poštnina platini ? gotovi*! Speduioae ut abbonamento pMtale Prezzo - Cina Lir 0«&t Štev. 33 F Ljubljani, v četrte/e, 11. februarja 1943-XXl Iido VIII« UkI]očna pooblaičnnka ca osrtalevanU HaH|wtaga to tnlega izvora Onlone PubblleiU Itall&na & i. Milana Oredolttva lo ipiam Kopftarlera & L|ubl|ana fiedaztone Amrnlalatrazlonei Ropttarleva &. Lubtana 3 s Joneeaafonaria eaclualv* oef la pnbbltelt* 4J provioieuta (talilna ed «tterai Unlou« PubblleiU Itaiiana & 4. MlUno. flitivita di elementi espioranti sil confine libico-tunisino 20 velivoli nemiei abbaituti II Quartier Generale dello Fone Armate co- munica: Attivita di elementi esploranti lungo il confine libico-tnnisino. Ammassamenti di antomezzi e concentramen-ti di truppe sono stali battiiti con buon risultato da reparli delPaviazione delPAsse. Nel settore (uuisino tiri di molestia dello op-postc artikli eri e. Una formazione aerea avversaria ha bombar-dato intensamente Kairouan (Tunisia), facendo numerose vittinie tra la popolazione; la eaccia gerinanica ha abbattuto in combattimenti sedici apparecchi. Bombo dirompenti ed ineendiarie sono State sganciate sn alcuiii paesi del litorale calabro-io-niro, su Marina e sulla citta di Trapani: limitati i darcni; non ancora precisate le perdite. Nel ciclo di Trapani le nrtiglierie controaeree italo-germaniche centravano 4 Telivoli che preci-pitavano uno a Nord dclla cittSl, un altro in mare presso le Isolo Egarti, nn torzo in contrada Blan-dino ed il quarto a Sud di Paceco. Nastopi ogledniških oddelkov na libijsko- tunizijski meji 20 anglclkih in ameriških letal sestreljenih Italijansko uradno vojno poročilo štev. 991 pravi: Vzdolž libijsko-tunizijske meje delovunje ogledniških oddelkov. Oddelki osnrga letalstva so z dobrim uspehom tolkli zbirališča avtomobilskih vozil in čet. Na tunizijskem predelu nadlego-valno streljanje nasprotnega si topništva. Nasprotnikov letalski oddelek je hudo bombardiral K a i r u a n (Tunizija) ter povzročil med civilnim prebivalstvom številne žrtve. Nemški lovci so v bojih sestrelili 16 strojev. Na nekatere kraje ob kalabrijsko-jonski obali, na luko in na mesto Trapa n i so bile vržene rušiilne in zažigala-' bombe, škoda je omejena, število žrtev pa še ni ugotovljeno. Nad Trapanijem je italijansko-nemsKo protiletalsko topništvo zadelo 4 letala, ki1 so padla: eno severno od mesta, drugo v morje blizu Vojni po!ožaj na ruski fronti Hudi obrambni boji na južnem predelu — Sovjetsko napredovanje pri zgornjem Doncu ustavljeno Hitlerjev glavni stan, 11. lebr. Vrhovno po-veljništvo nemške vojske jo objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Hudi .obrambni boji v južnem delu vzhodne fronte so se tudi včeraj nadaljevali z nezmanjšano silp. V žilavi obrambi so bile sovjetskim četam v številnih napadih prizadeto hude izgube. Po oživijenju bojnega nastopanja na zahodnem Kavkazu so bili zavrnjeni vsi sovražnikovi napadi, ki so jih delno podpirali tudi oklepni oddelki. Na področju zgornjega Donca in zahodno od oskolskega odseka niso nemške divizije na več mestih sovražnikovega napredovanja samo ustavile, temveč so vrgle sovjetske čete, ki so utrpele hude izgube, proti vzhodu. Pri tem je bil sovražni konjeniški polk uničen skoraj do zadnjega. V teh bojih sta se posebno odlikovali 161. in 45. pohotna divizija. V srednjem odseku In v severnem odseku vzhodnega bojišča je potekel dan v splošnem mirno. Na severnoafriškem bojišču samo krajevno topniško in ogledniško delovanje. Strmoglavna letala so uspešno obstreljevala sovražnikove baterije na tuniškem gorovju. Pri dnevnih poletih nad pristanišče Bono so nemška bojna letala zadela s težkimi bombami veliko tovorno ladjo in razdejala več skladišč. V letalskih bojih so nemški lovci sestrelili 16 sovražnikovih letal. Posamezni angleški bombniki so izvedli preteklo noč neučinkovite vznemirjevalne polete nad nemško zahodno ozemlje. Nemška bojna letala so bombardirala včeraj več krajev v južni in vzhodni Angliji. Berlin. 11. februarja, s. V berlinskih vojaških krogih poudarjajo, da je bilo predvčerajšnjim delovanje nasprotnika na vseh delih vzhodnega bojišča mnogo šibkejše kakor pa prejšnje dni. posebno pa na južnem odseku. Pravijo tudi, da pojma »odseke in »fronta« ne moreta več služiti kot običajni oznaki za vrsto nepretrganih obrambnih nastopov, ki sicer pomenita običajno oznako za skupine čet, razvrščene po običajnih obrazcih. Nemški obrambni sistem se zaradi posebnih podnebnih razmer v krajih, kjer potekajo boji, sicer res naslanja na določeno število močnih oporišč, ki so ločena drugo od drugega, vendar so povsod oddelki pehote! in oklepnih vozil pripravljeni, da takoj posežejo v boj in da s protinapadi zavrnejo sovražnika, ki naskakuje njihova oporišča. Spričo takšnega načina bojevanja pa človeka ne sme presenetiti, ako sa posameznim sovjetskim kolonam, ki izkoriščajo posebno podnebne razmere, posreči vdreti v široko predele nemške obrambno mreže. Po drugi strani pa daje ta način bojevanja prednost nemškim četam, da hitro odrežejo sovražniku preskrbo in zvezo z zaledjem. Seveda prinaša ta taktika v nekaterih trenutkih tak položaj, ki je videti na prvi po- Spremembe v vodstvu in zastopstvih raznih korporacij Rim, 11. febr. s. Po Ducejevi zapovedi sla tajnik stranke in minister za korporacije izvedla naslednje spremembe pri narodnih svetnikih: Giuseppe Bottai je postal zastopnik fašistovske stranke v korporaciji profesionistov in artistov namesto fašista Ksaverija Ferra. Giuseppe Gor la, zastopnik stranke v korporaciji za zrak in elektriko, namesto fašista Del Buffala, ki je bil Imenovan za senatorja. Giovanni Host-Venturi, zastopnik stranke v korporaciji za notranji promet in sicer namesto fašista Enrica Santamaria. Alessandro_ Pavolini, zastopnik stranke v korporaciji za papir in tisk. namesto fašista Peruzzija Lantinija. Raffaelo Ric-cardi, zastopnik stranke v korporaciji za les, namesto fašista Bruna Mondinija. Renato Ricci, zastopnik stranke v korporaciji za jeklarstvo in ko- vinarstvo, namesto fašista Carla Scorza. Ksaverij Ferra, zastopnik industrijskih delavcev v korporaciji profesionistov in artistov, namesto fašista Pietra Bolzona, ki je bil imenovan za senatorja. Ferrucco Lantini, zastopnik stranke v korporaciji za skrbstvo in kredit, namesto fašista Maria Zam-bonija. Bruno Mondini, zastopnik kmetov v korporaciji za les, namesto fašista Guida Asinarija, ki je bil imenovan za senatorja. Enrico Santamaria, zastopnik profesionistov in artistov v korporaciji za tisk in papir, namesto Francesca Paolonija, ki je bil imenovan za senatorja. Mario Zamboni, zastopnik industrijcev v korporaciji za morje in zrak, namesto G. V. Biboliniia, ki Je bil imenovan za senatorja. gled nesmiseln, toda na splošno mu je nemško poveljstvo kos in ga zna obvladati. Uspehi, do lca-terih prihaja nemško vrhovno poveljstvo s tem svojim načinom vojskovanja, pa dobivajo potrdilo med drugim tudi v nasprotjih, v katera zapada-jo sovjetska uradna poročila, ko obravnavajo vojaški položaj. Tako je na primer angleški radio pred nekaj dnevi najprej objavil, da je Krasno-dar obkoljen, včeraj pa je povedal, da je rdeča vojska še vedno okrog 40 km od mesta. Medtem ko je bilo iz istega vira javljeno, da se nemške čete pod varstvom svojih zaščitnic umikajo ia vsega Donskega kolena, pa Je agencija »Excgangs Telegraphc javlja, da se je odpor nemških čel pri Rostovu povečal in da so bodo boji zato zavlekli. Iz tega se vidi, če vzamemo v poštev nasprotujoča si poročila, prihajajoča iz istega vira, da je vse skupaj jasen znak, da stvari ne teko tako, kakor so si jih Sovjeti zamislili in kakor bi ŽeIdL Obiski članov vladarske rodbine v Napoliju Napoli, U. febr. s. V ponedeljek popoldne je vel. Kraljica in Cesarica nepričakovano dopotovala v Napoli, kjer je po različnih bolnišnicah obiskovala žrtve nasprotnikovih letalskih napadov od pretekle nedelje. Vzvišeno Vladarico so spremljali ravnatelji in zdravniki, ustavila so je pri vsakem ranjencu ter vsem izrekla besede materinske dobrote in tolažbe. Ranjenci so vel. Kraljici in Cesarici priredili manifestacije hvaležnosti in ljudstvo jo je navdušeno pozdravljalo. Napoli, 11. febr. s. Kr- vis. knez Piemontski je ▼ spremstvu zastopnikov oblasti in občinskih tehnikov obiskal poglavitna mestna zavetišča. Povsod je knez Umberto bil predmet vdanostnih manifestacij, ki jih je priredilo prebivalstvo. Japonski uspehi v dosedanjih pomorskih bitkah za Salomonske otoke Tokio, 11. februarja. 9. Japonska vojna mornarica je potopila ali pa težko poškodovala „„ _________ 145 vojnih ali prevoznih ladij in zbila 986 na- Egadskih otokov, tretje pri kraju Blandino, če- 1 sprotnisovih letal v vodah Južnega Tihega trto pa južno od Paceca. 8 morja in sicer v času od 7. avgusta 1942, ko je mmmmmmu prišlo do prve pomorske bitke pri Salomonskem italijanska Afrika ter sedanja in bodeča vprašanja v zvezi z njo otočju, pa do 7. februarja letos, ko ee je bila pomorska bitk« ob otoku Iza;bela. Podrobni uspehi so tile: 6 nasprotnikovih oklepnic potopljenih. 4 druge pa hudo poškodovane, 36 križark zadetih v polno, 6 pa hudo poškodovanih, 22 rušilcev potopljenih, 15 pa hudo poškodovanih, 9 podmornic potopljenih, ena hudo poškodovana, 1 pobiralec min potopljen, nek drug huje poškodovan, 16 prevoznih ladij potopljenih, 6 hudo poškodovanih. Torej v celoti 105 vojnih in prevoznih ladij potopljenih, 40 Rim, 11. febr. s. — Včeraj popoldne je na osrednjem sedežu Narodnega zavoda za fašistično omiko govoril veleposlanik Raffaelo Guariglia v okviru predavanj o »Evropi in vojni« o predmetu: »Afrika, sedanja in bodoča vprašanja«. Predavanje so poslušali tudi nemški in španski veleposlanik, japonski odpravnik poslov, poslaniki Madžarske, Romunije, Švedske in Bolgarije, dalje zastopnik finskega odposlanstva, nar sv. Mangini kot zastopnik tajnika fašistovske stranke, veleposlanik Roe-co, ki je zastopal ministra za ljudsko omiko, zastopniki zunanjega ministrstva in vojaških poveljstev, podpredsednik zbornice Gray, veleposlaniki, pooblaščeni ministri, senatorji, akademiki Italije ter vplivne osebnosti iz političnega in kulturnega življenja italijanske prestolnice. Po pozdravu Duceju, ki ga je izrekel zastopnik strankinega tajnika, je Eksc. Guariglia podrobno razložil razloge, zakai je Evropa vezana na Afriko, ter tudi imperialistične namene Združenih ameriških držav s črno celino. Poudaril je, da je bil pojem Evrope opredeljen šele v času sedanje vojne, saj vendar pred njenim izbruhom le- ta 1989 nobeden od nasprotujočih se taborov dejansko ni šel dalje, ka'kor pa so mu velevale njegove lastne koristi. Ko so videli, da bo vihar, ki je izbruhnil, odnesel vse te koristi, so spoznali, da je treba razširiti pojme vprašanja, ki se je * vstopom Združenih ameriških držav v vojno slednjič prikazalo v vsem svojem celinskem značaju. Prej je samo Duce stvarno pojmoval to stvar, ko je predlagal oni pakt štirih, res evropskih držav, pakt, ki naj bi bil edina možnost za odstranitev vojne, če bi ga drugi sprejeli v dobri veri in z dobro voljo. To vojno razdobje se je začelo v avgustu 1914 ter še vedno traja. Moglo bi so koristno zaključiti samo, če bodo zagotovili obsežne možnosti za delo tistim narodom, ki so si kakor naš delo postavili za življenjski zakon, a ne mislijo delati za druge. Italija mora torej v Afriki, ojačena s pravicami, ki izvirajo iz žrtev v tej vojni, obnoviti marljivo delo, ki ga je začela skoraj takoj po svojem prerodu v božanstveni evrafriški zavesti in ga je nepretrgoma nadaljevala vse do danes s svojimi vojaki-naseljniki in s svojimi na-seljniki-vojaki. ipanija ter njene narodne, socialne in duhovne naloge v sedanji vojni , Sevilla, 11. februarja, s. Tajnik španske fa-,n8isti£ne stranke minister Arrese ee je v eprem-£tvu strankinega podtajnika generala Mora Fi-guera in vseh zastopnikov oblasti ter višjega mestnega uradništva udeležil veličastnega falangi stičnega zborovanja, na katerem je bilo navzoč-j1« vse tukajšnje prebivalstvo. Zborovanje je po-i™ a,‘° v ve'ikem navdušenju. Minister Arrese je w Jp.ri Priliki govor, v katerem je v jasnih * ™"*h razložil, kako vsem narodom preti bolj-• nevarnost. Dejal je, da se zelo motijo : lnj6lijo, da ruska zmaga ne bi prinesla s seboj razpada Evrope. »So danes ljudje,« je dejal minister Arrese, »ki še niso spoznali, da (?r® Pri *em kaosu, ki grozi stari evropski celini, za obrambo evropske izobrazbe in omike.« Govornik j« nMo poudaril, da ima v tem trenutku Španija poslanstvo bistvenega pomena, poslanstvo, ki ga mora izpolniti, zakaj od njega je odvisna vsa njena bodočnost. In to njeno poslanstvo je, pokazati Evropi na skupnega sovražnika tor mora združena iti v križarsko vojno pro- ti njemu, se odpovedati staremu redu, ki je v propadu, da bo našla samo sebe, ol -vila boljše splošno sožitje, ki temelji na združitvi narodnih in socialnih vrednot, nad katerimi kraljujejo duhovne vrednote. Govoril je nato o udeležbi Španije v boju proti boljševizmu in med drugim dejal, da Španija e svojo »sinjo divizijo« ni naredila simboličnega dejanja do prijateljskih narodov in tudi ne namerava plačati krvi, ki eo jo ti narodi prelili na španskih bojiščih, zakaj kri se ne plača. Španija hoče samo pokazati po svojih prostovoljcih odločno voljo, boriti se do zadnjega proti ko munizmu, boriti ge proti njemu do končno zmn de. V nadaljnjem svojem klenem govoru je minister Arrese dejal, da ima danes 9vet na izbiro aamo dva poti: pot reda In pot nereda. Španija »i ja avojo pot že izbrala. To ja tista pot, ki jo Ji je označila španska falanga. Pa tudi ie ji bo prinesla še težke dni, je nihče in nobena stvar no more spremeniti. Svoja izvajanja je minister Arrese končal g tem, da je pozval spance, naj vojnih in prevoznih pa hudo poškodovanih. V celoti da to 145 enot. V istem časti so znašale japonske izgube: potopljene so bile 1 oklep-nica, tri križarke, šest rušilcev, 1 podmornica, 5 prevoznih ladij, poškodovane pa 1 oklepnica, tri letalonosilke 4 križainke, 6 rušilcev, 1 podmornica in 12 nreioznih ledij, ▼ celoti torej 44 enot 256 japonskih letal se je prostovoljno s tovorom bomb vrplo n« nasprotne cilje, 31 pa jih je bilo poškodovanih. Vesti tl. februarja Zakonski načrt o nacionalizaciji nekaterih indu^ stri j pripravlja portugalska zbornica. Zakon bo zadel različne portugalske velike družbe z najvažnejših področij gospodarskega življenja. Količina posevkov na Mndiarskom Je danes vef.ja, kakor je bila lani. Vlada je storila vse, da bi kmetom dobavila potrebne strojo za obdelovanje, je povedal madžarski kmetijski minister. Švicarski uvoz in izvoz naletava zaradi poostritvi* vojne na vedno večje težave, je ugotovila Švicarska trgovska zbornica na svoji zadnji seji. Zaradi tega bodo omejitve vedno večje, toda upajo, da jih bo švicarsko ljudstvo prenašalo z disciplino, kakršno zahteva sedanji čast Ameriško mornariško ministrstvo je izdalo nov seznam izgub v vojni mornarici. Po tem seznamu znašajo izgube od začetka vojne 22 tisoč 892 mož, od tega 6324 mrtvih in 12 tisoč 289 pogrešanih. Voditelj Indijcev Gandhi je začel z 21 dnevnim postom v zaporu. Za ta sklep se je odločil po dolgem dopisovanju z angleškim podkraljem, ki ga je hotel prisiliti do izjave, da se* danjega stanja v Indiji ni kriva angleška uprava, temveč kongresna stranka, ki »e p« krivem bori za svoje zahteve. Zarodi pomanjkanja nsnja in racioniranja čevljev v Združenih državah, je bila prodaja čevljev ustavljena v 200.000 trgovinan. Čevlje bodo ljudje lahko dobili samo na karte, ki bodo pa za vse enaki- Angleži ne bodo mogli zatreti revolucionarnega gibanja za neodvisnost Indije, ker Indijci kljub Gandijevi aretaciji niso klonili in so navdušeni nad japonskimi zmagami, je povedal predsednik zveze za indijsko neodvisnost. V londonskem narkn Finsbury .je bil poškodo* van in razaejan Leninov kip. Vladi je ta dogodek zelo neljub in je notranji minister Morrison dejal v zbornici, da bo uvedena stroga preiskava. Zadušnica ob 4. obiotnlcl smrti papeža Pija XI. Vatikansko mesto, 11. febr. s. V Sikstinski kapeli je včeraj dopoldne v pričo sv. očeta bila slovesna žalna služba božja za pokojnega papeža Pija XI., ko so včeraj praznovali 4, obletnico njegove smrti. Žalne slovesnosti se je udeležil sveti kardinalski zbor, diplomatski zbor pri Sv. stolici, grof Ratti, knez Pacelli z rodbino, veliki mojster malteškega reda, visoki prelati, guverner vatikanske države ter številno zastopstvo rimskega plemstva. Mašo je pel kardinal Verde. Papeški pevci so pod vodstvom mojstra Perossija peli Veliki re- —„ quiem, ki ga jo Perossi zložil ob smrti Leona XIII. ki so bili obtoženi, da so napadli sovražno pre- Po maši je sv. oče opravil obredne molitve pred I vozno letalo. V torek pa le bilo ustreljenih se katafalkom. Sest oseb. Zakon o totalni mobilizaciji vseh ameriških sil za vojno Usmrtitve v Alžiru Tanger, 10. febr. AS: Usmrtitve se v Alžira nadaljujejo V ponedeljek jo bilo v Constantinu ustreljenih osem oseb. med njimi en Francoz, Bnenos Aires, 11. febr. s. Ameriški republikanci so včeraj v zbornici predložili zakon o narodni službi, ki daje predsedniku Rooseveltu neomejeno oblast za izkoriščanje narodne človeške sile, moške in ženske, za kakršno koli delo. ki služi dosegi zmage. Namen tega ukrepa, po katerem bo mogoče mobilizirati milijone Amerikancev za delo v tovarnah in na polju, je, urejevati totalno mobilizacijo ameriških moških in ženskih sil za ojačenje vojnih naporov. »e gledajo ▼ bodočnost a nemirom, ki je lastna slabičem, temveč z nestrpnostjo močnih. Govor tajnika falangi6tične stranko so na-vsočni nagradili z navdušenimi vzkliki generalu Francu, Španiji fn prijateljskim državam. »Zakon o narodni službi« bo zadel vse osebe, ki so že vpisane pri posebnih uradih za vojno službo, razen vojakov. Poleg tega določa vpis vseli žensk med 18. in 50. letom, razen tistih, ki imajo otroke, stare manj kakor 18 let, ali pa so v drugem stanu. Predsednik države bi po tem zakonu dobil tudi pooblastilo, da lahko mobilizira prostovoljce, kadar bi se mu zdelo, da so potrebne nove delovne sile v tej sili oni vojni industriji, v poljedelstvu ali pn drugih delih, ki so bistvenega pomena za uspešno no* dal je van ie vojne. Če bi prostovoljcev ne bilo zadovti, bi Roosevelt lahko zapovedal mobili* zacijskim komisijam, naj preskrbe potrebno delovno silo. Delavci, tako poklicani v službo, bi dobivali plačo po vrsti dela, kateremu bi jih dodelili. Uspelo gostovanje baritonista rimske opere Taddeia v »Traviati« Ljubljana, 11. februarja. Po dveh uspelih koncertnih nastopih v Operi, pri katerih je med ostalimi solisti sodeloval tudi včerajšnji gost, se nam je Črtan kr. rimske opere Taddei snoči predstavil v Verdijevi »Traviati« v vlogi očeta Germonta. Že pri obeh koncertih smo ga spoznaJi kot odličnega interpreta tudi najtežjih glasbenih partitur. Prav radovedni smo torej bili, kako se bo postavili Taddei v partiji očeta Germonta, potem ko smo imeli v dosedanjih predstavah priliko poslušati le nagega prav dobrega baritonista Janka. Ob Taddejevem nastopu smo razen njegovih pevskih in igralskih kvalitet mogli njegovo podajanje Germonta primerjati z Jankovim prednašanjem te vloge. Takoj lahko mirno zapišemo, da je Janko primerjavo nad vso pričakovanje dobro prestal. Taddei se je na prejšnjih dveh koncertnih nastopih pokazal z najlioljše strani. Tudi pri snočnji predstavi se nam je pokazal kot odličen umetnik. Vidi se mu že na prvi pogled, da je na odru doma; na njem se giblje neprisiljeno in svobodno. Razen uglajene in usmerjene odrske igre pa ima Taddei veliko bogastvo v svojem lepem prodornem, tehnično dovršenem in zvočno polnem baritonu. Visoke baritonske partije mu leže boljše kot nizke. Sijajna je njegova glasovna razsežnost in dovršeno pred-našanje, ne le igralsko, ampak tudi pevsko. Postregel nam je tudi z globoko igralsko dognanostjo. Kljub vsem tem pozitivnim Stranem njegovega snočnjega nastopa, pa se je vsiljeval vtis, da je bil gost malo nerazpoložen. Na nekaterih mestih se je to opazilo. Prepričani smo, da bi dal — povsem razpoložen — še več od sebe.^ Prav tako bomo lnhko o njegovih pevskih kvalitetah dobili popolnejšo predstavo, ko nam bo v soboto zapel Hgara v »Seviljskem brivcu«, ki je še zahtevnejša partija kot pa Germont. . ?‘a svoJe snočnje lopo petje in tekočo igro, ki je segla do src, je bil deležen toplega priznanja in odobravanja ter krasnega cvetja. — Prav dobra je bila tudi ostala naslovna dvojica: Violeta Vidalijeva in pa Čudnov Alfred. Vsi ti, pn tudi ostali nastopajoči, so dali od sebe vse najboljše, tako da smo prisostvovali lepo uspeli Iraviati. Orkester je bil tudi to pot na mestu. Akademiku Tonetu Hauptmann v spomin Dne 21. januarja je padel v bitki s partizanskimi tolpami v vasi Bič pri lladohovi vasi akademik Tone Hauptman iz Stične. Na čelu svojih fantov iz vaške straže v Stičnj je odprl veliko bitko s partizani, katerim je vaška straža iz Stične zadala hud poraz. Tone ITaupfman jo študiral na našem vseučilišču. Hotel je postati vzgojitelj slovenske mladine, toda božja Previdnost je hotela drugače. Svoje mlado, upa polno življenje je poloHl na oltar boljše bodočnosti. V Tonetu Hnnptimnnu objokujemo prvo žrtev izmed katoliških akademikov, ki so prijeli za orožje, da pomagajo trpečemu ljudstvu. Tone Hauptman je vedel, da je njegovo mesto pri ljudstvu, pri njegovih domačih fantih. Vedel je. da je prišel čas, ko ic treba z žrtvovanjem samega sebe izpolniti in uresničiti nauke, ki jih je dal našim akademikom njegov in njihov veliki vodnik — profesor Lambert Ehrlich. In v tem ie postal iz skromnega stiškega fanta naš Tone simbol iu vzgled za slovensko mladino. , Dragi Tone! Mi smo osfali sami, ti pa si pri Bogu in prosiš pri njem. prosiš za nas, ki bijemo neizprosen boj proti komunizmu, prosiš z« nas in za našo zmago. Veš, ko sva pred leti vozila po Beli Krajini, ko sva občudovnla lepoto naiše zemlje in pila lepoto vinorodnih goric, veš, kako sva se na vrhu Gorjancev ustavila in se razgledala naokoli. Prevzela te je lepota naše zemlje in dejal si: »Glej, kako lepa je naša zemlja!«; še veš, kako sva polna upanja in vere v to zemljo bila hvaležna Stvarniku za vse. Ali si takrat slutil, da boš m isto zemljo in za vero, ki « 'jo nosil v srOU kot najdražjo svetinjo, mor ni tudi sam preliti kri? Ne! Prelepe so bile najine sanje, presmelo in prezanesljivo sva gledala v bodočnost. Zdaj te ni več in nič več ne bova potovala skupaj in nikdar več te ne bom slišni zaukati na ves glas, kot si takrat pred zidanico na Sinjem vrhu. Z odlono in ja6no besedo 6i pomagal povsod ružiti zločinske nakane osvobodilne fronte. Ko pa je moral slovenski narod v svojo lastno obrambo prijeti za orožje, se ti, Tone moj, nisi Novo mesto Naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba« in »Slovenčeve knjižnice« iz okolice Novega mesta vljudno opozarjamo, da lahko poravnajo naročnino za naše liste v novomeški podružnici »Slovenca«. Istotam se sprejemajo za zgoraj imenovane časopise novi naročniki. Knjige »Slovenčeve knjižnice« dobite po nizki ceni z lepo vsebino v vaše razvedrilo. »SLOVENČEVA KNJIŽNICA« se naroča, plačuje ali tudi kopi posamezne knjige na Vrhniki na Podlipski cesti 9. iamoMani H-apo.ico.vi obotavljal. Iz velikega kroga številnih akademikov, ki so sledili klicu srca in vesti, klicu dolžnosti, si ti prvi padel na bojnem polju. In kakor 6e je ljudstvo odločilo proti komunizmu, tako bo to ljudstvo obračunalo z njim, trdno odločeno, hoditi pot, na katero si stopil ti. _ Čisto na tiho si mi v jeseni zaupal, da poj-deš v domačo vas v vrste onih borcev, ki so spoznali^ da jim ie prva dolžnost braniti nedolžna življenja, braniti te revnt dolenjske vasi, braniti jih pred krvosesi rdečega terorja, ki so prodali svojo vero in rod ter se * pobijanjem začeli znašati nad vsem, kar je poštenega. Bog je zahteval tako, da si padel ti! — _ Naša zemlja je pila tvojo plemenito kiri in njeno seme je že začelo poganjati. V legijah tvojih soborcev je vera in volja do zmage še mnogo večja. Nič več nn6 ne more omajati. Naša železna pest in jeklena volja sta še trdnejši po tvoji žrtvi. Vemo, kje si! Ob svojem učitelju v nebesih in v zboru tistih tisočev slovenskih mučencev, ki so jim partizani v krutem mučenju in klanju prelili čisto in nedolžno kri, prosiš za nas, ki se borimo kot ti. Ej, Tone! Nič več ne boš prišel nad Krko po klancu navzgor k naši hiši. Ne bova več sedela pod tepko in gledala ob Krki vse dalje. Veš, Tone, ko smo bili še majhni, smo govorili o Turkih in nas je bilo strah. Zdaj govore otroci o partizanih, o krvavih ljudeh govore in se jih bojijo. Vedo, da Turki niso tako pobijali narod. In ti otroci bodo, ko bo spet prišla pomlad, natrgali nageljnov in vrtnic in jih ponesli na tvoj grob. In vedno se bodo spominjali tebe, ki si se boril s pesjani, in bodo še vnukom pripovedovali. Tako boš večno živel med .nami v najlepši luči. Njegovim vernim slovenskim stariSem pa bodi v uteho zavest, da so 6 lo venskemu! narodu storili najvtfčjo uslugo in doprinesli največjo žrtev, skromna kmečka hiša v Stični pa je dosegla najvišje odlikovanje: hvaležnost naroda. Tvoj sošol c. Nova uprava Združenih mestnih podjetij Župan, general Leon Rupnik, je imenoval nov upravni odbor Združenih mestnih podjetij, kamor po novem spadajo mestna elektrarna, plinarna, vodovod in Maloželezniška družba. V odbor so imenovani podžupan dr. Salvator Tranchida, univ. prof. dr. i;ig. Milan Vidmar, univ. prof. dr. Maks Samec, univ. prof. dr. ii Alojzij Kral in univ. prof. inž. feliks Lobe. Nova Združena mestna podjetia se razlikujejo od prejšnjih, ki jih je predstavljal dosedanji upravn; odbor, tako, da jim ne pripa- dajo več mestna klavnica, pogrebni zavod in mestna pristava, ker nimajo industrijskega značaja ter zato znova spadajo v normalno dejavnost mestne občine. Priključena pa je bila Ma-loželezniška družba po predhodni spremembi statuta, ker je mestna občina sedaj lastnik vseh delnic Maložele/niške družbe. Novi, na 5 članov skrčeni, upravni odbor poleg podžupana sestoji iz najodličnejših strokovnjakov uašega vseučilišča, torej iz moči, ki so resnično kompetentne v posameznih panogah tako v upravnem kot v tehničnem pogledu. Zato se bo režija leh podjetij gotovo zboljšala v splošnem interesu prebivalstva in mestne občine, ki mora iz podjetij črpati prinose za svoj proračun. Namesto da ni bil imenovan generalni ravnatelj, ki — ne glede na druge okolnosti — ne bi razpolagal s potrebnim vpogledom v posamezne stroke, je vodstvo poverjeno po činu najvišjemu med sedanjimi direktorji, a nje^mu bodo pri rednih in izrednih sejah za pomoč v«i drugi direktorji. Na ta način je v*em direktorjem dana možnost, da prevzamejo polno odgovornost za delovanje podjetij. Naloge novega upravnega odbora so dokaj težke, ker gre za rešitev problemov povečanja storitve in razvoja podjetij, vendar bo pa v pogledu na novo organizacijo, osnovano na načelu kompetentnosti in odgovornosti prav go-' tovo mogoče zaznamovati napredek, ki si ga mestna občina iu prebivalstvo obetata od nove uprave. Prvenstveni juniorski turnir Po daljšem presledku prireja S. K. Mladika turnir v namiznem tenisu in tokrat samo za juni-orje, zavedajoč se, da je moč in napredek vsakega športa v pretežni večini odvisen od števila in kvalitete naraščaja. Za to tekmovanje vlada že 6edaj veliko zanimanje, ker 6e je ta panoga športa za-ijem času smotrno gojiti v Ljubljani. Na sporedu bodo tekmovanja moštev, dvojic in po- sameznikov. Vse ljubitelje bele žogice vabimo, da posetijo to zanimivo tekmovanje, s katerega, upamo, ne bodo šli razočarani. Navdušenega športnika Slavka Pretnarja ni več 1z Metlike je prišla nepričakovano vest. da se je za vedno poslovil od sveta znani iu navdušeni športnik, član Ilirije, odvetnik Slavko Pretnar. O njem, o njegovem zdravem športnem značaju, o njegovih uspehih in o tem. kako jo oral iedino na slovenskem športnem polju, bi lahko napisali cele strani. Kdo od starejših športnikov ga ni poznal, ko je v purgerskem moštvu stal kot steber v obrambi, kdo ga ni poznal iz vsakovrstnih lahkoatletskih nastopov. Prav gotovo pa je bil Pretnar športnik, ki jo slovenskemu športu storil velike, neprecenljive usluge. In kako lepe sadove je obrodilo njegovo nesebično, idealno šj>ortno udejstvovanje v Iliriji. Za vse, kar je dal sam slovenskemu športu, je bil poplačan. Zrnje je dalo sad. Pa ne samo kot aktivni športnik, pač pa tudi kot nobornik mnogih zdravili zamisli, se je pokojni Pretnar uveljavil s polno besedo. Pri vsem tem pa ga je vodila le ena sama misel, kako dati našemu športu zdrave temelje, ki so za novo zgradbo tako neobhodno potrebni. v In zdaj priljubljenega Slavka Pretnarja ni več. Ostalo pa je l>ogato naloženo vse tisto kar je dobrega stoTil za slovenski šport. Naj bo lahka domača zemljica našemu odličnemu športniku! § štajerskega V Mariboru je praznoval 75 letnico bivši ravnatelj mariborskega Kreditnega zavoda Jo6el Peyer. Zavod se danes imenuje Ljudska bank?. V Limbušu je napadel hud merjasec 221efno gospodinjsko pomočnico Ano Slekovčevo in ji zadal s čekani nevarne rane. V Št. Jurju pri Celju je začel zobozdravstveno prakso denti6t Franc Setina. V Rimskih toplicah je praznoval 70 letnico lastnik termalnega kopališča Karel Uhlcih. V Rimskih toplicah seveda v vojnem času ne sprejemajo civilnih pacientov na zdravljenje, marveč služijo vse naprave vojnemu namenu. Ranjenci v Rimskih toplicah so pravkar dobili od Heimalbun-da na razpolago posebno sobo. kjer lahko opravljajo različna dela s pomočjo raznega rokodelskega orodja. Življenje je rešil. Gasilec Franc Jelen iz Lo-kavcev pri Gornji Radgoni je 6. novembra 1941 rešil neko mladenko iz povodnji. Zdaj mu je šef civilne uprave sporočil zahvalo v imenu Adolfa Hitlerja in mu poslal 50 mark. Mašna tovarna obstoja že 70 let Ljubljana. 11. februarja. Kratko je bilo že omenjeno, da bo letos tobačna tovarna 6lavila 70-Ietmco svojega obstoja. Tobačna tovarna je bila najprej okoli leta 1870 nameščena v stari cukrami. Takarat so v tovarni izdelovali le cigare na roko Bilo je do 1000 delavk zaposlenih. Prve dni januarja je v tovarni izbruhnil drugi veliki požar. Nastala je silna panika. Delavke 60 prestrašene bežale iz delavnic po hodnikih na prosto. V gneči so neko delavko do 6mrti pohodile, več delavk pa je bilo poškodovanih. 2e leta 1871 so začeli zidati novo poslopje za tovarno ob 7 ržaški cesti. Sezidali &o vse dosedanje objekte z glavnim poslopjem ravnateljstva. Svet za tovarno je odstopila takratnemu državnemu erarju mestna občina ljubljanska. Celotna površina znaša 97.500 kv. metrov, zazidani prostor pa 22.225 kv. metrov. Le compresse di Aspirina hasno ud effetto sicuro Aspirinov« tablete so uspešno sredstvo proti prehladu, influenci, revmatizmu L t. d. Aspiri-nove tablete zaslužijo Vaše propolno contro il raffreddore, finfluenza, i reumatismi, ecc. Le compresse di Aspirina meritano tutta la Vostra fiducia. zaupanje. , mš MM • J.„ ASPIRIN/.;.: Am«. Pni Milano , 3101« • 1940 ■ XIX Zanimivo je, da imajo objekti posebne močne železne 6tebre. k; nosijo nadstropja. Te železne stebre so vozili iz okoiice Metlike, kjer je bila takrat posebna livarna, z volovsko vprego v Ljubljano. Avgsuta meseca leta 1S73 pa je začela tovarna 6 polno paro obratovati. Do februarja leta 1874 so delali 6amo cigare na roko, katero delo je ostalo še do danes v veljavi in cigare izdelujejo delavke v posebnem oddelku, kjer jim je dodeljena i. da vijejc ‘ ' ~ ' naloga, da vijejo nekatere kube. druge portorike, kratke in viržinke. Za zadnje je napravljena tudi še posebna velika peč, v kateri se pravilno 6uše. Februarja 1. 1874 je bil montiran parni stroj,;_6 katerim je bila dana možnost za izdelovanje''cigaret. Postavljen je bil tudi stroj za rezanje tobaka. V letu 1875 je tovarna začela pri luženju tobaka pripravljati tudi tobačni ekstrakt, ki ga mnogi vrtnarji in poljedelci rabijo za pokončavanje raznega mrčesa. Cigarete so 6koraj do 1. 1S93 izdelovali tudi na roko, to leto pa so bile uvedene posebne »hilzne«, ki so precej olajšale izdelavo cigaret in tudi povečale dnevno produkcijo. Od leta do leta 6e je tovarna tehnično izpo]>olnjevala ter je jx> prvi svetovni vojni dobila tudi najmodernejše 6troje, ki mašinelno in avtomatično izdelujejo tisoče in tisoče raznovrstnih cigaret, ko 6troj 6ani zvija, polni reže in šteje cigarete, ter je pr i6troju zajx»slenih le po nekaj oseb. Da bi tovarna le delno zmogla sedanjo produkcijo brez teh strojev zgolj z roč-tvri ui a '»"o-lin nainiani 10.000 delavk. Med svetovno vojno je bi! v tovarno napeljan tudi industrijski tir, ki olajšuje prevoz in pošiljke tobaka, premoga in drugih tovarniških potrebščin Pred prvo svetovno vojno je bilo zajio-6lenih do 650 delavcev in delavk. Kapaciteta tovarne je taka, da lahko predela do 90.000 kg tobaka v različne izdelke, v cigare in cigarete. Naposled kratek popravek včerajšnjega poročila o milijonih, ki jih je Ljubljana izdala za »sladko travco«. Ljubljana z okolico je lani pokadila 8,217.000 raznih cigar, treba je všteti tudi viržinke, ki jih je bilo Tani po glavni zalogi prodanih nad 679 000. Tobaka za noslanje so v Ljubljani in okolici porabili le 927 kg. Kmalu potem se je Napoleona zdelo, da ima razlog spoprijeti se s papežem zaradi nečesa, v čemer je bila vsa pravica nepristransko na papeževi stranL Bilo je takole: Najmlajši Napoleonov brat Girolamo se je decembra 1803 v Ameriki poročil z neko silno bogato protestantko. Dokler je bil Napoleon prvi konznl, se ni posebno menil za to poroko, ko pa je postal cesar, ni več maral trpeti v svoji družini ženskega meščanskega rodu. Ko je torej zvedel, da se namerava Girolamo vrniti v Evropo, je zaukazal, naj njegovo ženo, kakor hitro bi prišla v kako evropsko pristanišče, pošljejo nazaj v Ameriko. Nič ni maral vedeti o njej in je ni maral niti videti. Toda Girolamo je pristal v drugem pristanišču, kakor je pričakoval Napoleon, in tako je prekrižal cesarjeve načrte, da bi njegova svakinja ne stopila na evropska tla. Napoleon se je ujezil in, čeprav je bila Girolamova žena že mati, vendar razglasil, da je pred svetno gosposko zakon njegovega brata nepostaven in ničev. Ker pa je hotel, da bi ga preklicala tudi Cerkev,1 je poslal papežu prošnjo, o kateri je bil, ne da bi kai prida skrbel za resnico, prepričan, da bo papeža za svoj namen veliko laže pridobil, če mu bo vse skupaj takole utemeljili Razveljavljenje zakona naj bi bilo v svarilen zgled tistim udom vladarskih hiš, ki se nameravajo poročiti s protestanti, preprečilo pa naj bi tudi, da ne bi bilo y preveliki cesarjevi bližini protestantk. I Naj fe papež še tako preiskoval ta primer, vendar ni mogel najti! razloga za neveljavnost zakona, zato pa tudi ni mogel cesarju povoljno odgovoriti, kajti niti papež nima pravice, moči ali razloga, da bi razvezal zakon, ki je bil veljavno sklenjen in pojmovan. Papež je v svojem odgovoru rekel med drugim, da bi si- če bi si prilastil tako pravico, pred Bogom in pred Cerkvijo nakopal krivdo najhujše kršitve dolžnosti svole svete službe. Ko jje Napoleon videl, da Je papež zavrnil njegovo prolnjo, m Je na svo moč razjezil in začel dajati tako žaljive izjave, da so neskonč-1 no užalile papeža, ko so v Rimu zvedeli zanje. Toda cesar glede i zakona ni odnehal. V nekem pismu, ki ga je pisal dne 7 januarja 18061 papežu iz Mfinchena na Bavarskem, se je znova pritoževal, ker mu je bil zavrnil prošnjo glede stvari, ki so bile Izrednega pomena tudi za vero, kakor na primer ko je šlo za to, da bi onemogočili protestantizmu, da ne bi v Franciji dvignil glave (to se pravi v primeru Girolamovcga zakone). In v nekem pismu z dne 13. februarja je spet pogrel to zadevo, a precčj osorne je, češ da bodo pred Bogom odgovarjali tisti, ki so s tako vnemo zagovarjali protestantske zakone in mu hoteli izsiliti dovoljenje, da bi se njegova družina zenačila s protestantskimi knezi. % , Medtem se je v razmerje med papežem in cesarjem vrinila nova neprijetnost: Napoleon je ukazal svoji vojski, naj zasede ,akmsko mesto in trdnjavo, ki sta spadali pod papeško državo. Na ugovore Pija VII. z dne 15. novembra 1805 pa je odgovoril, da sc ima za zavetnika Svete stolice in da je ravno zaradi tega zasedel Jakin. Zares veličasten razlog: »zavetnik«, ki se s pravno razlago spremeni v »posestnika«! In Napoleon je še nadalie igral »zavetnika.« Za Ja-kinom je velel zasesti Pesaro, Scnigaglio/Fano in druge kraje cerkvene države, kakor tudi civitavecchijsko trdnjavo. Napoleon s temi zasedbami ni kršil samo dane besede in nepristranosti papeške države, ampak je umazal tudi papeža pred drugimi vladarji, ki so bili prepričani, kakor so si trmasto šepetali po vseh političnih krožkih, da Napoleon ne bi mogel vsega tega zasesti brez papeževe vednosti in njegovega dovoljenja, da se je torej papež na tak način ° samoobrambi proti zlu, ki so ga prizadejali njegovi lastni izgubljeni sinovi, je prijelo za orožje. Prva žrtev — osmošolec Nečimer Ljudstvo je v začetku prenašalo vse trpljenje vdano, zaupajoč, da bo vendar prišla rešitev. Ni se hotelo priključiti revolucionarnim komunističnim načrtom, zato so ga komunisti hoteli z nasiljem spraviti na svojo stran. Tudi to ni zaleglo. To, kar so komunisti pripravljali za poznejši čas, so začeli izvajati prej. Kot prva žrtev je v svetokriški fari padel osmošolec Franc Nečimer. Dne 13. julija je prišel domov. Fantu so zabičali, naj ne gre domov, France pa je na poti zvedel, da je slučajno ubit l njegov brat Lojze, Dolžili 60 ga, da je kurir in ga I mučili, da bi kaj zvedeli oa njega. Vzroka za umor niso imeli; bili so v zadregi kot_ Pilat za Kristusovo svobodo. Izročili so ga straži, naj ga ona »likvidira«. Straža ga je peljala mimo pleterskega samostana, od tod pa k podružnici Sv. Mohorja, kjer so ga 21. julija zjutraj ustrelili v gozdu pri vasi Avguštine. Tokrat so ustrelili z njim tudi tri ženske iz Rake: mater Terezijo Lisec s hčerama Marijo in Nežico. Vse skupaj so pokopali v isti grob tako plitko, da so jim morali sosedje nasuti prsti in dračja na grob. Ljudstvo se je zgražalo nad umorom poštenega fanta, zato so partizani razglasili, da France piše v glavni pisarni. Terenska odbora pri Sv. Križu in Orehovcu sta izjavila o Francetu, da ni kriv. Valentin Hribar je bil celo pri glavnem poveljstvu dosegel, naj se ga izpusti. Bilo pa je že prepozno, ker so Franceta že ustrelili. Venceslav Perko — glavni krivec Vodja komunizma pri Sv. Križu je bil Venceslav Perko s Koroške Bele, ki se je poročil s tamkajšnjo učiteljico domačinko in se naselil v tej občini. Bil jo žo 12 let organiziran komunist. Z njim na čelu so začeli partizani z »gospostvom« v fari. Pri kmetih so pobirali živež zelo pogosto in ta »bira« je bila redno vsaj dvakrat na teden. Določili so tudi davek, prirejali sestanke po vaseh in celo ljudi na podružnicah so radi po maši zadrževali in jim govorili. Vse delo je prenehalo, prav tako tudi dobava živil in vsa razna regulacijska dela in z njimi tudi zaslužek. Partizanom se je pridružilo le malo fantov. Bili so le taki, ki so jih z grožnjo smrti primorali. Prišel je dan ofenzive. Takrat so se »junaki« umaknili in zbežali. »Pomagajte si, kakor veste in znate, mi moramo rešiti sebe!« tako so dejali, ko so se umikali. Prebivalstvo se je oddahnilo, ker je bilo rešeno more in strahovanja. Skupina partizanov je 29. septembra zažgala kostanjeviški grad in spravila ob streho 32 družin. Pri Sv. Križu so partizani zažgali 9. oktobra še šolo. Zgorela so vsa učila in vse knjige. Tokrat so hoteli za-' žgati tudi cerkev Matere Božje dobrega sveta na Slinovicah, kar pa so ljudje preprečili in požar pogasili. Da so partizani res uničevalci narodnega premoženja, dokazujejo številni požgani domovi na deželi. 29. novembra so partizani požgali še Kodričevo trgovsko hišo in Prosvetni dom. Zgorela je tudi prodajalna Ljubljanskega konzumnega društva. številne žrtve Grobovi tulijo! Te vrstice, že večkrat pisane in poudarjene, so za našo faro še bolj pretresljive. Kdo bo pozabil 10. december 1942, ko smo v ono jamo na pokopališču pokopali 24 žrtev. Osem »o jih pokopali na farnem pokopališču že prej. Po-jeg drugih žrtev, ki so padle slučajno, pa vpijejo 'še številne žrtve, 20 60 jih našteli; Banič Franc, Šutnja, rojen 1900, Jurkovič Janez, Šutnja, rojen 1906, Vegel Marija- Premagovci, rojena 1900, Vegel Frančiška, Premagovci, roj. 1912, Vegel Antonija, Premagovci, roj. 1926. Ubili so jih na Opatovi gori. Nečimer Franc, dijak iz Broda, roj. 1922, Božič Terezija, Stari trg, roj. 1877, Jurečič Alojzij, Črneča vas, roj. 1905, Papež Matija, Črneča vas, roj. 1911, Čučnik Alojzij, Pristava, roj. 1916. Jurečič, Papež in Čučnik so bili partizani. — Umorili so jih zaradi nepokorščine. Čučnik je rad sam streljal »obsojence«, nazadnje pa je taka »sodba« zadela tudi njega. Prah Ivan, Brezovica, roj. 1909, Unetič Janez, Vinji vrh, roj. 1922. — Ubili so ju pod Mohorjem.) Avbelj Otmar, Črneča vas, mesar iz Ljubljane; ubili so ga partizani v Opatovi gori zaradi nasilnosti. Bil je navdušen partizan. Ilavšen Franc, Oštrc, roj. 1922. Partizan, ki so ga partizani »likvidirali« sami. Kuhar Anton, Šutna 21, roj. 1914; ubili so ga partizani pri Smolenji vasi. Poleg teh domačinov so partizani ubili še Lisec Terezijo, roj. 1888, potem njeno hčerko Lisec Marijo, roj. 1921 in Lisec Nežo, roj. 1923. Izpred šole pri Sv. Križu so partizani odpeljali 12 letnega Brajdiča Jurka. Ustrelil ga je že padli partizan Božo Unetič iz Sajevic. Ubili so ga, češ da jih izdaja. Na cerkvenem pokopališču na Oštrcu Ljubljana Koledar Četrtek, II. februarja: Lurška Marija; Adolf, škof; Dcziderij, škof in mučenec. Obvestila LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Bleivveisova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. »Lažnivec« je naslov veseloigre, ki jo bo uprizoril Rokodelski oder v nedeljo, 14. t. m. ob 5 popoldne. Zabavna komedija zavozla in razvozla vozel prije*ne, smeha polne vsebine. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred • predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno. Pozivamo vse rejce ko*, ovae. prašičev, kuncev, perutnino itd., ki do sedaj niso prejemali krmil za živali pri Malem gospodarju, Gallusovo nabrežje 33, da se prijavijo ob določenih dneh v zgoraj omenjeni pisarni zaradi popisa živali in prejemanja krmil. Biserna sprejema prijave samo dopoldne, in sicer: 15. febr črke A—G. 16. febr. črke H—L. 17. febr. črke M—R, 18. febr. črke S—2. 19 februarja zamudniki. Pianistka Emilija Dcrnovškova, ki bo koncertirala jutri zvečer ob po! 7 v mali filharmonični dvorani, je rodom iz češkega iz znane muzikalne družine, ki ima že dolgo vrsto let lastno glasbeno šolo v Dvur Kralove. V Ljubljani deluje kot profesorica klavirja na šoli Glasbene Matice. Znana je kot odlična pianistka, in ko je prvič nastopila na javnem koncertu v Ljubljani, decembra 1941, so ji dali kritiki in občinstvo polno priznanje za njeno umetniško igro. Za jutrišnji svoj drugi nastop, v vrsti naših koncertov, si je izbrala lep, velik klavirski spored, ki prinaša dela: Martucci-ja, Suka, De Falle, Chopina in Liszta. Na koncert opozarjamo. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. Zadnja predstava zabavne burke s petjem »Svojeglavcek« bo v nedeljo, 14. februarja ob 5 popoldne. Igra je bila pri prvih dveh predstavah popolnoma razprodana in je tudi za to zadnjo predstavo izredno zanimanje, zato priporočamo, da si preskrbite vstopnice pravočasno. — Vabimo vse, ki jim je do prijetnega predpustnega razvedrila, da pridejo v nedeljo v frančiškansko dvorano in se bodo do solz nasmejali izredni besedni in situacijski komiki. Vstopnice že dobite v trgovini Sfiligoj. Frančiškanska ul. 1., na dan predstave pa pri blagajni od 10—12 ter dve uri pred predstavo. VIII. simfonični koncert, ki je bil napovedan za ponedeljek, dne 15. t. m., se bo vršil v ponedeljek, dne 22. t. m., to pa zato. ker je del simfoničnega orkestra tekoči teden močno zaposlen v Operi. Vstopnice za 22. t. m. bodo v predprodaji od srede, 17. t. m. dalje v knjigarni Glasbene Matice. r. ftihljnnsfen gledališče Drama: Četrtek, It. febT. ob 17.50: »Mirnodobna«. Premiera. Red premierski. Petek, 12. febr.: zaprto. Opera; Četrtek, 11. febr. ob 17: »Sestra Angelika«. 7. simfonijo. Red četrtek. Petek, 12. febr. ob 17: »Zemlja smehljaja«. Red A. Sobota, 13. febr. ob 17: »Seviljski brivec«. Izven. Gostovanje člana rimske Kraljeve Opere, baritonista Giuseppa Taddeia. Cene od 40 lir navzdol. ROKODELSKI ODER. Nedelja, 14. febr. ob 5 popoldne: »Lažnivec«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno. so partizani sami pokopali 4 svoje ljudi, katerih imena niso znana. Zadela jih je kazen Zločin so sam kaznuje. Zločinstvo preganja-partizane in poraz za porazom se vrsti. Tako je tudi s partizani iz svetokriške fare. Iz občine Sv. Križ je padlo do sedaj 18 partizanov. Hude dni je doživela svetokriška fara. Da bi ne bilo nikoli več takihI Nesreče so krivi komunisti, zato bomo vztrajali v borbi, dokler ne iztrebimo z naše zemlje teh revolucionarnih glasnikov, ki so pripravili našemu ljudstvu le nesrečo, žalost in gorje. širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Edgar \Vallace: 16 v Žabar s Minister je ves zamišljen korakal po sobi. »Govoril bom z ministrskim predsednikom,« je rekel, »ter vas predlagal za to nalogo.« Zgodaj zjutraj je bil Dik Gordon pozvan v palačo ministrskega predsednika in bilo mu je javljeno, da je ustanovljen po6eben oddelek, ki se bo ba-vil izključno z zadevami, ki grozijo javni varnosti in miru. »Vi poznate svoj delokrog, kapitan pordon. Morda me bodo skušali grajati, ker sem vam izročil vodstvo tega Lk takoj. Minister ga je poglc-s sila nejevernim pogledom. »ta pa nima posebno visokega ei-na-<. . t?nji.besedami ga je skušal odvrniti od njegovega oklepa. ? Ie mož, ki ima trideset službe- j v! Zx- se.boi- Pustite mi ga in mu podelite cin inšpektorja.« Ministrski predsednik se je nasmehnil in dejal: »Kakor želite.« Ko je narednik šg istega popoldne pregledoval listo o napredovanjih, je opazil, da je tudi on napredoval v višji čin. Nekaj trenutkov je bil kakor zbegan, nato pa mu je na licih zaigralo veselje. »Ne vera, kaj bi stavni, da sem edini inšpektor v vsej Angliji, ki ne ve, ke-daj je prišel v Anglijo Viljem Osvojite] j,« je rekel. In njegov ponos ni.bil brez podlage. 8. Ray Bennett. Ali ni bila naravnost blaznost, sedeti dan za dnem v uradu ter črtati dneve v velikem uradnem koledarjm, dneve, ki so se mu zdeli nekaka zapreka do nedelje? Ali ni bila blaznost, sanjariti o nedeljskem obisku, medtem ko je roka počivala na aktih? Sanjariti o tem ljubkem glasu, o dekličinem obrazu? Dik je že občudoval lepše, ponos-nejše, bogatejše deklice. Kar ga je pa vodilo do nje. kadar se je spomnil nje-! nih potez, je bilo nekaj novega, tujega. Še nikoli ni nobenega dneva tako željno pričakoval. Ko je v nedeljo s 6mehljajem vstopil skozi vrtna vratca v Elinem domu, jo videl okroglo postavo filozofskega Johnsona, ki je ležal iztegnjen na vrtnem stolu. Maitlandov tajnik se je z izrazom največje prijaznosti in veselja nad svidenjem dvignil, da bi mu podai roko. j Diku je mož zelo ugajal. Bil je predstavnik tiste vrste ljudi, katerih največje odlikovanje je njihova lojalnost im izredna marljivost pri naloženi jim nalogi. »Rav mi je že povedal, da boste tudi vi prišli, gospod kapetan. On je z gospodično Elo na vrbu in v kolikor morem od tukaj videti, se mi zdi, da mu ravno bere levite.« »Kaj ne prihaja več v urad?« je vprašal Dik, medtem ko si je slačil plašč. »Bojim se, da ga ne bo več k nam.« Johnsonovo lice se je razžalostilo. »Jaz sam sem mu moral odpovedati. Stari je namreč zvedel, da ga večkrat ni bilo v urad m ne vem po katerih zahrbtnih in tajnih poteh je tudi zvedel, da živi Ray nesolidno življenje. Poklical ie celo knjigovodskega strokovnjaka, ki je pregledal knjige, a našel, hvala Bogu, vse v redu. Ker sem ga zagovarjal, je še skoraj mene odpusti1!.< »Ali veste morda, kje stanuje stari Maitland?« je vprašal Dik počasi, »in kako živi? Ali ima hišo v mestu ali izven mesta?« Johnson se je nasmehnil. »Da, seveda,« je rekel sarkastično. »Šele pred letom dni sem odkril, kje 6C nahaja, in do danes tega nisem povedal živi duši. gtari stanuje .v predmestju, ki bi ga skoraj lahko imenoval beraški okraj. Stanuje v zelo bornem stanovanju, rekel bi, tako slabem ko kak brezposelni. Pod palcem pa ima cele milijone. Živi skupaj s 6vojo sestro. Ona skrbi za gospodinjstvo in s tem prav gotovo nima mnogo dela. Nikoli tudi nisem videl, da bi Maitland izdal za njo tudi le eno samo prebito paro. Nosi iz dneva I v dan isto obleko, isto nosi že od tedaj, ko 6em vstopil k njemu v službo. Opoldne spije kozarec mleka, poje malo žemljico in tu pa tam celo skuša, da jaz poravnam račun za to njegovo borno kosilce.« »Povejte mi, Johnson, zakaj nosi stari v uradu rokavice?« »Tega pa res ne vem. Prej sem rrris-lil, da zaradi tega, ker hoče skriti brazgotino na dlani. Njegove roke so do ra-mona tetovirane z zmaji, mački, kronami in delfini.« »Morda tudi z žabami?« je vprašal Dik mirno in zdelo 6e mu je, da se je bil Johnson pri tem vprašanju zdrznil. »Ne, ne. Zabe nisem videl nobene. Snop kač ima vtetoviran na dlani. Da, to sem videl. Moj Bog, stari Maitland pa menda ne bo član Žabarjev?« Dik pa se je 6mejal, ko je videl strah, ki je govoril iz teh zadnjih besed. »To bi tudi jaz rad vedel,« je dejal. »Jaz ga pa smatram za dovolj nesramnega in zmožnega, da je tudi on član bratovščine Žabarjev,« je rekel Johnson. V tem trenutku sta prišla do njiju Ray in njegova sestra. Rcy je gledal čemerno predse in Gordonova prisotnost mu ni bila preveč po godu. Elina lica eo bila rdeča in oči skoraj objokane. »Zdravo, Gordon,« je pozdravil ka- Eetana brez posebnega uvoda. »Vi ste ili torej oni, ki je napolnil moji sestri ušesa o moji novi delavnosti. In vi da ste zapovedali Elku, da je poizvedoval poizvedovanjih d« »Ne smeš tako za mano. Vse mi je znano, saj sem pri ravno Elba ...« >_ govoriti z gospodom kapetanom,« ga je prekinila njegova sestra. »Prav neugodnega mi ni povedal o tebi. Kar vera, 6can videla na lastne oči. In razen tega pozabljaš, da je gospod Gordon papanov gost.« »Vsakdo si dela zaradi mene toliko nepotrebnih skrbi, celo stari Johnson,« je zamrmral Ray in potrepljal filozofa po ramenu. »Človek ima pač zaradi vas skrbi, dragi Ray,< je odgovoril Filo-Johnson. Napetost je popustila šele tedaj, ko se.je stan Bennett s kamero na hrbtu približal druščini ter pozdravil svoje goste. »Ah, dragi gospod Johnson, moiram se vam opravičiti, ker sem vaš obisk tolikokrat prestavljal. Vendar se veselim in sem srečen, da vas smem pozdraviti v naši sredini. Kako ste zaoovoljni v vašem uradu z Ravem?« Johnson je proseče pogledal Gordo-na in dejal. »Ah tako, precej, gospod Bennett.« Skoraj jecljal je pri tem, I kar je povedal. Lakota in beda v sovjetskem »raju« Po podatkih, ki jih navajajo celo ameriški časopisi Po poročilu italijansko poročevalsko družbo Gorrispondenza« prinaša severnoameriška revija »Time« v svoji številki od 7. decembra zelo [>'”čen popis bede, ki vlada med ljudstvom v Si , jetski Rusiji. V tem članku je zapisano med dri im tudi tole: Letošnjo zimo morajo milijoni Rusov ne samo živeti v bedi, temveč tudi umirati zato, da se Rusija lahko še daljo vojskuje. Tisti, ki so lansko zimo še imeli kolikor toliko tople čevlje, nosijo zdaj sandalo. Oskrba z življenjskimi potrebščinami je nekaj strašnega. Približno 90 odstotkov živil je racioniranih. Toda največkrat ni mogočo kupiti ničesar, uiti na nakaznice ne. .Jajca so v prosti prodaji tako draga kakor kakšni dragulji. Eno samo jajce stane tri in pol dolarja. Za 8'kodelico kave je treba odšteti pet in pol dolarja ,za pest krompirja pa moraš plačati deset dolarjev. Trgovine so skoraj prazne. Ljudje nosijo staro, ponošeno obleko. Od sto ljudi si lansko leto niti en ni mogel kupiti nove obleke. Zato letošnjo zimo skoraj vsak Rus nosi perilo iz časopisnega papirja, ponoči pa se zaradi pomanjkanja volnenih odej pokriva s starimi časopisi. še obupnejši kakor pred vojno pa je položaj glede stanovanj. Zelo slaba je oskrba s kurivom, zakaj premog in petrolej so zasegli za vojsko. Tudi zdravstvene razmere so grozne. Skoraj vse zdravnike so poklicali pod orožje, zdravil pa sploh ni več... Ameriški tednik »News Week« piše, da so razmere, v katerih danes živi rusko prebivalstvo, »na splošno bedne«. Ameriški veleposlanik v Rusiji, admiral Stanloy, je v nekem članku, ki je izšel v »Army apd Navy Journak, zapisal, »da so trgovine v Sovjetski Rusiji dejansko prazne.< Argentinski list »Critica«, glasilo desničarskih radikalov, je konec decembra objavil članek, v katerem severoameriški dopisnik Chaplin, ki se je bil pred nedavnim vrnil iz Moskve, piše o cenah živil v Sovjetski Rusiji. »Za Amerikanca,« tako se jo izrazil Chaplin, »so takšne cono pravcata mora. Maksimalna cena za kg kruha je določena na en rubelj, v prosti prodaji moraš plačati zanj kar 70 rubljev in še več. Liter mlelia stane 50 do 60 rubljev, eno jajce pa 15 rubljev. Za kg mesa moraš plačati na črni borzi 300 do 400, najvišja dovoljena cena pa znaša 10 rubljev.« Važne odredbe nemškega ministra za narodno gospodarstvo Za totalno vojno nepomembni obrati se zapro V zvezi 7. zadnjimi nikrepi, ki se nanašajo ■na ce*lotno mobilizacijo vseh razpoložljivih delovnih sil v Nemčiji, prinaša belgra jska iDonau-zeitung« iz Berlina podrobnejše poročilo o tem, kopa bodo predvsem ti najnovejši ukrepi zadeli. Poročilo pravi med drugim: Zahteve totalne vojne so postavile nemški narod pred naloge, katerih rešitev bo vplivala jia zmagoviti konec sedanje vojne. 1 V okviru našega gospodarskega življenja so še vedno obrati in službena mesta, ki so za mirne čase sami po sebi razumljivi, danes pa bi jih lahko pogrešali, ker ne Služijo izključno le izvajanju totalne vojne. Ta pomislek je danes fiflini odločilen, kadar gre za vprašanje, ali ec smejo odpustiti delovne moči, obrati, kjer so bile zaposlene, pa opustiti. Kar ne služi neposredno bojem na bojišču satmem, oborožitvi in v vojnem času potrebni osikrbi, ima več pravice do obstoja toliko časa, dokler ne lx> izvojevama končna zmaga. Minister za nemško narodno gospodarstvo je zato izdal tri odredbe ]il apostol Peter v .jami, fll mogel Vinici j nič, fvedeti o Ligiji. Šele ko $o «0 kristjani razšli in t apostolovo, druičino tucji on krenil na pot. se je upal povprašati. Peter mu je dejal »Ne boj se zanjo Ne da' le? od tod je kamnarjeva hiša, v kateri bomo dobili li-gijo, Lina in njunega zvestega služabnika Kristus, ki ti Jo je namenil, ti jo je tudi ohranil.« y,inicij, ki je bil prenesel strašno pot od Rima, iskanje, muke in skrt> » gorečem mestu, je bil ob tej novici prt kraju z močmi V glavi se mu je zvrtelo, ko Je slišal, da je njegova ljubljena Ligija tako blizu Moral se je oprijeti skale ob poti tet se nasloniti nanjo 230 Potem se Je onemogel zgrudil na tla ter se mrmraje zahvaljeval Petru. Apostol ga je prijel za roko ter dejal: »Ne zahvaljuj se meni, temveč Kristusu. Zdaj pa vstani In pojdi z mano!« Vinlcij se je počasi vzdignit. Solze so mu lile po licu. Apostol ga je odvedel proti griču, kjer je bila kamnarjeva hiša. Spotoma ga jo Vinicij prosil. »Gospod, umij me z vodo svetega krsta, saj ljubim Kristusa z vso dušo. Rad dam življenje zanj. Kajti on je dober, usmiljen, on je Edini.« krogi v Londonn vzbudilo veliko vznemirienie. Dejansko je zaradi popolne ustavitve slehernega izvoza, ki je bil glavna sila britanskih financ, nastopil trenutek, da so se začeli zatekati k razpoložljivim sredstvom izven domačih otokov. List »Sundav Times« ie ta odlok ostro napadel in meni. da ie to nov korak za odpravo britanskega imperija. To pomeni, da Angleži dajejo za vojsko zadnje čezmorske naložbe svojega zasebnega kapitala. Ta ukrep bo zadel tudi preskrbovanje z živili, kajti Anglija bo poslej prisiljena plačati svoj uvoz z zlatom in devizami. Zavolio tega se bosta zlata podlaga in zaklad angleške narodne banke izčrpala, ne da bi ju mogli kdaj spet nadomestiti. Sarkofag iz bronaste dobe V bližini Kissuma na Danskem so pri nekih izkopavanjih našli v zemlji starodavni sarkofag, o katerem starinoslovci sodijo, da je še 1 m h mMM iz brona6-te dobe. Računajo, da je 6tnr najmanj tri tisoč let. V njem so našli dve zlati zapestnici, bronasto sekiro tor dve glinasti vazi, polni draguljev iz jantarja. V tej kamniti krsti je bilo žensko okostje, zavito v živalske kože. Bolgarija ima 2 milijona ljudi več kakor pred dvema letoma Po zadnjem ljudskem štetju ima Bolgarijo zdaj približno 8,642.000 prebivalcev, meseca aprila leta 1941., torej tik pred razpadom bivše Jugoslavije, pa jih je imela komaj 6,675.000. Površina Bolgarije se je povečala od 110.842 na 153.308 štiri jaški h kilometrov. Nasprotno pa je —- kaikor piše dopisnik CE iz Sofije — povprečna gostota prebivalstva padla od 60.2 na 56.5 ljudi na štirijaški kilometer. — Bolcarji« je torej po zadnji vojni na Ba.lkanu pridobila okrog 43.000 štmjaških kilometrov sveta in približno 2 milijona prebivalcev. TONE GLAVAN:^ WSnie zadihala } \Zeml)ajezu IZVIRNI ROMAN Toliko lepih ur je prebil v Liscu, tam ee mu je jel širiti gvet. Gledal jfl po bližnjih poljih, kjer so peli črički ali murni in lahen veter se je nagajivo igral s klasjem, da je komaj slišno Selestelo. Držal se jo za prša in bilo mu je, kot da jih hoče srce razgnali, leči med polja in večno počivati med njimi... Trpel je in toliko, da ni jokal. Ne, saj jokati bi niti ne mogel. Tolika je bila bolest. Če je pomislil na naslednji dan, si je skril roke v dlani. Boštjan je šele sedaj vedel, kako močna je njegova ljubezen do domače zemlje... Ni je razumel, kot jo razume danes, morda tudi danes napačno, a prepričan je bil o neki tajni sili, s katero naveže zemlja človeka nase, da jo ljubi, čeprav ne razume, zakaj jo ljubi. To ni ljubezen do žene, to je drugačna ljubezen. Zena govori, ženo razumeš, pri zemlji pa vsega tega ni. Čudovita je naša zemlja, lepa, robata in mehka — kakor mati deseterih otrok... Zavil Je med njive, smukal klasje, ga drobil med prsti in pokušal na pol zreli sad. Blodil je kakor mesečnik. Utrujenosti in zaspanosti sploh čutil ni. Hodil je in hodil in ni gledal, kot hodi, kje je domača vas. Nič ni opazil, da ima hlače vlažne od nočne rose, nič ga ni motil poletni hlad. Na razpoloženje sploh ni mogel paziti. Bil je kot pastir, ki mu je ušla žival v gmajno, on pa jo brez uma In Bmotra išče po grmičju. Dospel je med zališke njive in do križa, ki sameva sredi njih. Utrgal je prvo cvetko, ki jo je razločil v temi, in vtaknil Trpečemu med bodeče trnje okoli glave. Potlej je padel na kolena, a ni molil. Samo nerazumljivo je gledal Boga. Nenadoma je pridušeno vzdihnil — vzdih mu je prišel iz dna razklane duše: Vstal j* in blodil dalje. Zavil jo na cesto In vsak kamenček, I ob katerega so je v poltemi spotaknil, mu je bil drag. Na cesti ni i dolgo strpel; preveč ga je spominjala na svet, na Amerko, na katero ni smol misliti. Ob gozdu je krenil navkreber, dokler ni do-| segel Hriba, kjer se je spustil na drugi strani navzdol. Tod že dolgo' ni hodil. Podnevi bi lahko šel po stezah, a jih je sedaj zgrešil. Taval i je po celem med senožeti, gmajno in grmičjem. Kmalu je prispel Ido kolovozne poti, ki vodi v Goro. Od tu se je spustil po položni stezi do Teharjevine. Oprezal je okoli hiše, sedel na klop in poslušal. Slišal Je pritajene vzdihe in vedel je, da so njeni. Ta Mirikal Kako rad jo imal A njegova ljubezen je vse premajhna v primeri z njeno. O, j kolikokrat mu pride na misel, da je ni vreden. Nekoč ji je to tudi _ omenil, a mu je zatisnila usta z roko, da ni mogel govoriti. »Beži, beži, tepček!« mu je dejala. — A še tu ni mogel dolgo strpeti. Zbežal je domov, šel na kozolec in so zaril med seno. Bil je utrujen n je kmalu zadremal. Tako ni videl prihajajočega jutra. * Zbudil se Je kmalu In so močno prestrašil: »Kaj, če ni prepozno?« Pograbil je kovčeg, ki ga je imel skritega v senu, in odhitel proti hiši, ki je bila še zapahnjena. »Miha, očel < »Kdo je?« se je odzval oče, ki najbrže ni spal. »Jaz, Boštjan.« »Kaj hočeš?« je zarentačil. »Odprite 1 Poslovil bi so rad. Grem.« Boštjan je že mislil, da se je oče omečil. »Pojdi, kamor te je volja,mene pa pusti pri miru!« Boštjan je molče vzdignil kovčeg in zavil k Teharjevim. Tam so ga že pričakovali. Sprejeli so ga prisrčno, molče in s sočutnimi pogledi. Samo oče ni zgubil dobre volje in razsodnosti. Mati je pripravljala žgance in vrela mleko za odhajajočega. Minka pa j« neprespana in žalostna vlekla po hiSL I »Bomo šli, ne, Boštjan?« se Je pošalil stari. Boštjan se je za silo nasmejal. »Treba bo.« »Kdaj pa gro prav za prav vlak?« je vprašala mali iz veže. »Zadnji pot je vozil okoli poldne proti Ljubljani. Sedaj najbrže prav tako,« ji je Boštjan hitro ustregel. »No, potlej imamo časa na pretek,« je ugotovil Tehar. »Kar v miru bomo pojedli, Joža bo pa medtem napojil in očedil konja. Ta naš konji Rad bi, da bi ponoči stal v hlevu, pa se zmeraj vležo ta lenoba, da je potlej ves podrekan...« »Kaj čenčaš, oče!« se je hudovala mati. »Kaj briga Boštjana naše kljuse! Sedaj ima druge stvari v glavi. To obdrži kar zase!« »I, no,« 6e jo zaširokoustil stari, »jaz povem, kakor je. Kaj pa ti veš, stara, kaj je komu mar. Kakor vem, je imel Boštjan konje zmerom rad. Ali ne, Boštjan?« Boštjan je boječe prikimal, ker ni vedel drugega napraviti. Tehar pa je imel s svojim govorjenjem poseben namen. Hotel je spraviti Boštjana in Minko v dobro voljo, otresti jih je želel tegobnih in težkih misli, ki se polaščajo slehernega človeka pred odhodom kam daleč ali v negotovost. Stari je o tem dobro vedel. A kakor je sklepal po njunih obrazih, za to nikakor nista bila dovzetna. Minka se je držala kakor nerodna nevesta, ki ženina ne mara, ker ji jo bil vsiljen, Boštjan pa kot ženin ob nevesti, ki je prav tako noče. Mislil se je ponorčevati, a je namero opustil, posebno še zalo, ker je uvidel, da gre Minki že skoraj na jok. Mati je prinesla zajtrk v hišo. Tehar je odstopil gospodarjevo mesto za mizo Boštjanu. Poleg njega je posadil Minko. Obema se jo dobro zdelo in tudi materi, ki ju je gledala s srečnimi očmi. Na tihem si je priznala: »Lep in dober par bosta. Kakor ustvarjena sta za skupnost.« Tehar je prijel za žlico in so zarežal: »No, bosta vsaj videla, kako se skupaj sedi za mizo, kako se človek počuli, ko nosi zakonski jarem na vratu.« Potlej se je smejal sam svojim besedam. »Nikar jjobeidaj!« ga j« prekinila mati in aačela moliti očenaS. Za L]nd»ko tiskarne « Ljnhljanl: Jot• Kramarlfc — Izdajatelj: tol Sodja. — Urednik: Uirbo Javornik. — Rokopisov bo vratamo. — »Sloteaskl dom« Uhaja ob delavnikih ob 12. ~ MeceFna naročnina 11 lir, ta Inoiemstro 20 lir, m UredaiStro; Kopitarje t* gliea 6, HI, nadstropje, «. Dp rata: KopIUrJeia gllea % Ljubljana* ■» Itlejo* Ster, 40-01 d« <0 03, m Podruinlca; Moro mosta.