GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1939-40 DRAMA 16 ANTON LINHART: SHUPANOVA MIZKA « DAVID GARRICK ESQ: VARH Din 2-50 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1939/40 DRAMA Štev 16 ANTON LINHART: SHUPANOVA MIZKA ( DAVID GARRICK ESQ: VARH PREMIERA 2. APRILA 1940 Ob stopedesetletnici slovenske drame 28. XII. 1789 — 28. XII. 1939 Komu Matiček, Micka, hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana? V letu 1789., v letu velike francoske revolucije, ki je prinesla svobodo ljudskim množicam, se je v Ljubljani, na deskah, ki pomenijo svet, odigrala druga tiha, skromna revolucija, nemara ne brez boja, toda ljubeznivo in vedro, kakor se vrše vsi prevrati, ki izvirajo iz duha in veljajo duhu. Dne 28. decembra tistega leta je bila v ljubljanskem Stanovskem gledališču igrana Linhartova »Zupanova Micka«, prvo slovensko dramsko delo in prva igra, ki se je v slovenščini igrala v gledališču. To dejanje je zmagovito zaključilo pohod v stran potisnjenega, zanemarjenega in zatiranega slovenskega jezika, ki se je od Trubarjevih časov prebijal do tega, da bi postal izraz slovenskega duha in nosilec slovenske kulture. Narod brez pripovedništva in brez drame po Levstikovem mnenju ne more govo- 11A riti o svoji književnosti. Z »Zupanovo Micko« je Linhart postavil temelj naši dramatiki. Njegov prvenec ni izviren, a presajen je z roko genialnega oblikovalca narodne usode. Zakaj »Zupanova Micka« ni samo resnično podomačena in poslovenjena, marveč je izbrana z umom človeka, ki je čutil svoj čas, svoj narod in kulturne možnosti v njem. V tej preprosti igri se kakor v Beaumarchais-jevi komediji čutijo velike socialne napetosti tistega časa, nasprotstvo med stanovi, ki je pri nas bilo hkratu tudi narodno, kajti ljudstvo je v našem svetu pomenilo slovenstvo in gospoda nemštvo. Linhart je pogumno stopil na stran ljudstva in slovenstva. Ravno tako je prva slovenska igra genialno izbrana s stališča kulturne ravni, iz katere in za katero je nastala. Njeno središče je kmečki svet v njegovih stikih z gospodo. S to snovjo je Linhart zadel možnost, ki jo je videl sedemdeset let kasneje Fran Levstik, ko je ugibal o snovi slovenske dramatike: »Sam širokopleči kmet brez težave pripoveduje svoje proste misli v prosti besedi, in slo venski dramatik bi le same kmečke značaje lahko obrazil po življenji in naravi. — Ko bi gledališče imeli, morda bi se naredile kake vesele igre iz kmečkega življenja...« Tako podaja ustanovitelj slovenske drame roko največjemu slovenskemu literarnemu vodniku. Dal nam je delo, ki je veljalo svojemu času, a je ostalo vsej bodočnosti tega naroda. Bilo je vogelni kamen tedanjega narodnega življenja in je ostalo vogelni kamen njegovi kulturi. Če tega borca in njegovo delo danes časti Talija, kakor v nagrobnem napisu prorokuje Prešeren, če ga časti slovenska Talija, ga časti v imenu vsega slovenskega naroda, h kateremu se je v »Zupanovi Micki« tako samozavestno in ljubeznivo priznal in čigar jeziku je s svojo vedro revolucijo prinesel višjo veljavo in svobodo v svetu duha in kulture. Vidmar 114 Garrick-Smole: Varh Pred menoj leži drobcena knjižica, prav za prav je samo zvezek v zelenih platnicah. Gori je natiskano s starinskimi črkami »Varh« (Der Vormund). Komedija v dveh dejanjih. Iz englezkiga »The Guardian a Comedy in two Acts by David Garric Esq«. Prestavi! Andrej Smole. 1840. — Vse to ni nič posebnega, zanimiva je pri vsem letnica 1840, to je leto, ko je stara Blaznikova tiskarna knjižico natisnila. Danes pišemo leto 1940. Točno po sto letih doživlja tale »Varh« svojo krstno predstavo. Ni znano, kaj je vodilo Smoleta, da je prestavil to angleško igračko. Morda jo je videl nekje na svojih daljnih potovanjih uprizorjeno in mu je ugajala, morda pa je potreboval majhno igrico za domačo uporabo za krožek uglednih ljubljanskih gospodičev in gospodičen, ki so se hoteli pokazati kot igralci. To ni važno. — Važno je, da je Smole komad res poslovenil in ga presadil popolnoma k nam v naše tedanje razmere in mu ohrani! tako čisto duh časa . . . Res je! Duh časa. Če gledamo Linhartovega »Matička« ali njegovo »Micko«, veje tudi iz njih doba, doba izginevajočega rokokoja. Nasprotja med stanovi, gospoda in preprosti človek so tam gonilno pero in Linhart udahne Beaumarchaisovemu geniju še našo domačnost in slovenstvo. Ohranjen pa je slog rokokoja. Smole je storil v »Varhu« prav za prav isto. Ohranil je dobo, poslovenil in presadil. A doba je druga — doba ljubeznivega meščanstva, ki živi spet brez velikih potresljajev in revolucij — doba biedermajerstva. — To majhno komedijo smemo v resnici šteti za edino predstavnico meščanske slovenske komedije. — Teh pet ljudi, ki se v njej kretajo, ne doživeja bogsigavedi kakih silnih duševnih borb — vsi so dobro vzgojeni in niih karakterizacija je lahkotno označena in nikjer ne sili v ospredje. Gospod Srče, varh, dobro situiran gospod, ne več mlad, a še dolgo ne star dovolj, da bi ne spoznal in poželel srca in lepote var- 115 vanke Malike. A on ni nikak zaletel ali Don Juan, on čuva svoje dostojanstvo in se ne izda — on ne odkriva ljubezni tam, kjer mu dolžnost narekuje odpoved. Malika, varvanka, o, ta je navihanka, a prav tako dostojna, tudi ona ne izda svoje ljubezni do varha vse dotlej, dokler niso prilike dozorele. Ropotec starejši dobi podučenje, da za starost ni več ljubezen, temveč samo nagnenje, pa še podagra morda in še kaj podobnega. Ropotec mlajši, ženin in domišljavi osvojevalec ženskih src, ki ga je inozemstvo spridilo in mu odvzelo spoštovanje do domačega, je značilen predstavnik onih, ki spoštujejo in uvažujejo samo tujo robo, počenši z obleko, tja do besede in šege. Še ena je. To je Nežika. Ta je narobe režiser in se utika prav po žensko v srčne zadeve drugih ljudi. A srca hodijo svoja pota in preko zmed, ki jih Nežika ustvari, pride vse do dobrega konca prav po Shakespearsko: Vzemi Janez Mico, vsakemu pravico! Svojo kapo vsak na glavo in vsem — zdravo! M* Sto let. To pa res ni kar tako! Petdeset let po prvem koraku, je storjen nekako drugi. In tretji? Tretji je že pri Prešernu — v »Novi pisariji«. Lepo je gledati razvoj. Kako se je izpreminjal, čistil in rastel jezik, od mejnika do mejnika, kako je nastajala slovenska gledališka igra. — Z nekako prav posebno pobožno ljubeznijo smo vzeli »Varha« pod svoje varovanstvo z zavestjo, da je potrebno tako delo, ker je pred vsem naše. Ost I astnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik-Oton Zupančič. Urednik: Josip Vidmar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. X I 6 i L E K F) R H F) 1 A mr. R. U5TRR OUBUflHR nasproti glavne pošte Oddajajo se zdravila no recepte vseh bol niš’ ih b'ngafn. — Priporoča malinovec pristen, naraven v vseh množinah, — Orlg. norveško rlble olje. sveže, naj-flnelše vedno v zalogi. — Haročl a točno po povzetju l Klavirje, gosi', čela, saksofone, trompete, klarinete Hohner harmonike in vse glasbilna potrebščino od šolskih do prvovrstnih izdelkov kupite najceneje pri VVARBINEK MIKLOŠIČEVA 4 Garantirano mojstrsko popravilo in izboljšanje glasu pri vseh glasbilih A. JANEŽIČ Galanterijske in modne potrebščine Šolske, pisarniške in kjigoveške potrebščine na debelo in na drobno LJUBLJANA Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov Fi '-'rjansi- a ulica 12 - 14 in poslovnih knjig _____________ ANTON LINHART: SHUPAMOVA NIZKA f ENA KOMEDIA V’ DVEH A^TEH. PRENAREJENA PO TEJ NEMSHKI: D/E FELDMUHLb INU V’ LJUBLJANI JEGRANA V’ L^JTI 1789. PERSHONE: Tulpenheim, en shlahtni Gospod Shternfeldovka, ena mlada gospa Vdova . . ... . Sharizheva Monkof, Tulpenheimov perjatel . . Kral Jaka, Shupan . Zefar Mizka, njegova hzh^r Anshe, Mičken sh^nen Glashek, en Shribar SCENOGRAF: ING. ARH. FRANZ REŽISER: DR. B. KREFT VAR H KOMEDIJA V DVEH DJANJIH. IZ ENGLEŽK1GA „THE GUARDIAN A COMEDY IN T¥0 ACTS BY DAVID GARRIK ESQ“. PRESTAVIL ANDREJ SMOLE (1840). REŽISER: PROF. O. ŠEST. Gospod Serce..............................................Drenovec Gospod Ropotec, stric...............................Lipah Gospod Ropotec, stričnik......................... Sever Služabnik............................................ Brezigar Gospodična Malika.................................... A. Levarjeva Nežika..................................................Rakarjeva Blagajna se odpre ob pol 20. 1’arier: I. vrste . . Din 25 — II.-III. vrste „ 24 — IV.-VI. „ „ 22'- VII.-1X. „ „ 20'— X.-XI. „ .. 18- XII.-XIII. 16 — »Mek ob 20. . a o®ebe) Lože v parterju ^ balkonske Dodatni ložni seHeŽ’ ,!>rterju • redu . «nski . balk, Din 90 — 90--,. 60 — .. 20 -. 20'-.. 15- Konec ob 22. Knlkon: Sedeži 1. vrste . , „ II. . • Galerija: Sedeži I. vrste „ II. „ „ III. „ Galerijsko stojišče Dijaško VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledaliS^Jn' v opernem gledališču od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure. , , _ '0nd in ______________ _ . Din 18-14' „ 12-10-- 8 — 2 — 4 — Predpisana taksa *a p«®*1* 0|1^ i<* vrftčunana v cenah. OB LEPI GLASBI, SLADKE BON- BONEI LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CEST/' 30 e s • Knjigarna Hlelnmavr & Eamberg ■im ■ 1 najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in mimmB nsnm zabavnih knjig v vseh jezikih mimmm wm\a Lfubllana, Miklcšifeva ctsia štev. 16 ŠUMI ČOKOLADA, BONBONI, FINO PECIVO, BONBONIERE, LIKERJI, I. T. D. I. T. D. VEDNO S VEZE BLAGO - TOVARNIŠKA ZALOGA GRADIŠČE ŠTEV. 7 — 0 POLEG DRAME