Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. aprila 2017 - Leto XXVII, št. 14 VELIKONOČNA DELAVNICA V VRTCU MONOŠTER Strokovno izobraževanje za učitelje stran 3 Z jakon iz oči v oči stran 5 Vsakšo nedelo sem pri meši stran 8 stran 3 2 DRAUT NA GRANICI – TAKŠEN IN OVAKŠEN Nove publikacije Od 27. marciuša so granico pred begunci in/ali migranti zaprli s pravnimi sredstvi tö, od paunauči toga dneva je začno valati na Vogrskom zakon, steri pravi, ka begunci (menekültek), steri ščejo priti na Vogrsko, morajo ostati v takzvani tranzitni conaj pa včasin notdati prošnjo za azil (menekültkérelem). Valas na tau prošnjo morajo počakati v tej zaprtij conaj, stere so notri v rosag zaprejte, oprejte so pa nazaj prauti Srbiji. Če jim prošnjo zavrnejo, morajo titi nazaj v tisti »KAM GREMO, PRIJATELJI?« »V SVET!« V Pomurskem muzeju v Murski Soboti je bila predstavitev knjige »Kam gremo, prijatelji?« »V svet!« s podnaslovom Slovenija in madžarski begunci v letih 1956 in 1957. Knjigo jevid krajev v Jugoslaviji, Sloveniji in Pomurju, kjer so bila begunska taborišča; zgovorna fotografija Ulica v Budimpešti leta 1956: Demonstranti in glava Stalinovega kipa na trgu Lujze novorojenčkov), taborišča in sprejemni centri so bili v Veržeju, Radencih, Črncih na Apaškem polju in v Murski Soboti. Begunce so v Pomurju dobro sprejeli, podrobnosti o tem beremo je izdal Inštitut za narodnostna vprašanja, avtorji razprav so: Lajos Bence: Leto šestinpetdeset je postala naša skupna stvar; Attila Kovács: Madžarski begunci v Sloveniji leta 1956 in 1957 (osrednja študija) ter Begunska taborišča in sprejemni centri v Sloveniji; László Göncz (ki se ni udeležil predstavitve): Pomoč beguncem, in Tanja Kolosa: Na kosilu z madžarskimi begunci. Uvod je napisala Edit Szilágyi Bátorfi, madžarska veleposlanica v Sloveniji, predgovor pa László Kovács, tudi urednik zbornika, ki je ob Lajos Benczeju in Tanji Kolosa publikacijo v Murski Soboti tudi podrobneje predstavil in orisal njen pomen. V knjigi je objavljenih več fotografij in dokumentov, denimo seznam oseb (80) iz Sakalovec v Porabju, ki so vas zapustili jeseni 1956, zeml- Blaha, Uničen oklepnik na ulicah Budimpešte leta 1956, faksimile časopisnih člankov o beguncih in številni podatki. Po zatrtju madžarske vstaje leta 1956 je državo zapustilo okrog 200.000 ljudi ali približno 2 odstotka vseh prebivalcev. Večina beguncev, skoraj 90 odstotkov, je zbežalo čez Avstrijo, 10 odstotkov pa je odšlo v Jugoslavijo. Največ beguncev je državo zapustilo novembra in decembra 1956 ter si zatočišče poiskalo predvsem v Avstriji. V Sloveniji je bilo 2.361 beguncev (kot zanimivost, 14 v razpravi Lászlá Göncza in tudi drugih avtorjev. V začetku naslednjega leta so sovjetske vojaške enote s pomočjo Kádárju zvestih čet zaprle madžarsko-avstrijsko mejo, zaradi česar se je begunska pot preusmerila proti Jugoslaviji. V publikaciji so številni podatki in informacije, ki razgrinjajo dogajanje na Madžarskem, v Jugoslaviji in Sloveniji ter drugod v letih 1956/1957. In tudi, kako so v evropskih državah in Ameriki sprejeli in nudili pomoč beguncem iz Madžarske. Ernest Ružič rosag, iz steroga so prišli. Pred begunci so tak zdaj dvojne ovire: tehnične (ograje iz drauta) kak prvi draut, pa pravne (novela zakona), kak drugi »draut«. Vogrski predsednik vlade Viktor Orbán pravi, ka s tejm Vogrska ne brani samo svoj rosag, liki pomaga Avstrijcom pa Nemcom tö, ka leko bole mirno spijo. Na draut na granici se ešče dobro spaumnimo Porabski Slovenci tö, bar srejdnja pa starejša generacija. V sejnci takšoga drauta smo živali vse do leta 1989. Tisti lidgé, steri so živali znautra v rosagi, so dostakrat za tau sploj nej vedli, pa so si sploj nej znali zmisliti, ka pomeni, gda si »notra zagradjeni«. Kak sem na televiziji vidla, draut, steroga so potegnili na srbsko-madžarski granici, je skur takšen, kakšnoga smo meli pred letom 1990 na vogrsko-avstrijski meji. Dapa ena velka razlika dunk geste. »Naš« draut je tistoga ipa zatok bijo postavleni, nej ka bi ligdé z Vogrskoga rosaga vö šli pa bi vidli, ka se tam na pokvardjenom zahodi (nyugat) baukše pa ležejše živé. Gnešnji draut se je zatok potegno, nej ka bi lidgé notri v rosag prišli. Večina tej lidi pride iz takšni rosagov, gde je bojna, gde je kolejo, zatok pa rešüvlejo svojo živlenje pa žitek svoji mlajšov, iščejo mirni rosag. Tau so pravi begunci (menekültek). Pridejo pa takšni tö, steri bežijo pred srmaštvom, pred taum, ka njina držina nema ka gesti, nema pitne vodé. Med njimi so takšni tö, steri bi radi samo baukše živeli, oni so prej ekonomski migranti (gazdasági migránsok). Dapa rokau na srcé, med tistimi, steri so leta 1956 bežali z Vogrskoga, je nej bilau takšni, steri so odleteli zavolo baukšoga žitka? Tej so vsi odišli zavolo politike, te so vse preganjali? Če samo poglednem naše Slovence v Porabji, največ ji je odišlo v Merko zatok, ka bi ležej živalo... Pa so je dunk vzeli, pa so njim dunk pomagali. V eni rosagaj več, v drugi menje. Begunci, migranti, gospodarski migranti, steri na silo ščejo priti v Evropo (najbole v Nemčijo), gvüšno ne njajo tam svoj dom, svojo domovino, ka njim dobro dé. Podajo se na dugo, negvüšno paut, ka bi njim nekak pomago, najšo rešitev za nji. Evropa de mogla najti rešitev, dapa draut na granici je nej rešitev, nej takšen pa nej ovakšen. Tau mi, Porabski Slovenci najbole vejmo. Marijana Sukič porabje.hu Porabje, 6. aprila 2017 3 VELIKONOČNA DELAVNICA V VRTCU MONOŠTER STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZA UČITELJE Minili so že štirje tedni, odkar sva vzgojiteljici asistentki iz Slovenije ponovno začeli obiskovati porabske vrtce. Zelo sva veseli, da lahko nadaljujeva z najinim delom in otrokom na prijeten ter njim razumljiv način posredujeva slovenski jezik. Prav tako naju veseli, da so naju vse vzgojiteljice in tudi otroci zelo lepo sprejeli. Da bi se bolje spoznali s starši otrok, sva obe vzgojiteljici asistentki sodelovali z ostalimi vzgojiteljicami pri izvedbi delavnice na temo Velika noč, ki je potekala v soboto, 18. 3. 2017, v Vrtcu Monošter. Delavnica je bila namenjena otrokom in njihovim staršem. V sklopu 4-letnega pedagoškega projekta Dvig kakovos- strokovno izobraževanje na temo Predstavitev vsebin Štefan Varga, soustvarjalec dvojezičnih e- in i-učbenikov, učitelj na DOŠ Genterovci Delavnice so se udeležile skupine iz vrtca, med njimi tudi skupina, ki jo obiskujeva vzgojiteljici asistentki za slovenski jezik iz Slovenije. Otroke in starše sva nagovorili v slovenskem jeziku, nato sva se priključili k delavnicam. Otroci so s starši izdelovali najrazličnejše izdelke: zajčke, košarice za pirhe, štorklje, odtiskovali so motive pomladnih cvetlic s tempera barvami. Za izdelavo so imeli na voljo različne materiale. Naše druženje je bilo sproščeno in prijetno, ni pa manjkalo niti slovenskih besed ti narodnostnega šolstva za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji ter slovensko narodno skupnost na Madžarskem, katerega nosilec je Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, financiran pa je s strani EU, so za porabske vrtce in šole predvidene, poleg financiranja zaposlitve učitelja asistenta, tudi izobraževalne dejavnosti za učitelje in vzgojiteljice. 20. marca se je na gornjeseniški šoli odvijalo prvo mozaWeb ter možnosti uporabe dvojezičnih interaktivnih učbenikov, ki ga je izvedel Štefan Varga, soustvarjalec dvojezičnih e- in i-učbenikov, učitelj na DOŠ Genterovci. 17 udeležencev, učiteljev seniške in števanovske šole, je dobilo zanimive informacije, kako z e-gradivi popestriti pouk in dvigniti motivacijo za učenje pri učencih. Drugi del izobraževanja bo 15. maja, prav tako na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Izobraževanja se je udeležilo 17 učiteljev in učiteljic števanovske in gornjeseniške šole Valerija Perger programa mozaBook in Na Primorskom popejvo varaški zbor (med drugim smo vse izdelke poimenovali tudi v slovenščini). Otroci so bili nad izdelki navdušeni in so jih z veseljem odnesli domov, da bodo okrasili dom ob pričakovanju bližajočega se praznika. Delavnici v Vrtcu Monošter bodo sledile še delavnice v ostalih porabskih vrtcih in starše otrok že sedaj lepo vabiva, da se jih udeležijo, saj bo tudi tam priložnost, da pokramljamo v slovenskem jeziku. Vzgojiteljici asistentki Andreja Serdt Maučec in Romana Trafela 25. marciuša je Komorni pevski zbor ZSM iz Monoštra popejvo v Kopri na enom od koncertov revije Primorska poje. Letos je Primorska popejvala od 3. marciuša do 24. apriliša. Na 32 koncertaj v 32 krajaj je gorstaupilo kauli 220 pevski zborov. Na koncerti v Kopri, steroga so organizirali na Osnovni šauli Antona Ukmarja, je z nami vred nastaupilo 7 zborov, vsi iz slovenskoga Primorja (z obej strani granice), zvün nas, steri iz Porabja zdaj že šesto leto sodelüvlemo na tej reviji. Pod taktirko Tomaža Kuharja smo spopejvali štiri pesmi: porabsko ljudsko Snoč nam je ta nauč tak lüšno vesela Cigan), porabsko ljudsko Črne ouči (prir. Tomaž Kuhar) in slo- (prir. Uroš Krek), Domó v slovenski kraj (pesem Jožefa Baše Miroslava je priredil France vensko ljudsko Kdaj rože cveto (prir. Jakob Jež). Marijana Sukič Porabje, 6. aprila 2017 4 PREKMURJE Zakon do podukšali Slovenski poslanci so vužgali zeleni posvejt za podukšanje zakona o razvojni podpori Pomurski regiji (v parlamenti so ga sprejeli oktobra 2009. leta, valati pa je začno 1. januara 2010) s sterin je rosag sto najbole vzhodnomi tali Slovenije pomočti, ka bi se potegno vö iz krize. Prva je tak bilou, ka naj bi zakon valau do konca 2015. leta, samo ka so ga kesnej podukšali za dve leti, vej pa je rosag v šesti lejtaj nej dau obečanih 33 milijonov evronov pomoči. Poslanci, steri so že prvo podukšanje zakona soglasno (egyhangúlag) podprli, so se tö zdaj strinjali s predlogom partije Nova Slovenija, ka naj se zakon podukša do konca leta 2018. Pomurje je do zdaj daubilo 25,4 milijona evronov pomoči, je povedala Eva Štravs Podlogar z gospodarskoga ministrstva. Ona je na djileši državnoga zbora povedala tau tö, ka bi bilou dobro - in tak premišlavlejo v vladajoči koaliciji tö - ka bi zakon podukšali nej samo za eno, liki za dvej leti, do konca leta 2019. Letos naj bi Pomurje od rosaga daubilo 4,1 milijona evronov pomoči, drügo leto 1,6 in 2019 leta ške 1,9 milijona evronov. Največ penez - več kak 20 milijonov evronov - je bilou do zdaj ponücanih za sofinanceranje investicij in za tau, ka so se odprla nauva delovna mesta. Najmenje - okauli 110 gezero evronov – pa je rosag dau za socialno podjetništvo. Prekmurski poslanec partije Nova Slovenija Jožef Horvat je na parlamentarnom djileši pravo, ka je v zadnji lejtaj videti, ka lidge v Prekmurji in Prlekiji malo baukše živejo, kak so prva, ške furt pa je položaj nej takši, kak bi si želeli, vej pa je bila lani v Pomurji registrirana stopnja brezposelnosti 17,4 procentna, tau pa je 6,2 procenta več kak je slovensko povprečje (átlag). Silva Eöry SPOMIN NA KOMANDIRJA PREKMURSKE ČETE »…Daleč od doma in domače zemlje je zaradi izdaje moral 21. marca 1945 položiti svoje mlado življenje na prag svo- bilo prepozno, saj ga je v tem trenutku preko prsi pokosil rafal iz mitraljeza. Tovariši so ga potegnili v zaklon, vzeli njegovo brzostrelko z dvema okvirjema streliva, ker so mislili, da je mrtev. Pognali so se v preboj in uspeli. Čez nekaj trenutkov se je zaslišala močna detonacija, ki jo je sprožil Mirko z bombo, ko se je zavedel in videl, da proti njemu prihajajo orožniki. Ker jim ni hotel priti živ v roke, si je tako kar sam na krut način vzel življenje…« je Polaganje venca na grob Alojza Škrjanca – med ostalim prebral Milan Gaber, tajnik Mirka Krajevne organizacije bode Alojz Škrjanc – Mirko, za ZZB za vrednote NOB Rogašovnaš boljši danes v porabskih ci na pokopališču v Monoštru, Sakalovcih, kjer je po napadu središču Porabskih Slovencev, orožnikov, kljub opozorilu to- 25. marca, nekaj po 11.uri. varišev, naj se zakrije, ker je Ta kraj, grob partizana Alojza predober cilj za sovražne kro- Škrjanca – Mirka na monošgle, streljal z brzostrelko na trskem pokopališču, vrsto let sovražne vojake in ščitil iz- obiskujejo člani borčevske orpad sotovarišev. Opozorilo je ganizacije iz Murske Sobote, saj so med njenimi člani nekoč bili tudi Mirkovi soborci iz Prekmurske partizanske čete. Sobočancem se pridružujejo tudi drugi in tako je bilo tudi letos. Na pokopališču v Monoštru so se zbrali članice in člani Združenja ZZB za vrednote NOB ga združenja ZZB za vrednote NOB Lendava in Krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Radenci, kot posebni gostje pa predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in sodelavka generalnega konzula Republike Slovenije v Monoštru, Borisa Jesiha, Brigita Šooš. Kulturni program so izvedli šolarka in šolarji Osnovne šole Franceta Prešerna Črenšovci. Po položitvi vencev in prižigu svečk na grobu slovenskega partizana so se vsi udeleženci zbrali še pri spominskem obeležju 400-tim padlim pripadnikom Rdeče armade, ki so padli ob koncu 2. svetovne vojne v okolici Monoštra. Tudi tam je bil Spomin na padle pripadnike Rdeče armade položen venec, krajši nagovor pa je imel Murska Sobota, tudi njenih predsednik Združenja ZZB za petih krajevnih organizacij vrednote NOB v Murski Soboti (Mestna organizacija Murska Evgen Emri. Sobota, Beltinci, Tišina, PuconBesedilo in fotografije: Filip ci in Rogašovci) ter ObmočneMatko Ficko Filmski večer na Verici V petek, 24. marca, so si na Verici-Ritkarovcih v okviru vrteti, se je predsednik Društva za vas Verica-Ritkarovci ma bila zelo dobro vzdušje in nenehen smeh. Vsak je lahko Veričani med ogledom filma filmskega večera vaščani lahko ogledali slovenski film z naslovom Traktor, ljubezen in rock 'n' roll v organizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem. Preden se je film začel Imre Trajbár zahvalil Zvezi, da je pripeljala ta film tudi v njihov kotiček Porabja, saj je filme, ki so v prekmurskem narečju, zelo težko najti. V dvorani sta tekom celega fil- bili tudi organizatorji zadovoljni. Zveza načrtuje organi- Veričani med ogledom filma užival v smešnih in nerodnih prizorih, ko je »glavni junak« poskušal osvojiti žensko svojih sanj. Filmskega večera se je udeležilo precej ljudi, če vemo, da je vasica mala, tako smo Porabje, 6. aprila 2017 zirati v prihodnosti podobne filmske večere tudi v drugih naseljih Porabja, seveda, predvsem s takšnimi filmi, ki so v prekmurskem narečju. A. Bedič 5 Lado Klar je pa vandrivo v Himalajo Z jakon iz oči v oči Sobočanca Lada Klara smo v naši novinaj že nutpokazali. Tak zdaj že znate, ka so njegva velka strast in ljubezen potovanja, dostakrat povezana s plejzanjom na velke brege, kama s sebov furt nese tüdi fotoaparat. Ta, gé so velki bregovi, v Himalajo, gé je najvekša gora na svejti, Mount Everest, je üšo že drügo paut. S tem si je sam najlepše gratulejro tüdi za svoj 80. rojstni den. »Nikdar sam nej tajiu, malo pa sam skrivo lejta. Te, gda sam biu sedemdeset lejt star, pa gda me je što pito, kelko sam star, sam pravo, ka sam biu šestdeset. Vej pa sam se nej zlago, sam se traušto. Zdaj pa, ka sam osemdeset lejt star, zdaj pa se s tejn rad hvalim, in tak sam tau lansko popotovanje v Azijo, prišo sam 5500 metrov visko, posveto tomi mojomi okrauglomi vidiš velke, s snegom pokrite gore, si praviš, ka se je splačalo mantrati,« pravi Lado Klar, steri je furt tisti, ka najbole fotografa: »Tej moji kolegi, s sterimi smo vküp ojdli, so brž steli titi, ges pa sam se tü pa tam škeu staviti, ka bi lejpe kejpe napravo. Zaglednem eno lejpo pokrajino in mi srce strepeče, kak bi bilou tau fajn pokejpati. Te si pa brodim, mo zdaj stavo svoje pajdaše ali nej, pa te dostakrat bole bežečki kaj pokejpam, pa brž dem dale.« Gda so doj üšli, je bilou malo baukše, ka te je vsakši za sebe leko üšo. Samo te pa se je zgaudilo tau, ka se je srečo z jakom, kosLado Klar nejde nigdar na pout brez fotoaparata matim gorskim govedom. »Nemajo samo duge dlake (szőr), liki tüdi velke, vügnjene roglé, stere so fejst ošpičene, tak kak bi jim ga neške nabrüso. No, in tak ges zaglednem tri jake, kak tak ka sam ga z boti kraj porino. En bot mi je iz roke spadno, ge sam se nagno nazaj na skale in sva se gledala. Tak sam brodo, če me ške edanuk vdari, sam gotov, leko pa ka me za remen zgrabi in me v grabo liči. Vala baugi se je tau nej zgaudilo. Te sam tak dugo čako, ka je paster prišo, nej se prva vüpo dale titi,« je svoje nevarno srečanje z govedom opiso Ladko Klar in ške raztolmačo, ka je nej tak naleki tak visiko v gore titi, vej pa človeka rada glava boli. Dosta more piti, ka ovak leko dehidrejra. Pauleg toga je fontoško, ka si dobro psihično in fizično pripravleni. Prva kak bi v Azijo šli, je dosta v plamine odo, pomago pa si je tüdi tak, ka je üšo v Lendavi trikrat v enom dnevi na vrejek Lendavski goric in nazaj. Tam ga je en človek gorstavo in ga pito, zakoj telko odi. »Gda sam njemi raztolmačo, ka dem v Himalajo, mi je pravo, ka morem biti trno bogati, ka si leko tau privauščim, vej pa je on v novinaj šteu, ka dosta trbej Pod himalajskimi gorami jubileji,« povej sogovornik, steri je vküper s šestimi Slovenci lani geseni tri kedne preživo v Nepali. »Gda smo prišli v glavni varaš Katmandu, smo se dva dni pripravlali za paut prouti viskim bregaum. Te smo se z malim fligarom, na njem je mesta za dvajsti lüdi, pelali na 2800 metrov visko. S fligarom za tau paut ponücaš menje kak vöro, če bi šli pejški pa bi nücali en keden. Naš cilj je biu Kalapathar, tau je brejg, steri je zanimivi tüdi za tau, ka se z njega lepau vidi Mount Everest. Vrejmen smo meli dobro, tak ka smo vsi prišli na vrejek. Gda prideš gor in vse okraug sebe žmetno nosi svoj ruksauk, vej pa je v njem tüdi fotografska oprema. Zdaj je meu malo menje toga kak prejšnja leta, vej pa si je küpo takši fotoaparat, steri tüdi dobre filme dela, tak ka je nej noso s sebov ške ekstra kamere za snemanje: »Najvekše nevole sam meu s tem, ka sam mogo akumulatore za té kamere s sebov nositi. Tau je dostakrat nevola bila, ka si jih na tisti višini nindri nej mogo puniti, pa si furt skrb meu, ka ti šker nede delala. Dostakrat sam te tau šker pod bundo skrivo, na svojom tejli, ka je bole na toplom bila«. Gé pa ške ena drüga nevola za Slovenci na vreji Kalapathara, za njimi Mount Everest stogijo, nej pa sam nindri vido pastera. Paut je takša vauska bila, z ene strani skale, z drüge prepad, globoka graba. Malo sam čako, te sam pa mogo dale titi. Te sam se malo tak poprečki postavo, pa sam šau pomalek prauti njim. Gda sam bliže prišo, me je z deset centi velkimi očmi eden navelko gledo, te pa se je v mene zagnau in me skur vdaro z roglami. Dobro, ka mam ške reflekse, plačati, če sploj škeš tam titi v brege. Tau vala samo za velke gore, sploj za Mount Everest, tam gé smo mi ojdli, tam je nej trbelo nika plačati za tau. Ovak pa me je cejlo potovanje, s fligarom vrejd, koštalo več kak dva gezero evronov,« je ške povedo Prekmurec, steri rad odi na viske brege. Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Porabje, 6. aprila 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Velki petek nede delavan den Letos svetek baude velki petek pa etak te štiri dni leko na vüzem doma baudemo. Tašo še vejn nikdar nej bilau, ka bi tak dugo leko doma bili, dapa če smo štiri dni doma, te se moramo brigati za djesti tö, nej ka bi na vüzem lačni ostali. Kak bautoške pravijo, dotejgamau so na velki petek meli vsigdar najvekši promet. Kak baude tau letos, tau še ne vejo. Tau gvüšno, ka etak eden den menje časa baude, ka si leko nutpokipüvamo na svetek. Zavolo tauga skrb moramo meti, nej ka bi v soboto v bauti prazne police čakale na nas. Ka je gvüšno, tau je tau, ka recjo pa gosečo mesau sploj malo baude, vejn samo tretina kak prva lejta. Zavolo ptičje gripe. Pa tau nede ovak v Železni županiji tö nej, tak ka če reco ali gaus škemo na vüzemski sto djati, te je najbaukše če se že zdaj poskrbimo za tau mesau. Istina, tau mesau je fejst drago, kak gosečo mesau, kak goseče jetre, zavolo tauga trgovci sprobavajo, ka bi birkečo mesau tö odavali, dapa v Železni županiji je še malo tisti, steri tau mesau pogejo. Leko ka nede rece ali gausi na vüzem, dapa tak mislim nas Porabce tau trno nede brigalo, važno je, aj baude šunka. Edni domanjo šunko majo, stero vsikši po svojom recepti dela od leta do leta vsigdar menje baude té, pa več tisti, steri si vüzemsko šunko v bauti küpijo. Leko bi dosta zmišlavali pa gučali od tauga, kakšna mora biti edna dobra šunka, dapa tau gvüšno, ka dobro šunko fal ne more küpti. Tak ka če bola falejšo šunko küpimo, te de kvalitete tö slabša. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Štirje novi ustavni sodniki Tri odhajajoče ustavne sodnike, in sicer Mitjo Deisingerja, Jasno Pogačar in Jana Zobca, so za naslednjih devet let nasledili Matej Accetto, Klemen Jaklič in Marijan Pavčnik. Čez slab mesec dni, 24. aprila, bo mandat potekel še ustavnemu sodniku Ernestu Petriču, ki ga bo nadomestil Rajko Knez. Državni zbor je namreč omenjeno četverico potrdil za nove ustavne sodnike. Glasovanje je bilo tajno, za izvolitev pa je bila potrebna večina glasov vseh poslancev. Accetto je prejel 75 glasov (11 proti), Knez 71 (13 proti), Jaklič 57 (27 proti), Pavčnik pa 76 (8 proti). Državni zbor je odločal tudi o kandidaturi vodje mariborskega okrožnega tožilstva Draga Škete za generalnega državnega tožilca, saj zdajšnjemu, Zvonku Fišerju, v začetku maja poteče mandat. Za imenovanje je bila potrebna večina glasov navzočih poslancev. Šketa je bil potrjen z 51 glasovi za in 17 proti. Hiša Franko med 100 najboljših restavracij sveta Ko je akademija izbora za 50 najboljših restavracij sveta (50 Best Restaurants) januarja Ano Roš izbrala za najboljšo kuharsko mojstrico na svetu, se je že malo slutilo, da bi se lahko tudi Hiši Franko uspelo uvrstiti med najboljše restavracije. Slutnje so se potrdile, ko je dober teden pred razglasitvijo letošnjega izbora najboljših restavracij na svetu v Melbournu, revija Restaurant, ki izbor prireja, razglasila najboljše restavracije od 51. do 100. mesta. Hiša Franko se je kot novinka na seznamu zavihtela na visoko 69. mesto, za seboj pa pustila take kulinarične institucije kot so pariški Chateaubriand (93. mesto), sydneyjski Quay (95. mesto), londonski St. John (91. mesto), Maaemo v Oslu (79. mesto) in newyorški Per Se (87. mesto). KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... ČAS ZA OBREZOVANJE GRMOVNIC so zelo nevarno mesto za okužbe. Po spomladanskem Če grmovnic ne bi obrezovali, bi postale starikave, izgubile bi pravo obliko, pa tudi listno in cvetno vrednost ter lepoto. Z obrezovanjem in redčenjem poganjkov grmovnice pomlajujemo in jih spodbujamo k odganjanju novih. Manj poganjkov pride lepše do izraza, ker je rastlina bolj osvetljena in nastavi lepše liste in cvetove. Za lepoto okrasnih rastlin pa ni pomembno samo vzdrževanje z obrezovanjem, pomemben je tudi prostor, ki smo jim ga namenili na vrtu. Zavedati se moramo, da vsaka rastlina skuša doseči svojo končno velikost, zato ne bo nikoli dovolj lepa, če jo boste z veje. Tako ga odpremo soncu. Če japonsko medvejko Skrivenčena leska obrezovanju grmovnice tudi pognojimo. vsako leto porežemo do tal, ostane nizka in bujno cveti. FORZICIJA Zelo znana in zgodaj spomladi cvetoča grmovnica z rumenimi cvetovi, pri kate- DREN Pri drenu so bistveni poganjki živahnih barv, zato stare veje izrezujemo. Dren vsako pomlad porežemo na deset do petnajst centimetrov višine. Pri tistih drenih, GNOLIJA Običajno ju ne obrezujemo, če že moramo, pa to naredimo v času olistanja oziroma po cvetenju. POMLAJEVANJE Z REZJO DO TAL Številne cvetoče grmovnice lahko pomladimo, če jih porežemo do tal. Pravi čas za to je začetek pomladi. Grm bo ponovno pognal iz osnove, še v istem letu oblikoval mlado rastlino, drugo leto pa bo bujno zacvetel. Pomlajujemo na tri do pet let, ko je grm že močno olesenel. Takšno pomlajevanje dobro prenesejo metuljnik, kosteničevje, medvejka, španski bezeg in grmasti peteroprstnik. IGLAVCI Iglavce vršičkamo, tako postanejo gosti, oziroma s škarjami za živo mejo re- Japonski dren cvetnik obrezovanjem neusmiljeno tlačili k tlom. Vsako cvetočo grmovnico obrezujemo po cvetenju, zato moramo vedeti, kdaj cveti. Nekatere cvetijo spomladi, druge poleti in jeseni. V tem času pri vseh grmovnicah odstranjujemo suhe in poškodovane poganjke in tiste, za katere menimo, da so že stari in so opravili svoje okrasno poslanstvo. Te poganjke vedno odrežemo tik ob osnovi, saj iz štrcljev, ki jih pustimo, poženejo številni divji poganjki, ki gostijo grm in kvarijo videz rastline, poleg tega pa ri lahko morebitne močne poganjke izrežemo že zdaj ter odstranimo suhe in stare veje pri osnovi. Vse drugo opravimo, ko grm odcveti. Najprimernejše so nove sorte, ki niso tako bujno rastoče, predvsem za manjše okrasne vrtove. MEDVEJKA Grmovnica zacveti v juniju, nekatere sorte v avgustu. V tem času grm le malo preredčimo, pri osnovi izrežemo suhe, poškodovane in stare veje. Grm osvetlimo tako, da enako kot pri jablani puščamo navzven rastoče Kosteničevje ki jih gojimo zaradi cvetja (japonski dren cvetnik), pa v tem času izrezujemo samo suhe in poškodovane veje. VAJGELIJA Ta grmovnica ne mara obrezovanja. Če poganjke porežemo pri osnovi, zelo kmalu poženejo vodni poganjki, ki kazijo videz grma. Dokler ne presega svojega prostora na vrtu, jo pustimo pri miru, odstranimo le suhe veje. RODODENDRON IN MA- Porabje, 6. aprila 2017 žemo le površinsko. Edini iglavec, ki se dobro obrašča, je tisa. NAMIG Ste že videli SKRIVENČENO LESKO? Dekorativna in koristna leska, na kateri se marsikomu ustavi pogled. Cveti že v februarju in marcu in je v floristiki zelo uporabna. Če le imate prostor, si jo zasadite na svojem vrtu. Besedilo in fotografije: Olga Varga 7 V künji inda in gnes (13) Tudi v tem šolskem letu tečaj slovenščine Zveza Slovencev na Madžarskem že vrsto let prireja brezplačne tečaje slovenskega knjižnega jezika v Slovenskem domu. Izobraževanja v Monoštru trajajo dvakrat po tri mesece, septembra pa se jim lahko pridruži vsak, tudi brez predznanja. V šolskem letu 2016/2017 tečaj vodi učitelj Dvojezične osnovne šole Števanovci Zoltan Majczan. »Prejšnja učiteljica je odšla na porodniški dopust« - je začel pripovedovati pedagog, ki pridruži na svojem nivoju.« Muzejski pedagog monoštrskega Muzeja Avgusta Pavla László Gueth je že večkrat obiskal Slovenijo. »Slovenščino potrebujem tudi pri svojem delu, zato so mi predlagali, naj se vpišem na tečaj. Največ težav mi povzročajo dvojina in glagolski časi.« Mlada fizioterapevtka iz Slovenske vesi Renáta Nagy ima slovenske prednike. »V moji družini govori več ljudi slovensko, moja mati ima slo- Gusajzli – posoda iz litega železa – öntöttvas edény Gusajzli je železni pisker ali železna laboška, v šteroj so inda svejta küjali v dijnatoj künji na gniški. Sledik, gda je künja že ejkstra bila, pa so v takšnom piskri vodau segrejvali, gda so v pari (veuki škaf ali veuka piskrena posauda) lanene, zgrebne lijene, gvante prali. Gusajzli je biu iz kustoga železa (litega železa, öntöttvas), za toga volo je dugo toplo držo vodau ali pa gesti. Gnes je takša kusta železna posauda pá nazaj prišla v moderno künjo. Če kaj küjamo ali pečemo v takšoj posaudi, je bole žmano, bole zdravo. Tak mesau (kirečo ali brasko) kak zelenjé. Marija Kozar udarja vodja tečaja in dodaja: »Tedenska srečanja ne zadoščajo. ’Brez dela ni jela’ - če se človek doma ne uči, se ne bo naučil jezika. Na urah lahko vadijo govorjenje, kakor pa bodo zdaj delali izpita.« Zoltan Majczan pri delu uporablja učbenik iz Slovenije, sicer pa tudi sam pripravlja vaje in naloge. »Iščem gradivo na internetu in tudi kot učitelj nem- Udeleženci tečaja se srečajo enkrat na teden, kjer lahko od učitelja Zoltana Majczana izvejo veliko o slovenskem jeziku se je v preteklih treh desetletjih posvetil predvsem poučevanju nemškega jezika na monoštrski gimnaziji. »Na števanovski šoli poučujem v drugem razredu tudi slovenščino, zato sem si mislil, da bi bilo dobro osvežiti moje znanje tega jezika. Imam določene pomanjkljivosti, kar se tiče slovnice in novih besed, ki jih še ni bilo v času mojega študija slovenščine na visoki šoli.« Tečajniki se dobivajo v enem od prostorov Slovenskega doma vsak četrtek ob 17. uri. Septembra se je za izobraževanje prijavilo devet oseb, 90-minutnih učnih ur pa se redno udeležuje pet-šest učencev različnih starosti. »Med njimi so takšni, ki govorijo narečje, so po rodu Slovenci« - objasnjuje Zoltan Majczan in dodaja: »Zanimajo pa se tudi Madžari. Všeč jim je slovenski jezik, nekateri ga obvladujejo bolje, drugi manj. Vsak pa se nam lahko venske korenine. Rada bi se naučila jezik in sodelovala v pogovorih. Drugače pa vsako poletje odhajamo na slovensko obalo, znanje bi lahko uporabila tudi tam.« Med udeleženci smo srečali tudi nekdanjo učiteljico Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Tóth Andorné (Margit néni) večkrat sanja v slovenščini. »Moji starši in stari starši so živeli v Števanovcih. Porabsko narečje sem spoznala že v otroštvu in ga dobro razumem. Od samih začetkov me zanima življenje Slovencev, všeč mi je ta jezik. Kot upokojenka lahko povem, da je učenje moj konjiček.« Učitelj Zoltan Majczan se s svojimi tečajniki pogovarja v pretežni meri v slovenskem jeziku. Tudi učenci odgovarjajo v slovenščini, kolikor je to le možno. »Vesel bi bil, če bi si vsak pridobil občutek za slovenski jezik in doživel uspeh« - po- Tečajniki imajo različno predznanje, vsi pa so ljubitelji slovenščine pravijo, sta za njih jezik in kultura pomembna.« Na tečaju se udeleženci veliko pogovarjajo tudi o Sloveniji: o tem, kako dolga je Obala ali kako visok je vrh Triglava. Pomene novih besed podaja učitelj z opisovanjem v slovenskem jeziku. »Za tečajnike povzročajo največ težav besedni zaklad, izjeme v slovnici in naglaševanje. Morajo si vzeti čas in vložiti trud. Vedno jim govorim, naj se ne bojijo in naj govorijo slovensko. Saj ne ščine imam dobre izkušnje. S pomočjo nemških učbenikov prav tako sestavljam novo gradivo« - je povedal učitelj, ki uporablja tudi učni metodi dela v parih in skupini. Z brezplačnimi tečaji Zveza Slovencev ponuja možnost spoznavanja s slovenskim jezikom za vse zainteresirane. Na priljubljenost le-teh kaže tudi dejstvo, da se usposabljanj nekateri udeležujejo že večkrat zaporedoma. -dm- Porabje, 6. aprila 2017 ... DO MADŽARSKE Lani so tujci na Madžarskem kupili 3163 nepremičnin Med tujimi državljani so lani največ stanovanj ali hiš na Madžarskem kupili Kitajci (1213), sledijo Rusi (446), na tretjem mestu so Ukrajinci (231). Kitajci najrajši kupujejo stanovanja v Budimpešti, če pogledamo naše ožje območje, so Kitajci kupili lani v Železni županiji le tri stanovanja. Rusi najrajši kupujejo hiše ali stanovanja v okolici Hévíza, v mestecu, ki ima le 4500 prebivalcev, so lani Rusi odkupili 44 nepremičnin. Tudi Ukrajinci imajo radi termalno vodo, saj so lani največ nepremičnin kupili v kraju Hajdúszoboszló, kjer so znane terme. Lani so v naši županiji tujci kupili 45 nepremičnin, od tega največ Rusi, ki imajo najbolj radi Kőszeg in okolico. Kupujejo stanovanja v blokih, nekateri pa tudi stanovanja v hišah, ki so kulturni spomeniki. Največkrat v njih preživijo le nekaj tednov na leto, v ostalem času so prazna. Med lastniki pa so tudi taki, ki so zaposleni v zahodni Evropi in se po službi vračajo »domov« na Madžarsko. Letošnji trendi kažejo, da se za nepremičnine na Madžarskem zanima največ ljudi iz Londona, Pekinga, Tel-Aviva in Moskve. Zanimajo jih predvsem stanovanja v centru Budimpešte in vikendice ob Blatnem jezeru. Najlažje se tržijo nepremičnine do 50 milijonov forintov. 25 let Oplove tovarne v Monoštru 13. marca leta 1993 se je s prvo Oplovo astro, montirano v monoštrski tovarni, s traka pripeljal takratni premier József Antall. Tudi na ta dogodek, kot začetek avtomobilske industrije, so se spominjali 29. marca v Monoštru, na obletnici je bil častni gost madžarski zunanji minister Péter Szijjártó, ki se je pripeljal na prizorišče s prvo astro v družbi direktorja monoštrske tovarne Grzegorzem Buchalom in s predsednikom Opel Groupa Karlom-Thomasom Neumannom. Zunanji minister je izpostavil, da je Madžarska ponosna na monoštrsko tovarno, ki je v svoji zgodovini proizvedla 9 milijonov motorjev in 7 milijonov motornih glav. 8 Vsakšo nedelo sem pri meši Trajbar se pišejo, dapa doma v vesi je vsikši samo tak zove pa pozna, ka Vajnin Kari. V Ritkarovci živejo pa tü so se naraudili pred devetdesetimi lejti, zdaj so oni najstarejši v vesi. Dapa tau bi niške nej pravo, zato ka nega taše nedele, ka bi nej bili pri meši, pa ranč tak so tam, če se kaj dogaja v vesi ali v krajini. Nji rejdko najde človek doma, gda sem prvo paut pri njij odo, te so tö v gauštji bili. Zato pa drügo paut, gda sem je isko, te sem se že prejk telefona nutzglaso, nej ka bi pá tak zopodo, ka bi nej doma bili. - Možak Kari, tau mena povejte, ka gde pa gda ste se naraudili? »V Ritkarovci, leta 1927. juniuš 6. Tü, kak je zdaj te nauvi ram, je bejo moj rojstni ram, tü sem se naraudo. Prejdjen tau smo že dolarazmetali, dapa zadjen, kak so štale, tisti še stoji.« - Kelko je vas bilau doma? »Nas je pet bilau, tri dekle pa dva pojba, dapa zdaj že samo dva živeva, dja pa Kristina, stera v županiji Zala žive.« - Kama ste vi od tec v šaulo odli? »Od tec na Gorenji Senik sem odo pejški v šaulo vsikši den. Mena je zato šlau, ka sem emo dvej starejše sestre, stere so me navčile vogrski. Dapa bili so taši, steri so sploj nikanej znali, tistim je sploj težko šlau. Dja eške vardjam, gda so na Gorenjom Seniki cerkev zidali, pa tam gorik na tistom velkom placi je cigel biu za cerkev. Ka smo vekši šaulardje bili, so nas ta gor zapovedli pa smo tam cigle gorbrali pa vküpklali. Gda sem šaulo vözopodo, te kak vsikši drügi, doma na gazdiji sem delo pa pomago. Gda sem tak štirinajset lejt star grato, te sem pa tri lejta vsakši keden gnauk za levente odo.« - Ka so se včili tisti, steri so za levente odli? »Vsikši torek smo na Gorenji Senik mogli v šaulo titi pa tam smo se včili, kak trbej strejlati. Meli smo te male levente pükše pa s tistimi smo vanej strejlali, kak je bejo tisti »lőtér«. Dja sem rad strejlo pa mena je tau fejst dobro šlau.« zato ka mi smo nikak tazao- ka smo mi dolazlüčali. Telko stali. Tisti, steri je ostati sto, smo eden den pobrali, ka je tisti je niše zvejzde daubo pa proto večera Franci domau tadala tam slüžo, mi drügi üšo pa s konjskimi kauli smo smo pa leko šli domau. Tau je te domau odpelali. Te šküje leta 1950 bi- fke so dobro plačali, nam je lau. Nas so te v penez fejst potrejben biu, zato trej mejsecaj tak ka še tisto smo mogli dojdati navčili strejlati, rosagi, ka smo ranč nej meli. ka na vauži smo Napisano smo meli, ka tüčne leteli, pa tak gosi moramo doladati, te smo strejlali na cilno šli na Vasvár, tam smo je küpli tablo. Dja sem pa včasin smo je dojdali, tak v varaši Eger ka domau smo samo čeke pribiu pri sodakaj, nesli. V zimi smo pri erdészeta tau je fejst daleč (gozdno gospodarstvo) delali bilau, istina, te pa tak smo si nika malo pritri mejsece sem slüžili v gauštji, z rokauv smo samo tak gnauk drva podirali. Težko je bilau, biu doma.« dosta sem delo, pa vidiš, itak - Ka ste potistim sem tü. Zdaj že zato napamet delali, da ste do- djemlem, ka se začnem potejmau prišli? kati, ka lejta tadejo pa s pitim »Delo sem doma sem tö tak, ka samo z merov.« Vajnin Kari so devetdeset lejt stari, dapa se itak na gazdiji, zato - Kak je bilau potistim, ka ste dobro držijo ka oča so leta se leta 1957 oženili? - Zaka je tau trbelo? 1949 mrli, brat Joška je pa »Težko, dosta sem mogo dela»Zato, ka k bojni so se kreda dvanajset lejt mlajši biu od ti, še več kak do tistoga mau, dejvali, zavolo tauga so nas mene. Pa vidiš, kak dugo je že zato ka je leseni ram biu pa včili, kak trbej strejlati. Nam tauma, ka smo ga pokopali. sem ga dola mogo razmetati, pojbom je ta mujs bilau odti, če bi nej odli, te bi nas poštrafali. Tü v Ritkarovci je telko pojbov bilau, ka tau strašno, cejla banda je bila, gda smo odli strejlat. Na 20. augustuš, gda je državni svetek biu, te smo mi kak leventi z biciklini se pelali na Gorenji Senik, med spiStari kejp z ženov, čerkov pa vnukicama cami smo rdeči, bejli pa zeleni trak mogli pote- Ka vejš, taši je žitek. Prvin je potistim pa znauva gorzozidagniti, na glavej smo pa leven- nej letji žitek biu, peneze je ti. Te se je hčerka naraudila, te šapko meli. Tam je tašoga trno nej bilau, pa človek si je gora smo go zranili pa poreda banda tak rejzala pa taša tak pomago kak leko. Djeseni malek so lejta taodišla, tak ka paradija bejla, ka tau strašno.« smo šli pa smo šküfke brali sem ranč napamet nej vzejo. - Kak je pa te pri sodakom bi- pa je odavali, aj malo peneze Žena mi je že mrla, dapa zato lau, gda ste že redno pükšo si prislüžimo. Sabatin Franci nikdar sem nej sam, zato ka s meli? pa dja sva v Borovnjakin dau hčrdjauv pa z njeno družinov »Dja sem srečo emo, gda sem šla, müva s Francinom sva živem. Dvej vnukice mam pa za sodaka üšo, zato ka samo gor na borej bila, žene so pa edno pravnukico, tak ka dja tri mejsece sem sodak biu, spodkar vküpbrale šküfke, sem že telko lejt zadaubo, ka Porabje, 6. aprila 2017 sem ranč nej mislo. Vejš, kak je mena ta mala pravnukica rada, vsigdar odi za menov pa mi pravi, ka dejdi.« - Od koj ste meli peneze, če ste nin nej delali, bili v slüžbi? »Dja sem vsigdar cimermanom pomago, na Gorenjom Seniki staroma Wachtera, tü Djanoša, sauseda Ropoša, tak ka skur sem se že vönavčo tau meštrijo. V Števanovci, gda so strejo delali na cerkvi, pa tau je nej tak davnik bilau, še na törmi sem odo pa pomago cimermanom. Vidiš, zdaj je pa slabost prišla namé pa več ne ladam tak kak prvin. Istina, že sem v lejtaj, devetdeset lejt star baudem junija. Zdaj sem že tak, ka nejmam vole daleč titi, bola sem samo doma.« - Če tej devetdeset lejt gledate, gda je vam najbaukše pa lepše šlau? »Vejn te, gda sva se z ženov oženila, te je najbaukše pa lepše bilau. Gda človek stari grata, te je že cejlak ovak vse, te je že vsakši stopaj težko naprajti, dapa zato se vsigdar trbej malo djibati, ovak človek trdi grata. V cirkev vsakšo milo nedelo dem, istina, nej pejški, z avtonom me pelajo, če zet pa hčerka nejmata časa, te me vnukice pelajo. Tau zimau sem dobro preneso, gnauk sem nej bejo betežen, še kašlo nejsam.« - Vejn zato, ka zdravo živete. »Dja večer vsigdar mlejko, kifli ali spražene krumpline mam za večerdjo, tau je vsikši večer tak, tau mena vsigdar nalečejo. Zazranka kafej pidjem, kama si malo palinke nutpistim, pa tau gvüšno, ka malo kaj vala mena. Malo tavö dem, ka svinje dja opravlam, telko ka mi kreda dejejo. Gda nazaj pridem, te zajtrik mam. Pa te, če mi napamet pride, pa večkrat mi napamet pride, kak nej, te še edno palinko gutnem, leko ka tau mena vala, ka sem taša lejpa lejta zadaubo.« Karči Holec 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 14. »Napoleon pravi: Ilirija vstan'!« Sodačkoga genija, generala Napoleona Bonapartena najbole poznamo kak cesara Francuzov, ka je grato po tistom, gda je leta 1804 cesarsko krono na svojo glavau djau. Gospodar cejle Evrope je sto gratati, zatok je üšo nad prijatele Velike Britanije na kontinenti, tau so bile Avstrija, Prusija ino Rusoška. Na začetki je v bojnaj gvino zvekšoga Napoleon, Francuska je gratala cesarstvo do rusoški grajnc. Leta 1809 se je Avstrijcam nej prišikalo dojzbiti Francuze, zatok so mogli podpisati mir v Schönbrunni. 14. oktobra je Napoleon z dekretom vözglaso takzvane Ilirske province, štere so bile veuke 55 gezero km2, v nji je pa živelo miljaun pa pau lüdi večféle narodnosti. Pod te francuske province so slišali avstrijsko Primorje, Kranjska, zahodna Koroška, Hrvaška na pravom bregej Save, beneške (velencei) zemlé v Istri pa eške Dalmacija, Boka Kotorska ino Dubrovniška republika. Leta 1811 so cujzakapčili eške eden tau Tirolske z varašom Lienzom. Ilirske province so dobile ime po antični časaj, po starom lüstvi Iliri, Napoleon je je stvauro zavolo sodačko-politični ino gospodarski cilov. S tem je vkraj odrezo Avstrijsko cesarstvo od maurdja, vküppovezo francuske zemlé v Italiji, Istri pa Dalmaciji, depa kak nauvoga sauseda je daubo törskoga sultana tö. Té province so bile daleč od francuskoga rosaga, zatok so je nej cejlak nutzakapčili v svojo cesarstvo. Če bi tau steli napraviti, bi mogli province raztalati v »departmane« (francuske županije) pa imenüvati poslance pa senatore s té dežel. Lüstvo je mejlo ejkstra, »ilirsko državljanstvo« (állampolgárság), donk pa so vöobešali francusko zastalo pa nücali cesarske simbole. Ništerni francuski zakoni so velali, drügi nej; ništerne in- stitucije so nosile cesarsko, ino patrimonialne birovije. tistec so leko šli na višiše šaule drüge ilirsko ime. Pelanje provinc na višišom ali dobili slüžbo v kancelajaj, V prvi par mejsecaj francuski nivoni so prejkvzeli od rosaga sodačiji ali gospodarstvi. Licej gospodarov se je gučalo, ka plačani ino imenüvani fiškali- v Ljubljani je grato centralna se Napoleon oženi s čerdjauv ške. Birovije so tö reformerali, šaula, leta 1811 pa Akademija avstrijskoga cesara s filozofskov, padarMarijov Lujzov pa skov, pravnov, tehse province povrnéjo niškov ino teološkov Avstriji. Francuzi so se fakultetov. Tau so bili nej paščili: cejli sistem začetki univerze v Ljuje v tej krajinaj austo bljani, steli so, ka aj bi takši kak prva, samo mladina nej v Avstrijo ka so province mele ojdla štanderat. velko avtonomijo. Za Politika Francuzov do glavni varaš cejle veukatoličanjske cerkve ke krajine so vöodeje bila skoro kak tista brali Ljubljano, štera od avstrijskoga cesaje tistoga ipa menjša ra Jožefa II. Prejk so bila kak Trst, je pa vzeli bogastvo viteški bila blüzi avstrijske redov, zaprli so ništergrajnce, pa je leko od ne klauštre pa eške tistec prvi guverner ljubljansko šaulo za (kormányzó) Ilirski dühovnike (semenišNapoleon je z dekretom v nemškoj pa slovenskoj rejči provinc Auguste Marče) tö. Doj so zapovövözglaso Ilirske province mont bole na očaj dali procesije, v takemo söverne sausede. gratale so državne, francuski zvanom »revolucionarnom Napoleon se je zdau z Mari- zakoni kak »Code Civil« so od kalendari« pa so njali samo jov Lujzov, donk pa se je leta začetka leta 1812 naprejspi- štiri cerkvene svetke (Gospau1811 odlaučo, ka province sali, ka so pred zakonom vsi dov vnebohod, velko mešo, bole krepko poveže s Franci- državljani gnaki. vsisvecovo ino božič). Naprej jov, gratale aj bi »nauvi rosag Reformeranje šaul je vleti so spisali civilno zdavanje. Graubo so prejknapravili cerkveno organizacijo na Slovenskom, ljubljanska püšpekija je dobila fare na Koroškom ino vzhodnom Tirolskom. Če rejsan so plemiči (nemesek) zgübili svojo upravno ino birauvsko funkcijo, so Francuzi nej bole globko segnili v fevdalni red. Istina, ka je maršal Marmont za eno petino pomenjšo urbarialne ino desetinske porce prausnoga lüstva, so pa nauvi gospodaV centri Ljubljane najdemo Napoleonovo glavau z verzi Valentina ri nutvpelali drüge porce za Vodnika sebé. Situacija je bila špajsna: v Velkom cesarstvi«. Takzvani 1810 začno generalni guver- v ednom modernom varašan»organični dekret« je s funda- ner maršal Marmont. Cerkev skom rosagi so velale fevdalne menta spremeno civilni žitek, se je več nej mogla vmešavati, regule ranč tak. Pavri so trdelovanje cerkve ino birovij, ž mesto trivialk, glavni šaul ino peli, bili so cajti bojne, Ilirske njim so »harmonizerali« za- normalk so vpelali štiriklasno province pa so mele lagvo kone s francuskim sistemom. osnauvno šaulo za vse mlajše, vertivanje. Leta 1812 so zavolo Ilirske province so raztalali na s šteri so leko dale šli na ni- paverski nemérov francuski šest civilni pa edno sodačko žiše gimnazije ino strokovne prejdnji poslali v ministrstvo krajino, štere so se dale talale šaule. V nižiši šaulaj so nücali v Pariži prošnjo za konec fevna distrikte, kantone ino ob- slovenski gezik, v višiši šaulaj dalizma, prva kak pa bi se čine. Nej je bilau več deželni pa francuskoga, taljanskoga odlaučili, so Ilirske province stanov (rendek), zemliški go- ali latinskoga. Na gimnazijaj na nikoj prišle. spaudge so zgübili kancelaje so se pripravlali za liceje, od Grajnca med Francijov ino Porabje, 6. aprila 2017 Avstrijov je prejkvrezala tradicionalne bautoške poti s sövera na jug, krajine v Notranjoj Avstriji so se laučile na dvaje. Na maurdji so zavolo politike prauti Britaniji v krizo spadnili Trst ino drügi maurski varaši. Francuzi so iskali nauve poti: padašivali so se s Törki. Nauve poštije pa so leko samo pomalek vönapravili, tak je küpüvanje bombaža (gyapot) iz Ažije nej moglo krepko gratati. Francuske reforme so se nej posrečile. Zavolo gospodarske krize ino visiki porcov se je lüstvo obrnaulo prauti Francuzom. Pavri so zaman čakali na konec fevdalizma, med letoma 1811 ino 1813 so večkrat (eške posaba na Dolenjskom) vövdarile rabuke. Prauti Francuzom so bili plemiči ino dühovniki pa vekši tau varašancov. V vauskom kraugi simpatizerov so bili šaulani lidgé, reformistični fiškališi pa ništerni veuki bautoške, šteri so meli hasek od nauve gospodarske politike. Francuzom so se poklonili ništerni člani »slovenskoga narodnoga preporoda«, Valentin Vodnik je na priliko napiso pesem od Napoleona, šteri »oživé Ilirijo«. V slovenskom kolektivnom spomini je tak cajt Francuzov austo kak »zbiditev slovenskoga naroda z dugoga spanja«. Mauči Ilirski provinc nad nacionalnim gibanjom Slovencov pa ne smejmo preveč velko znamenje dati. Prava vrejdnost toga časa so na priliko ništerne spremembe pravnoga sistema, štere je Avstrijsko cesarstvo tak njalo, gda so leta 1814 tazagnali Francuze. Na srejdi Ljubljane, na Trgi francoske revolucije, eške gnes stogi spomenik Napoleoni z veršuškami Valentina Vodnika. Pravijo, ka je tau eden sami kip v Evropi, šteroga je eden narod z veseldjom postavo tihinskomi diktatori ... -dm- 10 »Eno vöro sediš pa svejt pride za tebov« Človek je vsikdar veseli, če najde svojo žlato nindri po svejti. Gorički podjetnik pa bautoša Srečko Kalamar že dosta lejt iške lidi s priimkom (držinskim imenom) »Kalamar«. Tau, ka je je najšo v bližanji rosagaj, je nej tak špajsno, depa padaštvo je povezo že z lüstvom z južnoameriškoga Urugvaja tö. 23. marciuša zadvečerka je prijatel Porabski Slovencov prišo v varaški Slovenski dom, ka bi s projektorom pokazo svoje kejpe o dalečnjoj krajini Likiji, štera je gnes eden tau Turčije, törskoga rosaga. Zakoj je djenau tam fotografije redo? Kak pravi, je najšo edno vesnico, gde majo »Hotel Kalamar«, »Beach Kalamar« pa »Café Kalamar«. Fejst je radosten grato, gda je je najšo, depa je mogo gorpriti, ka je té »kalamar« tista mala stvarina v vodej, štero Slovenci »ligenj« pa velkov plaminov Taurus, štera je višiša od tri gezero mejterov. Od maurdja do bregauv lüstvo gorvlečé gondola, vrkaj Srečka Kalamara v Porabji dobro poznamo kak »bautoša« (šefa podjetja GoričanKAlamar), kak kulturnoga delavca, zdaj smo ga pa spoznali kak popotnika ali vandroša pa je za več kot 30 stopinj bole ladno. »Nej je zaman, ka so si stari Likijci tau zemlau vöodebra- Ništerni pravijo, ka je Mediteransko maurdje najlepše pri Likiji (tintahal) zovéjo. Če pa je že tau vesnico najšo, se je odlaučo, ka go gorpoiške. Porabski Slovenci, šteri smo prišli na program Srečka Kalamara, smo že na začetki veseli bili, vej smo pa od predavatela dobili vrauči pa krepek čaj (tej) direjktno s Törskoga. Tam prej po bautaj vsikšoma šenki čaj talajo. Od popotnika smo čüli, ka je krajina Likija džundž ali biser Mediterana, ovak pa mala kak Slovenija. Turisti s cejloga sveta so eške nej najšli tau zemlau, zatok nega prevelkoga turizma. Krajina je med Sredozemskim ali Mediteranskim maurdjom njinoj zgodovini je je vsikši sto dojzbiti, njino zemlau so za svojo vzeli Peržijci ino makedonska sodačija Aleksandra Velkoga. li« - je začno Srečko Kalamar gučati od staroga lüstva, o šterom so pisali že pred tri gezero lejtami. Prejk njine krajine so pelale tranzitne poti: z Egipta so pelali pšenico, iz Sirije židani štauf, depa je po maurdji dosta divdji piratov (kalóz) tö kraužilo. V kamnatoj Likiji so se lidgé leko bole branili. Gost z Goričkoga je tapravo, ka je v Likiji biu oprvin leta 2012, pa je od tistoga mau skoro vsikšoga januara taodišo. Prave zime tam nega, »leko baus odiš pri maurdji pa čütiš energijo staroga časa«, smo čüli. Staroga časa, v šterom je v toj krajini kralüvo mali narod Likijcov. V Gda so bili najüši časi, dvejstau lejt pred Kristušom, je šest vekši pa sedemnajset menjši varašov napravilo takzvano Likijsko zvezo, njini voditeu je biu varaš Patara. Na djilejši zveze so bili cuj predstavniki vsikšoga mesta, po demokratičnoj ideji. »Ništerne elemente te likijske pogodbe so ponücali, gda so v 18. stoletji pisali ustavo Združeni držav Amerike (az USA alkotmánya)« - nam je raztomačo Srečko Kalamar pa povödo nika eške bole špajsnoga: »Na djilejšaj so leko cujbile ženske tö«. Čednjaki so prej gorprišli, ka so likijske ženske mejle glavno rejč pri rami. Eške držinsko ime so mlajši erbali po materi, »ženske so držale vse štiri kiklé rama«. Likijski sodaki so bili erični po svojoj batrivnosti. Moški v varaši Ksantos so nej steli, ka bi je rimski gospodari kak robe držali, zatok so dvakrat vmorili vse svoje ženske pa mlajše ino porüšili pa gorvužgali mesto. Rimski sodacke pa so dobili žmetno nalogo: aj zgrabijo živoga Likijca. Tihinski gospodari so dosta modernoga pripelali v krajino, na priliko vodovode ino amfiteatre. Dosta antične arhitekture se eške itak vidi v Likiji, najlepše zidine so na UNESCO-novi lišti svetovne erbe. Vnaugo vsega je do gnes gorostalo od staroga pristanišča (kikötő) Phaselis, na priliko ostaline od kaupanc. »Za eno vöro si dojsedeš, pa svejt pride za tebov« - je svojo čütenje opiso Srečko Kalamar. Nika posebnoga je varaš Kekova, šteri se je pogrozno pod morsko vodau. Če človek tapride, leko s čanaklina gleda zidine pa stube pod vodauv. Najlepša plaža brezi zidin pa je prej na mesti nekdešnjoga varaša Patara. Tam se je v 3. stoletji naraudo kisnejši püšpek sveti Miklauš, šteroga mlajši decembra že sploj žmetno čakajo. Po 73 lejtaj dobrotlivoga žitka, po dosta napravleni čüdaj, je Miklauš mrau v svojom püšpekovom varaši Miri, gde eške gnes najdemo njegvi grob v kameni stenaj, kama so pokapali dosta drügi lidi tö. Od leta 1923 je krajina pod modernim törskim rosagom, Turčijo. Tistoga ipa je moglo v Grčijo zbejžati skoro 30 gezero Grkov, tau pa v ednom dnevi. »Dvej potniki leko slobaudno staupijo v džamije. Lejpi so stari tali od varašov, vse okauli so plamine, depa po mestaj tö trbej po bregaj gortiti. Poštije pa so nej dobro napravlene, dostakrat ranč bejloga štráfa nega na srejdi. Rami so tö nej v najlepšom redej, v slejdnji lejtaj Danci pa Norvežani küpüjejo fale kuče. Na dosta mejstaj pa prej pauvajo paradajs, na leto ga odajo 15 miljaunov ton. Folijski šatori se vlečejo več kilomejterov, sunce pa napravi svoje, zatok majo sploj dober pauv. Eške pri džamijaj majo svoje gračenke. Vseposedik odijo koze po poštijaj. Zaman pravimo, ka »kadi kak Törk«, uni majo na cigarejtlinski škatülaj že od leta 2012 vsefelé grde betege. Majo pa svojo posabno gesti tö: na priliko velki pečeni krumpli, s pürénom na srejdi pa mesaum pa vrnjim mlejkom cuj. Depa ranč tak radi odavajo gostanje pa kebab. Likija je bila vsikdar na raubi imperijov: bila je na obrobji gr- Eške gnesden leko vidimo, kak so v starom vöki vodau pelali pripovejsti kraužita: prva je ta, ka so domanji Törki vse vkradnili, ka so Grki tamnjali. Druga pa guči ovak: gda so Grki odhajali, so klüče njali pri törski sausedaj. Gda so se po 80 lejtaj povrnauli, so vidli, ka se je niške nej tekno njini iž« - je od narodjenja legend pripovejdo Srečko Kalamar. Gnes živé v etoj krajini zvekšoga muslimansko lüstvo, je tapravo gost z Goričkoga, depa največ žensek si ne zakriva obraza. Po- Porabje, 6. aprila 2017 škoga, rimskoga pa osmanskoga sveta. Srečko Kalamar pravi, ka so donk ponosni, gizdavi na svojo zgodovino pa gnešnji žitek. »Mi na Goričkom pa v Porabji bi tö mogli bole cejniti svojo krajino. Likija je najlepši kamen v Mediteranskom maurdji. Mi pa smo v srcej Evrope« - se je smejau varaški gost pa vsikšoj ženski, štera je prišla na njegvo predavanje, za den žensek ino mater prejkdau edno redečo raužo. -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 07.04.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Ugriznimo znanost: Register darovalcev kostnega mozga, oddaja o znanosti, 12.20 Vrtičkarji: Mene za župana, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Čolnarjenje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenska polka in valček 2017, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Neznankino pismo, ameriški film, 0.35 Profil, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal PETEK, 07.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program Op! 8.35 To bo moj poklic: Prodajalec turističnih informacij, receptor, kuhar, natakar, 9.20 Bleščica, oddaja o modi, 10.05 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 10.55 Na obisku, 11.35 Halo TV, 12.40 Dobro jutro, 15.15 Dober dan, 16.00 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.35 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program Op! 20.05 Monsunski otrok, nemški TV film, 21.35 Darcy Oake: Na meji resničnega, 22.25 Polnočni klub: 50 plus, 23.35 Svetovni popotnik: Antarktika, 0.35 Glasbeni spoti, 1.40 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 08.04.2017, I. spored TVS 5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program Op! 10.45 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.15 Ambienti, 15.00 Razkritja Majev: skrivnost baktuna, ameriška dokumentarna oddaja, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Jure Košir, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Neverjetna živalska čutila: Vid, češko-ameriška dokumentarna serija, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Zmedeni zbor, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Bučke, satirično informativna oddaja, 21.35 Nočni receptor, angleško-ameriška nadaljevanka, 22.35 Poročila, Šport, Vreme, 23.05 Človeški kapital, italijanski film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal SOBOTA, 08.04.2017, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Dober dan, 10.15 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 11.15 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, oddaja TV Maribor, 12.45 Gudurica, Evropa v malem, dokumentarni film, 13.50 10 domačih, 14.40 Čarokuhinja pri atu: Vipavska dolina 14.55 Darcy Oake: Na meji resničnega, 15.45 Tomos, dokumentarni film, 16.55 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 17.55 Košarka: liga za prvaka - Union Olimpija : Krka, 20.00 Dotik svetlobe, tajvanski film, 21.50 Zvezdana, 22.30 Nocoj v Palladiumu, 23.20 Popšop, 23.50 Vse bila je glasba, koncert v spomin Arsenu Dediću, 1.30 Bleščica, oddaja o modi, 2.05 Glasbeni spoti, 3.05 Košarka: liga za prvaka - Union Olimpija : Krka, 4.40 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti, 6.25 Popšop, NEDELJA, 09.04.2017, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Nabriti detektivi: Vsak začetek je težak, nemška otroška nanizanka, 10.45 Prisluhnimo tišini: Svetovno prvenstvo gluhih v alpskem smučanju, izobraževalna oddaja, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Najhujše trpljenje, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenska polka in valček, 15.20 Modna hiša Velvet: Dan zatem, španska nadaljevanka, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Dinotačke: Česar še nismo videli, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nadaljevanka, 21.00 Intervju, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Obleganje Sarajeva, francoska dokumentarna oddaja, 23.55 Simfonični orkester RTVS in En Shao (W. A. Mozart: Simfonija št. 40 v g-molu), 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal NEDELJA, 09.04.2017, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Glasbena matineja, 9.10 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 10.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 10.50 Neverjetna živalska čutila: Vid, češko-ameriška dokumentarna serija, 11.15 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, oddaja TV Maribor, 12.45 Marinko in Lupetto, dokumentarni feljton, 13.30 Kuharski mojster, belgijsko-francoski film, 15.05 Zvezdana, 16.00 Avtomobilnost, 16.40 Judo: svetovni pokal, 17.35 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 18.30 Ambienti, 19.00 Z glasbo in s plesom, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Sanje o prihodnosti: Prevoz prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 20.50 City folk - Obrazi mest: Amsterdam, dokumentarna oddaja, 21.15 Časnik, hrvaška nadaljevanka, 22.15 Bučke, satirično informativna oddaja, 22.35 Nikogaršnja last, švedski film, 0.20 Vikend paket, 1.30 Glasbeni spoti, 2.30 Judo: svetovni pokal, posnetek iz Antalyje, 3.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 10.04.2017, I. spored TVS 5.55 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 10.45 10 domačih, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Vrtičkarji: Bankovec za pet jurjev, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet: Bridko je trpljenje, sladek je njegov sad? 14.25 Osmi dan, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Armanova skrivnost: Garwin, nemška mladinska nadaljevanka, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.30 Profil: Brane Kovič, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Adrenalinci: Paintball, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.10 Vila Mila: Zmagala sem, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Platforma, 0.00 Glasbeni večer, 0.15 Profil: Brane Kovič, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal PONEDELJEK, 10.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program Op! 8.15 To bo moj poklic: Vinski svetovalec, barman, dokumentarna serija, 8.45 Tok (Flow), dokumetnarni film, 9.55 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 10.40 Halo TV, 11.30 Dobro jutro, 13.00 Polnočni klub: 50 plus, 14.25 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.35 Avtomobilnost, 16.00 Judo: svetovni pokal, 17.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program Op! 20.00 Svetovni popotnik: Južni Atlantski ocean, 21.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017: Vrhovi, koncert Neishe z gosti, 22.00 Popravljena krivica (III.), ameriška nadaljevanka, 22.55 Sužnji evra, italijanska dokumentarna oddaja, 0.15 Glasbeni spoti, 1.20 Judo: svetovni pokal, 2.10 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 11.04.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Najhujše trpljenje, 12.20 Vrtičkarji: Ribice prijemljejo, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Studio city, 14.40 eRTeVe, 15.00 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.35 Otroški program: Op! 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Poldi: Dan, ko je Poldi rešil note, risanka, 18.15 Lepši svet: Promet, animirana risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Oproščen (II.), norveška nadaljevanka, 20.50 7 grehov in vrlin, 2. del, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci: Igo Sajovic, dokumentarna oddaja, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Po Sloveniji, 2.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.10 Info-kanal TOREK, 11.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program Op! 8.45 To bo moj poklic: Vodja cateringa, turistični animator, dokumentarna serija, 9.15 To bo moj poklic: Organizator v turizmu, dokumentarna serija, 9.45 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ahmed in Banan, izobraževalno-svetovalna oddaja, 10.10 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro ju- Porabje, 6. aprila 2017 OD 7. APRILA DO 13. APRILA tro, 14.10 Dober dan, 15.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 16.25 Nogomet - pokal Slovenije: Krka : Domžale, polfinale - povratna tekma, 18.35 Čarokuhinja pri atu: Brkini, 18.55 Otroški program Op! 20.00 Življenje se začne pri stotih, švedska dokumentarna oddaja, 21.00 Prava ideja, 21.30 Nocoj v Palladiumu, 22.20 400 udarcev, francoski film, 0.00 Glasbeni spoti, 1.00 Nogomet - pokal Slovenije: Krka : Domžale, polfinale - povratna tekma, 2.45 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 12.04.2017, I. spored TVS 5.40 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.00 Vem!, kviz, 11.30 Platforma, 12.20 Vrtičkarji: Morilec, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju, 14.35 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice: OŠ Zbora odposlancev Kočevje in OŠ Domžale, kviz, 16.30 Po Sloveniji, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Čarli in Lola: Jaz vse, res čisto vse, zmorem že sama, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Popoln dan, španski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Tannbach - usoda neke vasi: Jutro po vojni, nemška miniserija, 0.40 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Po Sloveniji, 2.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.00 Info-kanal SREDA, 12.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program Op! 8.25 To bo moj poklic: Naravovarstveni tehnik, ekolog, dokumentarna serija, 8.55 To bo moj poklic: Kozmetolog, vizažist, oblikovalec maske, masker, dokumentarna serija, 9.45 10 domačih, 10.30 eRTeVe, 11.00 Dobro jutro, 13.20 Dober dan, 14.00 Vikend paket, 15.30 Prava ideja, 16.00 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 17.00 Nogomet - pokal Slovenije: Maribor : Olimpija, polfinale - povratna tekma, 19.25 Otroški program Op! 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Mesija v sirotišnici, angleška glasbena dokumentarna oddaja, 21.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Pater Karel Gržan, 21.55 Bleščica, oddaja o modi, 22.25 Aritmija, 23.00 Aritmični koncert - Brencl banda, 0.00 Glasbeni spoti, 1.00 Nogomet - pokal Slovenije: Maribor : Olimpija, polfinale - povratna tekma, 2.45 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 13.04.2017, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.20 Vrtičkarji: Einstein, slovenska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 7 grehov in vrlin, 2. del, dokumentarni film, 14.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Brez meja - Határtalan, oddaja TV Lendava, 15.30 Svetovni popotnik: Južni Atlantski ocean, 16.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Robin Food / S.U.R.F., 18.05 Zu: Zu na taborjenju, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Sveto in svet, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal ČETRTEK, 13.04.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program Op! 8.35 To bo moj poklic: Inženir mehatronike, mehatronik, tehnik, dokumentarna serija, 9.05 To bo moj poklic: Zobozdravstveni tehnik, zobozdravnik, dokumentarna serija, 9.55 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 10.55 Slovenski magazin, 11.40 Kino Fokus, 12.05 Dobro jutro, 15.20 Posebna ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.15 Neverjetna živalska čutila: Vid, češko-ameriška dokumentarna serija, 16.55 Hišica v preriji (I.), ameriška nadaljevanka, 17.55 Košarka - liga za prvaka: Rogaška - Zlatorog Laško, 6. kolo, 20.00 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 20.55 Avtomobilnost, 21.25 Ambienti, 21.55 Serena, francosko-ameriški barvni film, 23.40 Slovenska jazz scena: Jazz sacral ´Alleluia´, zbor Alfa in Omega, solisti in Nada Žgur, 0.30 Glasbeni spoti, 1.30 Košarka - liga za prvaka: Rogaška - Zlatorog Laško, 6. kolo, 3.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti Va b i l o Razvojna agencija Slovenska krajina vas vabi na rokodelsko in kulinarično delavnico, ki bo 11. aprila od 15.00 ure na Slovenski kmetiji, na Gornjem Seniku! Na delavnici bomo izdelovali velikonočne okraske in kaj finega skuhali. VABILO FOTOGRAFIJA TEDNA Zveza Slovencev na Madžarskem Vas prisrčno vabi na otvoritev razstave Likovne sekcije Zveze paraplegikov Slovenije z naslovom »Barvni odtenki skozi prizmo slovenskih paraplegikov«. Otvoritev bo v petek, 7. aprila 2017 ob 18. uri v razstavnem prostoru Slovenskega doma v Monoštru. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Samuel Bekő: Na jezeru Hársas Ta teden so nam poslali slike: Eva Sömenek, 7. r: Trobentice cvetijo na travniku Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Johanna Sömenek, 4. r: Spomladanska roža v gozdu Szandra Sömenek, 7. r: Moja najlepša roža narcisa Antónia Baranyi, 7. r: Na poti po Grbenjščku na Gornjem Seniku Matjaž Farkaš, Bernadett Bedi in Balint Mešič iz 8. razreda na OŠ Števanovci so nam poslali spomladanske posnetke. Julia Nagy , 8.g; Dora Doszpot (Moj pes), 7.g; Samuel Bekõ (Moja pokojna muca Lili), 8.g. (gimnazija Monošter) Ta teden smo se odločili za fotografijo, ki nam jo je poslal Samuel Bekő, poslikal jo je na jezeru Hársas. Hvala za fotografije. Uredništvo