PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo “ L.eiia oU lir Leto XXVn. Št. 147 (7935) TRST, četrtek, 24. junija 1971 ODLOČILNI KORAK ZA RAZŠIRITEV EGS V Luksemburgu podpisan sporazum o vstopu Velike Britanije v gospodarsko skupnost "M W • _ Veliko zadovoljstvo v vseh zahodnoevropskih državah - Kmalu pogajanja z Dansko, Irsko in Norveško - Brzojavka Saragata preds. vlade Colomhu LUKSEMBURG, 23. — V zgodnjih jutranjih urah je bil sklenjen »porazum med zunanjimi ministri šestih držav gospodarske skupno-«ti in britanskim ministrom za evropska vprašanja Rippom o vstopu Velike Britanije v EGS. Ta dogodek je vzbudil v vseh zahodnoevrop-»kih prestolnicah izredno zadovoljstvo. Velika Britanija je z današnjim podpisom sporazuma dejansko pristopila k evropski šesterici in s tem omogočila, da bodo v kratkem doseženi podobni sporazumi tudi z Irsko, Dansko in Norveško. Evropska gospodarska skupnost bo torej v kratkem obsegala deset zahodnoevropskih držav. Pogodbo o vstopu Velike Brita------- nije pa bodo podpisali že v teku taga leta, baje v Oslu, potem ko bo o današnjem sporazumu razpravljal in sklepal britanski parlament. Pogodba naj bi stopila v veljavo 1. januarja 1973. V Londonu so se danes takoj po podpisu sporazuma Pojavili najrazličnejši komentarji, nted katerimi tudi nekatere ostre kritike proti vstopu Velike Britanije v gospodarsko skupnost. Kljub lamu pa menijo, da bo Heathovi riadi le uspelo prepričati večino Parlamenta da sporazum odobri, i Neposredna pogajanja med šeste- tliiiniiiiimmiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiii FRANCOSKI ŠAMPANJEC ZA EVROPSKI COCKTAIL «Zgodovinski dan za Evro-to... Odprla se je pot za boljšo prihodnost Evrope in več-io blaginjo vseh držav». S te-tii besedami je britanski minister za evropska vprašanja ftippon, ki je vodil pogajanja z gospodarsko skupnostjo c Luksemburgu, komentiral do->ego sporazuma, s katerim je Pelika Britanije vstopila v EGS. i Ob podpisu pogodbe je Rip-ton sedel na desni strani francoskega zunanjega ministra Schumanna, ki je predsedoval togajanjem Rippom je ta svetni trenutek počastil z napitnico s francoskim šampanjcem, ki ga je hranil od dneva kičetka pogovorov. Francoski šampanjec torej *a evropski cocktail. Značilno le, da je prav francoski zunanji minister Schumann predsedoval pogajanjem in po nalogu predsednika Pompidouja o-tustil De Gaullovo politiko proži vstopu Velike Britanije v ®GS in s tem omogočil zaključek pogajanj. Znano je, da je tokojni De Gaulle večkrat pojavil veto za vstop V. Britanije, ki je že pred 10 leti pr-‘ič izrazila željo, da se pridruži evropski šesterici. Sedaj bodo kmalu na vrsti bdi pogajanja za vključitev Ir-■ke, Norveške in Danske. S tem 'o Evropska gospodarska skupnost združevala 10 držav, ki so Gospodarsko med najbolj raz-Štirni na svetu. Razširjena gozdarska skupnost bo štela ‘56 milijonov ljudi, se pravi kot Sovjetska zveza (240 j4ilijonov) in ZDA (203 mi-90ne). Globalni dohodek razsrjene skupnosti bo znašal 564 Milijard dolarjev in bo drugi J« svetu za ZDA, kjer znaša milijard dolarjev. Toda zu-Mja trgovinska moč EGS bo ^ obsegu in važnosti največja ** svetu. Za vstop v gospodarsko skupnost je morala Velika Britanija ftvovati svoje vezi s Common-Mlthom, ki so jo dejansko v njenem gospodarskem razvoju, }l>oštevajoč sedanji hitri prodajalni proces, dejansko ovi-'ale. Britanska industrija si bo j vstopom v EGS odprla vra-4 na obširno evropsko tržišče, nomor je sedaj zaradi carinah omejitev s težavo prodira. S podpisom včerajšnjega spo-duma v Luksemburgu še ni-prenehale težave za britan-% vlado. Pričakujejo, da se o med razpravo v parlamen-4 o potrditvi sporazuma razbil oster boj proti vstopu v Heathova vlada nima na-Motnikov samo med laburi-'žično opozicijo, ampak tudi v dtnih vrstah. Desno krilo kon-'dvativcev odločno nasprotuje Gospodarski skupnosti. Hkrati J4 bo moral Heath računati Mi z britansko javnostjo, ki * zaveda, da bo s podražitvijo Ml drago plačala ta odločilni Mak. SLAVKO STOKA rico gospodarske skupnosti in Veliko Britanijo so trajala eno leto. V tem času so obravnavali predvsem vprašanja postopnega vključevanja Velike Britanije in odstranili razne težave, ki so se sproti kopičile med pogovori. Z včerajšnjim sporazumom so se pogovorili o sledečih vprašanjih: L carinska združitev: carino, ki sedaj pobirajo na mejah gospodarske skupnosti na uvožene industrijske proizvode iz štirih držav (Velike Britanije, Danske, Norveške in Irske) bodo postopno zmanjšali za 20 odstotkov letno in bodo s 1. julijem 1977 popolnoma odpravili. Do omenjenega datuma bodo morale štiri nove članice uskladiti tudi svoje zunanje carinske tarife, tarifam gospodarske skupnosti; 2. zelena Evropa: od vstopa v veljavo zadevnih pogodb bodo morale štiri članice spoštovati načelo preferencialnih nakupov kmetijskih pridelkov v državah gospodarske skupnosti. Poleg tega bodo morale štiri države uskladiti cene svojih kmetijskih pridelkov s cenami v EGS, ki so sedaj znatno višje. Ta uskladitev bo postopna in se bo zaključila z 31. decembrom 1977. 3. šterling: Velika Britanija se bo odpovedala mednarodni vlogi svoje valute in bo postopno zmanjšala dolgove s tujino. To vprašanje je bilo eno najvažnejših med pogajanji in sta ga dejansko rešila Pom-pidou in Heath na nedavnih pogovorih v Parizu; 4. vprašanje uvoza sladkorja v Veliko Britanijo iz držav Common-uialtha in iz držav v razvoju: Velika Britanija je pooblaščena, da uvaža sladkor iz svojih bivših kolonij pod sedanjimi pogoji do zapadlosti sporazuma o sladkorju z državami Commonvvealtha, in sicer do konca leta 1974. Naknadno se bodo lahko te države pridružile gospodarski skupnosti, ki bo na svojem tržišču razčistila njihove interese. 5. Nova Zelandija: ta država izvaža sedaj v Veliko Britanijo ICO.000 ton masla letno. Z vstopom v gospodarsko skupnost bi morala Velika Britanija kupovati predvsem holandsko in francosko maslo. Toda zunanji ministri evropske šesterice so sprejeli britanski predlog, da bo lahko Velika Britanija še pet let po vstopu v EGS uvažala novozelandsko maslo pod pogojem, da v letu 1977 količina uvoženega novozelandskega masla ne bo presegla PO odstotkov sedanjega uvoza. Zdi st, da je evropska šesterica pripravljena podoljšati to ugodnost Veliki Britaniji, toda o tem Do moral odločati bodoči ministrski svet desetih članic; 6. Finančni prispevek: Velika Britanija bo začela plačevat' svoj delež za stroške gospodarske skupnosti že od leta 1973. V začetku bo njen delež znašal 8,64 odstotka in se b0 postopoma večal, da bo leta 1977 dosegel 18,92 odstotka. V Luksemburgu je bil danes zjutraj podpisan tudi dodaten sporazum, ki določa vključitev Velike Britanije v evropsko skupnost premoga in jekla (CECA) v petih letih, vključitev v «euratom» pa v prvem letu po stopu v veljavo pogodbe. V istem času bo Velika Britanija vstopila tudi v Evropsko investicijsko banko. Z včerajšnjim sporazumom pa še ni bilo dokončno rešeno vprašanje ribolova. O tem bodo razpravljali 12. julija v Bruslju skupno z Veliko Britanijo, Irsko, Dansko in Norveško. Pedsedndk republike Saragat je ob zaključku pogajanj v Luksemburgu poslal predsedniku vlade Co-lombu brzojavko, v kateri pravi, da .je sporazum odprl vrata za vstop v EGS tudi Danski, Irski in Norveški. Saragat poudarja, da so z doseženim sporazumom zadovoljni vsi, ki so vedno verjeli v evropske ideale in neumorno delali za uresničitev združene Evrope. V brzojavki se predsednik republike zahvaljuje Co-lombu, zunanjemu ministru Moro in ostalim članom vlade, ki so vložili vse svoje napore za dosego tega čilija. Predsednik vlade Colombo je danes izjavil, da je sporazum med evropsko skupnostjo in Veliko Britanijo izredno veli^ dogodek in izhodiščna točka za dosego velikih perspektiv združene Evrope. Tudi zunanji minister Moro je takoj po podpisu pogodbe v Luksemburgu izrazil svoje izredno zadovoljstvo in dejal, da gospodarska skupnost hoče biti odprta za vsa mednarodna vprašanja ter pobudnik enotne politike miru. Britanski minister Rippon (levo) takoj po podpisu sporazuma v Luksemburgu nazdravlja s šampanjcem predsedniku ministrskega sveta EGS francoskemu zunanjemu ministru Schmannu (Telejoto ANSA) URADNA VEST AGENCIJE TASS Sovjetski predlog o sklicanju konference petih jedrskih sil Zasedanja naj bi se poleg SZ udeležile ZDA, LR Kitajska, Velika Britanija in Francija - Cilj konference - popolna jedrska razorožitev MOSKVA, 23. — Sovjetska zveza je uradno predlagala sklicanje kon ference petih jedrskih velesil o a-tomski razorožitvi. Vest, ki so jo neuradno objavili pred dnevi v Londonu, ko je tamkajšnji sovjetski veleposlanik izročil predlog britanski vladi, je sedaj potrdila a-gencija TASS z objavo dolge izjave sovjetske vlade. Predlog so že izročili vladam ZDA, Velike Brita nije, Francije in LR Kitajske. Koferenca, kj naj bi jo sklicali čim prej, bi morala po sovjetskem predlogu preučiti probleme jedrske razorožitve kot celoto. Sporazumi, ki bi izšli iz razgovorov, pa naj bi zajeli celotno vrsto razorožitve-nih ukrepov, ali pa ločene pobude, ki bi postopno privedle h končnemu cilju popolne jedrske razorožitve. Napredek na tem področju bi bo mnenju S Z nedvomno pripomogel k reševanju vprašanja splošne in popolne razorožitve. To bi imelo ugoden vpliv na celotni mednarodni položaj ter bi prispevalo k večjemu zaupanju v odnosih med državami. Sovjetska vlada predlaga, da bi po diplomatskih kanalih izmenjali \ieiepno /uva/ij | po aiptomatskin Kanalih izmenjat ""n"""""....»'»>.................................................. PO OBJAVI IZVLEČKOV IZ »DOSJEJA MACNAMARA* NIX0N SKLENIL IZROČITI PARLAMENTU SVEŽENJ TAJNIH DOKUMENTOV PENTAGONA Tudi «Chicago Sim Times» začel objavljati članke o ozadju ameriške udeležbe v Vietnamu - Dokumenti o podpori ZDA zarotnikom proti sajgonskemu predsedniku Diemu VVASHINGTON, 23. — Ameriški predsednik Nixon je sklenil izročiti kongresu tajne dokumente Pentagona o udelažbi ZDA v umazani vietnamski vojni. Dokumente, katerim so pridružili ie študijo obrambnega departmaja o tako imenovanem »incidentu* v Tonkinškem zalivu, so prevzeli v varstvo člani senatne komisije za oborožene sile. Poslanci jih bodo lahko preučili, ne bodo smeli pa jih prepisati ali pa o njih razpravljati v javnosti. Glasnik Bele hiše je izjavil, da izročitev «dosjeja McNamara» kon- ----------- gresu ne pomeni spremembe odno- sov med izvršno in zakonodajno oblastjo, ampak je samo odraz »posebnih okoliščin, ki so nastale po nedavnih in nepooblaščenih objavah*. Gre torej za zmago ameriškega tiska in javnega mnenja, katerih pritisk je prisilil Belo hišo, da se je vsaj delno odpovedala teoriji o »grožnjii nacionalni varnosti*, pa tudi za skrajni poskus predsednika Nixona, da bi ločil svojo odgovornost od prejšnjih ameriških vlad. Trije časopisi, ki so v preteklih dneh začeli objavljati izvlečke iz «dosjeja McNamara*. namreč «New York Times*, «Washington Post* in »Boston Globe*, pa še vedno čakajo na sklep vrhovnega sodišča, ki naj jim dokončno prepove ah' Pa dovoli objavo preostalega dela tajnih dokumentov. Tem trem listom pa se je danes pridružil še četrti. »Chicago Sun Times*, ki je prav tako začel objavljati še neznane vesti o ameriški ne samo na »dosje McNamara*, ampak tudi na tajne dokumente zunanjega ministrstva. Vesti, ki jih objavlja dnevnik iz Chicaga, zadevajo predvsem ozadje državnega udara, s katerim so leta 1963 v Sajgonu strmoglavili težim predsednika Ngo Rinh Diema. Dokumenti dokazujejo, da so bili Američani vpleteni v zaroto proti Diemu, kar so sicer doslej mnogi trdili, kar pa je Bela hiša venomer demantirala. Najbolj presenetljiva pa je vest, da so Diema strmoglavili zato, ker je nameraval začeti pogajanja s Severnim Vietnamom za politično rešitev krize, kar Pa je bilo tedaj v nasprotstvu z interesi ZDA, ki so bile trdno prepričane o možnosti vojaške zmage. »Chicago Sun Times* objavlja med drugim »poročilo, ki ga je pomočnik politiki v Vietnamu. List se sklicuje —-, |c .................................................... DONAT CATTIN O FISKALIZACIJI NEKATERIH SOCIALNIH DAJATEV Polemika o ministrovih izjavah predstavnikom treh sindikatov Sindikati nasprotujejo izkoriščanju denarja INPS za pomoč delodajalcem 1 ojasnilo ministrstva za delo na ugovore Colomba in Giolittija RIM, 23. — Minister za delo Do-nat-Cattin je danes sprejel predstavnike treh sindikalnih zvez (CGIL, CISL in UIL) in s z njimi pogovarjal o gospodarskem položaju v državi, zlasti še pa o vprašanjih socialnega zavarovanja. Sindikate so zastopali Scalia in Macario (CISL), Bonaccini, Boni in Ver-zelli (CGIL), Vanni in Simoncini (UIL). Po sestanku je tajnik UIL Vanni prečital v imenu vseh treh sindikalnih zvez izjavo, v kateri je rečeno, da je minister obvestil sindikate, upoštevajoč sedanje stanje ustanove INPS, o namerah fiskali-zacije socialnih dajatev, o okviru vladnih konjunktumih ukrepov. Vanni je poudaril, da iz pogovora z ministrom sledi, da hočejo odvzeti ustanovi INPS, se pravi delavcem, nekaj sto milijard lir in jih dati podjetjem. V izjavi je sindikalni predstavnik kritiziral to početje in poudaril, da je to nesprejemljivo in v nasprotju s katerokoli politiko preureditve zavaroval-nil in bolnišniških ustanov delavcev. S tem, je dejal Vanni, hočejo podpirati koristi podjetij z delavskim denarjem. Ob zaključku je še dodal, da je sedaj nujen sestanek s predsednikom vlade Colom-bom. Izjava sindikatov je imela močan odjek v vladnih krogih. Predsednik vlade Colombo je takoj posredoval pri Donat-Cattinu in ga opozoril, da on ni dal dovoljenja za posvetovanja s sindikati o napovedanih konjunktumih ukrepov. Colombo je poudaril, da so izjave treh sindikatov, ki se sklicujejo na izjave ministra, netočne glede finansiranja omenjenih ukrepov in bi lahko samo zavirale nujne ukrepe, ki jih namerava sprejeti vlada. Colombo je pozval ministra Donat Cat-tina, naj pove resnico. Tudi minister za proračun Gio-litti je posegel v polemiko. Dejal je ,da če tajnik UIL Vamri ni izkrivil izjav, ki jih je dal minister za delo sindikatom, pomeni, da je Donat-Cattin napačno obvestil sindikate. Giolitti pravi, da ni točno, da pripravlja vlaaa premik nekaj sto milijard lir ustanove INPS, se pravi delavcev, v konst podjetnem, Kot naj bi izjavil minister. Podobna izjava, po mnenju Gioiittija, lahko samo postavi na krivo pot sindikate in zavira konjunkturne ukrepe. V tej zvezi, je dejal Giolitti, ima minister za proračun dolžnost, da loči svoje odgovornosti in da izjavi, da bi vsako zavlačevanje sprejetja napovedanih ukrepov imelo resne posledice za vsedržavno go-spdarstvo in za delavce. Po vsem tem je prišlo še sporočilo tiskovnega urada ministrstva za delo, ki se glasi: »Minister za delo zanika, da bi sporočil sindikatom na današnjem sestanku vesti, ki se nanašajo na premik nekaj sto milijard lir ustanove INPS, se pravi delavcev, v korist podjetjem. Domneve, ki so bile na sestanku predočene, se nanašajo na ukrepe dejanske fiskaliza-cije, ki se ne bo dotikala skladov ustanove INPS, temveč bo fiskali-zacija plačana iz rednega davčnega sklada. Zato iz te domneve ne izhaja nobena škoda za delavce. Zvezna tajništva CGIL, CISL in UIL so potrdila, da se bo 25. in 26. t.m. v Tarquinii nadaljevala razprava o vprašanjih sindikalne avtonomije in združitve. V vseh podjetjih Fiat so bile danes skupščine delavcev, katerih so se udeležili tudi vsedržavni tajniki treh kovinarskih sindikatov. Na skupščinah so delavci skoraj soglasno odobrili dosežen sporazum na ministrstvu za delo o novi delovni pogodbi. Tudi delavci tovorne »Autobianchi* v Milanu so odobrili sporazum o tej delovni pogodbi. državnega tajništva Roger Hilsman poslal tedanjemu zunanjemu ministru Rusku. V pismu, ki nosi datum 30. avgusta 1963, poroča visoki funkcionar o pripravah nekaterih sajgonskih generalov na državni u-dar, ki so ga pozneje izvedli (Diem je bil umorjen 1. novembra istega leta). Hilsman je sporočal, da se je Diem pripravljal na razgovore s Severom o nevtralizaciji Vietnama ter priporočal vladi, naj podpre poskus državnega udara, ker bi nevtralizacija Vietnama prizadela a-meriške interese na tem področju ter pustila prosto pot »komunistom*. Funkcionar je med drugim predlagal, da naj bi Američani motili radijske zveze med Diemom in Severnim Vietnamom, omenil pa je tudi možnost, da bi Hanoj v primeru državnega udara interveniral na Diemovi strani. Hilsman je bil mnenja, da bi moral Washington v celoti podpreti zarotnike ter ‘jih celo prepričati, naj izvedejo udar »do končnih posle-dic», tudi če bi bilo potrebno u-ničiti predsedniško palačo v Sajgo-nu. Predsednika Diema bi morali pustiti na milost in nemilost saj-ganskim generalom, v skrajnem primeru pa bi mu lahko dali na razpolago letalo, da bi se rešil, to pa samo v primeru, da bi Diem pristal, da bi se preselil v Pariz ali v kako drugo evropsko prestolnico. V nobenem primeru pa ne bi ZDA smele dopustiti — pravi Hilsman — da bi se Diem nastanil nekje v bližini Vietnama. Kot je pokazal razvoj dogodkov, je tedanji predsednik Kennedy v celoti sprejel priporočila visokega funkcionarja, čeprav so v naslednjih letih v ZDA vztrajno trdili, da washingtonska vlada nikakor ni pričakovala državnega udara v Sajgonu. mnenja o vprašanjih, ki se tičejo datuma in kraja konference, dnevnega reda in procedure. Ustanovili bi lahko tudi pripravljalni odbor za sklicanje konference. Gre torej za formalizacijo predloga, ki ga je generalni sekretar KP SZ Leonid Brežnjev dal na 24. kongresu v Moskvi. Današnja vladna izjava, ki jo vsi sovjetski listi objavljajo z velikim poudarkom, na dolgo utemeljuje ta predlog. V izjavi se med drugim ugotavlja, da mir še vedno ni trden, čeprav je minilo že četrt stoletja od konca svetovne vojne. »Eden od faktorjev, ki na najbolj negativen način vplivajo na vse mednarodno življenje, je prav tekma k oborožitvi. Ta tekma ustvarja vedno bolj nevarno grožnjo za mir, poleg tega pa zavzema ogromne materialne in intelektualne sile, ki bi jih lahko u-porabili za pospeševanje gospodarskega in socialnega napredka, za blaginjo narodov*. »Jasno je — nadaljuje izjava sovjetske vlade — da največjo nevarnost predstavlja tekma za jedrsko orožje. Ni treba posebej omenjati izredne uničevalne sile tega orožja, škodljivih posledic njihove uporabe, trpljenja in škode, ki bi jo vsem narodom sveta povzročila jedrska vojna, ko bi do nje prišlo.* Vlada ugotavlja dalje, da je sicer prišlo do nekaterih pozitivnih pobud v boju za omejitev za jedrsko oboroževanje, da pa ni bil zaustavljen proces akumulacije vedno močnejših sredstev uničenja v arzenalih jedrskih velesil. »Seveda — trdi sovjetska vlada — ni mogoče izvesti te naloge, če si bodo za to prizadevale samo ena ali nekatere jedrske velesile. Potrebna je skupna akcija vseh držav, ki razpolagajo z jedrskim orožjem.* V izjavi so omenjene razlike v stališčih zainteresiranih držav, te razlike pa ne smejo preprečiti, da ne bi velesile začele skupaj delovati, da bi zbližale ta stališča. «Vlada Sovjetske zveze — se zaključuje izjava — pričakuje z zanimanjem predloge, ki bi jih v zvezi s tem vprašanjem dale ostale jedrske sile. Vlada izraža tudi upanje, da bo ta izjava predmet največje pozornosti, ki jo zasluži problem jedrske razorožitve, ter da bodo skupna prizadevanja jedrskih velesil privedla do preobrata pri reševanju tega vprašanja*. Romunski predsednik danes v Moskvi MOSKVA, 23. — Kot poročajo v diplomatskih krogih, bosta jutri dospela v Moskvo romunski predsed-nik Ceausescu in ministrski pred- sednik Maurer, ki se bosta razgo-varjala s sovjetskimi voditelji. Romunska predstavnika se vračata v Evropo po skoraj enomesečnem potovanju po Daljnem vzhodu, med katerim sta obiskala LR Kitajsko, Severno Korejo, Severni Vietnam in Mongolijo. Verjetno bosta Ceausescu in Maurer poročala sovjetskim voditeljem o poteku potovanja. Poljsko-jugoslovanski razgovori v Beogradu BEOGRAD, 23. — Namestnik zunanjega ministra Poljstoe Stanislav Trepčinski in pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve SFRJ Jakše Petrič sta včeraj in danes s svojimi sodelavci izmenjala misli o aktualnih vprašanjih evropskega sodelovanja in varnosti in o vprašanjih nadaljnjega napredka odnosov med Jugoslavijo in Poljsko. V razgovorih je bilo ugotovljeno, da je po obisku državnega tajnika Mirka Tapavca na Poljskem prišlo do nadaljnje razširitve medsebojnih odnosov, in je bila Izražena pripravljenost In interes obeh vlad po nadaljnjem vsedržavnem razvoju sodelovanja. Med bivanjem v Beogradu je Trepčinskega sprejel tudi državni tajnik Mirko Tepavac. Vratuša v Bonnu BONN, 23. — Namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Anton Vratuša je prispel danes v Bonn, kjer se bo med tridnevnim bivanjem razgovarjal z državnim tajnikom v zunanjem ministrstvu bonske vlade dr. Vratuša v inštitutu za mednarodno politiko ime! predavanje o zunanji politiki Jugoslavije. Skrb Slovenske matice za položaj slovenske skupnosti v zamejstvu LJUBLJANA. 23. — Zastopniki Slovenske matice pod vodstvom predsednika prof. dr. Franceta Koblarja so obiskali danes predsednika skupščine Slovenije Sergeja Kraigherja, katerega so obvestili o delu te ustanove in mu izročili spomenico o položaju zastopnikov slovenske narodne manjšine v Avstriji in v Italiji. Predsednik Kraigher je s svoje strani seznanil zastopnike Matice z intenzivno in stalno skrbjo Jugoslavije in Slovenije za Slovence, ki živijo izven meja, in pozdravil rvipravljenost Matiče, da se kot kulturna ustanova vključi v to zavzemanje. . n. ........................I...»»»»»»n,iui.uil„tl»i|MM VČERAJ v BELEM DVORU Tito sprejet športnike «Razvoju športa je treba posvetiti največjo pozornost* (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Predsednik republike maršal Tito Je sprejel danes dopoldne v Belem dvoru delegacijo jugoslovanske zvezne organizacije za telesno vzgojo ln republiške jugoslovanske športnike, ki so se izkazali na zadnjih mednarodnih tekmovanjih. Jugoslovanski športniki so v razgovoru s Titom seznanili med drugim predsednika s pripravami za bodoče olimpijske igre in druga mednarodna tekmovanja. Sprejema se je udeležil tu- Veličasten sprevod delavcev in uradnikov državnega podjetja Italcantieri iz Tržiča in Trsta, ki so včeraj zjutraj hrupno demonstrirali po glavnih ulicah mestnega središča. Podrobnejše vesti lahko berete na drugi strani dl predsednik zveznega Izvršnega sveta Mitja Ribičič. Predsednik republike je v razgovoru s športniki in športnimi funkcionarji Izrazil zadovoljstvo za dosedanje he jugoslovanskih športnikov na mednarodnih tekmovanjih ln poudaril važnost športa za razvoj človeka. .(Potrebno je posvetiti največjo po. zornost razvoju športa, kajti to ni samo v interesu skupnosti in obrambe dežele, temveč v interesu vsakega posameznika# je dejal Tito in pripomnil, da je sam tako telesno kot tudi drugače odporen prav zato, ker se je vedno bavil s športom. Športu je po besedah Ti. ta treba v bodoče posvečati več pozornosti. Tito je športnikom posebno položil na srce, naj tudi v bodoče bodo v zgled razvoja bratstva in enotnosti in naj se v mednarodnih tekmovanjih v inozemstvu vedno zavedajo, da zastopajo Jugoslavijo. Na šport se ne sme gledati samo kot na igro, temveč je treba vztrajno delati na tem, da ustvarimo čimboljše špomike tn čim boljša moštva, ki bodo dostojno zastopala Jugoslavijo. Tito je športnikom omenil tudi pojave nacionalističnih tendenc, katerih vir je po njegovih besedah v Inozemstvu. Sovražne tendenca ne prihajajo, po mišljenju predsednika Jugoslavije, samo od sovražno razpoloženih emigrantov, temveč tudi od drugih, ki jim Je napoti enotna in trdna Jugoslavija. ((Nekateri so se nedavno veselih zaradi nekaterih težav v naši deželi. Dejansko so s tem pokazali željo, da bi ((dokazali#, da 1948. le. ta in kasneje nismo Imeli prav, ko smo izbrali svojo pot socialističnega razvoja#, je dejal Tito. Na vse to Je treba stalno misliti In stalno upoštevati, kako važna je ohranitev notranje povezanosti, ohranitev bratstva in enotnosti, je dejal Tito. BOŽO BOŽIC TRŽAŠKI DNEVNIK STAVKOVNO GIBANJE USLUŽBENCEV ITALCANTIERI Hrupna povorka delavcev in uradnikov za dve uri ohromila mestno središče Predsednik Berzanti sprejel delegacijo delavcev - Med glavnimi zahtevami je vključitev zasebnih podjetij pod upravo Italcantieri Mestno središče je bilo včeraj zjutraj delno ohromljeno. Ohromitev je povzročil protest delavstva in uradništva državnega podjetja Italcantieri, ki je s hrupno povor ko po glavnih ulicah središča za nekaj ur preglušila in paralizirala promet. Potem ko so se po večtedenskem znamk in podelila nagrade. V pomorski postaji, kjer bo razstava, bosta delovala dva poštna urada s posebnimi spominskimi žigi. Poleg Na nekaterih vozilih so poleg potrdil o plačani zavarovalnih manj kala tudi potrdila o plačani taksi. Kakor je znano, grozi kršilcem SPREJEM COSTOV Nfl LETALIŠČU V RONKflH DELEGACIJA IZ DUALE OD VČERAJ V TRSTU Danes si bo delegacija ogledala mesto m nekatere objekte, jutri pa bo v dvorani občinskega sveta svečano pobratenje ' is«*** * **t ■ | farnSFi odločnem nastopanju izjalovila vsa j šemu mestu. Nekateri bodo celo pri-pogajanja med vsedržavnimi sindi- speli v Trst s starimi poštnimi tega bodo priredili tudi majhno znatna globa: če so zavarovani in križarjenje ob istrski obaii. Vsako so pozabili nalepiti potrdilo, bodo mesto, ki bo sodelovalo na tej plačah največ 3000 lir globe, če pa razstavi, je pripravilo posebne šta-, sploh niso zavarovani, tvegajo glo-fete, ki bodo prinesle pozdrav na- j bo 300.000 lir in še tri mesece zapora. kalnimi organizacijami kovinarjev FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM ter zastopniki INTERSINDA (Zveze državnih in poldržavnih delodajalcev), so sindikati sklenili ponovno stopiti na ulice in tokrat na ulice deželnega glavnega mesta, kjer je tudi osrednji sedež Italcantieri za ladjedelnice vse Italije. Tako je včeraj, v zgodnjih jutranjih urah, krenilo izpred tržiške ladjedelnice nad 600 avtomobilov z delavci. Okrog 10. ure so se zbrali pred tržaško železniško postajo, kjer so delavce pričakali njihovi tržaški tovariši. V dolgem in hrupnem sprevodu so nato skupaj krenili proti nabrežju. Pred sedežem Italcantieri na Korzu Cavour se jim je priključila še večja skupina tržaških uradnikov s številnimi transparenti. Po kratkem postanku pred sedežem podjetja, kjer se je v znak protesta hrup še podvojil, se je sprevod zelo počasi pomikal po Nabrežju 3. novembra do Trga Unita. Pred občinsko palačo, kjer se je ravno tedaj odvijala seja deželnega sveta, so se delavci in uradniki ustavili in spet povečali hrup, ki so ga sicer vseskozi povzročali s piščalkami in s tolčenjem po votlih pločevinastih posodah. Skupina delavcev je nato vstopila v sejno dvorano in zahtevala razgovor s predsednikom Berzanti jem. (O tem poročamo v članku o seji. deželnega sveta. Po tej polurni demonstraciji pred občinsko palačo so delavci in u-radniki nadaljevali sprevod po Ul. Teatro Romano, Korzu, Goldonijevem trgu, Ul. Carducci ter nato spet krenili proti Korzu Cavour, kjer so se pred sedežem Italcantieri razšlf okrog 12.30. Po zvočnikih so nato razglasih, da se morajo tržaški uradniki vrniti ob 13.30 na svoja delovna mesta, medtem ko se morajo tržiški delavci vrniti v avtokoloni v Tržič, kjer bo pred ladjedelnico shod za določitev smernic in ukrepov za nadaljnji boj. Glavne zahteve ladjedelnlškega delavstva zadevajo predvsem stalnost na delu, ureditev in izboljšanje urnikov in delovnih izmen, reorganizacijo kategorij, pravičnejše delovne pogoje za uradnike itd. Združenje državnih delodajalcev je sicer nekajkrat že ponudilo delavcem nekaj izboljšav in dopolnil k delovni pogodbi, vendar sporazuma sindikati še niso podpisali, ker delavci še zdaleč niso zadovoljni s pogoji delodajalcev. Medtem ko so kovinarski sindikati dosegli sporazum s privatnima podjetjema »Fiat* in «Zanussi», so delavci državnega podjetja Italcantieri še vedno prisiljeni stavkati. Poleg zahteve po dopolnilni delovni pogodbi za gmotne izbolišave in bolj človeške umike, se delavci enotno potegujejo tudi za to, da bi Italcantieri sprejel pod svojo neno-sredno upravo vse delavce zasebnih podjetij, ki delajo v ladjedelnicah pogostokrat v zelo slabih in poniževalnih razmerah. Ptt tem .je zanimivo, da je kar 1500 zasebnih podjetij od skupnih 4.500 delujočih v Tržiču zaposlenih v podjetju Italcantieri. kar pomeni dobro tretjino. Nadaljnja zahteva pa je priznanje tovarniških svetov, ki imajo pravno pravico nadzorovati celotno delovno okolje in odločati o izboljšanju delovnih umikov, zdravniške podpore in pokojninskega vprašanja. Od 26. do 29. t. m. v Trstu Peto mednarodno srečanje filatelistov Od 26. do 29. junija bo letos v Trstu peto filatelistično in numizmatično srečanje zbirateljev iz Gradca, Ljubljane, Nagykanizse, Szomba-telyja, Zagreba in Trsta. Prvo tako srečanje so organizirali leta 1967 v Zagrebu, ko so prvič po vojni imeli tudi fil&telistič-no dražbo in pripravili poseben spominski žig. Naslednje leto so priredili tako srečanje v Gradcu. Tokrat so izdali poseben katalog, ki je pomenil pomemben dokument v zgodovini filatelije. Tretjič so priredili razstavo v Ljubljani v galeriji Modeme umetnosti. Na tej prire ditvi je osvojil prvo nagrado Tržačan Augusto Nordio. ki je razstavil zbirko prvih jugoslovanskih znamk. Lani je to manifestacijo organiziralo madžarsko mesto Szombathelv, organizirali tudi zelo vozovi s konjsko vprego. Avtomobilisti, pozor! Po ukrepu o obveznem zavaro- _________________________________ vanju vozil, ki je postal^ veljaven | objavila tiskovno sporočilo, v k&te-12. junija, prometna policija, mest- Protest KPI zaradi obsodbe Capotorta Tržaška federacija KPI Je včeraj ni redarji in karabinjerji redno in pozorno pregledujejo vozila in u-gotavljajo, ali je na vseh nalepljeno potrdilo o plačanju zavarovalnine. Včeraj so agenti med rednim kroženjem po mestu našli 13 avtomobilov, na katerih ni bilo nalepljenih obveznih potrdil. Samo v ulicah Cumano, Tor Sampiero, Coletti, Morgagni, Lorenzetti in Molino a Vento so našli pet »fia-tov 600», štiri »fiate 500» in po en avtomobil vrste «daphine», «BMV», «ford taunus» in »giulietta TI». SINDIKAT SLOV. SOLE Seja glavnega odbora Sindikata slovenske šole, napovedana za petek, bo v ponedeljek, dne 28. t.m. ob 18. uri. Zaradi važnega dnevnega reda je udeležba vseh odbornikov nujna. retm izraža svojo zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi obsodbe Lui-gija Oapotorta, kateremu izraža solidarnost tržaških komunistov v upanju, da ga bo prizivno sodišče oprostilo obtožbe, ki so jo sprožili fašisti. Federaci ja KPI pripominja, da ob sodba enega Izmed delavcev, ki so nastopili v obrambo občinskega sveta, in oprostitev fašističnih pretepačev, ki so oboroženi vdrli v sejno dvorano občinskega sveta, lahko samo razburjata demokratič no javnost. Ta ugotovitev je zelo resna spričo porajanja fašizma in ponavljanja fašističnih izgredov po vsej državi. Trst noče nikakršnega povratka v dobo škvadrizma in šovinizma To Je naše mesto potrdilo na zadnjih protifašističnih manifestacijah, avtonomije sodstva pa ne smemo istovetiti z ločitvijo od življenja. v državi. PD «VESNA» IZ KRIŽA prireja od 20. do 27. junija KRIŠKI TEDEN z naslednjim sporedom: danes, 24.6. ob 21. uri — predavanje z diapozitivi «Kraška ohcet)) Maria Magajne pet., 25.6. ob 21. uri — gostovanje dramske skupine P. d. «Tabor» z Opčin z Nušičevo trodejanko ((žalujoči ostali* sob., 26.6. ob 18. uri — turnir v balincanju na igrišču gostilne «Pri Naciotu* ned., 27.6. ob 9. uri — nadaljevanje turnirja v balincanju ob 19.30 «Na klancu* — nastop reške folklorne skupine «Ivo Lola Ribar* ob sprem-' ljavl orkestra «Akordeon» Ves kulturni del sporeda bo potekal v prosvetnem domu ((Albert Sirk*, kjer bo samo v primeru slabega vremena nastopila ob že določeni uri tudi folklorna skupina. Vljudno vabljeni 1 Odbor p.d. »Vesna* Gledališča ŠPORTNO DRUŠTVO «POLET» vabi na ponovitev kotalkarske revije ki bo v soboto, 26. junija, na Padričah ln v nedeljo, 27. junija, v Prosvetnem domu na Opčinah, z začetkom ob 21. uri. Rezervacija sedežev za revijo na Opčinah sprejema cvetličarna Svagelj v Proseškl ulici, v Trstu pa potovalni urad «Aurora». VERDI Gledališče Verdi priredi danes ob 21. uri v Palmanovi v stolnici in v petek v Miljah na Trgu Marconi koncert z Izvedbo Monteverdijeve skladbe «Vespro della Beata Ver-gine*. Koncert vodi msgr. Domenico Bartoluccl, stalni dirigent Cappelle Slstine. Zbor gledališča Verdi je uvežbal Gaetano Riccitelli. Kot solisti nastopajo Gianna Jenco, Nuc-ci Gondo. Giuseppe Beta, Mariella Suben, VVllma Brandolln, Marino Eva ln Lucio Rolli, GRAD SV. JUSTA V sredo, 30. t.m. otvoritev poletne sezone s Shakespearovo dramo ((Dvanajsta noč* pod pokroviteljstvom Teatra Stalbile ln Avtonomne letoviščairske ustanove. Predvideni sta ponovitvi 1. julija na Gra. du in v petek, 2. julija, v gledališču Rossetti. V primem slabega vremena bodo predstave v Rosset-ttju. Prodaja vstopnic se začenja danes v Pasaži Prottl (tel. 36372 — 38547). Posebni popusti za prijatelje Teatra Stabile. Razstave V galeriji Tergeste v Ul. Battisti 23 razstavljajo do 9. julija mladi tržaški slovenski slikarji »Grupe U» Robert Kozman, Deziderij Švara, Franco Vecchiet, Franko Volk, Boris Zuljan in Edvard Žerjal. Razstava je odprta vsak dan razen v sredah od 10.30 do 12.30 in od 17. do 20. ure. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllfMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlIlIllIimiilllillliilliillillllllllllllll VČERAJ NA VELESEJMU Lesno tržišče v Italiji in njegovi odnosi s tujino Na VI. mednarodnem srečanju o lesni trgovini prisotni domači in tuji strokovnjaki - Danes se razprava o lesu nadaljuje Podtajnik na ministrstvu za zu-1 za finance dr. Diguarda, ki je raz-nanjo trgovino C. Belci je včeraj | členil nekatera vprašanja v zvezi odprl VI. mednarodno srečanje o i z uvedbo novega davka na dodatno Slovesno-' vrednost- IVA- v - lesni trgovini in lesni trgovini na sejmu sta se je udeležilo večje število predstavnikov oblasti ter domačih in tujih trgovcev in industrijcev z lesnega področja. Strokovnjaki, kd so se zvrstili na govorniškem odru, so vzeli v razpravo vprašanje razpečevanja rezanih ekzotov na i-talijanskem trgu. Načelnik odseka za listavce pri vsedržavni zvezi lesnih trgovcev dr. Gardino je povedal, da je Italija začela intenzivno uvažati tropski les okoli leta 1955, ko je uvoz prvič presegel 100.000 kub. metrov, v naslednjih letih pa se je ta promet večal poprečno v razmerju 21,8 od sto na leto. Uvoz bi lahko bil še večji, če bi Italija razpolagala z večjimi žagami, le redki pa so obrati z zmogljivostjo nad 40.000 kub. metrov na leto. Potrošnja lesa pa se povsod postopoma veča: leta 1962 je svetovni trg absorbiral 1 milijardo kub. metrov lesa (tropskega in domačega), za leto 1985 pa predvidevajo, da bo ta količina praktično podvojena. V razpravo so posegli glavni ravnatelj za gozdno gospodarstvo pri ministrstvu za gorate predele in gozdarstvo dr. V. Pizzigallo, predstavnik tržaških industrijcev Fran-doli. ravnatelj italijanskega zdru ženja gozdarjev, ki se ukvarjajo s topolovimi nasadi, dr. Pucci, ravnatelj Lesnega centra v Firencah dr. Giordano, ravnatelj specializirane revije «11 Legno* iz Milana dr. A. Ribera, predstavnik Slonokoščene obale Lambert, predstavnik Gane S. Huges. zastopnik velese-jemske uprave dr. Gambassini, zastopnik ljudske republike Konga Kassa in drugi strokovnjaki. Naglasili so. da italijanski trg še vedno premalo pozna tropski les ter da M morali trgovci tesneje sodelovati z industrijci z lesnega področja. Ob tej priliki je bila izra^ žena tudi bojazen, da bi tropski les v bodoče spodrinil še v večji meri kakor v preteklosti domače esence listnatih dreves. V popoldanskem delu zasedanja je spregovoril Avstrijec Goetz Max. ki .je opozoril na dejstvo, da se izvoz avstrijskega rezanega lesa na italijanski trg v zadnjih dveh letih vidno krči. Predstavnik zagrebškega podjetja «Exportdrvo» inž. D. Ka-balin je prikazal razvoj dobav jugoslovanskega bukovega lesa Italiji v zadnjih letih. Govornik je v tej zvezi navedel, da so se dobave od leta 1951 do leta 1969 povečale z 42.800 na 242.000 kub. metrov, ter je izrazil željo, naj bi italijanska ko so organizirali tucu žeto industrija stalno obveščala iugoslo-zanimive kulturne prireditve. venske dobavitelje o svojih željah Na tržaški razstavi bo posebna m potrebah. Sledil .je nastop stro-mednarodna komisija ocenila zbirke I kovnega svetovalca na ministrstvu industriji. V večernih,urah so se na sejmu srečali italijanski in afriški operaterji z lesnega področja, da bi razpravljali o nekaterih problemih skupnega interesa, zlasti v zvezi z uvozom afriških ekzotov v Italijo in z možnostmi, da bi v naši luki postavili stalno zalogo afriškega lesa. Danes se bo razprava o lesu nadaljevala. Dopoldne bo v sejni dvorani »okrogla miza* o uporabi lesa v ljudskem gradbeništvu. Srečanje organizira zveza italijanskih industrijcev s področja lesa in plute, vodil pa ga bo posl. C. Belci. Popoldne bo drugo srečanje, in sicer o problemih strokovnega izobraževanja mladih kadrov na področju lesa in pohištva. V prostorih tržaškega centra za dokumentacijo o mednarodni trgovini z lesom pa bo posebno srečanje italijanskih industrijcev, ki proizvajajo parket in lesene pode. Včerajšnje nagrade na tržaškem velesejmu Na tržaškem velesejmu so sinoči Izžrebali sledeče nagrade: 1. ura vrste MU 3 Opodjetja Siemens — Ida De Polo, Ul. Tor S. Piero 2; 2. konfekcija likerjev Baker — Maria Grazla Venturini, Ul. Vecello 24; 3. likalnik dar podjetja Ancona — Guldo Acquavita, Ul. Fra Pace da Vedano 32; 4. 2 škatli «Dixana» ln 5. 15 zavojev «Ondaviva» — Na-dia Kodermac, Ul. Molino a Vento 111/2. Prazniki komunističnega tiska V Dolini bo od 26. do 29. junija praznik «Dela». Otvoritev bo v soboto ob 19. uri z govorom poslanca Albina Škerka. Na festivalu bodo nastopili pevski zbori iz Brega in s Proseka - Kontovela, godbi iz Brega in iz Ricmanj, baletna skupina iz Kopra ter folklorna skupina «Joža Vlahovič* iz Zagreba (v nedeljo ob 20. uri). Vsak večer bo ples. Igral bo ansambel «Kras». Iste dni bo v Trebčah praznik komunističnega tiska, ki se bo za čel v soboto ob 17. uri z odbojkarskim turnirjem. Nastopili bodo pevski zbori z Opčin, iz Ricmanj In iz Trebč, trebenska godba, «H Can-zoniere triestino* ter ansambel »Mi-ramar*. Govorila bosta prof. Roberto Costa in Stojan Spetič. Miljska sekcija KPI prireja praz- Na ronskem letališču je zastopstvo iz Duale sprejel tržaški župan Spaccini z nekaterimi odborniki Včeraj popoldne je prispela na letausce v norme aeregacija mesta Duale, Ki se Do pobratuo s Trstom. Brvi del svečanosti je bil v tem alnskem mestu, ki je največje pristanišče in giavm gospoaarsKi center Kameruna. Z viaurum delegatom oz. županom Duaie Anorejem isspeejem so prispeli v nase mesto tuui politični predstavniki in ekonomski operaterji airiSKe repubUKe. Goste so sprejeli tržaški župan Spaccini, podžupan Lonza, octoor-niKa hrešcak in Močeni, občinski svetovalci ter Kamerunski konzul dr. Hesse. Danes si bo delegacija ogledala mesto, pristanišče, naftovod in tovarno Grandi motori, jutri opoldne, pa bo v dvorani občinskega sveta svečano pobratenje. Zvečer bo župan Spaccini priredil slavnostno večerjo v čast gostom v muzeju Re-voitella. V petek zjutraj se bo kamerunska delegacija udeležila na tržaškem nik tiska v Čamporah v soboto in v nedeljo. Na sporedu je koncert godbe iz Milj, ni pa nastopa nobenega slovenskega pevskega zbora. Na parkirišču v Barkovljah Svojo ženo je povozil Žalostna zgodba nesrečne družine ' velesejmu dneva držav, ki pripada-se bo verjetno zaključila na sodi-! jo SAME. Občina hoče s pobrate-scu, zaraoi dogodkov, ki so se ne- ; njem pospešiti stike z afriškimi dr-pneakovano pripetili včeraj in za- žavami. Zato je pred časom obiska-radi katerih je 26-letiia Marina1 la Dualo in je navezala stike s Bressan por. Grassi morala v bol-1 tamKajšnjimi gospodarskimi opera-msnico, njen 37-letni mož Feruc- terji. cio Grassi pa na kvesturo. j V soboto se bodo gostje iz Afrike Zakonca Grassi sta se ločila že udeležili mednarodnega dneva o pred neKaj meseci, pravzaprav je zapustila oom žena, ki je odpeljala s seboj tudi hčerkico Astrid. Grassi je bil tedaj pomorščak. Nesporazume z ženo je pripisal dejstvu, da ga preveč časa, po mesece in mesece ni doma, zaradi česar se je odpustil in si našel sKromnejso službo v Trstu. Na vse načine je skušal prepričati ženo, naj bi se vrnila domov, ona pa ni popustila. V torek zvečer se je Grassi odpravil na večerjo v Barkovlje, kjer je baje čisto slučajno srečal tudi; ženo s hčerko in Astridino botro. Po večerji sta zakonca sedla v avtomobil in začela spet z mučnim pogovorom. Botra in 'deklica sta si medtem ogledovali čolne v barkov-Ijanskem portiču. Marina Grassi je še enkrat odklonila moževo ponudbo, da bi se vrnila domov. Utopila je iz avta in se napotila proti hčerki. Mož pa je pognal vozilo, trčil najprej v gredico, nato pa podrl še ženo. Grassijevo so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zaradi lažjih ran in udarcev po obrazu zdraviti osem dni, Grassija pa so medtem odpeljali na kvesturo, kjer so ga dolgo zasliševali. kavi na tržaškem velesejmu. V torek je na filozofski fakulteti tržaške univerze doktorirala iz filozofije Slavica Bandi por. Tavčar Novi doktorici čestitajo svojci, prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik! Tečaj angleščine Deželno italljansko-ameriško društvo prireja v poletnem razdobju intenzivne tečaje angleščine. Tečaji ss bodo začeli 1. Julija In bodo štirikrat na teden v večernih urah; tečaj za konverzacijo bodo dvakrat na teden, v ponedeljek in v sredo od 19. do 20. ure. Vpisovanje v tajništvu društva v Ul. Roma 15/11, od 9. do 13. in od 15. do 19. ure. Prosvetno društvo «Ivan Cankar* priredi društveni izlet v nedeljo, dne 4. julija t. i. na Gorenjsko v Begunje in Kropo. Vpisovanje na sedežu društva, Ul. Montecchi 6, od ponedeljka dalje vsak dan od 19. do 20 ure Vpisovanje se zaključi v petek, 25. t. m. Slovensko prosvetno društvo Tabor na Opčinah priredi v torek, 29. t.m., avtobusni Izlet v Logarsko dolino. Vpisovanje v prosvetnem domu od 20.30 do 21.30. Odhod Izpred prosvetnega doma točno ob 6. url zjutraj. Zamudnikov ne bomo čakali. SPDT organizira 10. in 11. julija eno in pol d0®™1 avtobusni izlet v San Martino dl Castrozza, od koder je možno z raznimi sedežnicami ln žičnioami se vzpeti na nad 2000 m in uživati krasen razgled na Cimon della Pa la in Pale dl San Martino Itd. Za planince bo poskrbljeno prenočišče v Rlfuglo Pedrot-tl ln vzpon na Col dl Rosetta 2.742 metrov. PROSVETNO DRUŠTVO «D OM» SKEDENJ vabi na BALETNI VEČER Nastopajo baletke 1., 2. in 3. tečaja. Spored: Prokofjev: Klasična simfonija Schumann: Odlomki klavirskih skladb Saint Saens: Velika fantazija Čajkovski: 18 variacij iz Tmjulčioe Predstava bo v PETEK, 25. junija ob 20. uri v škedenjski kinodvorani. 8-letni deček s kolesom med tovornjak in avto V Ul. Baiamor.ti se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, v katero so bili zapleteni 37-letni Silvio Mansardo, ki je upravljal tovornjak s prikolico, 23-letni Paolo Marasutti s «fiatom» in 8-letni Guido Doz iz Ulice Pisino 4 s ko lesom. Pri nesreči se je poškodoval samo mali Guido, ki so ga morali zaradi močnega udarca in ran po obrazu ter verjetnih zlomov odpeljati nemudoma v otroško bolnišnico «Burlo Garofalo*, kjer se bo moral zdraviti najmanj 15 dni. Včeraj-danes • V soboto dopoldne bo seja pokrajinskega odbora sindikata upokojencev ln aktivistov, ki bodo razpravljali o zahtevah, ki jih bodo osrednje sindikalne organizacije CGIL, CISL ln UIL predložile vladi za zboljšanje razmer upokojencev. «Kriski teden» v polnem razmahu Mladi Križani, člani p. d. «Ves na* imajo te dni roke polne dela. V nedeljo se je namreč pričel že tradicionalni tKriški teden* z o■ tvoritvijo umetniške slikarske razstave Demetrije Ceja, ki razstavlja lepo število najnovejših del. Razstava je v prostorih p. d. »Albert Sirk* in je odprta vsak večer do konca meseca. V ponedeljek zvečer so Krizam imeli v gosteh znanega predavatelja iz Nove Gorice Rudija Huhna, ki je predaval o Dolenjski in Krasu, ob spremljavi okrog dvesto lepih barvanih diapozitivov. Na žalost obisk ni bil tak, kot so si kriški prosvetarji zaželeli, razveseljivo pa je, da je bilo na ponedelj-skem predavanju lepo število min dine. V torek in sredo so prire dili mladinci vaški turnir v namiznem tenisu, katerega se je udele žilo kar lepo število domačih ping-pongarjev. Danes ob 21. uri so na sporedu barvni diapozitivi o Kraški ohceti, ki jih bo predvajal fotoreporter Mario Magajna. V petek bo nastop dramske skupine p.d. «Tabor* z Opčin z Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali*, s katero so Openci želi veliko priznanj tako na Tržaškem kot na Goriškem. Višek kulturnega sporeda pa bo v nedeljo, ko bo v Križu *Na klancu* nastopila folklorna skupina nivo Lole Ri-ber* z Reke z orkestrom «Akor-deon*. Danes, četrtek, 24. junija JANEZ Sonce vzide ob 5.16 ln zatone ob 20.58, Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 6.25 In zatone ob 22.30. Jutri, petek, 25. junija HINKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,4 stopinje, naijnižjia 20,4, ob 19. url 24,5 stopinje, zračni tlaik 1012,6 stanoviten, veter 10 km se-verozahodnlk, vlaga 67 odst., nebo 3/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 23. junija 1971 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 13 oseb Umrli so: 73-letni Giuseppe Pen none, MicheJe Weber, star 6 ur, Barbara Portaluri, stara 1 mesec, 92-letna Domenioa Pagliaro vd. Na sazio, 65-letna Giustina Marconi vd. Pečar, 76-letna Emilia Speller por. Scagnettl, 85-letna Cortna Mas šara por. Tonizzo, 59-letni Gabriele Turchl, 87-letaa Maria Stengel vd. Auritano, 87-letna Marija Starec vd. Pipan, 78-letni Glovanni Mauro, 65-letni Flore Busettl, 91-letna Maria Ada Dompieri vd. Bradamante. SLOVENSKI TABOR NA REPENTABRU V nedeljo, 27. junija bo na trgu pred repentabrsko cerkvijo tabor Slovenske prosvete, posvečen 25-letnemu delovanju te ljudsko prosvetne organizacije na Tržaškem. SPORED: pozdrav, nastop mladinskega pevskega zbora iz Mačkovelj — vodi učit. Ljuba Smotlak, glasbeni ansambel TAIMS iz Finžgarjevega doma z Opčin vodi Franc Pohajač, nastop c. pevskega zbora od sv. Antona iz Trsta — vodi Janko Ban, predstava enodejanke «Gene- i ralna vaja* — izvaja Oder mladinskega doma Boljunec režija prof. Ivan Theurschuh, o dmor glasbeni ansambel Slomškovega doma Iz Bazovice KONDOR Izvaja nekaj Slakovih melodij, 25 let ljudsko prosvetnega dela Slovenske prosvete na Tržaškem (govor), mladinski zbor lz Sv. Križa poje, nastop folklorne skupine bor-štanske mladine — vodi E. Zajc, cerkv. pevski zbor z Opčin zapoje nekaj pesmi pod vodstvom Staneta Maliča. Začetek ob 17. url. Poskrbljeno je za prigrizek ln pijačo v odmoru. ŠolsKe vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da se dijaki, ki so izdelali v poletnem roku, morajo prijaviti za naslednji razred do 24. julija. Do istega dne se lahko vpišejo dijaki, ki bodo obiskovali prvi razred. Dijaki, ki imajo popravne izpite, pa se morajo vpisati oziroma prijaviti do 22. septembra. Pojasnila daje tajništvo. MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči in zvoki*. Danes ob 21.30 «Maximilian of of Mexico» v angleščini; ob 22.45 ((Massimiliano e Oarlot-ta v italijanščini. Prevozna sredstva: avtobus «6» M proga «M» od Barkovelj do Mira-mara ob 21. uri ter ob 22.15. P0-vratne vožnje ob koncu predstav. Cena vstopnic: 400 lir (otroci, vojaki, ENAL in komitive 300 lir. Nazionale 16.00 «La macchla della mor te*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 ((Dal Pentagono al P®-oifico; Uccidete Yamamoto!», To-shtro Mifune. Eden 16.30 «Non si uccidiono cosl amehe i oavalli?*, Jane Fonda, Michael Sarazln. Technicolor. Grattacielo 16.30 «La časa del vam-piri*, Jomathan Frid, Grayson Hall, Joan Bennet. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior «La tela del ragno* iz romana Agathe Christie. Glyni® Johns in John Justin. TechniO lor. Ritz 16.30 tiPupe caide e mafia n®-ra*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «GL1 occhi del testi-rnone*, Steve McQueen. Prepovedano mladini pod 16. letom. Filodrammatico 16.00 «Violemce», Elisabeth James, Yeremi Sla*«. Prepovedano mladini pod 18. tom. Aurora (iDossier 212, destinazion® morte*. Technicolor. Prepoved*-no mladini pod 14. letom. Impero 16.00 «Tom e Jerry naett un formaggino a cena*. Technic0" lor. Cristallo 16.30 iiRttomo neil’1*"® dei corsari*. Technicolor. Capitol «11 elan del due Borsalini”- Moderno 16.00 ((Minuto per mino® senza respiro*, Carole White-Technicolor. Prepovedano rulad1' ni pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «11 falso stimome*, George Kennedy in An-ne Jaokson. ., Ideale 16.30 «Sparate a vista a ki' ler Kid». Peter Van Eyck, Carol Grey. Astra 16.30 «Sfida oltre 11 A«®® rosso*, Glenn Ford ln Gary rili. Technicolor. Abhazia 16.30 «Oaccia al violeri””-fy Hardin, A.M. Pierangell, G«or' ge Sanders. Technicolor. KINO «|RIS» PROSEK predvaja danes ob 19.30 barvni zanimiv film: I L B U I O Igrajo: Frankie Avalon, J* Hawarth in Dennis Priče. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! ^ KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 18. ur* barvni «schermo panoram'00” zabavni in zanimiv film: LA FUGA Dl MAREK Igrata: Maximilian Schell m Raf Vallone. ___- Razna obvestila Pripravljalni odbor za ust^”jU tev Amaterskega gledališča v Tt' obvešča vse prizadete, da bo ob 21. uri na sedežu prosvete^ društva «Ivan Cankar*, Ul. 1(1 tecchi 6 - IV. nad., redni Vljudno vabljeni vsi gledališki a®1' terji! Darovi in prispevki V spomin na nepozabnega Ivana Pipana daruje žena 2.000 lir za Dijaško matico moža MariJ8 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vlelmettl, Trg Borsa 12, Centau ro, Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, Sant’An-na, Erta di S. Anna 10 (Kolonko-vec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul Roma 16, Davan-zo, Ul. Bemtnl 4, Al Castoro, Ul. Cavana 11, Sponza, Ul. Montorsino št. 9 (Rojan). Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu starosti za vedno zapustila naša draga MARIJA MILIČ por. GRILANC Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 24. t. m ob l®30 Iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu naravnost v zgonišk cerkev ln nato na domače pokopališče. Žalujoči mož ln drugo sorodstvo Pogr. pod., Ul. Zonta 3, tel. 3B006 Ob 20-letnlcl smrti dragega moža in očeta MARIJA SEDMAKA se ga spominjajo žena ln otroci. Križ, 20. junija 1971 Cooperaliva Anllquari d*ltalla Zadruga italifansUIh anlikvarjev DRAGULJ PO TEŽI OBIŠČITE NAS NA 23. TRŽAŠKEM VELESEJMU - PAVIU0N ŠTEV. H/l Predmeti iz 18-karatnega zlata ter dragi kamni od 9000 do 500.000 lir GORIŠKI DNEVNIK 24. junija 1971 V SOBOTO IN NEDELJO V DUTOVLJAH Pester spored na prazniku kraškega terana in pršuta Mejni blok pri Repentabru bo odprt do 1. ure po pohoti • Nastop folklorne skupine «T'me Rožanc ter pevskih zborov iz Repna in Sežane - Razstava kmetijskih strojev - Kras vabi! Kras nas vabi. V soboto in nedeljo (26. in 27. junij«) bo v Dutovljah praznik kraškega terana in pršuta. V senci košatih kostanjev si bomo lahko privoščili kozarec pristnega terana, okrepčali se s pršutom, piščanci na žaru, čevap-sirom itd. Lahko se bomo udeležili kulturne prireditve, gledali nastop priznane foklome skupine in poslušali zbore; za vse bo dovolj razvedrila in zabave. Kmetje, zlasti vinogradniki ,pa si bodo lahko ogledali razstavo kmetijskih strojev. Otvoritev razstave kmetijske mehanizacije bo v soboto ob 9. uri (po jugoslovanskem času ob 8). Ob 20 (po jugoslovanskem času ob 19.) bo nastop vokalno-instru-mentalncga tria iz Trebč in moškega okteta iz Dutovelj. Ob 21. (20.) se bo začela prosta zabava s plesom. V nedeljo bo ob 14. uri (13.) ustni časopis novinarjev Kmečkega glasa. Ob 15. (14.) bo zborovanje vinogradnikov in podelitev nagrad najboljšim pridelovalcem kraškega terana, ob 17. (16.) bo nastop folklorne skupine «Tine Rožanc* iz Ljubljane, pevskega zbora «Srečko Kumar* iz Repna in pevskega zbora iz Dutovelj. Ob 20. (19.) se bo začela prosta zabava s plesom. Igral bo ansambel «Ex Corrado* iz Izole, v kulturnem programu bodo sodelovali dramski igralec Sergej Ferrari in narodne noše iz repentabrske občine. Praznik kraškega terana in prša-ta prirejajo Kmetijska zadruga «Kras» iz Sežane, Skupnost pridelovalcev kraškega terana, Kraška turistična zveza in Zveza kulturno prosvetnih organizacij sežanske občine. Kmetijsko mehanizacijo bodo razstavljale »Krasmetal* iz Sežane, »Agrotehnika* iz Ljubljane, Kmetijska zadruga iz Trsta in «Agraria» z Opčin. Kakor je razvidno iz programa, bo to največja tovrstna prireditev na Krasu. Lepa in pohvale vredna je tudi pobuda za sodelovanje in skupni nastop pevskih zborov in gospodarskih organizacij tostran in onstran meje. Prav gotovo bo praznik terana in pršuta privabil v Dutovlje mnogo izletnikov in ljubiteljev terana. Zato bo Tržačanom in Kraševcem tostran meje velika olajšava v tem, da bo mejni blok pri Repentabru (prehod samo s prepustnico) v soboto in v nedeljo odprt .do 1. ure po polnoči. THdhtd ulednUtmu Pismo županu Prejeli smo in objavljamo: Gospod župan; Ko sem lansko leto zahteval dopisi od 10. marca, 3„ 7. in 28. aprila izvajanje določb 5. člena Po- sebnega statuta od 5. oktobra 1954, ste mi končno 13. junija 1970 odgovorili, z dopisom 1. odseka V. oddelka, prot. št. 33/30-70, da spisi, katerih veljavnost sem osporaval, niso bili poslani meni, temveč »gospe Gregori in Pahor M. Adrijani, lastnici vozila z evidenčno tablico TS 117011, ki ni nikoli izjavila, da pripada jugoslovanski narodni manjšini in da se hoče poslužiti pravice, ki jo predvideva 5. člen Posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954». Takoj naslednji dan, 14. junija 1970, je imenovana podala pismeno izjavo, da je »vedno želeli in želi(m) uživati pravice, ki jih imajo po Posebnem statutu od 5. oktobra 1954 pripadniki jugoslovanske narodnostne skupine na onem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je pod upravo italijanske vlade*. Izjavo sem poslal kot priloge svojega pisma na Vaš naslov dne 15. junija 1970 s priporočeno pošiljko štev. 6653. Kujlb temu so Vam podrejeni organi naznanili 22. septembra 1970 prometni prekršek z običajnim enojezičnim izkazom in nato dostavili 17. oktobra 1970 spet samo enojezično poročilo. Tudi potem, ko je imenovana Pahor M. Adrijana 19. oktobra 1970 ponovno zahtevala izvajanje 5. člena Posebnega statuta, so Vam podrejeni organi še 10. novembra 1970 in 6. junija 1971 naznanili prometni prekršek z običajnim enojezičnim izkazom in nato dostavili danes, 22. junija 1971, enojezično poročilo RR.18878/71. Ker je minilo že dobro leto, odkar je moja žena podala pismeno izjavo, ki ste jo Vi postavili kot pogoj za izvajanje 5. člena Posebnega statuta, se mi zdi primerno, da napravim obračun. Z ženo Vam dolgujeva 6000 (šesttisoč) lir, Vi pa nama dolgujete 5 (pet) dvojezičnih izkazov in 4 (štiri) dvojezična poročila. Zagotavljam Vam, da sva z ženo še vedno pripravljena plačati vseh 6000 lir, do zadnje lire in kljub morebitni zapadlosti terjatev, takoj, čim bova prejela slovenske prevode izkazov št. 8175-11, 8738-16, 2332-20, 2661-20, 5717-18 in poročil RR. 12040/ 70, 16473/70, 43330/70 in 18878/71. Samo Pahor Trst, 22. junija 1971 PS. Če je bila mogočo izjava moje žene formalno nepravilna (ker ni bila na kolkovanem papirju, ker ni bila podana pred notarjem, ker podpis ni bil overovljen aU iz kateregakoli drugega razloga), Vas najvljudneje prosim, da bi to sporočili. so o komunistični resoluciji, ki zahteva od deželne uprave pomoč pri ustanovitvi medobčinskega konzorcija za metanovodsko službo na vsem tržiškem področju. Mnenja o tem vprašanju so bila zelo deljena. Po več kot triurni debati so za komunistično resolucijo glasovali komunisti, socialisti in socialdemokrati (dobila je 10 glasov) vzdržalo se je 10 krščanskih demokratov, bivši župan Romani pa je glasoval proti resoluciji. Uro in pol so nato govorili o funkcionalni avtonomiji v štivanski papirnici. PO IZČRPNI DEBATI NA DVEH SEJAH Jutri zvečer v pokrajinskem svetu resolucija o slovenskih vprašanjih Nocoj sestanek načelnikov skupin - Podprli bodo spomenico slovenskih zastopnikov Colombu 51-letni zidar Anton Ferfolja iz Tržiča, Vicolo Romano 3, se je včeraj ponesrečil na delu pri gradnji nove cerkve sv. Nikolaja. O-zdravel bo v sedmih dneh. Jutri zvečer ob 21. uri bo goriAki pokrajinski svet odobril resolucijo o vprašanjih slovenske narodnostne manjšine. Temu vprašanju so pokrajinski svetovalci posvetili dve seji, nocoj pa se bodo sestali načelniki političnih skupin in sprejeli osnutek resolucije, o kateri bo jutri glasoval pokrajinski svet. V gor iških političnih krogih pričakujejo, da bo sprejeta resolucija, ki je podobna oni, ki jo je pred nekaj meseci sprejel tržaški pokrajinski svet. Seveda pa bodo v to resolucijo vnesli tudi točko o podpori spomenici slovenskih političnih predstavnikov Colombu. Na jutrišnji seji pokrajinskega sveta bodo poleg tega razpravljali še o nekaterih točkah upravnega značaja, o osebju, o javnih delih. <5e bodio utegnili bodo imenovali sije in razpravljali o gospodarskih problemih v naši pokrajini. Danes sestanek sindikatov gradbincev in lesne stroke Danes bo v Gorici važen sestanek sindikalnih zastopnikov ln voditeljev treh sindikatov gradbenih delavcev, FILLEA-CGIL, FILCA-CISL in FENEAL-UIL. Na sestanku bo imel uvodno poročilo Sergio Donda, tajnik FILLEA-CGIL. Predsedoval bo tajnik UIL Renato Lodoto, zaključni govor pa bo Imel tajnik FILCA-CISL Alfre-do Battistal. Pogovarjali se bodo o bližnji konferenci delavcev lesne stroke. Isto. svoje zastopnike v nekatere komi- ______ _______ ________________ Hlinil Hill llll"l,,„l,,IM„,„„llllllMllllMllllIHlllll|IUI|lll||ll|ll|l|l|llll|l||im|,||iiMI|||lll||||,||||in„||„m|i|||||m|„„|n||,||nn|,|||„||||„|||„|,|||,,|m NA DANAŠNJI DAN PRED DVAJSETIMI LETI MAZAČI SPET NA NOČNEM DELU Nesramni fašistični napisi na osnovni šoli v Pevmi Napisi so se pojavili v noči od torka na sredo • Policijska oblast naj vendarle spravi krivce pred sodišče Jožef Češčut je bil izvoljen za prvega župana v Sovodnjah Prva seja občinskega sveta je bila v Vukovi gostilni - Usta DFS je takrat zmagala na občinskih volitvah - Češčut in sedanji podžupan Janko Cotič v občinskem svetu že 20 let Vroča razprava v tržiškem občinskem svetu V torek so imeli v tržiškem občinskem svetu zelo vročo debato, ki je trajala pet ur. Razpravljali | 1 Župan Jožef češčut In podžupan Janko Cotič Na današnji dan pred dvajsetimi leti se je v Sovodnjah sestal na prvi seji občinski svet, ki so ga prebivalci obnovljene sovodenjske občine izvolili na volitvah v nedeljo 10. junija 1951. Bila je nedelja in občinski svetovalci (bilo jih je petnajst) so se zbrali v prostorih Vukove gostilne, da bi izvolili iz svoje srede župana in odbornike. Občinski svetovalci so se morali sestati v gostilni, ker je bila v se- * ---v JC uua v se- ....................................................... VČERAJ PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM Iz štivanske cerkve so izmaknili štirinajst lestencev in razpeli Umetniško vrednost ukradenih predmetov so ocenili na okrog 5 milijonov lir . Tatovoma in njunemu ščuvaču so potrdili zaporno in denarno kazen Tržaško prizivno sodišče (preds. Zumin, tož. Pascoli, zapis. D'Andri) je včeraj razpravljalo o primeru tatvine, ki so jo trije nepridipravi opravili ponoči med 21, in 22. novembrom predlanskim v štivanski cerkvici. Iz nje so odnesli štirinajst bronastih, medeninastih in srebrnih lestencev ter dva križa, katerih materialno vrednost je župnik g. Ivan Kretič iz Devina ocenil na okrog 290 tisoč lir, umetniško pa skoraj na pet milijonov Ur. Do same tatvine in predpriprave nanjo naj bi prišlo takole. 29-letni Libero Strain iz Ul. delllndustria 5, ki je v tržaških sodnih anaiih zelo znan kot spreten tihotapec in sploh malopridnež (prav predvčerajšnjim mu je isto sodišče sodilo zaradi nekaga primera tihotapstva) naj bi naščuval 23-letnega Walterja Slave-za iz Ul. G. Reni 14 in 26-letnega Corrada Coslana k tatvini v omenjeno cerkvico. Pri tem naj bi jima zagotovil, da se je že sporazumel z nekaterimi, ki bi biU pripravljeni odkupiti ukradene lestence in križe. Slavez in Coslan, premamljena od lanskega zaslužka, sta mu tako nasedla in sklenila izvršiti tatvino. S Coslanovim motorjem sta se pripeljala do cerkvice, izdrla okenske železne drogove in vdrla v notranjost cerkve ter pobrala vse. kar se je v kratkem času le dalo na hitro odnesti. Tatvine se je naslednjega dne zavedel župnik Kretič, ki je nemudoma obvestil karabinjerje. Po osmih dneh iskanja so ti po golem naključju izsledili Slaveza, ki je takoj klonil in priznal vse. Povedal je, da je tatvino opravil s Cosla-nom, Strain pa ju je k temu ščuval in jima obljubil, da bo prodal ukradene predmete za skoraj 1 milijon Ur. Slavez je bil še bolj zgovoren. Karabinjerjem je točno označil kraj, nekje v gozdu med trbiško cesto in Briščki, kjer sta s Coslanom skrila lestence in križa. Preiskovalci so se podali v gozd in res na točno označenem prostoru našli, skrite med robidovjem, ukradene predmete iz cerkve, zraven pa še dva stenska pepelnika, ki ju je župnik v svoji tožbi proti »neznancem* pozabil navesti. Tudi Coslan ni molčal. Ko so ga karabinjerji izsledili, je gladko priznal, da je materialno sodeloval pri tatvini, pri tem pa še dejal, da je s svojim vozilom poskrbel za prenos težkih predmetov iz štivanske cerkvice do gozda. Edini, ki se je trdovratno proglašal za nedolžnega, .je bil Strain. Vsevprek je ponavljel, da .je nedolžen. Pred tržaških kazenskim sodiščem se je odvijala ista pesem: Slavez in Coslan sta mirno priznala tatvino, Strain pa se je se bolj zagrizeno otepal kakršnekoli obtožbe. Sodniki so seveda vse tri spoznali za krive tatvine in z razsodbo z dne 19. decembra lani oosodiU Slaveza in Straina vsakega na 3 leta zapora in 90 tisoč Ur denarne kazni, Coslana pa na 2 leti zapora in 60 tisoč lir denarne kazni. Edino Coslanu so odpustiU celotno kazen. Proti tej razsodbi sta vložila priziv le Coslan in Strain, ki pa je bil na včerajšnji razpra -i edini prisoten, seveda v priprtem stanju. Sodnikom je z odločno samoobrambo skušal še ei.krat dopovedati, da je povsem nedolžen, da so ga zaradi nekega drugega prekrška zaprli takoj drugi dan po tatvini in končno, da je tisk napihnil vso zadevo oziroma se povsem krivično spravil nanj. Javni tožilec dr. PascoU je predlagal za oba prizivnika potrditev prvostopne kazni, branilca odvetnika Pancrazi in Cuccagna pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov oziroma najnižjo kazen. Sodniki so v celoti sprejeli tožilčev predlog po potrditvi prvostopne kazni skupno skoraj 5 let zapora in 150 tisoč lir denarne kazni. danji stavbi županstva karabinjerska vojašnica. Edinole soba, v kateri sedaj zaseda občinski svet, je bila tedaj županstvu na razpolago. V njej so blU nameščeni vsi občinski uradi. Na takratnih voUtvah, prvih, na katerih so sodelovali prebivalci Sovodenj, Rupe, Peči, Gabrij, Rubij in Vrha, so se kandidati predstavili s tremi Ustami: Demokratične fronte Slovencev, Slovenske demokratske zveze in Komunistične partije. Največ glasov je dobila lista DFS in s tem dvanajst svetovalcev, Usta SDZ je dobila tri svetovalce, po številu glasov pa so bili komunisti tretji in niso dobili svetovalskega mesta. Na Usti DFS so tedaj kandidirali in bili tudi izvoljeni Andrej Pipan iz Gabrij, ki je bil nosilec Uste, Alojz Tomšič iz Sovodenj, Janko Cotič iz Sovodenj, Iva GuUn iz Sovodenj, Mihael Devetak s Peči, Venceslav Buzin iz Rupe, Anton Cotič z Vrha, Jožef Batistič iz Rupe, Bogomil Devetak z Vrha, Andrej Tomšič iz Sovodenj Jožef Češčut iz Sovodenj in Ivan Cotič iz Sovodenj. Za Usto SDZ so bili izvoljeni Ambrož Pelejan iz Sovodenj, Venceslav Černič iz Gabrij in Peter Tomšič iz Sovodenj. Svetovalci večinske Uste so se že pred sejo domenili na posebnem sestanku v takratni Kodermacovi gostilni, kdo bo župan. Iz svoje srede so izbrali Jožefa češčuta. Ki je takrat imel 31 let Na seji 24. junija so Češčuta z glasovi večine za župana tudi izvoliU. Poleg njega so izvoliU kot odbornika Andreja Pipana in Andreja Tomšiča, kot njuna namestnika pa Jvana Gulina in Bogomila Devetaka. Prva seja je bila zelo burna, ker so svetovalci opozicije trdili, da ni bilo z volitvam, vse v redu. Vložili so priziv, zahtevah pregled glasovnic in kasneje tudi ugotovili, da niso na voUščih pravilno šteli glasov. Vendarle se je po pregledu izkazalo, da je bila razlika med glasovi, oddanimi za listo DFS in onimi oddanimi za Usto SDZ, še večja kot prej. Jožef Češčut je bil torej takrat izvoljen za župana sovodenjske občine. Pozneje so ga ljudje še štirikrat izvolili in vsakokrat je lista, kateri je on načeloval, dobila v občini še /eč glasov kot prej. Od v letu 1951 izvoljenih svetovalcev sta le dva še danes v so-vodenjskem občinskem svetu. Poleg Češčuta je bil tedaj izvoljen za svetovalca tudi takrat 29-letni Janko Cotič, i je danes podžupan. Danes živijo še Venceslav Buzin, ki je bil ta kr rt kmet, nato je delal v tekstilni tovarni, je pa sedaj v pokoju; Jožef Batistič, ki je tedaj kmetoval, dela sedaj v tekstilni tovarni; Bogomil Devetak, ki je upokojenec; takrat je stanoval na Vrhu, danes biva v Gabrijah; Andrej Tomšič je upokojen in živi v Sovodnjah; Venceslav Černič in Peter Tomšič še vedno kmetujeta. Janko Cotič ima pekarno, župan Češčut pa dela v tekstilni tovarni. Vsi ostali so medtem umrU. Sovodenjska občina je bila samostojna, dokler je ni fašizem odpravil in jo pridružil občini Miren. Zadnji sovodenjski župan je bil zidarski mojster Josip Cearo. V okviru občine so bile takrat Sovod-nje, Gabrje in Vrtoče. Peč in Rupa sta že prej spadali pod Miren, Vrli pa pod občino Opatje Selo. Sledili so si razni podeštati, v letu 1944 pa so ljudje izvoUli v vsaki vasi krajevne narodnoosvobodilne odbore. Po osvoboditvi leta 1945 so vaščani v Sovodnjah in na Peči izvolili prvi povojni Krajevni ljudski odbor, katerega predsednik je bil Jože Tomšič, tajnik pa Jože Pete-jan. Za časa Zavezniške vojaške uprave so hodili ljudje na županstvo v. Miren le zaradi, najbolj u-pravnih zadev, dejansko oblast v vasi pa je imel Krajevni ljudski odBbr. Tik pred ponovnim prihodom italijanske vojske na Goriško v letu 1947 je hotela ZVU osamosvojiti občino. Pogajanja s tem v zvezi med predstavniki ZVU in KLO so bila v gostilni Mirka Hmeljaka. KLO sta zastopala Janko Cotič, takrat tajnik SIAU in Alojz Tomšič, predsednik KLO. Zavezniki so zahtevali nemogoča politična poroštva, zaradi tega ni prišlo do sporazuma. Po priključitvi k Italiji so v Za-graju postavili komisarja, ki je za področje sedanje sovodenjske občine (takrat je v to območje spadal tudi Dol) imenoval posvetovalno komisijo, ki ji je načeloval dr. Vilko Cotič. V njej so bili še Janko Cotič (Sovodnje), Andrej Pipan (Gabrje), Andrej Tomšič (Sovod nje), Ivan Devetak (Sovodnje), Anton Cotič (Vrh), Ivan Vižintin (Dol), Jože Pahor (Rupa), Jožef Malič (Peč), Janez Gulin (Sovodnje). Ta komisija je prenehala z delom v letu 1951. O življenju in prizadevanjih sovodenjskih občinskih upraviteljev v zadnjih dvajsetih letih dobro vemo, ker pazljivo spremljamo njihovo delovanje. Zupanu Ceščutu in vsem njegovim sodelavcem, posebno še Janku Cotiču, čestitamo! Že od nedelje zvečer iščejo brezuspešno triletno deklico Natašo Bratuž, iz Grgarja, ki se je izgubila v Magozdu blizu Drežnice nad Kobaridom. Poleg domačinov se ude ležuje iskanja okoU 200 pripadnikov milice in vojakov jugoslovanske ljudske armade. Za jutri (24.6) napovedujejo prihod ekipe s psi iz Ljubljane, ki jo bo organizirala družinska revija Tovariš. Kako je pnslo do tragedije, ki je zelo prizadela prebivalstvo na prizadetem območju? DekUca je prišla na obisk v Magozd s svojimi starši. Medtem ko so bili starši pri sorodnikih, se je šla igrat s svojimi sovrstniki. Ko so se proti večeru otroci končali igrat, sta .jo dva otroka pospremila proti hiši, kjer so biU njeni starši. Ko je bila že blizu hiše, sta jo pustila samo ter ji pred tem pokazala pot, kam naj gre. Dq staršev pa deklica ni prišla. Med 17. in 18. uro je izginila za njo vsaka sled. Vojaki in miličniki z domačini so doslej preiskali dokaj obsežno območje. Prisluškovali so tudi ponoči, če bi morda le od kje zaslišali jokajoči glas otroka. Žal je bilo vse zaman. Sedaj imajo kaj malo časno bo govor tudi o gospodarskem in sindikalnem položaju v naši pokrajini ter o vprašanjih sindikalne preosnove v podjetjih. Priznanja centru za strokovno usposabljanje Številna priznanja je dobil center za strokovno usposabljanje trgovskih uslužbencev v Gorici (ENA LC). Vsedržavna zveza izložbenih dekoraterjev je med drugim izročila spominsko kolajno učitelju go-riškega tečaja Mariu Barduscu. Zveza izložbenih dekoraterjev treh Benečij pa bo izročila posebno diplomo dijakinji Lauri Soica, ki se je z uspehom uvrstila na večernem tečaju te stroke. Obvestilo za briške kmete Kmečka zveza v Gorici obvešča vse kmetovalce naših Brd, ki jih je prizadela toča 10. Junija 1971, da lahko v njenem uradu Izpolnijo prijave za odškodnino oziroma za deželno podporo. Prepovedan promet po Ul. Don Bosco Z današnjim dnem bodo zaprli za promet, verjetno za 10 dni, Ulico Don Bosco na odseku med Drevoredom XX. septembra in Ul. Or-zomi. Delavci mestnega podjetja bodo menjavali plinske cevi. Natečaj za občinske tajnike V oktobru bo v Rimu natečaj za občinske tajnike drugega razreda. Prošnje za sodelovanje na tem natečaju je treba vložiti do 30. julija 1971. Podrobnejša pojasnila je moč dobiti na goriški prefekturi. Na sedežu na Trgu Culiat so se pred nekaj dnevi prvič sestali novoizvoljeni člani pokrajinskega nadzornega odbora nad krajevnimi u-pravami. Ta odbor sestavljajo predsednik, ki ga imenuje predsednik deželnega odbora, pet članov, ki jih izvoli pokrajinski svet in trije člani, ki so deželni funkcionarji. Za predsednika je bil že v drugo imenovan odv. Franco Macoratti, pristaš socialistične stranke Na ne davnem sestanku so se javili člani odbora, ki jih je pred nekaj meseci izvolil pokrajinski svet. Med njimi je tudi odv. Avgust Sfiligoj, pristaš SDZ. Odv. Macoratti je v pozdravnem govoru novim članom prikazal važnost ki ga ima nadzorni odbor v odnosu do krajevnih uprav, Ki imajo skoro vse deficitni proračun. O-menil je tudi povečano dejavnost krajevnih uprav, ki so v prvem le- upanja, da bi otroka še našli pri življenju. Kot veano ob takih priložnostih se začenjajo sedaj spletati razne zgodbe. Slišati je možnost, da bi deklico ugrabili neznanci, kjer so imeli v nedelje birmo Organi milice nočejo o tem dajati nikakih izjav Pravijo da je bilo do sedaj predvsem potrebno preiskati vsak kotiček, da bi rešili otroka, če bi še bil or: življenju. Razne izjave ljudi pa bodo začeli preverjati šele v prinodtnib dneh. * * * Hiter razvoj gospodarstva n« Go riškem se odraža tudi v zmanjševanju števila ljuieaea*BineiiiiieiieiaeoeeiBB«e>l>an*«tsa«,eneieeeeeteaeeieoeeoe8la88iellelee»*ooieeeeleBeliiaee NA GORIŠKEM. SEDEŽU DEŽELNE UPRAVE Pred dnevi prvi sestanek novega nadzornega odbora Predseduje mu odv. Macoratti - V prvem polletju že 8000 sklepov krajevnih uprav Nedavni mednarodni glasbeni bienale v Zagrebu Primerjanje dosežkov domačih avtorjev z dosežki avtorjev v ostalnem svetu Mednarodni glasbeni bienale v Zagrebu je bil ustanovljen s ciljem. da bi vzdrževal in pospeševal stik in zanimanje jugoslovanskih skladateljev za težnje umetniškega ustvarjanja pri drugih narodih v smislu iskanja novega umetniškega izraza, ki naj bi bil čim vemejši odraz preverjanja današnjega časa: družbenih, znan- stvenih in umetniških gibanj, novih spoznanj in dognanj. Pri tem gre seveda za primerjanje ustvarjalnih dosežkov domačih avtorjev z dosežki V ostalem svetu, za sprejemanje novih pobud iz napredujoče umetniške pojavnosti, za spremljanje razvoja sodobne glasbene ustvarjalne in poustvarjalne miselnosti in končno za afirmacijo prizadevanj in dosežkov sodobne glasbene ustvarjalnosti pri jugoslovanskih narodih v svetu. V tem smislu je bil organiziran in se programsko odvijal tudi letošnji VI. glasbeni bienale sodobne glasbe, ki je bil v Zagrebu od 8. do 20. maja. Program je temeljil na delih danes že Klasičnih ustvarjalcev moderne glasbene umetnosti Schoen-berga, Weberna, Stravinskega, Prokofjeva, Bartoka, Berga, Šostakoviča in Orffa in zaobjel dela preko znanih imen avantgardistov Pendereckega, Lutoslawskega, Stock-hausna, Bouleza, Cagea in drugih do najmlajših inozemskih in jugoslovanskih ustvarjalcev; med zadnjimi so že tudi po svetu znana imena skladateljev kakor Milko Kelemen, Primož Ramovš, Ivo Malec, Lojze Lebič, Tone Globokar, Natko Devčič in drugi. Če primerjamo zadnji bienale s predhodnimi, lahko ugotovimo, da se je proces eksperimentalnosti znatno umiril, oziroma da je pot iskanja naravnana v globlje spoznanje, da se izraznost, kljub popolni odsotnosti tradicionalne miselnosti in konceptov, vedno bolj izčiščuje in se v svojem oblikovalnem dogajanju čedalje bolj približuje svetu umetniške prepričljivosti. Posebno občuten je v tem pogledu porast na torišču jugoslovanske glasbene tvornosti v primerjavi s prvimi pojavi eksperimentiranja, ki se je pri nekaterih avtorjih sprevrglo že v maniro, drugi pa so se precej časa prebijali iz njegovega oklepa, da so v sproščenosti individualne gnanosti lahko naravnali svojo stvariteljsko moč v tok zorenja in pristne umetniške rasti, ki ima svoje najmočnejše nosilce v že omenjenih avtorjih; lc-tem pa lahko dodamo še lepo vrsto skladateljev. Seveda se srečujemo še z negotovimi iskanji in tipanji: zde se kakor krči neke krize, iz katere se današnji ustvarjalec skuša prebiti in se umetniško opredeliti v odnosu do novih življenjskih sprememb in pojmovanj. To smo lahko zaznali tudi pri nizozemskem baletu »z Haaga (Ne-derland Dans Theater), ko se je koreografija Glena Tetleya v »Mu-tations*. na glasbo Stockhausna, v stremljenju in iskanju novega izraza spustila v popolno goloto, v katere umetniško-estetsko nujnost nas pa zdaj, vsaj v takem konceptu, ni mogla prepričati. Dogodek je zapustil le vtis drznega posega in zanimivega poizkusa. Občudovali pa smo izvrstne plesalce izredne tehnične popolnosti in plesne dognanosti. Omeniti moramo izvrstno sopranistko Jenny Veenin-ga, ki je nastopila v »Solo for voi-ce» na glasbo Johna Cagea v koreografiji Hansa von Manena. Isti je tudi koreografiral «Situation» na razne zvoke. Med glasbenimi prireditvami, ki smo jih obiskali v treh dneh bienala, je bil tudi koncert ansambla »Slavko Osterc* iz Ljubljane pod vodstvom Iva Petriča z izbranim sporedom skladateljev J. Kalčiča, S. Toševske-ga, P. Ramovša, N. Devčiča, L. Lebiča, I. Petriča in čilske skladateljice Leni Alexander ter italijanskega skladatelja Romana Vlada. Posebno moramo poudariti izvrstne interpretacije mezzosopranistke Eve Novšak — Houškove v »Molitve na Penelopa* Toševske-ga, v skladbi Leni Alexander »Par quoi? — A quoi? — Pour quoi?» in v Romana Vlada »Immer wie-der»; prav tako tudi lepo izvedbo tenorista Mitje Gregorača v Dev-čičevem Koncertu za komorni ansambel. Tudi celotno izvajanje an sambla je bilo na dostojni kvalitetni ravni. Med izrednimi interpretatorji sodobne glasbe slovi sopranistka Do-rothy Dorow iz Stockholma: mnogi skladatelji so napisali posebej zanjo in tudi njej posvetili marsikatero delo, tako tudi pesmi sporeda, ki so razen dveh, bile na njenem recitalu v Zagrebu prvič izvedene. Napisali so jih Lars J. Werle, Sven-Erik Back, Miklos Ma- •iiiiiiiiiimniiiiiiMiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiimmiiuiiimiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMimMiiiimiiM NENAVADNE DOGODIVŠČINE DANSKE PODMORNICE S torpedom v kravo in v ribiške mreže Kadar podmornica torpedira ladjo, ni to nobena novost, če pa torpedira samo sebe, je to vredno omeniti. Prav to se je zgodilo neki danski podmornici blizu norveške luke Bergena, ki pa je na srečo uporabljala torpedo za vežbanje, t.j. brez eksploziva. Razen majhne poškodbe na trupu ni podmornica utrpela večje škode. Dvignila se je na površje, pobrala torpedo, zatem pa so jo zavlekli v pristanišče. Kontraadmiral O. Brinck-Lund ni bil ravno navdušen, ker so časnikarji izvohali to neobičajno novost, kakor lahko presodimo po izjavah, ki jih je podal za javnost. Dejal je, da to ni nič nenavadnega in posebno zanimivega, in je pripomnil, da je torpedo »samo kos mehanike*. Če se kaj pokvari, napravi torpedo seveda krog in zadene tistega, ki ga je izstrelil. Dejal je, da se spominja dveh ali treh podobnih primerov v svoji tridesetletni mornariški službi in da so se tudi v vojni dogodili primeri, ko so podmornice potapljale same sebe. Dogodek pred Bergenom pojasnjujejo z obrabljenostjo torpeda za vežbanje. Ti torpedi so Dancem ostali od Nemcev še iz zadnje voj- ne in niso niti več tako natančni. Najboljši material se ne uporablja za vežbanje. Danski dnevnik »Aktuelt*. ki je prvi objavil to novico, se je spomnil še nekaterih podobnih »dogoa-ljajev*. Tako je pozimi 1968 neki podmornici odpovedal aparat za merjenje razdalje in torpedo je s hitrostjo 120 kilometrov na uro zadel ribiški čoln v norveškem Bjor-ner fjordu. Čoln se je potopil, ribič pa se je le rešil na koprio. Dan zatem je ribič na morski obali šival mreže in doživel je nov »potres*, čeprav je sedel 75 metrov od morja. Zopet je bil odpovedal aparat za merjenje razdalje in torpedo se je zaletel v kopno ter uničil mreže in zaboje za ribe. Govori se tudi, da je torpedo nekoč ubil kravo, ki se je pasla na obali Fyna, ki je drugi od danskih otokov po velikosti. Kontraadmiral Brinck-Lund ne zanikuje teh »govoric*, čeprav se mu »ne zdjo verjetne*. Dejal je, da se je to zgodilo, preden je on prevzel operativno poveljstvo. Ker so torpedi razmeroma dragi, jih ne zavržejo. Pravijo, da mornar z matične ladje, ki prvi ugleda torpedo, kadar jih iščejo, dobi steklenico žganja za nagrado. TONE SVETINA 116. MANA DRUGA KNJIGA Poleg von Graffa zdaj Se ta nevarni človek v bližini, ki se prav gotovo ni priklatil sem in tudi ne brez vzroka... «Kaj neki ga je prignalo?« se je vprašal. Vsa poročila v zvezi z njim so ga spominjala na neljube dogodke. Pojavljal se je iznenada in prav tako tudi izginjal, neznano kam. Wolf ga je krstil za morskega psa, ki mu je od časa do časa raztrgal mrežo, da je bila povsem neuporabna. Vedel je, koga je iskal. Agenti so za njim izginjali, kot bi se udrli v zemljo. 2e dve leti Je trebil ta plevel. In zavoljo njega bo moral ostati tu, prav sedaj, ko se je namenil za nekaj dni v rajh na obisk k materi. Dvignil se je in prinesel iz železne omare njegovo mapo s fotografijami, nalepljenimi na prvi strani. Z njih se mu je smehljal dobrodušen obraz mladega fanta z veselimi očmi, v katerih je Wolf kot dober poznavalec ljudi zaznal fanatičen žar in nevaren zanos. Nad njegovo fotografijo je lastnoročno napisal: «Zelo nevajen«. Njegovo ime Je bilo povezano z najhujšimi udarci, ki Jih Je doživel nemški vojni stroj na Gorenjskem. Bil je pri poboja specialne skupine leteče policije v Rovtah, kjer se Je od 54 mož vrnil en sam, pa še ta ranjen; drugi so bili vsi pobiti. To je bil človek, ki se je v treh letih vojne izmuznil že is neštetih zank... Lovili so ga že prej, preden je on prevzel ros, Per Norgard, J. Travener, Thea Musgrave, H. Wood, D. Bed-ford in D. Bell. Kvalitetna dela izrednih zahtevnosti, ki so ob pevkinem krasnem, barvno izenačenem glasu velikega obsega ter prožnem za izvajanje široke, lestvice učinkov, zaživela v nazornih interpretacijah. Na svojem klavirskem recitalu nas je argentinski pianist Jorge Zulueta seznanil z deli skladateljev iz Južne Amerike in sicer so to: Juan Carlos Paz iz Argentine z delom »Nucleo*, Yoannis Ioannidis iz Venezuele s skladbo »Estudio para Piano*, Edgard Valcarcel iz Peruja s skladbo »Dicotomias* in Alejandro Nunez Allauca prav tako iz Peruja z delom »Moto or-namentale e perpetuo*. V drugi polovici sporeda je predvajal dela treh severnoameriških skladateljev: Charlesa Ivesa, Georgea Antheile in Henryja Covvella. V okviru četrte tako imenovane glasbene delavnice je klarinetist Walter Boeykens iz Belgije izvajal dela H. Pousseura, A. Laporte, A. Obradoviča in odlomke iz skladbe »Domaines* P. Bouleza, dočim je pianist Fredi Došek izvedel kratki skladbi Ligetija in Taussingerja; Ježevo »Jacobi Galli distcha* za mezzosopran, triangel, činele in lutnjo je ob spremljavi na lutnjo Antona Čareja izoblikovala mezzosopranistka Eva Ncvšak-Houška. Večer je zaključil »Vademecum* tržaških umetnikov: skladatelja Carla de Incontrera in slikarke Miele Reina. Medtem ko je ta na srebrne stene slikala živobarvne črteže, je Zagrebški kvartet igral Incontrerovo glasbo. Ta «scensko vizualna dogajanja*, kakor sta avtorja poimenovala ta eksperiment, niso nudila nikakega pravega u-metniškega zadoščenja. Namesto koncerta Berlinskega filharmoničnega orkestra, ki je bil odpovedan zaradi iznenadne obolelosti dirigenta Herberta von Ka-rajana, je zadnji večer bienala izpolnil Balet Hrvatskega narodnega kazališta. Prikazal je tri novitete hrvatskih skladateljev, ki so tako po zvočni zasnovi kakor po koreografski realizaciji in seveda tudi odlični izvedbi učinkovito zaključile letošnjo glasbeni bienale. To so bila dela: »Lied* Iva Maleca v izvedbi zbora in orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada, v koreografiji Nade Kokoto-vič, «Dia...» Natka Devčiča v izvedbi orkestra zagrebške Opere pod vodstvom Igorja Kuljeriča, v koreografiji Maje Bezjak, in »Mul-tiple vision* Borisa Ulricha, v iz-vadbi, istega..orkestra, .pod istim vodstvom, v koreografiji Frana Jelinčiča. Vsekakor pomembne ustvaritve, ki s ar vzbudile pristna doživetja in nas osvojile. Med izvajalci je, poleg že omenjenih, bilo še nekaj mednarodno priznanih, izredno pronicljivih oblikovalcev sodobne glasbe, kakor na primer Heinz in Uršula Holli-ger (oboa, harfa), Siegfried Palm (violončelo), sopranistka Joan Ca-rol, pianist Maurizio Pollini, Karl-Erik Wellin (orgle) in drugi; k domačim solistom naj dodamo še pianista Vladimira Krpana, flavtistko Tinko Muradori in pianistko Pavico Gvozdič. Med večjimi inozemskimi ansambli so bili Bal-let du XXe siecle iz Bruslja, Opera iz Berlina, ki je izvedla .Bergovo delo »Mojzes in Aron* ter Carla Orffa »Carmina burana*. Med domačimi ansambli je nastopila Zagrebška filharmonija pod vodstvom Lovra Matačiča, zagreška Opera z delom Milka Kelemena »Obsedno stanje*, ljubljanska Opera z delom Darijana Božiča «Ares-Eros», simfonična orkestra RTV Zagreb in Ljubljana, Zagrebški godalni kvartet, ansambel »Slavko Osterc* iz Ljubljane. Med inozemskimi komornimi ansambli naj omenimo še trio harf iz Varšave, znameniti zbor Festival Singers of Canada, ki smo pred kratkim slišali tudi v Kopru, ansambel vokalnih solistov zbora francoske radiotelevizije iz Pariza in nazadnje še komorni orkester filharmonije iz Cluja. IVAN SILIČ V NEDELJO V VIPAVI Spominska plošča Ernestu Klavžarju V nedeljo, 27. junija ob 16. uri bodo na rojstni hiši Ernesta Klavžarja v Vipavi (hišna številka 207, »baronova hiša*) odkrili spominsko ploščo. Slavje sta1 pripravila Klub starih goriških študentov (ki je doslej odkril že 10 spomenikov te vrste) in goriški muzej iz Nove Gorice ob sodelovanju krajevne skupnosti Vipava in vipavskih šolarjev. Prireditelji in Vipavci bodo tako počastili spomin še enega vipavskega rojaka, čigar petdesetletnica smrti je minila v lanskem novembru (»Primorski dnevnik* se je Klavžarja tedaj spom- nil z dvema člankoma). Ernest Klavžar je ena najbolj vidnih osebnosti slovenskega političnega življenja na Goriškem v drugi polovici preteklega stoletja, od čitalniških časov in taborov dalje. Deloval je kot vsestranski čitalniški delavec, organizacijski vodja taborov, publioist, urednik »Soče* in aktivni udeleženec številnih političnih akcij. Opazno je tudi Klavžarjevo delo na gospodarskem področju, pri tem si je zlasti prizadeval za napredek kmetijstva. Kot deželni uradnik je za slovensko ljudstvo pripravil tudi izdaje in razlage deželnih zakonov. Klavžarjev rod izvira iz Ročinja, kjer je imel večje posestvo. Ernestov oče je bil oskrbnik vipavskega grofa Lantierija, v Vipavi se je leta 1835 poročil z Ivano Dolenčevo. Ernest se je rodil 8. januarja 1841 kot tretji otrok. Čeprav kozmopolitsko vzgojen se je sredi 60 let trdno odločil za slovenski natod in njemu v prid je posvetil svoje življenje, ki se je izteklo v Mariboru 11. novembra 1920, kamor se je s svojo družino zatekel zaradi prve svetovne vojne in italijanske okupacije. Glavni govornik nedeljskega slavja v Vipavi bo dr. Fran Vatovec, sodelovala pa bosta tudi vipavska osnovna šola in ajdovski pevski zbor »Srečko Kosovel*. Prireditelji vljudno vabijo vse primorske Slovence z obeh strani meje. NA POBUDO MILJSKE OBČINE ZANIMIVA GLEDALIŠKA PREDSTAVA «TEATR0 POPOLARE Dl RICERCA* V okviru lega festivala bo nastopilo tudi