Leto L Poštnina - *fSir" • pavialirana- Ljubljana, torek 7. oktobra 1919. Štev. 220. Ceno po poitls i\ celo leto. H M*— za pol leta . H Z8*— za četrt leta. K 10— za 1 mesec.. 8 3*50 Za Ljubljano miieSot) 31 llFedništm la opran: Kopitarjeva ulica it. I Upada, telefoa Stav. a Posamezna številka 16 vin. _ NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Številka 16 vin. Wilsonova bolezen — posledica napada. LDU London, 6, okt, (DunKU) Tukajšnji listi poročajo, da se v Združenih državnih trdovratno razširja vest, da je Wilso-pova bolezen dejanski posledica rane, ki jo le zadal strel iz samokresa povodom napada v Pittsburgu. Rana se je zanemarila in vdbuja resne skrbi, LDU Washington, 6. okt. (DunKU) Iredlsednik Wilson je prebil noč zelo do- bro, Ako se more sploh govoriti o spremembi, se more reči, da se je zdravstveno stane predsednika izboljšalo. LDU Pariz, 6, oktobra. (Dun. KU) Kakor poročajo listi, je polkovnik House sno-či odpotoval s svojo soprogo v Brest. Zastopniku lista je izjavil: Dolžnost in prijateljstvo me kliče v Ameriko. Američani v Dalmaciji. LDU Berlin, 6. okt. (DunKU) »Acht--Abendbla11« javlja iz Bazla: Po poročilu Centralagenture iz Pariza so se na dalmatinski obali iznova izkrcali ameri-“antsici mornarji. Obstaja povelje ameri- škega mornariškega tajnika Danielsa, po katerem bodo začeli ameriški mornarji boj z Italijani, ako bi ti ponovili napade na Trogir, Split ali na druga jadranska mesta. D’Annuitzijeve odredbe. ' LDU Berlin, 6, okt, (DUNKU) Večerni "®td poročajo cd švicarske meje: »L' Information« javlja z Reke: D’ Annunzio je na Iveki odredil aretacijo jugoslovanskih in ameriških državljanov. Grade se taborišča za internirance. Dela za utrdbo Reke napredujejo. Na periferiji mesta je D' Annunzio postavil težko artUjerijo in ladijske topove. D* Annunzio dalmatinskim Italijanom. LDU Split, 6. oktobra, (DDU) Gabriele D'Annunzio je naslovil na dalmatinske Italijane naslednji proglas: »Bratje Dalmatinci! Po oni vedri noči v Ronkih, od trenutka, ko smo odkorakali, je neka čimdalje globkejša tuga tlačila mojo odločnost, nek trn se je čimdalje ostreje zabadal v moje srce, polno vere, —- To je bila misel na vas, to je bila bol, da nisem imel dovolj *d, da bi še isti dan razplamtil požar do našega Splita, da, celo do Boke Kotorske, do onega starodavnega Perasta, ki je ohranil nado in zastavo. — Strast do Dalmacije še nikoli ni tako razvnela in mučila mo-jegja srca, kakor tedaj, ko sem bil na pohodu proti Reki. — »Kaj bo rekel, kaj bo doril moj Zader, kadar dobi poročilo o našem podjetju? Kaj porečejo, kaj prično Ši-honik, Trogir, Split in ostale posestrime? t)a tesnoba me ni zapustila niti tedaj, ko s*:m bil v naporu dela, ni me zapustila niti V trenotkih najenergičnejšega delovanja. V Zmagoslavnem vzkliku Reke se mi je zdeli >, da čujem tudi vaš glas, ki prihaja iz ® -aljave in mi trga srce. — Bratje Dalma-' inci, nismo vas pozabili in ne moremo vas J mzabiti. Vojska Zmage, zbrana okoli ju-I naškega zidovja Reke, raste z vsakim dnem, postaja čimdalje številnejša, močnejša, čimdalje bolj disciplinirana in pripravljena. Ona gleda proti zapadu, da bi preprečila, da se Reka odreže od živega telesa majke domovine, po krivičnem načrtu, ki smo ga pravočasno razkrinkali. Ona gleda proti vzhodu, da bi preprečila zločinsko barantanje. — Zaupajte se meni, hratje Dalmatinci, jaz sem prvi in najvda-uejši sluga vaše stvari. Zaupajte se bratski vojski Zmage. — Samo Italijani morejo odločati o usodi Jadrana. — Vsi ostali narodi so pritepenci, in mi ne bomo pripustili, da bi oni prevladali. — Kakor zvestoba Reke, tako je tudi zvestoba Dalmacije Italiji v čast,« — Podpis: Gabriele D'Annunzio. Reka In Angleži. LDU Milan, 6. okt. (DunKU) Listi prinašajo brzojavko Agence Havas iz Londo-mi, po kateri je v oficielnih krogih znano, da namerava britanska vlada izraziti italijanski vladi svoje začudenje zaradi podaljšanja nezakonitega položaja na Reki, Angleška vlada meni, da bo podaljšanje tega Položaja Italijo izpostavilo nevarnosti, izstopiti iz kroga zaveznikov. j Premikanje Italijanskih čet. LDU Inertnost. 6. okt. (DKU) Danes je odšel iz Inomosta 65. italijanski pehotni **dk, kakor se govori, na jugoslovansko ejo. .Na njegovo mesto je došel v Inomost * 8Teuadiraki polk. K ianar o čeških Nemcih. iz L2U 6, oktobra. (ČTU). Dr. °dhnrlr °dP°t:oval včeraj v Pariz. Pred '**n'w«ioni .ie im«! nred rpma»Di7ffn)j4^ domom govor, v katerem je o razmerju v čehoslovaški državi rekel med drugim: Ne mogel bi opravičiti pred svojo vestjo in pred svojo preteklostjo, ako bi zatiral Nemce. Nemci pa se morajo na to navaditi, da so Čehi gospodarji na Češkem. Nemcem bodo dali vse, kar potrebujejo za svoj narodni razvoj. Stavke nemško-štajerskega učiteljstva. LDU Gradec, 6. oktobra. (Dun. KU) Nemško štajersko učiteljstvo je po sklepu organizacije v Gradcu in po vsej deželi začelo šestdnevno demonstracijsko stavko v svrho dosege gmotnih zahtev, med njimi enakostalnosti z državnimi uradniki, in je imelo danes dopoldne v Annensale demonstracijsko zborovanje, katerega se je udeležilo jako mnogo učiteljev in učiteljic iz vse nemške Štajerske, Govorniki in govornice so opiSovali bedo učiteljsstva in utemeljevali svoje zahteve. Po zborovanju so odkorakali pred deželni dvorec. Odposlanstvo je šlo k deželnemu glavarju dr. Rin-telnu, kateremu je voditelj učiteljstva, strokovni učitelj Herz, predložil sklepe m utemeljil želje učiteljstva. Deželni glavar je obljubil, da bo njemu izročene sklepe predložil deželnemu svetu. Nato je učitelj Herz pozval učiteljstvo, naj se mimo razide in naj se v ponedeljek zopet loti svojega dela v šoli. Sklicanje starega ogrskega parlamenta. LDU Budimpešta, 6. oktobra, (ČTU) Poročevalec lista »Wiener Sonn- und Mon-tagszeitung« je dobil od znamenite osebe nastopno informacijo: Ministrski predsednik Friedrich namerava sklicati stari parlament k tridnevnemu zasedanju. V tem kratkem zasedanju se bo sklenil novi volilni zakon. Do volitev se bo sestavil petčlanski svet. Zveza narodov. LDU Berlin, 6. oktobra. (Dun. KU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Bruslja: Po poročilu Agence Havas iz Washingtona, se zveza narodov ne bo sestala pred prvimi dnevi prihodnjega leta. Zapadnoruska vlada. LDU Riga, 6. oktobra. (ČTU) Po zanesljivih poročilih se je sestavila zapadnoruska vlada. Imena ministrov še niso znana. Guverner za letske provincije je polkovnik Scheidemann, ki bo sporazumno z nemško vlado vodil odhod nemških čet iz Baltikuna. Pogajanja s sovjetsko republiko. LDU Pariz, 5. oktobra. (Dun, KU —-Brezžično.) Kakor poroča »Temps«, je druga baltiška konferenca v Dorpatu sklenila, obnoviti mirovna pogajanja s sovjetsko Rusijo, in sicer v Dorpatu. Sovjetska republika mora svoje predloge obnoviti do 25. oktobra. Kako na| bi sl uredili državo. Danes je tudi že političnemu otroku jasno, da se mora naša država, ako hočemo doseči miren, naraven razvoj v pravcu državne in narodne enotnosti, urediti de. centralistično, t. j, posamezna plemena morajo v mejah svojega ozemlja dobiti toliko samouprave, da bodo mogla dalje zidati na svojih dosedanjih kulturnih, socialnih in gospodarskih temeljih. Vsa tri zgodovinska plemena jugoslovanskega naroda Srbi, Hrvati in Slovenci so v ogromni večini ljudskih množic in njenih najboljših voditeljev najodločneje odklonila prve poizkuse nasilnega centralizma, s katerim so stopili na plan demokrati kot edina politična stranka, ki je za brezpogojen in neomejen centralistični državni sestav. Nele celokupna opozicija, ki ima za seboj pretežno večino ljudstva, marveč tudi elementi, ki iščejo novih poti izven vseh dosedanjih strank, katerim kaže smer Milan Marjanovič pod geslom obnove, so za to, da dobe posamezna plemena oziroma pokrajine, ki tvorijo po zgodovini in kulturi ali gospodarskih pogojih posebne enote, v okviru tesne državne skupnosti gotovo mero avtonomije. Čisto jasno je, da ima narod v Macedoniji, bivši kraljevini Srbiji, Vojvodini, Bosno-Hercegovini, kraljevini Hrvatski, Dalmaciji in ostalem Primorju ter v Sloveniji vse preje nego enotno zgodovino, enotno kulturo, enotne gospodarske razmere, z eno besedo enotne življenjske pogoje. Če pa tega ni, je pa istotako jasno, da se ne morejo vse te pokrajin* v vseh podrobnostih vladati po enem ip istem kopitu. To se je lepo pokazalo že pfi prvih centralistično prikrojenih zakonskih načrtih, ki posegajo globoko v življenje in čustvovanje naroda, ki tičejo njegovo kulturo, kakor n. pr, za reformo šol, dalje naredba o učiteljiščih, katera smo morali Slovenci in Hrvati odkloniti ne-le iz verskih, marveč tudi iz splošno kulturnih razlogov. Podobnih primerov in dokazov, da se v naši novoustanovljeni državi zaenkrat ne da vladati povsem centralistično, marveč se mora posameznim njenim plemenskim, zgodovinskim in gospodarskim enotam pustiti, da si velike okvirne zakone, ki jih daje osrednji parlament, v podrobnostih prikroje po zahtevah lastnega telesa in začinijo po svojem lastnem okusu. To zahteva politična pamet, to zahteva demokratično načelo, to zahteva korist države. Nobenega dvoma ni, da se bo ustavo-tvorna skupščina z veliko večino izrekla za decentralistično državno upravo, ker so vse dosedanje opozicijske stranke: srbska radikalna stranka, hrvatski pravaši ter Slovenska ljudska in Hrvatska ljudska stranka kot prave ljudske t. j. demokratične stranke za tako vladno obliko, kakor smo že gori paglašali. Največja teh skupin — srbska radikalna stranka — se je v svojem glasilu »Samouprava« že jasno izrekla v tem zmislu, istotako so hrvatski Starce-vičanci, združeni v »Narodnem klubu«, jasno izpovedali svojo avtonomistično vero, a Slovenska in Hrvatska Ljudska stranka, združeni v Jugoslovanskem klubu, sta že po svojem demokratičnem programu za decentralistični sestav, kar ugotavlja »Narodna Politika« v uvodniku z dne 4, t, m. Za slovensko krščansko-socialno delavstvo tu ni nikakega razpotja, ampak samo ena jasno začrtana pot. Prihodnjič prinesemo podobni načrt za decentralistični sestav, kakor ga je izdelala osješka »Hrvatska Obrana«, Aretiran voditelj V en do v. LDU Vratislava, 6. oktobra. (ČTU) Ravnokar iz Gorlitza dospela vest javlja, da je bil včeraj aretiran znani voditelj Vendov, Barth, ki je prišel iz Prage, Barth je bil pet mesecev v Parizu na mirovni konferenci, Njegova prizadevanja, ustvariti samostojno državo Vendov, so ostala brez uspeha. Aretacija zaradi veleizdaje je zbudila med Vendi veliko ogorčenje. Woodrow Wilson, Kriza poostrena, r LDU Belgrad, 6. oktobra. Danes do* poldne je razpravljal designirani ministrski predsednik dr. Pavlovič z načelniki strank. Glede sestave nove vlade se širijo razne kombinacije. Govori se, da bi lahko prišlo do sodelovanja Demokratske zajed-nice in Narodnega kluba. Po drugi verziji bi se sestavila koncentracijska vlada pod predsedstvom Pašiča. LDU Belgrad, 6, oktobra. Dr. Pavlo« vič se je začel danes pogajati s Pašičem, Davidovičem in zastopniki Narodnega kluba glede sestave novega kabineta. LDU Belgrad, 6. oktobra. V parlamentarnih krogih se misli, da bode nova vlada kmalu sestavljena, četudi se še ne ve, katera osebnost jo bo sestavila. LDU Belgrad, 6. oktobra. Politični položaj je zelo nejasen. Poedini klubi so danes razpravljali o nadaljnem poteku krize. Sklenili niso nič pozitivnega. LDU Belgrad, 6. oktobra. Današnji listi se bavijo z ministrsko krizo kakor tudi s strankarskimi sporazumi z ozirom ma novo krizo. Točno se ni moglo vedeti, v čem je obstajal sporazum med radikalci in Narodnim klubom. Trdi se, da je bilo Narodnemu klubu obljubljeno bansko mesto na Hrvatskem in tri ministrska mesta. Tudi se govori, da je bilo ugodeno nekaterim zahtevam Narodnega kluba, zlasti da se stavijo pred sodišče krivci, ki se nahajajo sedaj v zaporu, da se odpravi cenzura in da se regulira zakon o vojska, Te zahteve Narodnega kluba so izzvale pri Demokratski zajednici nevoljo. Polltline novice« -j- Iz večne krize v Belgradu ne moremo in ne moremo. Zdelo se je. že, da -brci sedaj vendar le šlo, ko se je Trifkoviču posrečilo sestaviti vlado, ki je bila voljna in zmožna prevzeti nase vse ogromno delo ter voditi državo v teh težkih časih zunanjih in notranjih nevarnosti. Toda de-mokratsko-socialistična klika se je skrila za hrbet regenta, ki ni hotel potrditi nove vlade, vsled česar je Trifkovič regentu vrnil izročeno mu nalogo, Tej kliki se je posrečilo, da ni bil od regenta poprašan za mnenje noben hrvatski in noben slovenski politik. Sedaj je položaj tak, da opozicijske stranke izjavljajo, da jim je nemogoče sprejeti sploh kako mesto, ko je regent napram njim tako nastopil. Jugoslovanski klub pa razmotriva vprašanje, če je sploh še primerno, da sodeluje še dalje pri neplodni in samo na intrigah in korupciji sloneči centralni politiki v Belgradu. — Tako daleč je prišlo po zaslugi Pribičevičevih demokratov, ki jim je le za gospodstvo nad ljudstvom, ki uvajajo v našo upravo korupcijo in podkupovanje. Edini izhod if tega zla bi bile volitve v konštituauto, to da teh se demokrati boje.. • + Proti slovanskim šolam v Trstu in Primorju. Laški nacionalec v našem primorju si je ostal zvest tudi potem, ko se mu je izpolnila toliko gojena goreča želj* SCran Sl _____ ^Večerni Esi«?, cfne 7. oHolJra' TO 19/ / §£ev, 225, Ha je prišel pod okrilje matere Italije, Lastna sreča ga ni napravila niti za las veliko-dušnejšega, pravičnejšega in izprevidnej-šega; ostal je omejen in zagrizen, kakor je bil tedaj, ko je sklepal kompromise z Avstrijo, da je mogel neovirano zatirati domače slovansko prebivalstvo, O tem nas prepriča pisanje tržaške »Nazione« o vprašanju slovanskih šol v Trstu, Istri in Primorju, List pravi, da se laški meščanski krogi vznemirjajo nad glasovi, ki krožijo otkolu, da namerava vlada ne-le vrniti Slovanom vse ljudske in srednje šole, ki so jih imeli pod Avstrijo, ampak jim še s svoje strani kaj dodati. Te vesti, pravi list, po njegovih informacijah niso resnične, vendar jih hoče osvetliti. Glede bivše slovenske gimnazije in učiteljišča v Gorici vprašuje: »Ali naj tudi sedaj ostane na Gorici žig dvojezičnega mesta, namesto da bi se mesto, ki je pretrpelo za Italijo skoro popolno razdejanje, prerodilo iz razvalin narodno očiščeno in varno? Ako se slovanske šole že morajo odpreti, naj se od-pro v slovanskih krajih,« — Pazinska hr-vatska gimnazija, piše list dalje, je bila od Vsega početka trdnjava hrvatstva, proti kateri je bilo tamošnje italijanstvo brez vsake moči. To je avstrijska vlada ravno hotela. AK si je mogoče misliti, da bo italijanska vlada obnovila to ognjišče slovanske propagande?! To se ne sme zgoditi, hrvatska gimnazija naj pride v kraj, kjer ne bo pomenjala zanikanja italijanstva, — ,0 slovanskem šolskem vprašanju v Trstu piše »Nazione«, da Italijani nočejo ne privatne ne državne slovenske šole v mestu, iker se ne sme kršiti italijanski značaj mesta. Že Avstrija je živo želela, vsiliti mestu slovensko šolo, toda ta želja se ji ni nikdar spolnila in ni si upala ustanoviti niti slovenske šole na državne stroške, Samo zadnja leta je s subvencijami podpirala dve zasebni slovenski šoli. Danes so razmere v Trstu jako izpremenjene. Avstrije in njenih protiitalijanskih interesov ni več. Razen tega se je število Slovanov znatno znižalo, ker se je na tisoče slovenskih priseljencev vrnilo nazaj v rodno Jugoslavijo, To je čisto naravna posledica zgodovinskih dogodkov, Ali naj se sedaj Italijani sami postavljajo v nasprotje s tem naravnim razvojem stvari in damo Slovanom, česar se jim sama Avstrija ni upala La Nazione«, glasilu najzagrizenejšega italijanskega nacionalizma in svobodomiselstva, čitanko dopis nekega »očeta v imenu mnogih«, v katerem napada škofa dr, Karlina, ker je le-ta opozoril italijanske katehete na nphovo dolžnost glede verskega pouka v šoli. Škof dr, Karlin je poslal katehetom okrožnico, v kateri jih opominja, naj bodo ob vpisovanju ščlskih otrok navzoči ter opozore starše na njihovo pravico, da vpišejo svoje otroke za verski pouk. Verski pouk je namreč pod materjo Italijo fakultativen — neobvezen predmet, kar zlasti v Trstu znači toliko, kot da verskega pouka na šolah sploh ni. Škof dr, Karlin je vršil le svojo višjepastirsko dolžnost in pravico, ko je svojo duhovščino opozoril, naj stori, kolikor more, da zmaje starše iz njihove verske brezbrižnosti in zagotovi vsaj delu mladine verski pouk. Dopisnik »Nazione«, ki naziva škofa prav po boljše viški enostavno »Karlina«, opozarja starše, ki so se morda dali »presenetiti« od katehetov, naj kratko naznanijo šolskemu vodsltvu, da odpovedujejo verski pouk svojih otrok. Sploh pa, pravi dopisnik, je posredovanje katoliških katehetov nezakonito in nedopustno, kajti ako se dovoli to njim, st mora prav to dovoliti tudi pristašem Svobodne Misli, metodistom in boljševikom. Potem mora šola postati po-prišče najrazbrzdanejšega verskega in političnega fanatizma. Naj pazi oblast, da se kaj takega n e zgodi. — Tako tedaj — katoliška Cerkev in rAjen nauk spadata po tem sinu matere Itarije v eno vrsto s ka-terosibodi versko sekio, Svobodno Mislijo in celo z boljševizmom. Ne bomo govorili o notranjih vredno ta. h katoliške vere, ampak vprašaimo: Kaj bi bila Italija, kaj bi bil Rim brez katoliške Cerkve in njenih Ufitanov ter veličastjih njenih kulturnih spomenikov? Velika >e hvaležnost italijanskega naroda — tudi; to ga označuje, ' Angleška taisljja v Belgradu je poslala pfred kratkim čas*om na Reko svojega odposlanca majorja ftanaua, da preišče zadnje dogodke, Major je svoje delo dovršil', se je vrnil v Belgrad in včeraj podal poročilo mačelnikn angleške komisije. Dnevne novice. — Vpisovanje na živinozdravniško visoko šolo v Brnu se vrši od 1, do 14. novembra .t. 1. za vse štiri letnike. — Brzovlak Dunaj—Ljubljana, Z dnem 6, oktobra sta začela na progi Dunaj— Ljubljana gl, k. zopet voziti brzovlaka 5/5a in 6a/6 in sicer trikrat na teden. Brzovlak št. 5 z Dunaja vozi vsak ponedeljek, sredo in petek in brzovlak št. 6a iz Ljubljane vsak torek, četrtek in soboto. Brzovlak št, 5 je vozil prvič z Dunaja v ponedeljek dne 6. t. m, in brzovlak št. 6a iz Ljubljane v torek dne 7 .t. m, — Iz Koroške, Na praznik 8, septembra je bil nabit na cerkvi v Gospe sveti lepak, s katerim se poživljajo tamkajšnji Slovenci in dekan, en kanonik, trije kleriki in civilne osebe, da nemudoma zapuste Gospo sveto, ker bodo sicer na povelje vlade ustreljeni. Enega teh klerikov so pred nekaj dnevi kamenjali v Gospi sveti, smrti ga je rešil neki kmet, kateri ni dopustil, da se na njegovem posestvu človek ubije. Onstran demarkacijske črte so Slovenci v vednem strahu, da se nasilja kakor v Gospi sveti tudi drugje ne začnejo ponavljati. — V Celovcu zdaj sploh ne govorijo več kdaj da bodo Jugoslovani zapustili Koroško, temveč se raznaša povsod, da pridejo Jugoslovani zopet v Celovec nazaj. Ljudstvo, posebno revnejši sloji, se jako huduje čez Lemišeha, ki ga zove namesto Landesvervveser: Landesverwiister, Ange-rerja Laknerja in druge hujskače, ki so zapeljali Celovčane na led in jih izdali Italijanom, kateri pokupujejo še tistih par jajc in tistih par litrov mleka, kar pripeljejo slovenski kmetje iz Gospe svete v Celovec, — V Savi je utonil Alojzij Planinšek iz Šmartna pri Litiji, V tetek dopoldne je dejal doma družini, da gre na polje. Od tedaj naprej je izginil, Ker so ob Savi našli njegov klobuk, je najbrže našel smrt v valovih Save, Družina pravi, kdor bi morda našel truplo rajnega Planinška, naj ji to takoj sporoči, da ga bo mogoče pokopati doma. Naslov je: Alojzija Planinšek, Šmartno pri Litiji, — Iz D. M, v Polju, V noči od 5, na 6, t, m, je bil ukraden v vevški papirnici velik transmisijski jermen, vreden nad 1000 K, Kdo je tat, je neznano. Čuvaj se je le malo časa odstranil, tat pa je porabil priliko in odnesel jermen. — Sladkorja ne dobimo že nad mesec dni. Čudno se nam zdi, da se nas tako odriva. — Ljubno na Gorenjskem. Kakor bi nam hotelo pregnati otožna jesenska čustva in vzbuditi upanje in spomine na zopetno ljubko pomlad, cvete v polnem cvetju pri nas ena jablana, več drugih pa je tudi začelo že kazati popje in cvetje, Najbrže je temu nenavadnemu pojavu vzrok toplo južno vreme ali pa tudi nekaj huda toča, ki je 22, vel, srpana otolkla drevje. — Brzojavni promet s Poljsko, Z dne 6. t, m. je bil uveden brzojavni promet med našo državo in poljsko republiko, — Komisija za pregledovanje arhiva avstro-ogrskega gouvernementa v Belgradu je začela svoje delo. Že prve dni je našla zelo zanimivo gradivo. — Za upravitelja državnih monopolov bo imenovan neki Francoz s 35.000 dinarji letne plače, — Po srbskih vojaških zakonih, ki so bili razširjeni na celotno državo, rešujejo prošnje o vojaških oprostitvah komande divizijskih oblasti. Prošnje je pa vlagati redoma prejkoslej pri okrajnih političnih ob-lastvih, v Ljubljani torej na magistratu (vojaški oddelek). — Išče se kovač, ki bi bil zmožen voditi samostojno obrt v večjem kraju na Dolenjskem. Nastop službe takoj, prostor je že pripravljen. Več se poizve v pisarni Jug. Strokovne Zveze, Jugoslovanska tiskarna II. nadstropje. Usibilass&te rsovlce. lj Zadušmca kat. nar. starešinstva m dijaštva za dr, Pogačnikom, Prihodnjo n e-d e 1 j o , 12. t. m. priredi kat. nar, akad. starešinstvo in visokošolsko dijaštvo zadušno spominsko pobožnost za rajnega ljubegla svojega člana dr. Lovro Pogačnika v kapelici oo. jezuitov ob Elizabetni cesti. Sv. maša zadušnica se prične točno ob Vi 11- dopoldne. Vsi člani starešinstva in kat. nar. visokošolskega dijaštva so naprošeni, da se pobožnosti za umrlega prijatelja zanesljivo udeleže, lj Mesto venca prerano umrlemu upravnemu odborniku dr. L. Pogačniku je darovala »Hranilnica kmečkih občin« 100 krom za Elizabetno otroško bolnico v Ljub-ljani. lj šentpeterski družabni klub. Vsled smrti g. dr. Pogačnika se nameravana prireditev v Ljudskem domu danes v torek ne vrši. Vabila veljajo za torek 14. t. m, lj Zahvala. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je nedeljska dobrodelna prireditev tako krasno uspela, izreka tem potom Stolna Elizabetna konferenca sv. Nikolaja napakremriio zahvalo. lj Obrtno-nadaljevalne šole v Ljubljani. Pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah se tudi letos ne more vršiti, ker manjka zadostnega kredita za njih vzdrževanje in ker tudi šolski prostori niso razpoložljivi, lj »Južna železnica.« Počenši s 5, t, m, sprejema južna železnica tako pri postajnih blagajnah kakor tudi pri doplačilih v vlaku v plačilo edinole jugoslovanski denar. Samo pri plačilih za uporabo simplom-eks-presa se sprejemajo tudi francoski franki. Povzetja Se dopuščajo samo pri pošiljat-vah, kojih predajna in namembna postaja je na jugoslovanskem ozemlju, lj Pri Komandi mesta Ljubljane naj se nemudoma javijo sledeči gg, častniki; Po-lacha Augustin, major; Černe Erik, kapetan; Schmitt Oskar F., kapetan,; Lukmann Hubert, nadporoč,; Kaltenegger Pavel, nadporoč.; Kunst el Siegfried, nadporoč.; Popovič Pero I., prav. aks.,* Lukman in Pirker, oba nadporočnika, Mazel Karl M., praporščak; Resman Andrija; Eiletz Leopold, poroč,; Schneider Ivan R,, nadporoč,; Dr. Remec Alojz V,, poročnik; Kri-sche Anton, praporščak; rez, peš, podpor, Cotič Franjo I, in peš. praporšč. Vukšinič Martin, ljTatvina pri belem dnevu. Na Sv. Petra cesti št. 18 je bilo včeraj v prvem nadstropju v zaprtem stanovanju, ko ni bilo nikogar domfi, vlomljeno ter odnesene štiri suknje in pet telovnikov. Tatvino sta izvršila baje dva moška. Tatvina je policiji naznanjena. Pred nakupom se svari. lj Izgubljeno, Na poti med frančiškansko cerkvijo in državnim kolodvorom sa je v soboto izgubila listnica z okroglo 760 kron denarja. Pošteni najditelj se prosi, da odda najdeno na državno policijo proti nagradi. Jugoslovanska Strokovna Zveza. Druga obletnica dr, Krekove smrti je jutri, V mestni župni cerkvi Sv. Jakoba se vrši ob pol 7. uri zjutraj slovesni rekvijem. J. S, Z. se ga udeleži po zastopstvu. Vabimo ljubljansko kršč. soc. delavstvo, da se v velikem številu udeleži maše zadušnice. Ljubljanske skupine opozarjamo, da odpošljejo gotovo na nocojšnjo okrožno sejo, ki se vrši ob pol 8. uri v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne vsaj po enega delegata. Seja bo važna. Skupina »Ljubljana« nima jutri ob pol 6, zvečer svoje seje radi pogreba dr. Lovra Pogačnika, Seja se vrši v četrtek ob 6. uri zvečer. šla ta deklica v hišo. Jaz pa sem spoznala gnjilo prevaro vse<5a, prijela Hemangini za roko in jo peljala v mojo s« • In njen smeh je donel čez Reko. V. Kmalu sem zapazila, da moj mož zanemarja svoje službene dolžnosti. Odklanjal je ponudbe že vnaprej, četudi so bili bolniki v neposredni bližini. Prej je prihajal samo opoldne in zvečer v notranje stanovanje. Z nepotrebno skrbjo se je pričel zanimati za to, kako se počuti njegova teta in jo je obiskoval vsak hip čez dan. Vedela sem koj, kdaj je prišel v njeno sobo, ko je začela teta klicati Hemangini, naj prinese kozarec vode. Spočetka je deklica ubogala, potem pa je odpovedala pokorščinS popolnoma. (Dalje.) Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Jože Rutar. Tisk* »Jugoslovanska tiskarna« r. Ljubljani Obraz. Novela, Spisal Rabindranat Tagore, (Dalje.) Ko da je zelo iznenaden, je začel moj mož izpraševati, kdaj, čemu in kako je pri-