naj tov. Tratar do prihodnjega sestanka družbenega sveta pripravi izčrpno poročilo, poleg tega pa naj vsi člani sveta dobijo poročilo oziroma analizo poslovanja Tovarne traktorjev v letu 1982.
Ad 2/ IZVOLITEV PREDSEDNIKA, PODPREDSEDNIKA IN SEKRETARJA DRUŽBENEGA SVETA
Člani družbenega sveta so iz svoje sredine izvolili predsednika, podpredsednika in sekretarja družbenega sveta, kot sledi:
Za predsednika: tov. LENASIJA Janeza, dipl. oec., iz medobčinske gospodarske zbornice Celje Za podpredsednika: tov. ZAKONJŠKA Nika, dipl. ing., iz Železarne Štore in sekretarja: tov. MAROVTA Ivana, dipl. iur., iz Železarne Štore.
Ad 3/ PROGRAM DELA IN NALOGE DRUŽBENEGA SVETA
V	zvezi s programom dela so se člani družbenega sveta dogovorili, da se bodo sestajali enkrat kvartalno, medtem ko bi se v ožjem teamu sestajali večkrat oziroma glede na probleme, ki bi se sproti kazali.
V	koordinaciji s sanacijskim odborom bodo glavne aktivnosti družbenega sveta naslednje:
-	družbena verifikacija akcijskih ukrepov sanacije,
-	družbenopolitična podpora izpeljave sanacijskih ukrepov v vseh organih in institucijah, ki lahko podprejo in izvedejo sanacijska prizadevanja,
-	aktivno vključevanje za pravilno vrednotenje tovrstne proizvodnje v republiških in zveznih nivojih,
-	vključevanje članov družbenega sveta v konkretnih akcijah na poslovno dohodkovnih povezavah tako na vstopni, medfazni in izstopni proizvodno poslovni spregi,
-	sodelovanje pri konceptu sanacijskih rešitev programu in pri realizaciji sanacije.
Področje dejavnosti in angažiranja sodelavcev v družbenem svetu: Lenasi Janez, koordinacija in po-slovno-dohodkovne povezave
Cetinski Andrej, ekonomsko-fi-nančni ukrepi in aktivnosti
Kač Niko, ekonomsko-finančni u-krepi in aktivnosti Kunc Peter, materialna oskrba in povezava
Zupan Ivan, prestrukturiranje, razvoj in livarska sprega
Zelenšek Ivan, finančne naložbe in angažiranje
Gabron Francka, splošna verifikacija sanacije in Vrednotenje traktorske proizvodnje
Pešec Miloš, družbenopolitična aktivnost
Republiški komite za industrijo,
družbeno in gospodarsko vrednotenje traktorske proizvodnje.
Ob koncu so se dogovorili, da bo naslednji sestanek družbenega sveta predvidoma v drugi polovici maja.
Ana cesti
nisi SAM
(Nadaljevanje s 1. strani)
jeklarn za prvo četrtletje, vendar zasledim, da so imeli v jeklarnah vrsto težav s kvaliteto v ognju odpornih materialov, s slabim jeklenim odpadkom, s pomanjkanjem nekaterih vrst železovih zlitin za proizvodnjo legiranih jekel in z nepričakovanimi zastoji. Mogoče bo pa le šlo, kljub težavam!
Precej slabši kot v proizvodnji jekla so doseženi rezultati blagovne proizvodnje. V Železarni Jesenice so proizvedli letos v prvem četrtletju 6 % manj kot v istem času lani, dosegli pa so 99 % načrtovane količine. V Železarni Ravne je znašala letošnja"blagovna proizvodnja skoraj prav toliko kot lanska, planirano količino pa so presegli za 5 °/o. V Železarni Štore so letos izdelali 8 % manj kot v lanskem prvem četrtletju, planirano količino pa so presegli za 1 °/o. Iz teh podatkov je razvidno, da so v delovnih organizacijah že v naprej predvidevali težave pri oskrbi z vložkom in tudi druge vplive, ki omejujejo proizvodnjo ter so zelo previdno načrtovali letošnjo blagovno proizvodnjo.
Ob tem, da že lanskoletni poslovni rezultati v nekaterih deloynih organizacijah niso bili ravno vredni zavidanja, letos ob manjši proizvodnji in povečanju stroškov ni mogoče pričakovati boljših. Ne samo v železarnah, tudi ponekod pri predelovalcih žice imamo podobno stanje.
V	Verigi Lesce znaša letošnja blagovna proizvodnja v prvem četrtletju 6 % manj od dosežene lani, plan pa izpolnjujejo 101 %. V Plamenu Kropa so proizvedli v prvih treh mesecih celo 14 % manj kot v enakem obdobju lani, zbirni plan pa izvršujejo 96 %. Edino v Tovilu Ljubljana znaša letošnja proizvodnja do konca marca 5 % več kot lanska in tudi 5 % več, kot so letos načrtovali za to obdobje. V Žični Celje so izvršili načtovano količino le 64 %, proizvodnja pa je 17 % večja kot v lanskem prvem kvartalu.
O vrednosti prodaje le toliko, daje ta za SOZD SŽ 35 % večja, kot je bila v enakem obdobju lani in daje načrtovana vrednost dosežena 91 %. Edina delovna organizacija, ki ima višjo vrednost realizacije kot so načrtovali, je Plamen Kropa, pri vseh pa je vrednost letošnje proizvodnje v prvih treh mesecih daleč višja od lanskoletne za isto obdobje.
Izvoz je za vse nas še posebno pomemben, ker moramo zagotoviti potreben delež deviz za nabavo repromaterialov za proizvodnjo, ker moramo pokrivati naše devizne obveznosti za investicije v pretečenem obdobju in ker bi bilo treba zagotoviti devize tudi za investicijsko opremo za nadaljnji razvoj ali vsaj za zagotovitev proizvodnje tam, kjer izrabljena oprema tega ne zagotavlja več. Daje v prizadevanjih dosežen napredek, je razvidno iz podatka, da znaša letošnji izvoz v prvih treh mesecih po vrednosti (v US $) kar 44 % več kot v istem obdobju lani, plan pa je dosežen le 76 %. V železarnah je izvrševanje plana izvoza doslej boljše kot pri predelovalcih. Tudi izvoz na konvetribilno področje je znašal v železarnah po vrednosti 32 % več kot do konca marca lani, čeprav je plan dosežen le 72 %. Predelovalci so izvozili 30 % vrednosti manj kot v enakem obdobju lani in dosegli manj ko 60 % načrtovane vrednosti izvoza.
V	dnevnih časopisih pogosto zasledite poročila o brezposelnosti, ki vse bolj narašča v zahodnih, industrijsko razvitih deželah. Svetovna gospodarska kriza je posebno hudo prizadela železarsko industrijo. Veliko proizvodnih obratov so že morali ustaviti ali pa obratujejo daleč pod zmogljivostmi. Pri takem stanju je gotovo težko prodajati naše izdelke na zunanjem tržišču in ni čudno, da kljub prizadevanjem naši sodelavci ne uspejo vedno izvoziti načrtovanih količin in vrednosti. Posebno hudo je, da se stanje v doglednem času še ne bo bistveno spremenilo; če pa se bo izboljšalo, se bo zelo počasi.
Odraz proizvodnje in vrednosti prodaje ter v veliki meri tudi stroškov proizvodnje so seveda na koncu poslovni rezultati. Iz podatkov izhaja in kot so ugotovili na sestanku finančnega odbora SŽ, dne 4. 5., da se na splošno dohodkovni položaj v celoti za SOZD Slovenske železarne zopet slabša, in to predvsem zaradi tega, ker cene za surovine, energijo, repromateriale in storitve hitreje rastejo kot cene naših proizvodov. Poslovni rezultati se torej slabšajo in izgube se pojavljajo v Železarni Jesenice, Železarni Štore in v Verigi Lesce, enako kot po prvem četrtletju lani, vendar s to razliko, da so na Jesenicah in v Verigi letos večje, v Štorah pa manjše od lanskoletnih. V seštevku so letošnje izgube več kot dvakrat večje od lanskoletnih in vsaj v bližnjem obdobju ne kaže na bolje.
Ena lastovka še ne naredi pomladi in iz rezultatov enega četrtletja ne moremo soditi ze celo leto. Pomoč, ki jo je dobila naša država z nekaterimi odlogi deviznih obveznosti in z najetjem novih kreditov, predvsem za oskrbo z repromaterialom, naj bi pričela kmalu pritekati. To daje upanje, da se bo stanje vsaj za zagotovitev redne proizvodnje izboljšalo.
Doslej se v letošnjem letu ni pričela realizacija še nobene od pomembnih, prednostnih investicij, ki naj bi jih realizirali v tem srednjeročnem obdobju. Da se bo do polletja že kaj bistvenega obrnilo, imam manj upanja, kot za izboljšanje pogojev za proizvodnjo. Upajmo, da vam bom v polletju lahko poročal o ugodnejših rezultatih in boljših izgledih za drugo polletje. Ce dobljena devizna pomoč kaj velja in če naj verjamem vsem obljubam, se mora počasi le obrniti na bolje. Prepričan sem, ko bomo imeli trdne osnove, jasne pogoje dela in poslovanja ter zagotovljene surovine, energijo in vse potrebne repromateriale, bodo tudi planirani proizvodni in poslovni cilji lahko realizirani.
Milan Marolt
Vzdolž železniške proge (foto Arzenšek)
Kako smo delali
V skupni proizvodnji v mesecu aprilu nismo operativnega plana dosegli za
7,3	%. TOZD tovarna traktorjev je proizvedel 460 traktorjev in je presegel operativni plan za 17,6 %.
TOZD elektroplavž
Proizvodnja grodlja je bila planirana 3.850 ton, proizvodeno pa je samo 894 ton. Razlog za to je okvara pečnega transformatorja, ki je nastala po predhodnih znakih dne 10. 4. 1983. Transformator v mesecu poročila še ni popravljen.
TOZD jeklarna
Proizvodnja odlitega jekla je dosežena v višini 11.349 ton in je nad operativnim planom za 1,3%.
Imeli smo težave s slabo kvaliteto vložka in pomanjkanje ognjeodpornega materiala. Zaradi tega se povečujejo zastoji pri vzdrževanju obeh peči. Primanjkuje ustrezne delovne sile.
TOZD valjarna I
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 3.023 ton, od tega 2.732 ton blagovne proizvodnje in 291 ton za predelavo. O. P. je bil planiran v višini 2.710 ton efektivne proizvodnje in 2.234 ton blagovne proizvodnje.
TOZD valjarna II
TOZD valjarna lije v mesecu aprilu proizvedla 9.152 ton valjanih izdelkov, kar je v primerjavi z operativnim planom več za 1,4 %. Pri proizvodnji smo imeli težave zaradi pomanjkanja vložka in se moramo zahvaliti dobri dobavi v jeklarni in velikim prizadevanjem pri spremembi programov valjanja, da smo dosegli oz. presegli planirane količine proizvodnje. Nekaj motenj smo pri proizvodnji imeli zaradi okvar na strojih in napravah.
TOZD jeklovlek
Za april je bila z operativnim planom predvidena količina hladno predelanih profilov 1.175 ton. Skupno smo proizvedli 1.190 ton in dosegli planirano količino z indeksom 101,3 %. Nadaljevali smo z deli pri preseljevanju strojev in opreme.
TOZD livarna I
Operativni planje presežen za 5,2 %. V tem mesecu bi lahko dosegli višjo proizvodnjo, vendar so se spet v večji meri pojavile okvare indukcijskih peči, tako da smo proizvodnjo črpali iz nedovršenih zalog. Zaradi okvar peči je izpadla proizvodnja 220 ton litine in 90 ton valjev.
TOZD livarna II
V	tem mesecu je bil operativni plan presežen za 1 %. Največje k temu pripomoglo delo v zunanji čistilnici, saj je bila kosovna teža ulitkov tudi v tem mesecu nizka. Izmeček je v celoti sicer v mejah normativov, vendar pa je pri sivi litini še vedno previsok. V tem mesecu bi lahko občutno presegli plan, če bi izdelali planirano količino konti litine, ki je zaradi razreza ostala v adjustaži. Nedokončana proizvodnja je še vedno visoka in se v primeru z zadnjim mesecem ni spremenila. Večjih problemov z nabavo surovin ni bilo, kvaliteta določenih vključnih materialov pa je še vedno slaba.
Obdelovalnica valjev
Dosežena količina obdelanih valjev je 280 ton, kar znaša 102,6 % operativnega plana.
Obdelovalnica litine
V	aprilu smo obdelali 88 ton ulitkov, pri čemer smo operativni plan presegli za 6,0 %. Poleg obdelanih ulitkov smo sestavili 218 sestavov in podsestavov pri tem pa presegli plan za 40,6 %.
TOZD tovarna traktorjev
Sanacijski program proizvodnje komaj sledimo zaradi izrednega pomanjkanja delavcev v proizvodnji. Teh nimamo niti potrebno število, pa še ti, ki so, so veliko odsotni, povprečno na dan 20 delavcev.
Poleg pomanjkanja delavcev imamo največji problem z nekompletno proizvodnjo, saj smo od 460 traktorjev naredili v tem mesecu 311 nekompletnih traktorjev. Največkrat so manjkali zadnji kolesni obroči, navesni sistem »C« kljuka ter nosilec sedeža in odpreski od EMO Celje.
V	oddelku mehanske obdelave, kjer je največje pomanjkanje delavcev (strugarjev in varilcev), imamo še probleme s slabo kvaliteto surovcev (odliti - trdi) ter z nekvalitetnim orodjem, ki ga odobivamo od jugoslovanskih proizvajalcev.
Zaposleni
Število zaposlnih znaša 3.397, letni plan pa predvideva 3.458, kar znaša 98,2 %. Z upoštevanjem nadur in pogodbenih del je zaposlenih 3406, gospodarski načrt pa predvideva 3.526, kar predstavlja 96,6 % realizacije letnega plana.
Nadure
Doseženih je bilo 11.992 nadur, planiranih pa 13.818, kar je za 13,2 % manj od planiranih.
Produktivnost
Produktivnost na nivoju DO znaša 108,1 %.
Obisk delegacije iz SSSR
Dne 18. 5. 1983 je Železarno Štore obiskala delegacija sindikata metalurgije in avtomobilske industrije Sovjetske zveze. Člane sovjetske delegacije smo sprejeli pri Mlinarjevem Janezu na Teharjah, kamor so prispeli iz Maribora. Pozdravil jih je predsednik izvršnega odbora konference sindikatov Železarne Štore tov. Potrata. Potem je tov. Zakonjšek predstavil Železarno Štore -njen zgodovinski razvoj in sedanje sta-
Sindikalne delavce iz Sovjetske zveze je zanimalo predvsem nagrajevanje težkih fizičnih del, organiziranost zdravstvenega varstva in varstva pri delu ter vprašanje stikov sindikalnih organizacij naše delovne organizacije in Sovjetske zveze. Po končanem razgovoru so si gostje ogledali TOZD jeklarno, valjarno II, mehansko obdelavo in tovarno traktorjev. Tu so jih zanimali predvsem delovni pogoji delavcev, njihova prehra-
Člani delegacije v razgovorih v domu Železarjev na Teharju, (prvi trije z leve)
Delegacija si je ogledala tudi naselje Lipa in zdravstveno postajo Štore (foto
Arzenšek)
nje. Tov. Zelič pa jim je predstavil samoupravno organiziranost naše delovne organizacije. Nato je stekel razgovor o glavni temi, ki je bila dejavnost sindikata v vrednotenju dela in varstva pri delu. V razgovoru so sodelovali tudi predstavniki Zveze sindikatov Jugoslavije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, občinskega sindikalnega sveta ter predsednik občinskega sindikalnega sveta Maribor.
na, garderobe itd. Na njihovo željo smo jim pokazali tudi zdravstveno postajo v Štorah, kjer jim je dr. Hrušovar razkazal Zdravstveni dom. Od tu so se gostje podali na Svetino, kjer so imeli zaključni razgovor, v katerem so pohvalili visok nivo skrbi za delavce tako v pogledu njihovega počutja na delovnem mestu, kot tudi zdravstvenega varstva. Zahvalili so se za topel sprejem in nato odpotovali nazaj v Maribor.
P. O. V
SPOMNIMO SE...
V boju s Turki je 4. maja 1903 padel revolucionar in vodja makedonskega osvobodilnega gibanja Goce Delcev.
V Trieru je bil 5. maja 1818 rojen nemški filozof, utemeljitelj historičnega materializma in znanstvenega socializma Karl Marx. Umrl je v Londonu 14. marca 1883.
V Adis Abebi so 25. maja 1963 na konferenci predsednikov šestih afriških držav ustanovili Organizacijo afriške enotnosti (OAE), ki sedaj vključuje že petdeset držav. Organizacija se bori za dekolonizacijo črne celine in se zavzema za večje sodelovanje med afriškimi narodi. V organizacijo se lahko včlanijo samo neuvrščene države. Njen sedež je v Adis Abebi, njen največji organ pa konferenca držav ali vlad.
16. seja IO_pri konf. OOZS Železarne Store
V torek, dne 17. maja, je bila XVI. redna seja izvršnega odbora pri konferenci OO ZS Železarne Štore. Kot je že običaj, je bila uvodna točka dnevnega reda namenjena pregledu realizacije sklepov oz. zastavljenih nalog prejšnjih sej in programa konference oz. zastavljenih nalog prejšnjih sej in programa konference OO ZS Železarne Štore. Pri tem je bilo ugotovljeno, da niso realizirane naslednje naloge:
- na letni konferenci OO ZS Železarne Štore in praktično na vseh članskih sestankih OO ZS so bile dane ugotovitve, da z delom delegacij ne moremo biti zadovoljni, daje potrebno to delo poživiti in se aktivno vključevati v reševanje problematike na področju delovanja delegatskega sistema. Naloge v zvezi s tem so opredeljene tudi v programu konference OO ZS in OO ZS.
OO ZS TOZD in delovnih skupnosti so dolžne opraviti razgovor z vsemi vodji delegacij SIS in zbora združenega dela s poudarkom na reševanju problematike na področju delegatskega sistema. Člani izvršnega odbora, zadolženi za posamezne OO ZS, so dolžni predsednike posameznih OO ZS opozoriti, da navedeno problematiko vključijo na dnevni red na prvi seji 10 00 ZS.
naši delovni organizaciji v prvem kvartalu letošnjega leta. Iz obrazložitve je mogoče ugotoviti, da so rezultati dokaj dobri, da se je proizvodnja odvijala v okviru zastavljenih planov oz. je za 1 % večja kot v istem obdobju lanskega leta. V tem obdobju so se sicer pojavljali določeni problemi zaradi manjših pošiljk gredic, problem plavža, ki ni obratoval, vendar nekih večjih zastojev zaradi oskrbljenosti ni bilo. Tudi na področju deviznega poslovanja se kažejo dobri rezultati, zmanjšujejo se dolgovi, kar velja tudi za izvoz, ki gaje potrebno še nadalje pospeševati.
Izvršni odbor ugotavlja, da so ti rezultati doseženi na podlagi prizadevnega dela vseh zaposlenih v železarni, zato poziva vse zaposlene, da tudi v naslednjem obdobju vložijo vse napore v zagotavljanje količinske proizvodnje, vse sile usmerijo v še večji izvoz in vso pozornost posvetijo zmanjševanju stroškov na vseh nivojih.
Ob tem se je izvršni odbor seznanil s problematiko v TOZD livarna I, kjer se pojavljajo zastoji pri indukcijskih pečeh. Vse odgovorne so pozvali, naj takoj pristopijo k reševanju navedene problematike in zastoje čimprej odpravijo. O poteku in rezultatih reševanja
Na letni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije - Celje, ki je bila dne 25. aprila letošnjega leta v veliki dvorani Narodnega doma, so bili podeljeni SREBRNI ZNAKI ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, kijih je prejelo 25 posameznikov in 5 osnovnih organizacij iz celjske občine.
Med letošnjimi dobitniki teh visokih sindikalnih priznanj so kar štirje predstavniki iz Železarne Štore, in sicer:
Gozdnikar Mirko iz TOZD vzdrževanja,
Potrata Florjan iz TOZD valjarna I,
Vrečko Karli iz TOZD plavž,
Sivka Drago iz TOZD traktorji.
To je vsekakor izredno priznanje, ki so si ga imenovani prav gotovo zaslužili za aktivno in vsestransko delo na vseh področjih družbenega dogajanja, še posebej pa v sindikatu in jim bo prav gotovo služilo kot vzpodbuda za nadaljnje aktivno delo. Istočasno pa pomeni to priznanje za konferenco OO ZS oziroma kolektiv Železarne Štore, kateremu imenovani pripadajo. Iskrene čestitke!
-	Komisija za izobraževanje in informiranje pri konferenci OO ZS je dolžna takoj izdelati program izobraževanja sindikalnih delavcev, članov samoupravnih organov, delegacij in vodij samoupravnih delovnih skupin. Pri tem je potrebno upoštevati stališče izvršnega odbora, da se izobraževanje izvede v mesecih novembru, decembru in januarju.
-	Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve pri konferenci OO ZS je dolžna aktivirati organ posvetovalnega značaja, ugotoviti možnosti uskladitve cen toplega obroka na nivoju SOZD in opredeliti stališče do upravičenosti regresa II za naslednje leto.
-	Ni izvršnega naloga, ki se nanaša, na izdelavo dolgoročne opredelitve objektov družbenega standarda, zato se od DS za kadre in splošne zadeve in KPO zahteva pismeno poročilo, kaj je bilo na tem področju dosedaj že storjenega.
-	Od TOZD DPG in oddelka za družbeni standard in stanovanjske zadeve je treba zahtevati pismeni odgovor, ki se nanaša na možnosti izvedbe očiščevalne akcije okolice počitniškega doma na Rabu.
Izvršni odbor redno in tekoče spremlja rezultate poslovanja naše delovne organizacije, saj praktično ni sestanka, da te problematike ne bi bilo na seji. Ob tej priliki je predsednik KPO izvršni odbor seznanil z rezultati poslovanja v
problamtike je treba izvršni odbor redno obveščati.
Ko so obravnavali informacijo o gibanjih OD v delovnih organizacijah SOZD v prvem trimesečju 1983, je bilo ugotovljeno, da Železarna Štore v primerjavi z Jesenicami in Ravnami na tem podorčju nekoliko zaostaja. Z zadnjim povečanjem OD smo se izenačili z Jesenicami, vendar z ozirom na rezultate poslovanja Izvršni odbor smatra za nujno in upravičeno, da osebni dohodek sledi tem rezultatom poslovanja.
Posebno pozornost so posvetili obravnavi stališč in zaključkov akcijske konference ZK Železarne Štore, ki se nanašajo na nagrajevanje po delu in rezultatih dela, ter jih soglasno podprli s tem, da smatrajo za potrebno, da se zaključki akcijske konference ZK izvajajo istočasno, ker so med sabo vsebinsko pogojeni.
Osnovnim organizacijam sindikata TOZD in delovnih skupnosti so predlagali, da z odločitvijo glede višine financiranja za letovanje otrok v kolonijah nekoliko počakajo, da se zberejo prošnje in v zvezi s tem bo skupni sestanek s predsedniki 00 ZS, kjer bi se dogovoril o enotni višini sofinanciranja za letovanje otrok.
Izvršni odbor se je seznanil s potnim poročilom tov. Škorjanca Leopolda, ki se je udeležil sestanka koordinacijskega odbora za inovacije pri Zvezi sindikatov Jugoslavije v Beogradu. Ugotovil
je, da priprave glede organizacije srečanja upokojencev Železarne Štore potekajo v skladu z programom, dopolnil sklep prejšnje seje glede izplačevanja honorarja godbenikom. Temeljnim organizacijam in delovnim skupnostim je predlagal, da krijejo stroške eventuel-nih prevozov vencev v primerih, ko je le-te potrebno dostaviti do pokopališča; sprejel organizacijo izvedbe družab-
nega rekreativnega srečanja samoupravnih, družbeno-političnih in poslovodnih struktur ter sprejel sklep, da je v delegaciji SOZD, ki bo v okviru vsakoletnih sindikalnih izmenjav obiskala delovno organizacijo Rdeči oktober v Volgogradu, član izvršnega odbora Tov. Tomažin Dominik.
Motoh Anton
Iz osnovnih organizacij sindikata
TOZD DRUŽBENA PREHRANA IN GOSTINSTVO
Na seji izvršilnega odbora z dne 10. 5. 1983 so obravnavali finančno poročilo osnovne organizacije. Uskladili so program dela osnovne organizaciuje s programom dela konference sindikata ter sprejeli sklep, da se v program delovne usmeritve za leto 1983 vnese tudi aktivnost na področju inovacijske dejavnosti. Dogovorili so se, da bodo na eni prihodnjih sej celovito obravnavali to problematiko. Sprejet je bil sklep, da bodo organizirali izlet na Pohorje, s tem da si bodo ogledali Kmetijski kombinat v Slov. Bistrici in Osankarico, kjer je bil zadnji boj Pohorskega bataljona.
DS PRIPRAVA PROIZVODNJE
Na seji izvršilnega odbora dne 19. 5. 1983 so razpravljali o gibanju stroškov v DS priprave proizvodnje ter ugotovili, da stroški sicer prekoračujejo plan, vendar v okviru naše delovne organizacije ta delovna skupnost ni prekoračitev stroškov.
Obravnavali so tudi strokovno izobraževanje in usposabljanje članov v delovni skupnosti priprave proizvodnje in predlagali so, da se preko Centra za izobraževanje delovne organizacije organizira seminar za študij dela in časa. Pregledali so poročilo o dopolnilnem izobraževanju delovne skupnosti, ki ga je podal vodja delovne skupnosti. Sklenili so, da organizirajo izlet v Belo Krajino. Pod točko razno so obravnavali delo samoupravne delavske kontrole v njihovi delovni skupnosti ter ugotovili, da samoupravna delavska kontrola ne deluje in daje zato potrebno omogočiti predsedniku SDK vse pogoje za njegovo delo, to je, da sodeluje na vseh sejah samoupranih organov.
Kritično so obravnavali dajanje netočnih podatkov ob razpisu za uporabo počitniških kapacitet. Prisotni so obsodili ta pojav in apelirajo na vse člane delovne skupnosti, da v bodoče ne uporabljajo takšnih mahinacij, ki rušijo medsebojno zaupanje in ugled delovne skupnosti.
DS INVESTICIJE IN RAZVOJ
Dne 10. 5. 1983 se je sestal izvršilni odbor OOZS DS za investicije in razvoj, ki je najprej pregledal zapisnike organov DPO in samoupravnih organov. Naknadno so sprejeli sklep, da se ob 1. maju dodeli darilo bolnim članom, in da se ob odhodu v pokoj tov. Lenarta in tov. Skaleta namenijo finančna sredstva za nakup darila.
Na koncu so se pogovarjali tudi o organiziranju izleta delovne skupnosti.
OBRAVNAVA DELA DELEGACIJ
V skladu z zadolžitvijo izvršnega odbora pri konferenci OOZS naše delovne organizacije so osnovne organizacije dolžne obravnavati delo delegacij. Potrebno je, da izvršni odbori osnovnih organizacij na podlagi razgovora z vodji delegacij ugotovijo stanje na področju delovanja delegacij v svojih sredinah in predlagajo rešitve, ki naj bi izboljšale delo delegacij.
KOMISIJA ZA IZOBRAŽEVANJE IN INFORMIRANJE
Dne 24.5.1983 je bila seja komisije za izobraževanje in informiranje pri konferenci osnovnih organizacij Železarne Štore, na kateri so obravnavali izvajanje nalog, ki so si jih zastavili. Ugotovili so, da je delo članov komisije na področju informiranja o delu sindikata sicer steklo, vendar bo tu za boljše informiranje potrebna še večja aktivnost posameznih članov, da pišejo o delu osnovnih organizacij. Predlagali so naj osnovne organizacije za informiranje svojega članstva koristijo tudi Informator. Za izboljšanje informiranja pa so predlagali kadrovski komisiji pri KO OZS, da prouči sestav uredniškega odbora glasila Štorski železar in imenuje takšne člane, ki bodo lahko aktivno delali pri kreaciji časopisa.
Glede izobraževanja so proučili program izobraževanja za člane sindikata, ki ga organizirata Republiški svet zveze sindikatov in obč. sindikalni svet.
Osnovnim organizacijam so predlagali, naj pošljejo svoje aktivnejše člane na te oblike izobraževanja. Sklenili so, da v letošnjem letu organizirajo dva kratka seminarja za predsednike 00 ZS. Glede družbeno-političnega izobraževanja so sklenili, do bo potrebno pristopiti k izobraževanju vodij delegacij in tudi evidentiranih kandidatov za posamezne funkcije v DPO in samoupravnih organih. Zadolžili so področje za izobraževanje, da pripravi ustrezne programe za družbeno-politično izobraževanje.
Na koncu so obravnavali še problem izobraževanja ob delu naših delavcev. Ugotovili so, da predvsem primanjkuje izobraževanje znotraj delovne organizacije, kar bi delavcem dajalo znanja, ki jih potrebujejo pri svojem vsakdanjem delu. Tako so predlagali, naj se za posamezne poklice organizirajo kratka predavanja, na katerih bi se delavci lahko seznanili z novostmi svoje stroke pa tudi s splošnimi znanji, npr. o uporabi računalnikov itd. Takšna predavanja bi lahko izvedli strokovnjaki, ki so pri nas zaposleni; možno pa bi bilo tudi, da bi povabili tuje strokovnjake. Področju za izobraževanje so predlagali, da prouči možnosti za takšno izobraževanje.
Osnovnim organizacijam sindikata so prav tako predlagali, da organizirajo strokovne ekskurzije v druge delovne organizacije in da se seznanijo z delom njihovih delavcev.
P. O.
Dopisujte v
SžAskL
ŽELEZAR
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje TOZD Tovarna traktorjev je na 4. redni seji dne 14. 4. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Za inovacijo tov. Voga Antona in Krajnc Karlija iz TOZD Tovarna traktorjev št. 652 »Ureditev delovnega mesta na montaži koles«, se odobri izplačilo pavšalnega plačila.
2.	Predlog tov. Prešeren Slavka iz TOZD Vzdrževanje št. 718 »Izboljšava toplozračnega ogrevanja«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila. Prvo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 218.299,08 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
Komisija za gospodarjenje TOZD Elektroplavž je na 7. in 8. redni seji z dne 9. 5. 1983 in 24. 5. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tov. Senčic Srečka, dipl. ing. iz DS investicije in razvoj, Plahuta Mihael iz TOZD Elektroplavž in tov. Korže Martina iz TOZD Transport št. 788 »Razkladanje surovin na principu težnosti«, se sprejme. Kot soavtorji se vključijo tudi tov. Janžekovič Srečko in Sedlar Bojan iz TOZD Elektroplavž ter tov. Mernik Pavel iz TOZD Transport. Vsi sodelujoči se posebnemu plačilu odpovedujejo.
2.	Predlog tov. Kučiš Tomislava in Janžekovič Srečka iz TOZD Elektroplavž št. 826 »Pokrov za napravo odžveplanja«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b.
3.	Predlog tov. Stanojevič Miloša iz TOZD Vzdrževanje št. 745 »Izboljšava ventila za plin 0 500«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
4.	Predlog tov. Janžekovič Srečka in Sedlar Bojana iz TOZD Elektroplavž št.
821	»Sprememba v izdelavi mrež za vibrosita«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 295.686,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti.
5.	Predlog tov. Sedlar Bojana in Janžekovič Srečka iz TOZD Elektroplavž št.
822	»Sprememba kvalitete rešetk na sintemi ponvi«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 268.699,40 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti.
6.	Za inovacijo tov. Zapušek Jožeta in Vidic Alojza iz TOZD Elektroplavž št. 453 »Grafitno mešalo za odžveplanje grodlja«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 899.628,34 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
7.	Predlog tov. Fon Zvonka iz TOZD Elektroplavž in tov. Hladnik Franca iz TOZD Vzdrževanje št. 809 »Avtomatsko polnjenje in krmiljenje skipov«, se sprejme.
8.	Predlog tov. Janžekovič Srečka iz TOZD Elektroplavž št. 820 »Stroj za čiščenje grodlja«, se sprejme.
9.	Predlog tov. Janžekovič Srečka iz TOZD Elektroplavž št. 819 »Dvigovanje izstopnih cevi - hlač«, se sprejme.
10.	Predlog tov. Verdev Jožeta iz TOZD Vzdrževanje in tov. Zapušek Jožeta iz TOZD Elektroplavž št. 549 »Naprava za čiščenje vodnih skodel«, se sprejme.
Komisija za racionalizacije TOZD Livarna I je na 7. redni seji dne 22. 4. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tov. Mlakar Franca, dipl. ing. in Tucič Vasilija, dipl. ing. iz DS priprava proizvodnje ter Basle Ivana, ing. in Veber Zorana, dipl. ing. iz TOZD Energetika št. 747 »Optimizacija termične obdelave valjev«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3 a.
2.	Predlog tov. Logar Viktorja, dipl. ing. iz TOZD Energetika št. 789 »Nadomestitev el. magnetnih ventilov s povratno zaklopko«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 1 a.
3.	Za inovacijo tov. Flis Dragota, ing. in Petrušič Srečka iz TOZD Vzdrževanje št. 546 »Izboljšava drče magnetnega bobna sejalnega stroja«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov
165.396,33	din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
Komisija za gospodarjenje TOZD Energetika je na 6. redni seji in 2. izredni seji dne 12.4.1983 in 9.5.1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Predlog tov. Jazbinšek Janeza, Logar Viktorja, dipl. ing., Potočnik Dragota, ing. in Veber Zorana, dipl. ing. iz TOZD Energetika št. 773 »Koriščenje plavžnega plina za parni kotel Steamblok«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 1 a. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 3.515.315,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti.
2.	Za inovacijo tov. Godicelj Ivana iz TOZD Energetika št. 555 »Mešalnik CV za plinski gorilnik«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 170.935,50 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 4 a.
Komisija za gospodarjenje TOZD Jeklovlek je na 5. redni seji dne 21. 4. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tov. Volasko Stefana iz TOZD Jeklovlek št. 817 »Izboljšava na stroju za ročno ravnanje iskre«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2.	Predlog tov. Kampušek Stanka in Cvahte Zorana iz TOZD Vzdrževanje št.
778	»Rekonstrukcija ležajnega sedeža drsnega ležaja«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 a.
3.	Predlog tov. Kampušek Stanka in Cvahte Zorana iz TOZD Vzdrževanje št.
779	»Rekonstrukcija vpetja vodilne plošče«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 a.
Komisija za gospodarjenje TOZD Jeklarna je na 7. redni seji dne 7. 4. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Levec Milana in Jevševar Jožeta iz TOZD Vzdrževanje št. 372 »Rekonstrukcija ter ureditev mazanja ležajev vstopnih valjčnic pred hidravličnimi škarjami konti naprave«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 347.409,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
2.	Predlog tov. Čebular Karla iz TOZD Jeklarna št. 705 »Naprava za preizkus tesnenja kristalizatorja«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
3.	Predlog tov. Šuster Franca iz TOZD Jeklarna št. 810 »Sprememba čeljusti klešč«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
4.	Predlog tov. Gajšek Branka iz TOZD Jeklarna št. 808 »Izboljšava kavljev za obešanje prečnega droga pri vleku žlindre«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Mehanska obdelava je na 9. redni seji dne 8. 4. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Logar Franca, ing. iz DS priprava proizvodnje št. 408 »Sprememba obdelave nareducirnih valjih 0250 do 0310 za Železarno Štore«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 128.329,83 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
2.	Predlog tov. Hostnik Janka št. 815 »Brušenje vara na ruskih kolutih in ostalih valjih«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
3.	Predlog tov. Mackovšek Marjana, dipl., ing. iz DS priprava proizvodnje in tov. Krajnc Marjana, dipl. ing. iz DS za ekonomiko in organizacijo-št. 774 »Optimi-ranje rezalne in podajalne hitrosti, ter optimalno število kosov v šeriji«, se sprejme. Avtorjema pripada eno posebno plačilo. Faktor ustvaritvene sposobnosti je 3 a.
Služba za inovacije
PR0ŠIRENJE ŽEUEZARE ZENICA U ETAPAMA
Konačni završetak izgradnje i potpuno uskladivanje kapaciteta i optimalne proizvodnje u Željezari Zenica, očekuje se do 1988. godine. Ova, inače najveea jugoslavenska željezara sa sadašnjih 1,7 miliona tona Čelika, nakon pet godina proizvodiče 2,65 miliona tona. To je i njen krajn] i domet.
Prema več izradenom investicionom programu, za ove ambiciozne planove potrebno je 36 milijardi dinara. Prema ovom programu zaključen je ugovor za uvoz opreme za 169 miliona dolara, dok je u Zenicu več pristiglo opreme u vrijednosti od dvadesetak miliona dolara. Od potrošača Čelika, udruživanjem vlastitih sredstava za razvoj črne metalurgije u ovom velikom investicionom zahvatu očekuje se
8,3	milijardi dinara.
Ostvarenje ovog programa, s obzirom da su potrebna velika mater ijalna sredstva, predvideno je u nekoliko etapa. Ove godine u »če-ličant II« treba da budu instalirani mikser i nekoliko tehnoloških kranova, Sto če koštati oko 500 miliona dinara i stvoriti uslove da več iduče godine ova čeličana poveča proizvodnju za stotinu hiljada tona Čelika.
Najzad, ove godine če započeti i izgradnja nove aglomeracije, koja treba da bude završena do kraja 1985. godine. Tada bi, uz inve-sticiju od 7.8 milijardi dinara, visokopečni agregati povečali proiz-voanju sirovog gvažda na dva miliona i 150 hiljada tona. A to je osnovni preduslov za optimalno korištenje postoječih i novih čeličan-skih postrojenja i godišnju proizvodnju Čelika od 2,65 miliona tona.
I valjaonički kapaciteti bi tada bili maksimalno korišteni, manje bi bilo potreba za uvozom čeličnih polufabrikata, a domače tržište bi bilo osjetno bolje snabdjeveno i čeličnim proizvodima.
(Jugoslavenski privrednik)
Komisija za gospodarjenje TOZD transport je na 7. redni seji den 28. 3. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1. Predlog tov. Zupanca Jožeta iz TOZD transport št. 812, »Funkcionalna izboljšava nosilne plošče na vozilu Tat-ra«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2. Za iznovacijo tov. Kumpergerja Antona, Škornika Branka in Lupšine Janeza iz TOZD transport št. 708, »Preureditev izpušne cevi«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 176.475,52 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
Služba za inovacije
Izmenjava izkušenj
Sedem let je minilo, odkar je Občinski sindikalni svet občine Celje začel mednarodne, prijateljske in tudi strokovne stike s sindikati iz Singena iz Zvezne republike Nemčije.
Tako je prihajalo do vsakoletnih obojestranskih obiskov sindikatov, sindikalnih delavcev iz malega, a vendar industrijsko pomembnega mesta Singena in iz našega industrijsekga centra Celja. Torej danes že lahko govorimo, da so vezi med našimi in nemškimi sindikati postale tradicionalne. Aktivno se tu, pod mentorstvom občinskega sindikata, vključuje naša mladina, mladina mesta Singena pa že obiskuje naše Celje.
V prvih, začetnih pogovorih so bili vključeni sindikati, predvsem kovinarske dejavnosti in tako so se pričele obojestranske izmenjave, ki so bile plod nadaljnjega medsebojnega sodelovanja, ki se danes širi na kulturno, prehaja na športno-tu-ristično in kot posledica tudi na gospodarsko dejavnost. Na gospodarskem področju se čedalje aktivneje vključuje delovna organizacija naše štorske železarne. Vendar kažejo pozitivne obojestranske znake zanimanja tudi ostale industrije celjskega bazena.
Kot smo omenili, so že navezani kakovostni stiki na kulturnem področju. Naš, v svetu poznam celjski komorni zbor je že gostoval v Singenu. Prav te dni, točneje
9.	in 10. junija, bo zopet gost v Singenu in bo tamkajšnim poslušalcem zapel naše
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
lepe slovenske, domače, narodne in umetne pesmi. Tudi pevci Singena so že gostovali v Celju in upamo, da bodo še prišli in zapeli našim, celjskim poslušalcem. Izredno zanimanje so sindikati Singena pokazali tudi na športnem področju. Po vsej verjetnosti, kar želimo, bodo prišli na tradicionalni, vsakoletni Skokov memorial, ki je kot vedno v Celju.
Zanimanje je tudi na turističnem področju. Sindikalni delavci Singena so prenesli želje o možnostih letovanja in tudi zdravljenja svojih delavcev v naših naravnih zdraviliščih. Tako so še že pogovarjali z zdravilišči Atomske toplice, Rogaško Slatino in Dobrno.
Lani so se obojestransko pogovarjali, da bi sodelovanje razširili tudi na izmenjavo učencev kovinarske stroke. To se je letos uresničilo. Prav te dni, točneje od
23.	maja, so pri nas na strokovnem in prijateljskem obisku štirje mladi učenci srednje kovinarske šole iz Singena. Pri nas bodo ostali nekaj dni na praksi, seznaniti jih bomo z delom našega sindikata, z načinom samoupravljanja, jim prikazali delček zanimivosti, zgodovinskih obeležij in kulturne dejavnosti, pa tudi lepot naše ožje domovine. Štirje mladi fantje so učenci kovinarske stroke v podjetju Aluminium - Walzwerke, »Alusingen« iz Singena. Nastanjeni so pri svojih sovrstnikih, naših učencih iz srednje metalurške kovinarske šole v Štorah. Pri njih so v popolni oskrbi; ko bodo končati 14-dnevno prakso pri nas, se bodo vrniti domov, z njimi pa bodo odšli na prav takšno prakso in še nepisano seznanitev z delom nemških sindikatov, z načinom upravljanja njihovih tovarn in podobno, naši štirje izbrani učenci. Učenci iz Alusingena iz Singena so na praksi v TOZD mehanska obdelava v naši štorski železarni.
Učenci s svojimi prijatelji na praksi v TOZD MO (foto Simovič DLT)
Smo mnenja, da bo izmenjava izkušenj na strokovnem področju mladih kovinarskih delavcev izredno dobrodošla in tudi zanimiva. Videti bodo marsikaj novega, tehnično dovršenega, kar lahko samo koristi mladim nadobudnežem pri njihovem nadaljnjem strokovnem delu.
Morda je takšna praksa samo štirinajstih dni res premalo za podrobnejšo seznanitev, vendarle videti in skušati nekaj strokovno prenesti tudi nekaj pomeni.
Vsekakor je žlahtnejši motiv seznaniti se z mladimi iz stanovskega poklica, z mladimi onstran meje navezati dobre, iskrene in prijateljske stike. In to so tisti resnično iskreni prvi koraki, ki naj jih mladi store za zbližanje, sožitje in nadaljnje prijateljsko sodelovanje med narodi.
Pomembno je tudi kulturno poslanstvo in čedalje zahtevnejše gospodarsko sodelovanje. Naši učenci so dokaj dobro seznanjeni z načinom delavskega upravljanja, našega samoupravljanja. Izredno bo zanimiva primerjava z upravljanjem, ki jim ga bodo predočili v tovarni Alusingen, in z delom njihovega sindikata.
Med ostalim bodo imeli priliko videti zanimivosti mesta Singena, zgodovinsko in kulturno dediščino. Mesto Singen s tovarno Alusingen leži 10 km od Bodenskega jezera v pokrajini Baden-Wiirttenberg. Ima približno 60 tisoč prebivalcev, začetki kraja, pozneje mesta Singen, pa izvirajo že iz časov Keltov in Rimljanov.
Razvoj mesta Singen je tesno, posebno v tem stoletju, povezan s tovarno Alusingen. Že leta 1912 so bili prvi začetki izdelave folij in blokov v valjarni. Leta 1924 je podjetje zaposlovalo 1000 delavcev, leta 1939 pa so že izdelovati posebne in iskane Al-fotije za elektrolitične kondenzatorje. Zanimivo je, da so po vojni (leta 1956) montirali eno največjih horizontalnih stiskalnic s potisno močjo 8.500 Mp. Rabijo jo še danes za izdelavo posebnih Al-profilov.
Alusingen beleži 1980. leta 900 milij. DM skupnega dohodka pri 4400 zaposlenih delavcih. Letno proizvede 140.000 ton raznih Al izdelkov za gradnjo, avtoin-dustrijo, elektro in izredno veliko lahkih programov trpežnih in na tržišču iskanih izdelkov.
Naj zaključim z ugotovitvijo, da je celjski sindikalni svet pravilno načrtoval smer vsestranskega, plodovitega mednarodnega sodelovanja, predvsem ko govorimo o mladih. In prav tu, z mladimi, pod strokovnim vodstvom naših sindikalnih delavcev in nemškega sindikata, lahko dosežemo še marsikaj.
Renčelj Vlado
Na podlagi sklepa OZN o delitvi Palestine so 14. maja 1948 razglasiti ustanovitev države Izrael. Arabske države se niso strinjale s tem sklepom in so skušale preprečiti razdelitev Palestine, vendar je njihova vojaška intervencija
doživela neuspeh. Izrael je to vojno izkoristil za zasedbo 1300 kvadratnih milj ozemlja, več kot mu je bilo določeno po načrtu OZN. Prvi predsednik Izraela je postal Chaim Viezmann. Kaj se danes dogaja na tem ozemlju, nam je znano.
PORTRET
SODELAVCA
ALOJZ PAVLIC
Kdo v Štorah ne pozna Lojza? Saj ga je tudi kaj videti. V enoti teritorialne obrambe, kjer je Lojz vojak, so dlje časa imeti problem, postavnemu teritorialcu je bil vsak pas prekratek, torej je hodil brez njega. Pa šalo na stran, predstaviti vam ga želimo po resnejši plati.
ŽELEZAR: Z glasbo se ukvarjaš od mladih nog. Od kdaj pravzaprav in kaj ti pomeni?
PAVLIČ: 12-leten mulec sem pričel pihati v instrument in ko me je takrat že prijelo, vse do sedaj nisem nehal igrati pri štorskem pihalnem orkestru. Mnogo let igram tudi v raznih narodnozabavnih orkestrih. Glasba mi mnogo pomeni, ne le konjička ati zapolnitev prostega časa, temveč nekaj globjega. To pa seveda zahteva celega človeka, mnogokrat odtujitev od družine.
ŽELEZAR: Z vztrajnostjo, voljo in znanjem je godba ŠTORSKI ŽELEZAR-JI dvignila kvaliteto na visoko raven, o čemer pričajo uvrstitve na tekmovanjih. Svoje vrste ste tudi pomladiti.
PAVLIČ: Težko orkestru, ki dela brez podmladka. Ko smo pred leti postaviti orkester ponovno »na noge«, smo to res biti skoraj izključno stari kadri, toda s pomočjo sposobnega in zavzetega strokovnega sodelavca, profesorja Zupanca, je iz skupnega truda iz majhnega začelo rasti veliko. Mnogo smo pridobiti z dislocirano glasbeno šolo Celje, ki deluje v prostorih štorske osnovne šole. Tako smo kmalu pomladiti naše vrste. Nastal je kvaliteten orkester ŠTORSKI ŽELEZARJI, ki se dobro odreže na vsakem tekmovanju. Lani smo bili npr. prvi v Slovenskih Konjicah na republiškem prvenstvu pihalnih orkestrov v konkurenci II. kategorije. Kot finalisti smo potem tekmovati na Bledu in med 111 godbami zasedli
13.	mesto. Tudi bronasto plaketo že imamo v naši vitrini - rezultat točkovnega tekmovanja v omenjeni kategoriji. Kot tehnični vodja orkestra moram reči, da se vsi trudimo, vendar je profesor Zupanc pri vsem uspehu odigral ključno vlogo.
ŽELEZAR: Kakšno je sodelovanje tovarne in njenimi DPO? Želje?
PAVLIČ: Najboljše. Tako vodstvo ŽŠ kot DPO, posebej še sindikat, nam vseskozi moralno in materialno pomagajo. Za »izgradnjo« orkestra se jim toplo zahvaljujem. Naša želja za bodočnost je pridobitev novih inštrumentov; morda pa bi omenil še željo, da bi se krajani bolj množično udeleževati naših koncertov, kajti to nam godbenikom pomeni edino plačilo. Vadimo dvakrat tedensko in letno imamo do osemdeset nastopov, pa si lahko vsak izračuna, koliko časa vzame naša dejavnost. Drugo leto bomo praznovati 15-letnico ponovne ustanovitve in nenehne aktivnosti. Želimo si še dalje čim tesnejših stikov s krajani in plodnega sodelovanja z organizacijami kraja in Železarne.
Pogovor vodil: Jok
V	ponedeljek, 16. maja 1983, je bil zaključen tri dni pred rokom četrti remont na visoki peči v železarni Zenica.
Ob zaključku remonta in v ponovnem vključevanju v pogon je šef štaba remonta Nedžad Ahmetspaič v imenu dva tisoč delavcev visokih peči Zenice dejal, da je bil to do sedaj najkrajši remont plavža.
V	več kot devetih letih je ta peč dala 2,750.000 ton surovega železa. V času remonta je bilo odstranjeno okoli 1850 ton ognjevzdržnega materiala in 1500 ton na novo vgrajenega - obzidanega, več kot 1000 ton razne strojne in elektro-opreme in 600 m3 gradbenega materiala.
Dela pri obnovi plavža so stala 450 milijonov din - 45 starih milijard din. Ponovni prižig peči je opravil Dušan Srdič, visoko kvalificirani ključavničar, kije v vzdrževanju visokih peči zaposlen že od leta 1952 in je sodeloval že pri vseh štirih remontih.
Dnevna proizvodnja te obnovljene peči bo znašala od 800-900 ton.
(Po Metalurgu, št. 772, 83)
Praznik planink -
Prvo tako večje tekmovanje je že bilo 9. aprila. Sodelovalo je 15 najboljših ekip iz vse Slovenije. O samem strelišču so gosti izrekli najboljše pohvale. Po šest urnem tekmovanju smo razglasili rezultate. Najboljša je bila ekipa iz Slovenj Gradca s 1102 krogi, sledijo ekipa iz Kranja s 1100 krogi, Celja s 1100 krogi in KOVINAR s 1100 krogi. O razvrstitvi treh enakih ekip z istimi rezultati so odločale serije zadnjih strelcev. Najboljši posameznik je bil tudi iz Slovenj Gradca: Kušter Alojz s 377 krogi, kar predstavlja rekord strelišča in za en krog presežen dotedanji državni rekord; isti tekmovalec je kasneje v Beogradu dosegel nov državni rekord, ki znaša 378 krogov. Naš strelec Malec Branko je bil četrti s 372 krogi. Najboljši posamezniki so prejeli praktične nagrade, najboljše ekipe plakete in zmagovalna ekipa še prehodni kipec livarja.
Tudi v pretekli strelski sezoni z zračnim orožjem so bili naši strelci in ekipa dokaj uspešni. Sodelovali smo v občinski ligi s tremi ekipami, dosegli v I. občinski ligi drugo mesto, v II. ligi drugo mesto in v III. ligi prvo mesto. Med posamezniki je bil v vseh povprečjih vseh tekmovanj Malec Branko drugi.
V enotni republiški ligi, kjer je sodelovalo 12 najboljših ekip iz vse Slovenije z zračno puško, so naši strelci dosegli osmo mesto, to je mesto pred favoriziranimi Celjani. Če ne bi bilo nekaj spodrsljajev, bi se ekipa uvrstila še za kakšno mesto više.
Lep uspeh sta med posamezniki dosegla tudi strelca Malec Branko in Dečman Vili. Prvi je osvojil zlato puščico, naslov najboljšega posameznika v družini in občini, dočim je Dečman Vili postal regijski prvak z zračno puško.
Naši strelci so sodelovali tudi na raznih tekmovanjih, ki so jih prirejale družine širom Slovenije v počastitev svojih jubilejev. Sodelovali so na republiškem prvenstvu, dosegli peto mesto, na državnem prvenstvu Beogradu pa izmed 45 ekip 17. mesto; med posamezniki seje Malec Branko uvrstil na 14. mesto v državi. Do nove sezone se bo sedaj ekipa pripravljala z MK orožjem. Mirovanja ne poznajo. Zaželimo jim kar največ uspeha.
Bule Vinko
Dobra vaba za turiste
Od takrat je preteklo že precej Voglajne, a mislim, da kljub temu ne bo prepozno, da se šele sedaj spomnimo teh dogodkov.
Ideja ni bila nova, vendar se je vedno pojavljal problem števila udeleženk. Najpogosteje so se ob tej priložnosti zbirale v kakšni drugorazredni »oštariji« v okoliških hribih, kje so prebile urico, dve v zakajenem prostoru, potem pa, kakor je naneslo, so počasi druga za drugo kapljale proti domu.
Mislim, da ni več nobena skrivnost, za katere dogodke gre. Tako se je praznoval 8. marec - Dan žena - planink PD Železar Štore.
Možje (tudi neporočeni so bili poleg) so se to pot zaobljubili, da letos ne iščejo pomoči od nikogar, še posebej ne od ženskih rok, pri organizaciji in izvedbi tega praznovanja.
Čeprav je pri nas karakteristično, da rabimo za vse priprave ogromno časa, smo imeli tukaj vse priprave izredno kratke. Skoraj stihijsko je potekalo vse, saj smo dejali, da le ne sme biti vse popolno, ker bi s tem morda pokvarili tisto pristnost in morda še kaj drugega. Za kraj smo izbrali Vrunčev dom na Svetini, kjer smo naleteli na majhne težave z lovci. No, o slabih stvareh bi govoril na koncu.
Ko sta Matjan in Slavko utrujajoč v Štorah zbirala vse pohodnice ter jih pripravljala na utrujajoč pohod, smo ostali že »čarali« vse potrebno zgoraj. Dva sva se lotila dekoracije prostora, kjer sva ugotovila, da sva zgrešila svoj poklic, saj bi marsikateri aranžer zavidal najinim spretnostim, če seveda pozabiva tiste nezgode, ki se nikoli glasno ne omenjajo. Najbolj zanimivo je bilo vsekakor v kuhinji s pripravo okrepčila za pohodnice. Glavni in odgovorni kuharski mojster, Ferdo, ki je skoraj cel teden skrivaj proučeval ženino kuharsko knjigo, je bil s teorijo dobro podko-
van.	Pa kaj, ko teorija ne vžge vedno! To sva opazila predvsem midva-aranžerja, ko sva poslušala pridušena imena raznih svetnikov skozi vrata kuhinje. Rezultat vsega pa je bil, da je bilo kosilo
enkratno (sodeč po izjavah »koristnikov«), kuharska oblačila je bilo potrebno dvakrat oprati, a noben krožnik ni bil razbit.
Dekleta so nas presenetila s predčasnim prihodom, ker je bilo nekoliko prehladno, da bi lahko pohajkovale ob poti in uničevale spomladansko cvetje.
Kako so preživele popoldan, ne bi pisaril, saj so že same o tem napisale. Dodati bi moral le, da je bil ta dan pravi dan trpljenja za moški del. Nikoli ni bilo dovolj glasbe, nikoli preveč plesa, hrane ali pijače. Da ne bi preveč dolgo vozil, naj zaključim z besedami, ki so jih izgovarjale pohodnice, ali slavljenke, če že hočete, ob odhodu:
»Bilo je enkratno!«
Ah, skoraj bi pozabil. Tudi tisti nelepi trenutki so bili. Pripravili pa sojih tovariši lovci, ki upravljajo Vrunčev dom. A ne tisti dan, da se ne bi napačno razumeli. Najprej so nas presenetili ob naročilu doma z najemnino; ni bil vzrok višina najemnine (1000 din), ki sploh ni visoka. Ni bil tako pomemben denar, kot dejstvo, da smo ta dom vendarle zgradili vsi železarji. Nikoli ni bil problem odvojiti sredstva za ta dom, kot tudi ne za številne udarniške ure, ki so jih opravili člani raznih društev, ki jih imamo v Štorah; med njimi tudi naše. Če je bilo to potrebno res zaradi kritja stroškov čiščenja, kot so potem izjavili, se sedaj sprašujemo, zakaj še vedno krožijo neosnovane trditve s strani Lovske družine (npr. da je ostal za nami svinjak - dom smo očistili sami; da so dežurali na domu zaradi izleta otrok našega društva, teh pa ni bilo - dežurstvo pa so naročili člani njihovega društva ipd.); ali ne bi bilo bolje, da najprej uredijo probleme v svoji sredini? Ali pa je morda to njihov način gojitve prijateljskih odnosov med društvom? Tako eni kot drugi želimo delovnega človeka približati nazaj k naravi in bi le s skupnim delom bili rezultati takšni, kot jih eni ali drugi pričakujemo. Na vsak način pa jih sigurno ne bomo ustvarili.
- A-
To velja sicer za vso našo jadransko obalo, toda tokrat imam v mislih Mali Lošinj na otoku Lošinju. Tja hodiva z ženo zdravit bronhialni katar že nekaj let. Tudi letos sva se odpeljala sredi aprila iz Ljubljane preko Opatije, ob obali do Brestove in s trajektom čez kanal Vela vrata do Porozine na otoku Cresu.
S Kompasovim avtobusom smo nadaljevali pot po asfaltirani cesti tega drugega največjega jadranskega otoka mimo znanega Vranskega jezera, znamenitega naravnega čudeža tega otoka. Dolgo je 5,5 kilometrov, v širino dosega največ 1,5 kilometra. To jezero s sladko vodo je redek primer kriptodepresije, kar pomeni, da je njegova gladina nad, dno pa pod morsko gladino. Nepropustno dno jezera je omogočilo, da se je ta redek naravni pojav ohranil. V južnem delu jezera dosega globina vode 74 metrov. Domnevajo, da vsebuje ta ogromni naravni rezervoar več kot 200 milijonov kubičnih metrov pitne vode. V jezeru živi več vrst sladkovodnih rib. Po vojni so iz jezera zgradili otoški vodovod, s katerim se napajajo naselja na Cresu in Lošinju, kar je velikega pomena tudi za turizem. Kraji, ki so jih zlasti mladi ljudje že zapuščali, doživljajo zdaj pravi razcvet. Tako je npr. Mali Lošinj postal prava Meka za tuje in domače turiste.
Pri starodavnem mestecu OSORJU so povezali oba otoka z mostičem čez ozek morski kanal. V Osor vabi turiste tiha lepota nekdaj cvetočega glavnega mesta obeh otokov. To mesto je prava zakladnica arheoloških izkopanin. Plaže niso urejene, je pa prijetno poležati v zalivu Bijar, kjer je tudi »črna« nudistična plaža. Privlačnost Osorja so še »Osorski glasbeni večeri«, kijih prirejajo julija in avgusta. Mesto ima dobre avtobusne zveze. V zalivu Bijar še vedno stoje razvaline rimskega pristanišča. Mimo Nerezin, Jakova in Čunskega vodi asfaltirana cesta do Malega Lošinja, ki ima veliko in dobro opremljeno pristanišče, kjer se čolni in jahte lahko oskrbijo z gorivom, z vodo in drugimi potrebščinami. V mestu in okolici je 8 hotelov, največ jih je v Sunčani uvali in v Čikatu. Njih zmogljivosti so vsako poletje oddane (od 15. julija do 15. septembra prav gotovo, včasih pa tudi druge mesece). Več možnosti za stanova-
nja za turiste je v zasebnih turističnih sobah, ki jih je okoli 5000. Osrednji in pravzaprav edini lošinjski kamp je Cikat, pod upravo delovne organizacije »Jadranka«, TOZD turizem. Pred leti so prejeli priznanje »Zlati kamp«, ki ga podelijo le najbolje urejenim kampom na Jadranu.
V mestu sta dve pošti, dve bencinski in dve plinski črpalki. Avtomobile popravljajo v dveh delavnicah. Imajo tudi banko, dosti je prodajaln, dobro sta založeni tržnica in ribarnica. V Malem Lošinju sta tudi lekarna in bolnišnica. Za ljubitelje rekreacije so poskrbeli dobro. V sunčani uvali in na Cikatu so teniška igrišča, imajo dve nogometni igrišči, 4 mini golfe, privoščite si lahko smučanje na vodi, v Čikatu ali na Sunčani uvali posojajo čolne na vesla ali z motorjem, sandoline, jadrnice in surfe. Plaže so urejene, kar velja posebno za Sunčano uvalo in Cikat. Prirejajo številne organizirane izlete, ki jih ponujajo tri tamkajšnje turistične agencije: Lo-šinjska plovidba, Kvarner exprès in Jadranka, TOZD turizem. Z ladjo prepeljejo turiste na Susak, Olib, Silbo in Ilo-vik, to so bližnji otoki. Sicer pa je povezava z ladjo z otokom Rabom in z drugimi kraji na Jadranu.*
Otok Lošinj, posebno njegov južni del z naselji Mali in Veli Lošinj, ima ugodno subtropsko - mediteransko klimo, torej ustrezno podnebje za turiste, tudi tiste, ki iščejo zdravja. Celo, ko je pri nas hladno vreme, se turisti z boleznimi dihalnih organov, bronhialnim katarjem in podobnimi obolenji zatekajo na Lošinj, idealno letovišče. Dobro organizirana zdravstvena služba daje pogoje za vse vrste zdravstvenega in rekreacijskega turizma. V Velem Lošinju je znana bolnišnica za otroke z boleznimi dihalnih organov. V poletni mesecih je na voljo tudi nudistična plaža pri hotelu Vespera Poleg hotela Aurora na Malem Lošinju. Obilo pogojev za zdravja in rekreacije željne turiste, ki obiskujejo te otoke tudi iz inozemstva.
*V Sunčani uvali je pod hotelom Aurora v zalivu ribja restavracija Veli žal, ki ima poletno teraso, avtomatsko kegljišče, disko klub in zimsko restavracijo-
URSIC Rudi
Avtomatsko strelišče tudi v Štorah
Danes je za našo strelsko družino pomemben dan: ne samo, da na tem strelišču organiziramo večje tekmovanje, temveč pričenjamo proslavljati visok jubilej, 35-letnico obstoja strelske družine KOVINAR Store. Tako je pričel svoj slavnostni govor predsednik družine ob otvoritvi obnovljenega, avtomatiziranega strelišča za zračno puško. Največ zaslug pri obnovi nosi Železarna s svojo gradbeno enoto in ZTKO pri nabavi avtomatov. Precej dela so opravili strelci sami. Na tem objektu je sedaj moč organizirati tudi večja tekmovanja, kar do sedaj ni bilo mogoče.
Prva ekipa strelcev: stojijo z leve Hočevar Franc, Dečman Vili, Kočevar Ivan, sedita Česnik Jože in Malec Branko
Mreže se tresejo
Križ kraž kralj Matjaž
V nedeljo, 17. aprila, je bilo na stadionu na Lipi dokaj živo. Bilo je lepo, sončno jutro. Preko ojačevalca je bilo slišati znane domače viže, pa obvestila in spet kakšno popevko, skratka; bilo je kot ob kakšnem prazniku. Igralci dveh moštev so se na trati že ogrevali in tudi sodniki so bili že na planem. Vse je bilo nared za tekmo. Torej vzdušje pravo, nogometno.
Iz opisane scene je moč jasno razbrati željo odbora nogometne sekcije Partizan - Kovinar pritegniti krajane železarskih Štor in jim vrniti nekdanji nogomet.
Temovanje med krajevnimi skupnostmi je v teku in mreže se spet tresejo. Po četrtem kolu pomladanskega dela iger je stanje na lestvici sledeče:
Do zaključka tekmovanja so preostala še tri kola, borbeni duh pa ne pojenja. Nasprotno, zanimanje nedvomno raste. Zato, krajani Štor in okolice, ki vam je nogomet v srcih, pridite in z bodrenjem podprite svoje moštvo!
Viki JAGER
Ekipa	Štev. točk
1. ŠTORE - starejši	4	3	1	0	11:2	7
2. KOMPOLE	4	3	1	0	8:1	7
3. ŠTORE - mladi	4	2	2	0	11:5	6
4. PEČOVJE	4	1	2	1	4:4	4
5. LOPATA	4	1	1	2	8 : 12	3
6. SVETINA	4	1	1	2	6:11	3
7. BREZE	4	1	0	3	4: 10	2
8. TEHARJE	4	0	0	4	1:8	0
Iz traktorske v traktorsko
Srečni dobitnik traktorja Štore 502 (foto Simovič DLT)
Med mnogimi je bil na tomboli v Šempetru 15. maja tudi naš sodelavec iz Tovarne traktorjev, tov. Anton Goldman, ključavničar - orodjar.
Na tombolo je šel bolj za zabavo kot z namenom dobiti kaj posebnega. To dokazuje tudi, ker je kupil samo dve tombolski karti.
Na tomboli je bil trikrat in nikoli ni ničesar zadel. Tokrat pa se mu je sreča nasmehnila.
Ko je bilo izklicanih že precej številk iz njegove karte, je temu vzporedno rastla tudi Tonetova napetost... še tri, dve, še ena številka mu je manjkala in glej, na srečo sklicana je bila tudi zadnja, prava.
Tone se je ves v ognju pognal med množico proti tribuni, na katero je pri-
spel kot šesti in za njim še eden. Sedaj je sledilo žrebanje. Ponovna napetost, in glej, tudi tukaj je naš Tone imel srečno roko. Zadel je glavni dobitek, traktor STORE 502. Čestitamo!
Okrog sebe je imel takoj polno kupcev. Toda Tone se je moral najprej vživeti v srečni dogodek, šele nato bo traktor prodal. Denar namerava porabiti za popravilo hiše v Sotenskem pri Šmarju, kjer je doma, kupiti pa namerava tudi avto, saj se dekleta z lepo pričesko raje vsedejo v avto kot pa s čelado na motorno kolo.
Tone bo še šel na tombolo, sedaj s svojim vozilom - dekleta, štopajte!
S.	S.
ŠTORSKI ŽELEZAR - Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE - Izhaja dvakrat mesečno - Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing. Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane - odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2.1974)-Tisk: AERO Celje-TOZD grafika - Rokopisov ne vračamo.
Mladinska sekcija AG ŽELEZAR, Ce-lje-Štore je gostovala 13. in 14. aprila v Pionirskem domu v Celju z delom Križ kraž kralj Matjaž in še kaj. V dveh dneh je bilo pet predstav, na vsaki predstavi pa je bilo približno 250 otrok.
Kralj Matjaž in Alenčica sta se nam tokrat predstavila malo drugače, kakor smo ju bili vajeni. Po zaslugi režiserja, Franca Legvana in avtorja dela, Vinka Pevcina, ki je vsem znano zgodbo malce spremenil, dodal živali za popestritev in predvsem volku v usta položil polno duhovitosti, je delo privlačno in polno zanimivosti.
Na vseh predstavah so otroci budno spremljali dogajanje na odru. Kako ne bi, saj so se na odru v 50 minutah predstavili kralj, kraljica, vojaki, Urška, Tomaž, gozdna vila, medved, volk in lisica. Le kako ne bi pritegnili pozornost otrok kraljeva in kraljičina potopljenost v sen, poveljnikova strogost, medvedova okornost, volkova navihanost in lisičja prebrisanost, nadalje kraljeva dolga brada, kraljičini pšenični lasje, pa medvedove šape, ki te strejo, če te dobijo v svoj objem; pa luč, glasba in kulisa. Tako je bil vtis pravljičnosti popoln.
Vseh pet predstav je uspelo. Otroci so tekoče spremljali dogajanje na odru. V dvorani je vladal mir in na koncu je igralce nagradil za ves trud mogočen aplavz. Tudi razgovor med igralci in
gledalci je sledil. Največ simpatij in vprašanj je bilo za mogočnega medveda in nežno kraljico. Utrujena, a zadovoljna je mladinska sekcija AG »ŽELEZAR« zapustila Pionirski dom.
Z istim delom so se igralci AG predstavili tudi otrokom osnovne šole na Planini pri Sevnici dne 22. aprila. Križ kraž kralj Matjaž in še kaj so si ogledali otroci od prvega do osmega razreda v jedilnici OŠ Planina. Gledalci so bili čudoviti. Med predstavo se ni slišala niti besedica.
Ob tako pazljivih gledalcih, nabito polni jedilnici (veliko otrok je med predstavo stalo) in toplem aplavzu se lahko opravičeno vprašamo, če je dovolj samo ena predstava takšne vrste letno. Ne, nikakor ni dovolj. Zato bomo, mladi igralci še prišli v naslednji sezoni z drugim mladinskim delom.
Ob takšnem interesu in sprejemu otrok je naloga vseh, ki se ukvarjajo z gledališko kulturo, pripraviti čim več mladinskih del.
Tereza Horvat
slovenske
železarne
Ijubljana
Srečanje upokojencev
V zadnji številki našega glasila smo vas obvestili, da bo 30. julija 1983 srečanje vseh upokojencev Železarne Štore.
Tokrat vam predstavljamo celovit program srečanja.
Program srečanja
Ob 8.00 uri zbor pred vratarjem Štore II- Godec, za ogled jeklarne, valjarne II, jeklovleka, MO in tovarne traktorjev;
ob 11.00 uri zbor vseh upokojencev pri domu Zelezaijev na Teharju -Mlinarjev Janez in pričetek programa srečanja:
-	otvoritev in pozdrav
-	informacija o dosežkih in nadalnjem razvoju Železarne Štore
-	kulturni program
-	skupno kosilo
-	zabavni del programa.
Upokojenci, tisti, ki si želite ogledati nove obrate je zbirališče pri vratarnici Godec. Tam vas bodo pričakali vodiči in vas popeljali skozi obrate in oddelke. Po ogledu bo odhod na Teharje v dom Železarjev na skupno srečanje vseh upokojencev.
Upokojenci, ki se zaradi kakršnihkoli razlogov ne morejo udeležiti ogleda obratov, naj pridejo ob 11.00 uri kar na Teharje na skupno srečanje.
Za izvedbo srečanja so nam potrebni nekateri podatki o številu udeležencev srečanja.
Zato vljudno prosimo vse upokojence, da nam na spodnji prijavnici sporočijo svojo odločitev o udeležbi na srečanju upokojencev.
Izpolnjeno prijavnico pošljite do 17. julija 1983 na naslov:
Železarna Štore, DS za kadre in splošne zadeve, 63220 Štore.
Nasvidenje v Štorah 30. julija 1983!
...............................odreži...............................
PRIJAVNICA
Podpisani ..............................................................
stanujoč ...............................................................
se bom, dne 30. julija 1983 udeležil:
1.	Ogleda novih obratov ob 8.00 uri in nato srečanja na Teharju
2.	Samo srečanja ob 11.00 uri na Teharju
Obkrožite za katero varianto ste se odločili in nam pošljite podpisano prijavnico.
Podpis udeleženca
PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA DODELITEV IN ZAMENJAVO STANOVANJ V LETU 1983
št.
Zap.	druž. Vel. Št.
št. Priimek in ime	Obrat	članov stan. točk Opomba
Zap. št. Priimek in ime	Obrat	Št. druž. članov	Vel. stan.	Št. točk Opomba	95.	Lipuš Jože 96.	Lampret Andrej 97.	Korez Stanko 98.	Dumič Sretko 99.	Pejičič Bogdan 100.	Prebreza Sadri	jeklovlek valjarna II. livarna I. jeklarna transport livarna I.	4 I 3 4 3 5	i i i	155 154 153 153
1. Kovačič Jože	KK	3	i	339					153
2. Paulič Alojz	Transport	4	-	282	101. Cverlin Zinka	GKSG	2	-	153
3. Slapnik Ema	DS komerc.	3	i	275	102. Pantner Anton	vzdrževanje	4	i	152
4. Zemljak Ivan	GKSG	2	1	258	103. Murič Šaban	jeklarna	5	i	152
5. Tratnik Albin	Valjarna II.	5	1	255	104. Slakan Milan	vzdrževanje	3	i	151
6. Koštomaj Peter	DS IR	4	2	252	105. Žujič Sava	TT	4	-	151
7. Trbovc Stane	liv. II.	1	-	250	106. Kočar Maijan	MO	2	G	150
8. Kuzman Franc	DS komerc.	3	1	248	107. Lukič Vojo	energetski	3	1	150
9. Romih Franc	jeklarna	4	-	237	108. Kolar Peter	vzdrževanje	1	-	150
10. Ptiček Ivan	valj. II.	1	-	231	109. Sivka Bogomir	KK	3	1	150
11. Kocijančič Jože	vzdrževanje	2	-	220	110. Kačičnik Drago	MO	I	-	150
12. Brečko Julijana	DPG	3	-	217	111. Vidic Vinko	livarna I.	I	-	150
13. Ratej Marija	DS za kadre	3	i	215	112. Gračner Olga	vzdrževanje	3	-	150
14. Mulej Bernarda	DS za kadre	4	2	210	113. Knafelc Dani	vzdrževanje	4	-	150
15. Kok Rihard	DS za kadre	4	2	204	114. Vrečko Aleksander	livarna II.	4	-	150
16. Vrbajac Milan	KK	3	-	203	115. Malbašič Milislav	livarna I.	4	1	150
17. Savič Milovan	transport	4	i	201	116. Repec Sonja	GKSG	3	-	150
18. Verhovšek Albin	vzdrževanje	3	-	200	117. Durič Ibrahim	valjarna I.	6	1	150
19. Doberšek Franc	MO	3	i	195	118. Sivka Božidar	valjarna II.	3	1	149
20. Šturbej Avgust	vzdrževanje	4	2	195	119. Leskovšek Branko	jeklarna	4	2	149
21. Janežič Karl	DS komerciala	2	G	193	120. Andrašič Josip	livarna I.	3	1	148
22. Zečiri Rizah	el. plavž	9	-	191	121. Potočnik Drago	energetski	4	2	148
23. Klakočar Janez	DS za kadre	3	1	190	122. Obradovič Rade	vzdrževanje	i	-	148
24. Žnidarec Milan	jeklarna	5	1 1/2	187	123. Maksimovič Mirko	livarna I.	4	i	148
25. Klajnšek Albin	DS komerc	3	2	186	124. Martun Karolj	livarna I.	3	i	148
26. Belej Drago	GKSG	4	i	186	125. Lukič Ljubo	livarna I.	3	1	148
27. Senica Frido	livarna II.	3	i	185	126. Bajrič Fehim	valjana II.	4	1	148
28. Korošec Boris	DS za kadre	4	-	185	127. Smajlovič Reuf	jeklarna	4	1 1/2	147
29. Goleč Franc	jeklovlek	3	i	185	128. Leskovšek Željko	vzdrževanje	3	-	147
30. Šket Franc	valj. I.	1	-	184	129. Voras Mihael	el. plavž	4	1	147
31. Holcinger Karl	MO	4	-	184	130. Jelovšek Franc	vzdrževanje	i	-	147
32. Rogelj Fani	DS za kadre	3	-	183	131. Matešič Nikola	jeklarna	4	1 1/2	146
33. Kolar Slavko	KK	2	-	180	132. Amejčič Martin	valjarna II.	1	G	145
34. Štalekar Franc	Vzdrževanje	3	-	180	133. Šeško Karl	vzdrževanje	3	2	145
35. Dobovišek Branko	Vzdrževanje	4	-	180	134. Kajba Anton	DPG	3	2	145
36. Poštrak Anica	Valjarna I.	4	-	180	135. Mulej Franc	TT	3	-	145
37. Ivani Din	jeklarna	4	i	180	136. Sevšek Ružiča	DS IR	2	G	145
38. Levstik Karl	jeklarna	3	-	179	137. Šeliga Zdravko	MO	3	1	145
39. Kovačič Edvard	DS za kadre	2	1	178	138. Vrtovec Branko	vzdrževanje	3	1	145
40. Iskrač Marija	GKSG	5	i	176	139. Simovič Dragan	KK	4	2	145
41. Strašek Dragica	DPG	2	-	176	140. Videc Ivan	MO	3	-	145
42. Perpar Franc	MO	3	i	175	141. Petelinšek Stane	transport	I	-	145
43. Barič Filip	DS EO	4	2	175	142. Kristan Roman	vzdrževanje	2	-	145
44. Totalovič Slavko	Vlajama I.	4	-	175	143. Bračun Srečko	vzdrževanje	3	-	145
45. Vaijačič Zvonko	Livarna I.	i	-	173	144. Žohar Niko	TT	3	-	145
46. Hažič Franjo	livarna I.	4	1	173	145. Lapornik Zvonka	DS finance	4	1	145
47. Kadenšek Ivan	livarna I.	3	1	173	146. Heber Jože	KK	3	G	145
48. Zečeri Hajdin	livarna II.	6	1	173	147. Arzenšek Franc	TT	3	1	145
49. Kanjir Janko	livarna I.	3	1	173	148. Hribernik Anton	MO	3	-	145
50. Mastnak Olga	DS za kadre	1	2	171	149. Mirt Ivan	MO	3	-	145
51. Zorko Rafael	DS za kadre	4	1	171	150. Šoba Stanislav	MO	4	1	145
52. Krapše Roman	KK	4	2	170	151. Mirčič Zoran	TT	2	-	145
53. Flis Drago	vzdrževanje	3	-	170	152. Krajnc Marta	TT	2	-	145
54. Borovšak Zvone	energetika	3	-	170	153. Mustič Aziz	livarna II.	4	1	145
55. Herman Milan	DS komerc.	3	-	170	154. Maček Vinko	vzdrževanje	3	-	145
56. Rkman Dušan	jeklarna	4	-	169	155. Selič Sonja	KK	2	-	145
57. Duspara Ivo	jeklarna	1	1	169	156. Vokri Selim	livarna I.	7	-	145
58. Oset Franc	MO	3	i	168	157. Jemenšek Slavko	livarna II.	3	-	145
59. Mačestena Rustem	valjarna I.	6	-	168	158. Dujič Marjan	valjarna II.	4	1	144
60. Gorsak Stane	valjarna I.	4	2	167	159. Hundič Josip	valjarna I.	4	1	143
61. Veber Ivan	vzdrževanje	i	-	167	160. Curi Avdulj	livarna I.	1	-	143
62. Pavič Peter	vzdrževanje	4	1 1/2	165	161. Žibert Milan	livarna I.	1	-	143
63. Regoršek Franc	valjarna II.	3	-	165	162. Belej Maijan	DS komerc.	4	-	143
64. Senica Martin	DS komerc.	4	-	165	163. Čiverica Rajko	transport	5	1	142
65. Konec Marija	GKSG	3	1	165	164. Kozlina Slobodan	jeklarna	3	G	141
66. Kolaržik Drago	energetika	1	-	163	165. Kostadinov Cvetan	livarna I.	4	1	141
67. Verk Marjan	valjarna I.	4	-	163	166. Prešiček Miran	livarna II.	4	1	141
68. Smaili Selim	el. plavž	3	1	163	167. Harambašič Hasan	energetika	4	2	141
69. Ogradi Janez	DS IR	4	-	163	168. Štamol Srečko	DPG	4	-	141
70. Pavlovski Blagojev	jeklarna	4	1	162	169. Mravljak Irena	jeklarna	3	1	140
71. Čavž Franc	transport	i	G	160	170. Šlogar Josip	vzdrževanje	3	i	140
72. Simič Bogo	MO	3	1	160	171. Platovšek Božo	TT	3	i	140
73. Bercko Jože	vzdrževanje	3	-	160	172. Kraner Marjan	DS EO	4	2	140
74. Kapel Jože	DS finance	3	-	160	173. Lubej Zdravko	DS IR	3	i	140
75. Žaler Marjan	transport	3	-	160	174. Bojanič Miroslav	valjarna II.	1	-	140
76. Ojsteršek Janez	vzdrževanje	3	G	160	175. Bezjak Jože	livarna II.	1	-	140
77. Užmah Alojz	KK	3	1	160	176. Spolenak Andrej	GKSG	3	s	140
78. Fendre Emil	jeklarna	4	1	160	177. Petrušič Stamenko	TT	1	-	140
79. Kocman Vojko	KK	3	-	160	178. Tomušilovič Mirko	vzdrževanje	1	-	140
80. Tovornik Rudolf	DS komerc.	3	1	160	179. Zavšek Branko	KK	1	-	140
81. Cvikl Ahton	vzdrževanje	3	1	159	180. Mašera Franc	vzdrževanje	4	1	140
82. Kunštek Milan	valjarna I.	3	3	158	181. Vengust Rajko	vzdrževanje	3	1	140
83. Križnik Ignac	valjarna II.	4	2	158	182. Mastnak Stanislav	energetika	3	-	140
84. Senica Marjan	vzdrževanje	3	1	157	183. Črepinšek Janko	KK	3	-	140
85. Drobne Igor	DS komerc.	2	G	157	184. Pustivšek Boris	vzdrževanje	3	-	140
86. Perčič Janko	DS komerc.	3	-	157	185. Perpar Bojan	valjarna II.	3	-	140
87. Krajnc Drago	DS EO	4	1	156	186. Ravnak Marjan	KK	3	-	140
88. Kovač Marjan	MO	3	1	155	187. Krajčan Marjan	jeklovlek	4	-	140
89. Zidanški Rudolf	KK	3	1	155	188. Lončarevič Boštjan	DS IR	3	-	140
90. Klinar Božo	vzdrževanje	3	1	155	189. Krajnc Rudolf	DS komerciala	3	1	139
91. Krumpak Miroslav	vzdrževanje	1	-	155	190. Vrabec Martin	GKSG	1	-	139
92. Pajk Srečko	MO	2	-	155	191. Vodušek Drago	livarna II.	3	1	139
93. Rozman Anton	DS za kadre	4	-	155	192. Vrban Nikola	jeklarna	4	1	139
94. Jošt Marjan	DS za kadre	4	“	155	193. Zupanc Drago	TT	i	-	138
Št.	Št.
Zap.	druž. Vel. Št.	Zap.	druž. Vel. Št.
št. Priimek in ime	Obrat	članov stan. točk Opomba št. Priimek in ime	Obrat	članov stan. točk Opomba
194. Stojnic Milorad	livarna II.	i	-	138
195. Glavičič Borislav	livarna II.	3	1	138
196. Prebreza Šefki	livarna I.	3	1	138
197. Skaza Darko	DS komerc.	3	-	138
198. Jošt Daniel	vzdrževanje	3	-	138
199. Jašhari Jusuf	el. plavž	1	-	137
200. Markovič Terezija	GKSG	2	-	136
201. Šaša Mirko	livarna I.	3	-	136
202. Šeško Lenka	KK	3	-	136
203. Ulaga Janko	DS PP	3	2	135
204. Vodišek Stanko	MO	3	1	135
205. Mackošek Marjan	DS PP	3	G	135
206. Šket Branka	DS finance	3	G	135
207. Kasenburger Roman	vzdrževanje	3	1	135
208. Zec Ljuban	valjarna I.	3	1	135
209. Bobek Marjan	vzdrževanje	3	1	135
210. Denjiz Ratko	el. plavž	2	1	135
211. Šepetave Marjan	GKSG	3	1	135
212. Antlej Vojko	MO	1	-	135
213. Gajšek Cveto	energetski	1	-	135
214. Golež Martin	KK	1	-	135
215. Mackošek Bojan	DS komerc.	1	-	135
216. Zalokar Franc	TT	1	-	135
217. Zorko Bogdan	livarna I.	1	-	135
218. Bajrami Hilmi	valjarna I.	1	-	135
219. Vodišek Franc	jeklovlek	1	-	135
220. Kolar Srečko	TT	3	1	135
221. Božiček Benjamin	energetika	4	1	135
222. Sajovic Jože	el. plavž	4	1 1/2	135
223. Dordič Slaviša	valjarna II.	3	-	135
224. Žagar Milan	DS komerc.	3	-	135
225. Djulič Aziz	livarna II.	5	1	135
226. Valek Milan	TT	3	-	135
227. Videc Pavel	vzdrževanje	3	-	135
228. Borlak Andrej	DS EO	3	-	135
229. Muršič Miran	vzdrževanje	2	-	135
230. Knez Zlatko	energetski	3	1	135
231. Zagoričnik Gorazd	DS IR	1	-	135
232. Horvat Milan	transport	1	-	134
233. Vogrinc Stanko	MO	3	1	133
234. Tepeš Jože	valjarna II.	1	-	133
235. Šahman Šefik	jeklarna	3	S	133
236. Bukovšek Milan	valjarna II.	3	1	133
237. Radojkovič Antun	livarna I.	3	1	133
238. Laubič Veronika	DS komerc.	3	-	133
239. Skenderovič Ismet	livarna II.	4	-	133
240. Gajšek Zdenko	TT	3	1	132
241. Kačičnik Maijan	valjarna II.	1	-	132
242. Žigerovič Stepan	jeklarna	3	-	132
243. Vesenjak Marjan	energetika	3	-	130
244. Džeferovič Esad	energetika	1	1	130
245. Petelinšek Franja	DS EO	3	G	130
246. Bračun Peter	jeklarna	4	2	130
247. Durakovič Jovan	MO	4	2	130
248. Boršič Vjekoslav	jeklarna	1	-	130
249. Čretnik Stanko	vzdrževanje	1	-	130
250. Jecl Darinka	DS komerc.	1	-	130
251. Klinar Pavel	MO	1	-	130
252. Mitrovič Radovan	livarna II.	1	-	130
253. Pavlič Božo	vzdrževanje	1	-	130
254. Šeško Drago	vzdrževanje	1	-	130
255. Verhovšek Milena	DS EO	1	-	130
256. Škomik Srečko	livarna II.	3	1	130
257. Drobnak Stanka	DPG	3	1	130
258. Veronovski Brigita	DS komerc.	3	1	130
259. Antulič Zvonko	valjarna I.	2	-	130
260. Brečko Janko	vzdrževanje	2	-	130
261. Blažun Niko	energetika	3	G	130
262. Čuček Josip	jeklarna	3	-	130
263. Plazar Zdenko	energetika	3	-	130
264. Jevšenak Andrej	DS finance	1	-	130
265. Lipovšek Franc	DS finance	1	-	130
266. Isakovič Rasim	jeklarna	5	-	130
267. Nežmah Ljiljana	GKSG	2	-	130
268. Rozeničnik Jože	DS EO	3	-	130
269. Solarevič Marjan	el. plavž	2	1	129
270. Kiseljak Jožef	livarna II.	1	-	129
271. Ilič Stevan	valjarna I.	3	1	129
272. Dumič Ratko	valjarna I.	1	-	128
273. Handžič Halil	livarna II.	3	2	128
274. Tiča Dragan	livarna I.	2	-	128
275. Kenda Dušan	livarna I.	3	-	128
276. Mustič Nijaz	valjarna I.	3	1	127
277. Varošanec Josip	valjarna I.	3	1	127
278. Majstorovič Dojčin	el. plavž	3	-	127
279. Dizdarevič Husein	valjarna II.	3	1	126
280. Božič Olga	TT	3	1	125
281. Cehner Stanislav	energetski	3	1	125
282. Grosek Rajko	DS PP	3	1	125
283. Ravnjak Janez	vzdrževanje	3	1	125
284. Filipovič Muhamed	jeklarna	2	1	125
285. Skok Anton	jeklovlek	2	1	125
286. Cmok Lada	DS finance	1	-	125
287. Faller Viktor	vzdrževanje	1	-	125
288. Klinar Zvone	livarna II.	1	-	125
289. Kneževič Sava	livarna II.	1	-	125
290. Kralj Boris	DS IR	1	-	125
291. Mernik Slava	DS za kadre	1	-	125
292. Pantelič Milovan	valjarna II.	1	-	125
293. Zupanc Franc	TT	i	-	125
294. Arsenič Anda	GKSG	i	-	125
295. Duspara Breda	GKSG	2	-	125
296. Jovič Zoran	MO	2	-	125
297. Malič Savo	jeklarna	2	-	125
298. Spolenak Stani	energetika	1	S	125
299. Stanič Rade	livarna I.	3	-	125
300. Šušljak Mara	GKSG	2	1	125
301. Mastnak Janko	MO	3	-	125
203. Pavelič Josip	livarna II.	1	1	123
303. Stjepanovič Ljubo	MO	1	1	123
304. Fišer Janez	DS komerc.	1	-	123
305. Kregar Vesna	DS komerc.	1	-	123
306. Vlajševič Milan	jeklarna	3	s	123
307. Verk Stanka	MO	1	-	123
308. Zdolšek Vlado	KK	3	1	122
309. Dečman Vili	livarna I.	3	2	121
310. Mmjevica Sreto	vzdrževanje	1	1	120
311. Pižir Josip	livarna II.	1	1	120
312. Kavka Aleš	DS komerc.	3	1	120
313. Lubej Zoran	DD IR	3	1	120
314. Vovk Darja	DS komerc.	4	1	120
315. Ademovič Ibrahim	el. plavž	1	-	120
316. Heric Sonja	DS EO	1	-	120
317. Kneževič Ranko	livarna I.	1	-	120
318. Korez Franc	vzdrževanje	1	-	120
319. Verbič Ivan	DS komerc.	1	-	120
320. Dizdarevič Muhamed	livarna II.	3	1	120
321. Stalekar Danilo	MO	3	1	120
322. Topič Mato	MO	3	1	120
323. Grlič Mato	jeklarna	2	-	120
324. Gorjup Filip	DS za kadre	3	-	120
325. Habjan Jakob	livarna I.	3	-	120
326. Košir Ervin	DS komerc.	3	-	120
327. Adžaga Jožo	el. plavž	1	-	118
328. Nikolič Milutin	MO	1	-	118
329. Pavič Vlado	vzdrževanje	1	-	118
330. Planko Boris	DS komerc.	1	-	116
331. Šlatau Marija	DS EO	1	S	115
332. Rozman Anton	DS komerc.	1	1	115
333. Korošec Silva	DS komerc.	3	1	115
334. Čoku Semsi	valjarna I.	1	-	115
335. Filipov Mile	jeklarna	1	-	115
336. Jager Srečko	energetika	1	-	115
337. Krajnc Milan	vzdrževanje	1	-	115
338. Matešič Antun	jeklarna	1	-	115
339. Nudžič Zdravko	livarna I.	1	-	115
340. Pirman Edita	DS finance	1	-	115
341. Seholi Isa	valjarna I.	1	-	115
342. Šlogar Alojz	vzdrževanje	1	-	115
343. Tadič Andrija	vzdrževanje	1	-	115
344. Vračun Branko	livarna II.	2	-	115
345. Zapušek Damjan	DS PP	2	-	115
346. Žlaus Roman	DS komerc.	1	1-	115
347. Lažič Milko	el. plavž	3	1	115
348. Vetrnic Vojko	el. plavž	3	1	115
349. Novakovič Radenko	el. plavž	1	-	113
350. Stokovnik Slava	DS komerc.	3	2	110
351. Božič Milena	DPG	2	G	110
352. Dizdarevič Čamil	livarna II	2	1	110
353. Hriberšek Irena	DS IR	1	-	110
354. Ledinski Snežana	livarna II.	1	-	110
355. Zajc Nada	jeklovlek	1	-	110
356. Zidar Slavko	vzdrževanje	1	-	110
357. Žolger Rozika	DS finance	1	-	110
358. Štante Rudi	DS za kadre	3	2	85
359. Bastič Edvard	DS EO	3	2	74
360. Škomik Vladislav	DS EO	1	G	70
361. Ivačič Katja	MO	1	1	67
362. Kumperger Anton	transport	1	G	54
363. Pipinič Jože	livarna II.	3	2	53
364. Krošl Dušan	DS IR	3	2	50
365. Popovič Alenka	DS IR	1	G	30
Vsem na prioritetni listi priporočamo namensko varčevanje pri LB - Splošni banki Celje - enoti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo.
Le z namenskim varčevanjem boste ob pridobitvi stanovanja lahko plačali soudeležbo, ki kot veste ni majhna!