liha J* vaak dan 1 prmniko*. Sadalj la Itfoad daflj Holldaja. PROSVETA _____ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LETO-TKAB XXV. Cena liata JUL2L ■rtlir Juun ia !•»•. al tU poat-ulfiM ei auNh a. un. nova civilna vojna Mirovna pogajanj« med Japon-' sko in KRajako v zastoju. Ki-tajci pravijo, da Japonci aa mehoma zavlačujejo pogajanja Šangaj, 26. marca.—Medtem, ko pogajanja med Japonako in Kitajsko glede likvidacije kon flikta niso prinesla nikakega rezultata, je centralna kitajska vlada podvzela korake, da ubije naglo napredujoče gibanje za neodvisnost, ki ga vodi kantonška frakcija in kateri lahko vrže Kitajsko v novo civilno vojno. Situacija v Kantonu je postala tako napeta, da je potisnila v ozadje važnost mirovnih razgovorov v Sangaju. ' ' "; * Zastopniki Japonske in Kitajske so se včeraj dvakrat sešli na konferenci in potratili šest ur z brezplodnimi debatami. Ne samo, da pogajanja niso doved-la do sporazuma, je sedaj razdalja med njimi večja kot ob prt-četku razgovorov. Kitajska delegacija je uradno izjavila, da so Japonci insistirali na disku-zijo političnih vprašanj, ki nimajo nikakih zvez z reševanjem glede premirja. Delegati se bodo danes ponovno sestali na konferenci, na katero kitajski uradni krogi gle-dajo s pesimističnim očesom. Pravijo, da Japonci namenoma zavlačujejo pogajanja v pričakovanju, da se Kitajska v kratkem zaplete v eivilno vojno, nakar b aobota, 26. marca (March 26), 1PS2. Insspjaassfor matling arspadaTraTTpSS^ provid^ for^aoctlat 1108, Act of OeTirpn^u^oriaed on J^Tr^ff TJubecriptioa ■mJ^UIIL UrednlAki Is spravni«*! prosterti BS5T S. Lawndale Ave. Offlse of Pubiioatioei »057 Boath Lawndale Ave. T.lephone. RockweU STEV.—NUMBER 73 Uidler našel veliko zanimanje za socialistično gibanje tudi med mladino New York.—Na svoji govornici turi širom dežele j« dr. Har-ry Laidler od Lige za industri alno demokracijo našel veliko zanimanje za socialiatično gibanje. lwi,no višješolska mladina »e J< pričela resno ukvarjati t raz-prava m i o reševanju aocialnlh problemov. Ko sem pred tremi leti obin-hal zapadno obal, sem prišel v d »tiku z mnogimi študenti, ki so foMili. ako vzamejo bizniške te-in pridobe znanje o kuponu ju delnic in bondov, tedaj se jim sreča gotovo nasmeje. "!>anes pa premišljajo, kdaj t>"do dobili delo. Mnogi izredno ,r!« tudi fizično. V stotine kolesjih debatirajo, dali js planirana »konomija tisU siU, ki bi v'*iila 17 sedanjega zastoja in se J* socializem zanimajo bolj rea-kot kdaj prej." '•aidler je našel veliko zani-manj«. ZH nocialiiem povsod. V " »"hirijftonn ae stranka rapid-f" "^'navija, kar Je po mnenju 1-i.Kii, rja večjega pomena. On m'ni da bi morala organlsacija n > ' vse sile in naetavlti več-J" \ilo organiiatorjev In go-wn«kov. ki bi jih poslala med n Pričakuje. tudi velikega lr'ja Matičnega gibanja Krnskih volitvah. AAtamr, je bilo v tekočem zasedanju predloženih več predlog sa oslablje-nje socialne zakonodaje in državnega departmenta za delo. Podjetnikom je najbolj napoti Bureau of Aliens, ki je lansko leto skoiektal $122,795.78 neizplačanih mezd. V mnogih slučajih so mali izkoriščevalci delavce odslovili, ne da bi jim izplačali mezde. Vsi taki in podobni slučaji pridejo v roke temu biroju, sko so mu naznanjeni. - Inšuranc kompanije pa skušajo oslabiti odškodninski zakon. V ta namen so bile predložene štiri predloge, ketere spon sodra j o republikanci. Ako bodo sprejete, bo marsikateri poškodovani delavec prikrajšan na podpori, mnogi dediči bi pa ne mogli kolektati smrtnino. Proti tem spremembam so zagnale večji trušč unije ln socialistična M ranim;—— ,; '"" -1—-- Težak udarec sa zvezni otroški biro Washington, D. C. Nasprotniki zveznega otroškega biroja, ki že več let ovirajo aktivnosti tega biroja, ao mu zadali najtežji udarec, ko ao pregovorili se-natnl komitej za apropriacije, da je znižal apropriacijo za stoti- soč dolarjev. Ko ho ta atvar prišla v senatno zbornico, bo senator Costi-gen vodU boj proti komiteju. "Ta akcija komiteja Je prišla nepričakovano in prijatelji o-troškega biroja so bili Iznensde-nl, ker niso imeli niti prilike po-vedati svojega mnenja na zaslišanju. Ako bo senat odobri stališče komiteja, tedaj bo moral biro ustaviti mnoge funkcije v zvezi s protekcijo otrok te2ave sporazuma nemško in anglijo I - Velika Britanija bo rabila oko-n omaki Jrfč proti Svobodni irski državi, ako bo DeVakrov rešim vztrajal na avojem sta-. Hšču Ma. Pri miHeiktk de v NVvv Vt,rk. — Prihodnjo Ja-n l,r'de v Ameriko na govor-; 'uro Fenner Brosk«rsy. britake neodvisne **vnke ranke (socisiistične) Organizatorka si nskopsls kolesen v zapora I Boston, Mass.—Edlth Bevk man. ki Je bila pridržana " de-porucljo radi njenih aktivnosti i«adnji stavki tekstilnih delsv-cev v Lasrrencu, Maas., el Je nakopala bolezen v ječi. Ako jo bodo nsselnlške obls-stl držale še dolgo čaja v zaporu, je vsako upanje glede okrevanja izgubljeno, pravijo njeni prijatelj t in urednik njenega gjas "a "New Leederjs." Angažiral ga^U-ga za industrialno demokracijo. London, 25. marca. — Nape; toet med Veliko Britanijo in Svobodno irsko državo se je nekoliko polegla, a znamenja kažejo, da lahko vsak Čas z novo silo izbruhne na dan. Eamon de Valera, novi predsednik Irske, je odprto povedal, da je namen njegovega režima odpraviti prisego lojalnosti angleškemu kralju in ukiniti plačevanje obligacij Veliki Britaniji, kot določa pogodba, ki je bila sprejeta pred deaetimi leti; Anglija pravi, da do tega ne sme in ne more priti. Prihodnji korak v tem oziru bo morala na vaak način podvze-ti De Valerova vlad*. To ae bo najbrž zgodilo, ko ae skupščina sestane na svojem zasedanju. Ta bo morala uzakoniti načrte De Valerovega režima, ako prej ne pride do pogajanj med obema vladama, ki bi dovedla do mirne poravnave apora. , , Politični opazovalci pravijo, da je Velika Britanija, ne Iraka, podvzela korak, ki je povzročil spor. Britaka vlada je bila dobro poučena o De Valerovem stališču ia raznih tajav, ki jih Je podal pred in po volilni kampanji, toda nameravala ni podvieti nl~ kake akcije prod koncem aprila. Velika Britanija je zavaela stališče, da odpravs prisege zve- brilskega imperija. Ako pride do tega, pravijo opazovalci, ne bi mogla Anglija uporabiti mili-taristične sile proti Irski, toda ona ima drugo učinkovito orožje, a katerim bi prisilila Irce na kolena. Izvoz irskih produktov v Anglijo ušiva preferenčno carino, da lahko konkurira z < drugimi državami, To carino bi Velika Britanija v primeru odcepitve odpravila in tako zadala težak u-darec irski trgovini. Poleg tega Velika Britanija lahko proglasi Irce, kateri žive v Angliji in britsklh domlnljonlh, za inozem-ce, ki ao podvrženi deportacljl. Na milijone Ircev živi v Angliji ln dominijonih, katere bi laj* ko angleška vlada poslala na Irw sko, kjer nI prOstora za nje. \ MPosskaJte jim glave!" je krik blznlsmsnov Knoxville, Tenn. — Šestdeset biznismsnov ln tovarnarjev je pred mestnim svetom zahtevalo, naj zniža šolsko dobo na štiri eli pet mesecev, odslovi polovico policije in gasilcev ter reducira plače vsem Javnim name- ščenoem "Mojim delavcem sem utrgal plače že trikrat." je kričal neki tekstilni tovarnar. "Znižajte šol-sko dobo in budžet na polovico!" Je zahteval drugi. "Naš šolski standard je previsok!" Je bruhal iz sebe tretji in apeliral na policaje in gaaflce, naj v imenu patriotizma pristanejo na redukcije. Učiteljem se naj mahoma odpove službe, je blls splošns zahteva teh bjznišklh volkov. To vee v Imenu "ekonomije" in sni-žanja davkov. Slični kriki sa razlegajo širom dežele, ker ee je biznls organiziral, da paralizira vee socialne aktivnoetl vlade. Nemčija dobila velika sovjeteke Nasilja v tudarski stavki Kljub raznim oviram ss stavks na polju antfprita širi Lnaerne, Pa.—(FP)—Krajev na in državna polkija je na delu, da razbije rebnlno rudarsko stavko na antracflu. VI boju proti atavkarjem >ae poslužuje taktike stare šeleiarske in premogovne policije, m ki j|e Igrala veliko vlogo v pfejšnjlh bojih med rudarji in dsratorji. Poročila iz razni) krajev javljajo policijske navale na stavkovne straže, pohjde in demonstracije. Policija ^a motodkljlh se navadno zapodi med množioo in pretepa tako nmške kot žen-ake in otroke, ki sodelujejo pri demonstracijah. V teh navalih je bilo že več sto ^eb ranjenih in aretiranih. Kljub temu ifchelne vrste vztrajajo v boju plot! operatorjem, unijsklm vaditeljem, ki stavke ne odobravajo, ln proti policiji. Veliko število premogovnikov je moral| ustaviti obrat popolnoma. Boj se vrši v znamenju obupa bdi j kot upanja in celo slmpatičarjl rudarjev Izražajo dvom v uspešen konec stavke. Ako bo stafrka preprečila mezdne redukcij?, s katerimi operatorji groze, be to že velika pridobitev. Železilee »Žil posojila PennayIvanin Rattroad želi dohiti $5jnili|Miov VVanhingtoa, D.£. — Štirideset železniških ko^npsnij as je Obrnilo na rekonltruktivno finančno korporactjo in vložilo a-plikacije za poeoji%. Skupno posojilo bi znašalo kfog $297,000,-0C0. Te apUkacije^nora najprej odobriti meddržavna trgovinska komisija. Ta komisija je doslej odobrila poeojila v vsoti $54,-000,000. Pennsylvanla Rallroad Co. je vprašala sa $66,000,000. To vsoto namerava porabiti za elektrifikacijo njenega sistema med Washingtonom in New Vorkom. V to svrho bo potrošila $68,000,-000, ako bo dobtls posojilo. Trl-najst milijonov dolarjev bi dala is svoje rezerve. Sodijo, da bi železnica pri e-lektriflkacijskih delih uposllla krog 15,009 delavcev. Ako posojila ne bo, bo uprava ustavila de-la pri tistih projektih, ki jih j« pričela v prošlem letu. Sorlalietlina kampanja v MU-waukeejtf Milwaukee, Wia. — Sociali-stični župan Daniel W. Hoan bo prihodnji pondeljek ob 8. zvečer govoril v radio na postaji WISN. Govor, ki ss bo nansšal na volilno kampanjo, .bo trajal petnajst minut. Takoj za nJim bo nastopil na Isti postaj I Max Raskin, socialistični kandidat za meat-nega pravdnika. Kanadska provinca zvišala davke Toronto, Ont. — Vlada Je odredila nove davke na gaeoiin, na opojne pijače in rasne druge Dueseldorf, Nemčije, U. mar ca. — Rusija je poelala nemški jeklarski zvezi naročlls zs tristo tisoč ton jeklarskih produktov. Temu naročilu ho sledilo drugo za dvesto tisož ton. Tudi nek tere druge jeklarske firme Nemčiji so prejele od Rusije večje nsročils. Skupna nsročlls v te« leto predstavljajo vrednost t*MHtf)(000. To vsolo hodo sov j ,41 plačsli v obrokih v prihod SBMHttH fašisti vl02iu tožbo proti pruski vladi Zahtevajo vrnitev dokumentov, ki jih je policija saasgls v sadnjih navalih na fašistične u-rade Berlin, 25. marca. — Adolf Hitler, voditelj nemških fašistov !n predsedniški kandidat proti Hindenburgu, je na vrhovnem sodišču v Lipskem vložil tožbo proti pruski vladi in vprašal aa začasno injunkcljo, ki naj iiriai-11 avtoritete na vrnitev dokumentov, ki jih je policija zaao-gla v nedavnih navalih na fašistične urade po vsej Nemčiji. Sodišče še nI podalo avojega odloka v tej sadovi, ker šali, da ee vaa atvar porstvna na miren način. '» Včerajšnja procedura je pri-neala na dan dejatvo, da ao bili navali uprizorjeni na inatigaci-jo Wllhelm Groenerja, miniatra sa obrambo in notranje zadeve. V plamu, ki ga je Groencr poslal pruskemu ministru za notranjo zadeve Kari Severingu, pravi, da je bil poučen, da a« Hi-tlerjdVci mrzlično pripravljajo na oborožen upor. To pismo je tjffo poslano 8. marca, pet dni pred predsedniškimi volitvami. Očividen namen teh priprav Je bil, povzpeti se a silo na krmilo vlad« v primeru poraza fašiatl-čnega kandidata. Ponovna zmaga insurgentov v nižji kongrrHni zbornici Wsahington, D. C., 25. marca. —Provizija glede davka na blago v davčni predlogi, ki Je predvidevala $600,000,000 dohodkov iz tega vira, Je: bila včeraj po iiiLasnt J^Ltoši »I'i* I lipiM^KliiP jKini^nii m mm* proti 158 glasovom. Iniurgenti, ki so se uprli republikanskim ln demokratakim voditeljem, ao zmagali na celi črti in kongres-nlk Charles R. Crlsp, načelnik komiteja, ki je sestavil davtno predlogo, je naznanil kapitulacijo. Ker Je bila U provizija poražena, bo morala zbornica eadaj razpravljati o načrtu, ki ga je predložil zaklad niški dfepart-ment in katerega ao vodltaiJi demokratov že prej odklonili. Ta načrt uključuje provlalje o svi-šanju davka na avtomobila in avtomobllake prltlkllne, na ra-dioaparate, fonografe, na tobak in razne druge atvari. Kongres-nlk T. Rayney, demokrat is 1111-noisa, je po končanem glasovanju Izjavil, da bo morala tfbor-niča aedaj, ko Je zavrgla demo-kretski načrt, aprejeti republl-kanskega, da dobi vlada nove dohodke za kritje deficita in uravnovešanje budžeta. stvari. Inkorporirane družbe bodo morali odračunati vladi an odstotek od svojih profitov, banke, zavarovalne, talegrafeke In telefonsko družbe pa več. Upravitelji bank trdijo, da bodo novi davki pognali mala po-dežslake banke v prepad. Menarti* itnl DvesUrkera ( dr. Alfred Ha ksn«tldn( »). ki je dsMl dva mMijMM vodja Jeklarsko mestece se zvija v bedi Kljub generošnostl meščanov se MeKeesport vedno bolj pogreša v revščino. Le ena tretjina delavcev stalno saposlenlh MeKeesport. Pa. — (FP) ~ "Človeka najbolj boli takrat, ko allši tožbe ataršev, da njihovi 0-trocl nimajo kaj jeetl," je dejal neki policaj poročevalcu, ko mu je razlagal altuacljo v tem me-atu a 45,000 prebivalci. Prejšnji meeec, ko je pritisnil mraz, je okraj pričel rasdajati tudi premog po dve toni na dru-šlno. Vaakikrat ae je prijavilo od 900 do 400 prosilcev. Dokler eo bila aredatva, je okrajna po-mošna akcija dajala tudi živila, od $2 do $15 na meeec. S pri-Četkom januarja pa je okrajna blagajna postala prašna. V pomožnem delu Je do kolen sakopano tudi meeto, kar je moralo prevaati breme, katerega je prej noeil okraj. Famlly Welfare asociacija ima na Uati en tisoč družin. Za vsako potroži povprečno $lft na mssso. Trgovska ibornica zaposluje pri aaallnem delu 500 družinakth očetov, ki ae prt delu vratijo, dokler ne aa-alužtjo najvišjo vaoto $100, nakar morajo napraviti meeto ia druge. V ta namen je mesto |g. dalo bonda «a $40,000, Od 10,000 delavcev, uključivši klerke po trgovinah ln uradih, Jih je 2,500 totalno braa dela; ena tretjina od ostalih je atalno zaposlena, drugi dve pa le delno. Mnogi delajo 3 Jeklarnah le en dan ali dva na teden. Večina aredatev u pomožno delo je do-aedaj prišlo od delavcev, ki eo priapevall po petdnevno jflato ZaNraaJe faiistlftalh aktivRoetl Tri evropski države pod vzele odločne korake proti fsžlatlčnlm ■■■S6. marca. — Baron R, Von Bom, notranji minister, Je včeraj izdal narod bo, ki prepoveduj« ves aktivnoetl fašističnih organizacij, lapovske (fašistične) organiaa-clje so nsdavno organiziral« pohod ns glavno mesto, ki pa se je Izjslovll, ko ja vlads aretlrsls vodltelie, ' Berila, 26. marca. — Min later obrambe In notranjih zadev Wll-h«lm Groaaer je včeraj prepovedal sborovenje mladinska fašistične organizacij* v Brsuna-ehw«igu, Gro«n«r je dejal, da bi bHo kršeno |x>lltlčno premirje, ki ga je odredil predsednik Hindenburg, ako bi dopustil fašistično zborovanje. Praga, » marca. — Notranji minlstsr le včsfsj prepovadsl nošnjo fešistlčnega znaka, ha-t«r«gs amatra M nevsrnega. In drug« fašistične aktivnosti • juds0n king 0 predsedniških aspirantin Pokazal je stališče kandidatov stsrlh strank glede podržavljanja javnih naprav Waahlngton, — (FP) — Kakšno stališče aaviemajo predsedniški aspiranti starih strank o podržavljanju elektrarake Industrije, je rasvldno la pamfleta, katerega je seetavil Judson Klng, načelnik Popular Government lige v Washingtonu. Glede tega vprašanja je oplaal rekorde Hoover j a, Garnerja, Rooee-volta, Rltchleja, Smitha In Ba-kerja, val demokrati rasen prvega. Hooverjev rdkord je anan, V vaeh avojlh akcijah Je doeledno na atrani magnetov elektrarake-ga t r usta. Kot prodeednlk je ve-tiral Norriaovo predlogo za dr-ftavno obratovanje Muacle Shoal-sa, Imenoval v vladne komisije truatu naklonjene osebe ln do-aegel, da bo del elektrike pri Boulder jeau dobila privatna kompanlja. Zavrgel je tudi poročilo vladnih inšenlrjev glede razvoja vodne aile na reki Tsn-nessee, ker ni bilo naklonjeno privatnim Interesom. To poročilo je ataio vlado en milijon dolarjev, , Demokratski predsednik niš-je sbornloe Garaer ni v vseh 28 letih službovanja v kongresu nikjer omenil a besedico vpraža-nja nanašajoč aa na elektrarako Industrijo. Glaaoval pa js ia Norriaovo predlogo ln»tudl aa vlad- O Rooeeveltu pravi Klng, da bi v slučaju izvolitve "najbrž a-sistiral pri aeatavl in podplaal predlogo sa javno laatništvo, obratovanje ln diatribucijo elektrike produclrane pri večjih vodnih silah*" Pravi, da bi tudi v drugih slučajih ne bil naklonjen olektrarakemu truatu. Smlthov rekord je meglen— zmešan-—"In od 1028 je njegovo atallšče postalo še bolj nejasno/' kar onemogoča predvideva* poracijT katera -lovi '^ ^^ velike rezerve sa delničarja v vsoti $480,000,000, ni Uko ga-norosna: msatu pošilja le delav-ce, ki so potrebni pomoči. Velje breme morajo nositi tudi ti*ovci ln hišni poeeatnikl. Trgovci, ksr dajejo blago na kredit, hišni poaeatnikl pa radi neplačane atanarlne. Samo enemu trgoveu ao odjemalci dolžni nad $100,000, Mnogim tudi prati polom. Hišni poeeatnikl niso nič na boljsm: plačevsti morajo vse obveznosti—41avka in dolgove—atanarine pa v tisočih slučajih ns itn>rsJo koloktstl. Evlk-dj je bilo dosdaj še malo, ker je proti temu Javno mnenje. "Kljub vsemu, kar smo atorl-11, potrebujemo federalne pomo-čl," Je rekal neki trgovec, "Naša aredetva pohajajo ln nlkdo več ne more doati pomagati rasen velikih ko«paal/. Te pa nočejo". Zadnjo jaeen ao jeklarske družbe znižale plače sa deeet odstotkov in nasnanlle, da nadaljnje redukcije niso lzviate. To ao vse ugodnoatl," ki jih dobiva prs-blvalatvo od Jeklarskega trueta. (Najboljše prtnlsed ni- ti njegove akcije, kvalifikacija škegs kandidata!) Baker Js bil nekoč zagovornik podržavljanja Javnih naprav, v "sadnjih deeetih Istih pa Ja poeta) zelo konservativen." Sedaj Je v službi elektrarskega trusta kot odvetnik ln je aktiven aa od- Civo zakonov s osirom na rsgu- ijo trusta. Kljub njegovi ras-kričsni "liberalnostr bi bil on "prsdssdnlk elektrarskags tru-sta." Rltchlo pa js v svojih govorih in akcijsh kot govsrnsr pokazal, da celo nad k ril Ju Jo Hooverja, ker zavzema bolj Izrazito stališče v javnosti proti "vtikanju vlade v biznls" kot Hoover. On bi celo nasprotovs! vladni regulaciji meddržavnih "holdlng" kompe-nlj, r V pa m f letu Ims izjavo tudi 18 senatorjev ln 22 kongreenlkov, v kateri pravijo, da Imajo "Jav-nonapravnl ln bančni Interesi, katerim načeiuje truat elektrika, najslln«Jšo politično msšlno v zgodovini dežele .,. Delujejo na vso moč, ds kontrolirajo nominacijo kandidatov za prsdaednl-ka in član« kongreea obeh dominantnih političnih strank." Bogatini proti pometi sa kres- Chicago. — Dssl Ishko dobe f odstotkov Obresti, nočejo čikaški bogetlnl kupovstl drUv-nlh bondov Ko je bil eklsd, ks-tersgs ae J« zbrsio potom privatnih prlspevkav, lačrpsn, ja Isglststurs (»dglasovsls ss bond-no Isdsjo v vsoti $18,780^00, Denar bi se porabil sa podPlr>-nja bres|**«ln!h. Ihieedaj eo bo-gatinl pokupili komaj polovico Izdaje vslis rasnim aps-naj pokažsjo svoj patriotizem. Bond«* garantira država e svojim kreditom. dov ter 1« konference BUinu^| vedno socia ee te kopfe konferenci Prireditev khfba it 1« Jfagl fn^O.-^ Ittftfrrllf zvečer Inke tukajšnji soc. klub ni k driavnssoc. stranke, potem pe nem dobrosftani čeli in sodr. J. Martinek. Obe st* dobre tovornika ^dobr* potikata ttftitf delavskega rdsreda. Po končtnih govorih pa boto naii itttougi od klube it. 28 lzNewbtirft*opri-sorHi kratko igre -Htodnrji:H Pa bo vea prbkratn jAko zatii- call na 17* aprila, prtoite vtf oe-lavci, dn aliiite besede, ki vnm bodo pojasnile pravi ČAJ sociell* mM.' Naia ideja je: odpraviti parazite to krvoeei* ter ifkerl-Ačevalce a sveta-I* ee pa isne-bimo teh zajčdalcev, isMMs vsi delavd razumeti Ih s* seoimati sa sociaBflmr te* se efamisitati nuarja je prliel acm neki SJoee- nec. prodajal Je mofto dbleko po meri. Nastanil ae je pil rojaku Mejaku ter pričel obiskovati ljudi vseh narodnosti v mesto In daleč naokoli Prliel JO tudi k meni, akoravno aetn mu Ae prvič povedal, da st ne bom nič naro» «1. Je vseeno prliel. Vsakokrat ko Je prliel. Je nkjprej vpraiaT ta dnevnik Proeveto ter vedno gledal samo v dopise, aakaj. mi je znano sedaj. Tukaj Je bival preko dva meseca In mu Je njegov posel do» bm nesel, prodal je mnoge ob-lak. Ns IT. t m. pa as je njegov posel nehal, ko ga je iertf" saj M povedali pescedol^rrti « te* si ne bodo p£ Prof. Kari Weetphal is Hnnnovera j« vi« njem čeau začel uporabljati v primerih m fanslte kapi g mrtvoudnimi pojavi lajri» Htttoplne grozdnega sladkorja r dek^n. w *ntradjl Po teh injekcijah Je opasal ■ kaj Krati znatno IsMJianje rrlUeeji * rejie metodi, kakor puKanje krvi t*. PJ tem ne poafenejo odvtf Za paciente. »roti kap. priporoča profesor majhne f*tohi ln hratio bfeft mesa rti masti. SOBOTA, 28. MARCA. (Z naselbin Ivan JonteZ: V DOLINI IZGUBLJENCEV Mate je Uko rekel pred Albertom pred enim mesecem in Albert je zdaj moral rabiti iste besede. Mustafa je zmajal z glavo: "Tako hitro . . je pomislil in tal mu je bilo fanta. Ko je pa opazil lačen Albertov pogled, ki se je zajedel v njegov hlebec in slanino, je brez pomišljanja prijel mladeniča za komolec: "Pojdi z menoj, (ireva kam na toplo, da bova tole pospravila," pokazal kupljene jestvice. "Saj vidim, da nisi sit." Albert si ni dal dvakrat reči; brez ugovarjanja mu je sledil v revno beznico na koncu trga. Mustafa je naročil za vsakega kozarček žgsnja. 441* vzemi ga vaae en požirek, v tem mrazu tu dobro dene," je prigovarjal Albertu, ki se je »prva branil žgane pijače. Albert ga je ubogal, nato pa je s tresočimi se prsti odrezal kos koruznega hlebca In slanine ter začel hlastno jesti. "Počasi jej, Albert," ga je svaril Muatafa, ki j« sočutno opazoval sestradanega fanta, "sicer utegneš zboleti. Saj se irikamor ne mudi in če ne bo tega dovolj, lahko kupiva še več. Danes nisem brez denarja." Za ta nasvet se Albert nI dosti menil. Preveč lačen je bil. Šele, ko je za silo nabaaal svoj prazni želodec s kruhom ln alanino, se je oddahnil ter se obrnil k tovarišu: "Zakaj pa ti ne ješ?" "U ti sam jej," ae je smehljal Mustafa, češ, on tako ne občuti posebne lakote, ker je še preje jedel. "Ko se naješ, se bova malo pogovorila," Potem ai je naroČil še en kozarček Žganja. 'Tale pijačica človeka poživi in malo razveseli in potolaži. Druge tolažbe tako ali tako nimamo." "Kje pa si bil toliko časa, Mustafa?" je hotel vedeti Albert, ki je bil že ukrotil svojo lakoto. "Več kot en mesec je minulo od tedaj, ko sva bila skupaj ln nikjer te nisem mogel najti." Mustafa se je sssmejsl: "V morje sem blf padel." "V morje? Saj tukaj ni morja P "Hm, sem posabil, da si ti pri vsem te še novinec«" ss je namuznil Mustafa. "Veš, morje pravimo mi ječi in če kogs sapro, pravimo, da je podel v morja." "V ječi si bil?!" "Ves mesec." "Zakaj ao te pa zaprli? Kaj ai atorll?" "Nič. In prav zato so me uprli. Rekli so, da zaradi postopanja. Viš, Albert, tako je na tem glupem svatu: če revež nimaš dala, ta sapro, češ, da si postopač; tiatih, ki je njih glavno življensko opravilo postopanje in lenuhar-jenje, pa ne sapro — kar imajo denar. In če takemu človeku poveš, da Je lenuh In postopač, te brž zašljejo za par tednov."' "Jaz sem se pa Še bal, da te je vzelo, da si se kje ponesrečil." "Ne boj se zsme, kroplvs ne posebe Uko brž. Barabe niti nesreča ln amrt ne msraU ... K večjemu se ga uamilljo včasih policaji Ur mu preskrbijo brezplačno hrano in aUnoVanje za nekaj tednov. Kako pa ti, Albert? Slabo Izgledaš. Hitro ao U alekll ii kože . . "Hitro . . , Nlaem mlalil, da bo Uko naglo s menoj v kraju. Najprej sem morsl prodati suknjo, potem Je prišla na vrato praftnja obleka, nato čevlji In nasadnje sem še avojo delov, no obleko zamenil za U cunje, ki so zdaj na meni. Učen sem bil. V dveh tednih sem bil slečen." "Tako kmalu?! Kaj si dal vae akupaj zastonj atran?" "Suknjo in obleko je kupil aUrinar v Ozki ulici in Mate (saj ga poznaš, tiatega mršavega fanU?) mj je pomaga) mešetariti .. "In tiste denarje, ki aU jih iztržila, ti je pomagal spraviti v promet, kajne T mu je eegel v besedo MusUfa. "Ce bi on ne mešetaril, bi ne bil dobil niti polovico tega, kar sem dobil," Je branil Albert Mateja. •i j "Razumem," se je rezko zasmejal MusUfa. "Pomagal ti je prodajati, ker je vedel, da bo potem nekaj dni živel na tvoj račun." "Drug drugemu moramo pomagati," je menil Albert prostodušno, češ, kdo bi Jim pa pomagal, če bi sami sebi ne hoteli." ' "Hm, prav lepo — toda ali ti je on pomagal, ko ai bil ti auh in brez vaega?" "Nisem ga še videl, od preteklega tedna. Ne vem, kje se drži." "Nisi ga Še videl, odkar si suh in nimaš ničesar na prodaj, kajne, Albert? O, aaj jih poznam, Uke ptiče! Drža se te kot klopje dokler je kaj cvenka pri tebi, potem pa beže od tebe kot gavrani od oglodanega okostnjaka . .." Albert mu ni vedd kaj odgovoriti in med njima je obležal molk, ki ga je prekinil šele MusUfa. ■ "Kaj ai pa počel zadnje tedne? Si kje delal? Kako si se preživljsir "Pred štirimi dnevi sem zaslužil dvajset dinarjev; pri nekem mesarju sem nakladal nasoljene kože. In prejšnji teden sem tudi delal pri i^em nekaj ur in dobil zato petnajat dinarjev. Več nisem delal, ker nI bilo dela zame. Ce kdo pride po delavce tjale na breg, mene drugi vselej odrinejo." "Nevoščljive!! Ničesar ne privoščijo tovarišem v ne vol j i," se Je ujezil MusUfa. "In kje si dobil kaj za pod zobe, kadar nisi imel denarja? Bi bil kdaj v "Ljudski kuhinji"^ "Parkrat sem jedel ridet tam, vsak dan pa nočejo dati. In v kloštru sem bil nekajkrat — nisem šel rad, toda la£en aem bil . . . Frančiškani dajo ričet ali fliolovo juho. Včeraj sem bil pri Jezutih, sem mislil, ds bom dobil par dinarjev, pa so ml dali samo nekaj pobožnih knjižic in naavet, naj grem v cerkev boga prositi za pomoč. Knjižice sem zunaj stran vrgel — kaj bi z njimi, jesti jih nisem molel." "Da bi jih zlodej! — lačnemu človeku pa paplV ponujajo. Uh! — U prokletl svet je pa rea zagaman! Viš, jaz sem baraba, izgubljen človek, pravijo, ampak kaj Ukega bi ne mogel storiti!" "Ti nisi baraba!" je protestiral Albert. "Dober človek si, Jas vem, da si!" Mustafa se ja skoro porogljivo zasmejal: "Lej, Albert, ti si prvi človek po dolgem času, ki me Uko kliče. Človek. Posabil sem že, kdaj me Je kdo zadnjikrat imenoval človeka. To je moralo biti že zdavnaj, ker sa več ne spominjam in sem že possbil, da sem tudi jsz človek. In verjemi, ds se počutim neugodno, Če me zdaj kdo imenuje človeka . . . Odvadil sem se tefltii ln sdi se mi, da nisem več podoben Človeku. SIcer pa tudi ljudje navsezadnje niso nič drugega kot neumna, zlobna živina. Vsaj tisti, ki pravijo, da so sami ljudje, v nas pa ne vidijo aebi enakih. Verjemi mi, Albert, da mi Je včaalh kar hiido, ker aem se rodil kot človek. Bolje bi bilo, če bi bila opica moja mati ... Pa puativa to. Kje ai pa prenočeval v tem času T .__(DeUe prthodajli.) J. K rajne: MODMJŠN V OEUOI Videl sem, kako Je prepričan, da mu bom pritrdil. Pogledal me je, zapel ai je auknjič In z nogo trkal ob tla. Jaz pa sem vedel: pozabil Je, da živi v družbi, to j«? skupnost vseh ljudi, ki morajo živeti v določenem redu. Ali *i morem misliti družbo brez reda? Poleg tega pa je mož, sam si je zatrjeval, trdno prepričan, da je tatinetvo tudi delo. Prekinil sem ga t "lvepa pravica! Ko da se ne ••i mojM preživeti s poštenim delom r "S poštenim delom! Ali mi-sliš. da |w*topam? Prokleto se trudim za svoj kruh. Za U poklic j« treba vaje, znanja! Ali si mnenja, da mi ljudje naeUv-l^ajo svoje žepe? — na, vsemi, ljubi moj! — Moram ae z njimi Izgovarjati. O umetnosti pa o filmu in gledališču, poletu na m«»*er ln I u Kadar jih!- In, ko srvčno dosežem svoj cilj — včasih niti za kosilo ne zaslužim!" Kar jesen je bil, ko Je to go-v orli, prebrisan«*, ki je mislil, ds me bo prrt*ntal s zavitimi bt sedami in se ml izognil. Zato sem mu še enkrat krepko zatrdil: "Toda, pošteno to al!" Tedaj se je pošteno razburil. Pognal se je po sobi sem i nt ja. Z dolgimi koraki j« meril škri- pajoče deake in se venomer osl-rsl, ko je govoril. "Kaj pa je poštenost? — Po-šteno Je, da si slutim kruh v potu svojegs obraza. Polteno je, da si najdem sredstev, s katerimi živim do smrti. Pošteno je, da ne vlečem sam sebe sa noe in ne delam ovinkov, ampak da se preživljam na čim lažji način. Trgovec na primer, ki kupi par čevljev ss pet kovsčev in jih proda za dvesto dinarjev kmetu aH uradniku, napravi ovinek, da zasluži stopetdeset. Jas pa kar vsamem razliko." "Ne drli!" sem rekel. "Razlika je med isšemanjem In tatvino, Izšemanja ae Izogneš, ae mu upreš. Kmet. ss primero, lahko uaUnovi konaum in kupi naravnoet pri tovarnarju aH pa oelo uaUnovi laat no tovarno. Kako pa ae bo tebe izognil? Takle Šepar pride hinavsko, ukrade pa mu vseeno, aH je okradenec bogataš ali berač. Ukrade po navadi to, kar ai j« ok reden i sa-alušil s avojlm delom. To ae pravi. da hoče živeti na račun drugih T NI UkoJ odgovoril. Zamišlja-no je stopal po celici, mahal s rokami In ae delal, ko da premišlja, aH Je vredno odgovarjati. Jaa pa aem as smehljal In to ga Je menda vspodbodlo. "Brater je »pet začel. "Ka-kor špekulant na borzi — In to je po vseh zakonih dovoljen po-klic — ne gre na te, kdo j« oško- dovan pri, njegovih kupčijah, Uko tudi jaz ne. Cemu? Kar sme eden, sme drugi. Saj sva oba človeka. Ti bi hranil deaar, ki si ga pridobil v službi s svojim delom, pa bi si sa njega kupil delnic. Zakaj js poštenje dejanje, če delnice izgube svojo vrednost in si ob vse, kakor če bi te Jas okradel, še predno al delnice kupil? In praviš, okra-deš berača. Lepo bi bilo, če bi ae vaUvll pred nekom' in ga vprašal, ali je reven, češ, okrasti te mislim. To je poklic, prija-teljček. In končno! Prav tako umrs oni, ki umira od lakote In se ne upa kraati, ker je pač n*. rasaoden in ai še ni pridobil živ-ljenjskega prepričanja, kakor bom umrl jas. Konec je isti za vse. Do konca ps zmaguje oni, ki je močnejši ln, predvsem, po-gumnejši. Ta ne sme posnati ni-kakih moralnih ovir, ki ao le plod dobe in ljudi, posebno ker so si ljudje sami krivi avoje rev-ščine. Sicer ml pa la^tm verjameš. da v svojo lastne korist iščem teijih kalibrov." Govoril je popolnoma resno. Semlertja je s krepkim sama-hom podčrtal kako besedo, o kateri je miaMI, da je poeebno.vai-na. Nenadoma se mu je raa-jsanll obraz, oči so-se mu zasvetile In veeelo je nadaljeval: "Prav u zadnji moj klljeat zavoljo katerega ao me zašili, je bil težkega kalbira." Ozrl aem prialuhnil, zato je Ukoj nadaljeval in ae med pripovedovanjem vsedel na i>6steljo, da mi je lahko pravil iz oči v oči. "Na poeUji aem ga snel, trgovca s kmetov. Za les je menda potegnil pa je sklenil osteti v mestu čez noč, tako, sam, brez žene seveda. 4* k ramensko sem se vrtil krog s^ega, predno sem ga prepričal, da se poznava. Jasno je, da me je vzel aeboj in tako ava jadrala od gostilne, pa za natakaricami. Oba sva grabila po njih, on bi vaako kupil, čeprav je dostojen Človek, ki pripozna vse božje in posvetne postave. Nazadnje, — preje še nisem imel prilike napraviti svoje kupčije sem ga peljal v bar. Tam je kar ponorel. Za dvesto dinarjev je ktipil par gnilih na-geljev in jih metal polnagi plesalki; bila je čedna, in ves je trepeUl. Debele ustnice so se mu slinile, vodene njegdve oči so požirale nagoto, mene pa je objemal in me tq?pljal po hrbtu pa mi govoril s trdim prepričanjem: "Moj 4tini prijatelj" — Jas niaem bil brez posla U čas. Govoril aem mu o izpremembah, ki bodo naatopile na lesnem trgu, ko žalno z nami tekmovati sovjeti, medtem ps sem mu segal v žep in vse bi bilo dobro in v najlepšem redu, da me ni zgrabil detektiv, ki me je opazoval od sosednje mize. No, saj to ni Uka reč in nit ne rečem, kajti obrt je obrt; vsak ima svoje težave. A da si ti videl njega! Ves zabuhel je poeUl in rdeč v obraz, mahal z rokami, vpil in hotel planiti name. Ko pa je bil čas, da pove policistu svoje ime, ps se je hotel izmuzniti! — Zdsj vidiš krivico! Govoril si o božjih postavah: — Zakaj sem jaz po sedmi zapovedi zaprt, oni pa, ki je prav pošteno grešil po šesti, pa moj tožnik? — Haa, to te vprašam?" Molčal aem in gledal v steno nasproti, kjer je pajek malomarno izpleUl mrežo iz koti v kot. "A?" je prijazno rekel moj tovariš. — "Sedaj ti je jasno vse. Paragrafi napravijo zločince — ker je on prost, Jaz pa i dim. In ker si tudi tt"v tej celici poleg mene, si tudi ti zločinec, kskor jaz; Seveda se mož, ki je sam z seboj na jasnem, ne briga zato, dragi moj!" v Na hodniku ja zaropotalo. Tovariš je naglo poskočil. Sklonil se je jn pobral osUnek cigarete a tal. Hitro ga je zatlačil za Čevelj. Nato mi je jH>mežiknil in z rokama zamahnil >0 zraku, da bi prepodil dim. Vrsta so se odprla. Oba sva se ozrla po stražniku, ki ja pomenljivo obstal na stopnici in si smehljaje vihal brke. "Kaj pa je, spoštovani gospod?" ga je ljubeznivo vprašal tovariš. Stražnik ga ni niti pogledal, ampak pomignil meni. Položil sem vprašujoče prst na prsi. "Da!" je svečano pojaabll stražnik. "Greva, gospod! Prosti ste!" Naglo sem sa dvignil. Prost! Solncel Svoboda! Ceste, park, knjige, ljubica! Ves sem sardel od veseljs. Planil sem k vratom. Nenadoma sem.se spomnil tova-riša ln sem ee obrnil k njemu. Pogledtl sem ga ln mu hudobno pojasnil: NAROČIHU POZOR! (Feb. 28, 1932), pora la Naročnina n oša lete je UM la sa pel leta »a UM. Cm rs«*** - ta S11 epa staae aa m! kis MJ«, s. v* lete ». II.7* I1.M sa L4.te~.ae* ms m*, rr *** HSHL op.tu, * SBa-1- "WW8VCTA" SOBOTA, 26. MARCA. ' "Grem!" Stražnik se je namrdnil in se naglo obrnil proti meni: "Prosim!" Nekaj je hotel reči. Stopil je k meni in gledal v tla. Nato pa mi je udaril v roko in potrdil: ; "Greš, hudič!" .Menda pa je na meni videl, da niava več tovariša, zato je stopil korak nazaj, se vzravnal in ae mi globoko priklonil: "V veliko veselje in čast mi je bilo, gospod!" na kar ae je obrnil k stražniku in mu zatrdil z važnim glasom: "Tako mora spet iti, revšček. Midva pa, kajne, ostaneva, cenjeni gospod. Jaz par mesecev, vi pa do svoje smrti," Stražnik se je namrdnil. Naglo se je obrnil k meni, mi z roko pokazal vraU in vljudno rekel: "Prosim!" Stopil sem na hodnik. Dvakrat je udarilo v kiju čavnici. (Konec.) PODVEZA ZASkRZPOSfeLNE Na nekj poročni gostiji v pariški okolici je imel novopečeni mož, delavec, originalen kakoft koristen domislek. Med pojedino je vstal in je svatom s kratkim govorom priporočil, naj ne pozabijo brezposelnih. Da bi jim vsaj malo pomagali, predlaga, da bi izvršili dražbo "dragocenega predmeU" v njihovo korist. Navzoči ao njegov predlog odobravali in ao aamo čakali, kakšen naj bi bil omenjeni "dragoceni predmet." Mladi mož je pokleknil pred svojo ženo in ji na splošno presenečenje odvzel svileno podvezo za nogavice. Ta dragoceni predmet je dal na dražbo in je doaegel zanj v nekoliko sto frankov, ki sd jih še isti večer razdelili med reveže. Lii >' 1 Zafcralfkfet MH Ko se je Adolphe Menjou ločil od svoje žene, ga je vprašal Lubitsch, kako je do tega prišlo. 3aj je vendar moral ie pred poroko vedeti, ali je žena zanj ali ae. "E, teka pred poroko nikdar ne veste", je odgovorjl Menjou. "Zapomnite si, dragi Lubitach: z ž$no je kakor a kravato. Pri obeh opaziš, koliko aU vredni, kadar ju imaš na vratu" * • • Znanatven dokaz/ "Gospod, vaš pes me je uklal!" "Izključeno!" "Kako morete Uko natanko vedeti?" "Ker prvič nima zob, drugič ae grize, tretjič je zelo izbirčen glede ljudi, ki jih ugrizne, in četrtič sploh psa nimam!" ' e v Pred poroko "Čestitam, gospodična! Torej ate vendar našli svoj Ideal!" "Da, upam vsaj." ' "Kaj pa če ste se zmotili?" "Se bo pa kesal!" Pri uredniku Pesnica: "Pesmi, ki vam jih prinašam, so najgloblje tajnosti mojega srca .. ." Urednik: ''Bodite brez »krbi. Razen merte ne bo zanje nihče zvedel." Brzojavka s plačanim odgovo- Nujno! — Pariz. Phil! Ves obupan! Samo i« tisočak imam! Pomagaj! — BiH Zelo nujno! — London. Bili! Srečnež! Pošlji mi ga» Phil. • Najboljše aredatvo "Gospod doktor," vpraša mlada žena zdravnika, "kaj ni res nobenega sredstva, da bi svoje-ga moža odvadila smrčanja?" "Počakajte, da bo vaš otrok začel dobivati zobe!" V JUdOSLAVIJO Preko Htm Na Hitrem Ekspresnem Psrniku ILE DE FRANCE 8. APRILA <6 P. M.) ZS. April*-«. Junija DEGRASSE S. Aprila LAFAYETTE IS. Aprila—21. Maja 3. razred do Ljubljane In - nazaj od 1174.00 naprej Za pojaanlla in potne llato vprašajte poobiaiiene •cente SfeneliJ&ie tU N. MICHIGAN AVE.. CHICAOO hvtfa Mi h življenje te «UWI, itirpani ,1| primanjkuje »ivljmj.k« „w, Nu*a-Tone trn nekaj dni in op»! kili bodato kako m bolj« podutiu Nuta-Tuee <4*1*1 ftivot bolesenaklh divic in daj« »oro mod In Aiveem. milicam in or«.nMn Menda noten* druco adraviloai bolje od Nuea-Tone. M« poeablto praakrbeti ,i tmt atektenleo. J« na prodaj v lekarnah. Ako n lekarnar nima, tedaj nu raeite naj narodi ia vaa i ' 25 oentov v poštnih znamkah nam p* šljite in poalali vam bomo lep 8. N. P. J. ŽEPNI KOLEDAR 1932 Društva, Id jih ie niso naročila, ie lahko naroče, ima-mo jih še nekaj na rokah. PROSVETA, 2657 S. Lanrndale Ave., Chieago, UL IZLET Č, 0. PEVSKEGA KLUBA odide Iz New Yorka 14. maja z največjim parnikom svete MAJESTIC Vse prednosti, ki jih je ŠMgoče na potovanja dobiti, ie garantirane potnikom Uft isleta. Drug rasred na MAJESTIC.U jo sedaj preurejali V turistični raared in tm kt-bine, ki se denedaj slašlle potnikom turističnega razreda, ao sedaj na razpolago pot-mikom tretjoga rasreds. V interesu JugosloruaskUi potnikov je, da se pridružijo temu Isletu ln da si zajamtije namim aebi udobno potovanje v veseli dsuibi pevcev. Ta banka, ki Jo dobro pesBBea sa varnoot la poetreineat, katera »talno poaluiuj« naš narod io nad pol stoletja, ae bo vseskozi zanimala Ib skrbels sa vaše potovanje in zadovoljstvo. Pojasnila la informacije vam da kaspar american state mik 1900 BLUE ISLANp AVE., CHICAGO, ILL. TELEFON R0CKWBLL 4804 SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Ud. v ^_______ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne ' Ona srnama, unljako delo prva vrste S. N. P. J. PRINTERY M57-M So. Lawndak Avcnaa CHICAOO, ILL TAM SE DOBE NA 2ZUO TUDI VSA U8TUENA POJASNILA