Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejemau veljii'. Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
K gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejemali veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en raesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanilu (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev.
Ö.
V Ljubljani, v četrtek 8. januvarja 1885.
Letnik XIII.
Bismark |ia Trst.
V torek pred novim letom prinesel je „Slovenec" telegram, o kterem se nadjamo da ni všel pazljivosti naših čitateljev. Brzojavna žica prinesla nam je namreč vest, da je Bismark svoje oko tudi na Avstrijo vprl, kar se tiče prekmorske politike in da hoče svoje mreže tudi v Avstriji razpeti, v ktere se mu bodo lovile žlahtne ribice slovanske. V Trstu se hoče vgnjez-diti, Trst hoče napraviti za izhod velike nemške prekmorske trgovine. Dunajski nemški listi so vsi zato, da je prav, ako se v Trstu osnuje veliko-nem-ško trgovinsko društvo, ki bo pomorsko trgovino od laških luk Genovanske in Beneške privabilo v Tržaško. Od te strani bi tudi mi nič ne imeli proti tej najnovejši ideji nemškega kanclerja, toda stvar so nam zdi drugačna. Vsaj nam se vidi v čisto drugi luči, kakor pa omenjenim listom. Avstrija bo pri tem prišla le z dežja pod kap. Sedaj v Trstu prevaguje laški živelj, ki irredento (laško) podpira; ako se omenjena vest vresniči, prevagoval bo nemški živelj in nemška irredenta, zagrizla se bo v slovansko telo našega Primorja ter mu bo jela slovansko srčno kri piti. Nemški vpliv bo tako krepak postal vsled tega v Trstu, da bomo še v Ljubljani po njem razburjene valove čutili. S tem se bo storil prvi korak, da se spolni srčna želja: „Deutsch bis zur Adrija!"
Tako sodi tudi Praška „Politik", ki se prav odločno protivi tej napravi. „Leto 1866, piše omenjeni list, vrnilo je avstrijsko-ogerskemu cesarstvu njeno popolno vrhovnost in samostalnost, pa spomini na nekdanjo zvezo zahodne Avstije z nemško zavezo se v politiki še zmerom zoperno pokazujejo. Od časa do časa sočujejo glasovi o ponovitvi take ožje zveze. Znano nam je, da je g. Bismak že 1. 1867 nekaj enakega po grofu Tauffkirchenu na Dunaju predlagal, in omenjal tudi 1. 1879 v obravnavah z An-drassvem; znano nam jo dalje, da se velik del naše nemško-nArodne stranke s čedalje večo nesramnostjo poteguje za dejansko izvršitev te načelom diploma-tične zveze dveh samostalnih držav nasprotno namere. Pri takih okoliščinah treba se je skrbno vsega ogibati, kar bi se zdelo naj pohlevnejši pričetek v
tem oziru. Kar Trst sam zadeva, bilo je to mesto v pruskih državnih pismih že večkrat zaznamovano ko nemško ladjišče. Ako se toraj v Trstu naseli od nemške vlade z velikimi pripomočki podpirano pa-robrodno društvo, so bode še bolj vtrdila domišljavost, da je Trst nemško ladjišče. Ne glede na to, bilo bi pa tako društvo tudi mogočno orodje za po-nemčevanje. So sicer nedolžni ljudje, ki v ponemče-vanju Tržaškega mesta vidijo najboljši pripomoček izogniti se nevarnostim „Italie irredente". Pa to bi se reklo hišo zažgati, da bi se prepodile podgane. S pomočjo cesarske nemške družbe in v prusoljub-nem duhu ponemčeni Trst bi bil našemu cesarstvu po okolnostih ravno tako nevaren, kakor italijanski Trst, kakor je preveliko prijateljstvo med državami včasih veliko nevarnejši kakor sovraštvo! Najbolj varno poroštvo zoper vse ločilne namere v Trstu ne bode ponemčenje tega mesta, ampak združenje njegovo s slovanskim primorjem, od kterega je bilo 1. 1849 odtrgano. Nikakor Avstriji ni na korist, da bode že samo na sebi močno n mško-državno na-selništvo v Trstu dobilo mogočno podporo v cesarski nemški parobrodski družbi".
Tako se nam zdi stvar s političnega stališča. Ako pa premišljujemo to zadevo v trgovinskem oziru, moramo pač obžalovati, da bi se kaj takega pri nas sploh dovoliti zamoglo. Pesnica je, da sedanji Lloyd ni mnogo vreden in da ima vlada vsled subvencije, ktero mu od leta do leta tlači v nenasiteno žrelo njegovo, le zgubo pri njem. Da je pa krivda edino le na Lloydu, dokazuje nam Bismark sam, ki si upa vstanoviti ondi nemško trgovinsko društvo. Ako bi se ne bilo nadjati dobička, bi se stari in skušeni lesjak pač ne vtikal. Vlada naj toraj Lloyd prevzame v lastne roke, naj ga preskrbi s parniki, ki bodo zahtevam sedanjega desetletja zadostovali! Vlada bode s primerno carino, ktera je na vse inostransko vpeljana, in ktera bi se morala za ta slučaj za vse c. k. parnike došle iz inostranstva primerno znižati, za nemške pa kakor za vse druge neavstro-ogersko pa nič. Tako bi se dalo Trstu pomagati. Druge pomoči mu mi ne vemo. Ako se pa za Trst tudi za-naprej ne bode več brigala, kakor do sedaj, no potem pač ne bo drugače mogoče, kakor da bosta
Bonghi od one, Bismark pa od druge strani skrbela, da se bo Bonghijev program točno izvršil ob svojem času.
„Adio Lloyd, adio avstrijska trgovina", se bo lahko po vsi pravici reklo, ako se v resnici v Trstu nemško parobrodno društvo na noge spravi, kajti spravilo se bo na noge pod takimi pogoji, ki bodo Lloydovo prekmorsko trgovino hipoma vdušili. Le poslušajte, kaj se zahteva za vstanovo oziroma za podporo imenovane črte od nemškega državnega zbora. Na novo vstanovljena lineja mora imeti parnike, ki se bodo lahko z najboljšimi celega sveta vspešno meriti zamogli, kaj pa še le z Lloy-dovimi, ki so večinoma stare škatlje! Pot iz Hong-konga v Trst morali bi parniki nemškega društva k večjemu v 30 dneh dokončati, Lloydovi parniki pa za to pot svojih 53 dni potrebujejo. Kdo, vprašamo Vas, bo pač v bodočnosti še svoje blago iz Hong-konga ali iz druzih krajev iztočne Azije ali Indije po Lloydu pošiljal, ako mu celih 23 dni kasneje dojde, kakor bi mu došlo po parnikih nemške družbe! Le pod temi pogoji dobilo bi potem društvo od nemškega državnega zbora zdatno podporo v podobi nekaj milijonov mark. Da se Tržaški nemški list za napravo poteguje, je vrjetno in tudi vemo zakaj, da se ji mi protivimo, imamo svoje dobre vzroke, kaše bojimo za popolni propad naše domače trgovine, če prav se ne da tajiti, dii bode naše cesarstvo po vpeljavi nove proge več pridobilo, kakor pa zgubilo, kajti mnogo blaga, ki sedaj iz Azije daljno pot preko Hamburga in drugih nemških mest hodi, volilo bo pot preko Trsta, kjer bo plačalo svojo eolnino. Lloydu pa druzega ne bo kazalo, kakor oditi spat, ali pa se popolnoma prenoviti!
Sicer pa se v zadnjih dneh „Politiki" z Dunaja piše, da o napravi nemškega parobrodnega društva v Trstu resnobnega govorjenja in prevdarjenja do sedaj še nikjer ni bilo na Nemškem. Vsa razbur-jevalna govorica povzela se je iz vtemeljevalnega poročila za podporo vstanovitve novega prekmor-skega trgovinskega društva nemškega, ki se hoče vstanoviti le pod tem pogojem, ako se mu dovoli za pričetek vožnje prosta vstanovitev ali v Trstu, Benetkah ali pa v Genovi, od koder bi vozilo
LISTEK.
Vače z okolico.
(Opisal J. llavnikar.)
I.
Trg Vače leži ob vznožji griča Maškovca in Slemške gore na levem bregu Save v Litijskem okraji; šteje 49 hiš in 296 prebivalcev, ki se pečajo edino le s kmetijstvom. Razun prelepo in jako prostorne farne cerkve, kojo jo jel precej po strašnem požaru 1. 1834 tedanji g. župnik (t 1864 1.) M. Kristan zidati, ne najdeš nikakoršnih druzih znamenitosti v trgu. Posebno lep je božji grob, ki stoji zmirom, v nalašč zanj k cerkvi prizidani kapelici; narejen je skoro ves iz samega stekla v raznih podobah. V vsi svoji lepoti se ti pokaže na veliki petek zvečer v mraku, ki ga razsvetljuje po več sto lučic. (Je bi kteri izmed čitateljev utegnil kedaj priti na Vačo, naj se le oglasi pri cerkovniku, ki je pri ljudstvu le znan pod imenom: Slamnikar- |
jev Janez; on rad pokaže slehernemu tujcu cerkev in božji grob.
Cela občina pa šteje 134 hiš in 804 prebivalcev ter obsega sledeče vasi: Itežiše (24 hiš, 158 preb.), Maškovec (4 hiše, 27 preb.), Stnnenec (Strmca, 6 hiš, 47 preb.), Klenik (12 hiš, 72 preb.), Potok (16 hiš, 84 preb.), Slivna (33 hiš, 194 preb.), Tolstivrh (7 hiš, 42 preb.); zaselja: Grmovšek, Hosta, Klanec, Lošče, Globodonk, Bežengrad, Hrastje, Smogorija, Zapeci, Selo, Močila, Rove, Vrtače in soseski: Bukavica in Ljubek.
Vače morajo že silno stare biti, kajti že Val-vazor o njih pripoveduje sledeče: „Mali trg leži na visokem gorovju, kjer ni nobene ravnine; vendar je gori dovolj rodovitnega polja, ki pa manj ali več visi. Tudi sadnega drevja — posebno orehov — je na Vačah in v okolici obilo. Blizu trga je neki znamenit kamnolom, kjer se dobe kamnene plošče, napolnjene z morskimi mušelni in polži, kar se sploh po več krajih na Kranjskem pogosto nahaja. (Kje je bil tak kamnolom za časa Valvazorja, pisatelju teh vrstili ni znano.) Vačo so dobile ime od nekega grajskega turna (Schloss Thurn), ki je tukaj
stal pred kacimi 300 leti. V njem so stanovali „Vaški gospodje" (die Herrn von Watsch). Ta turn	,
so imenovali „Vaški turn" (Watscher Thurn). Vačo ' so bile v oblasti Vaških gospodov in sicer je bil 1. 1358 gospodar neki „Oton Vaški", sin „Gundljanov". Toda ta rodbina je že zdavno izumrla. — „Vaški turn" se je pozneje polagoma razširil v trg, ki pa ni obzidan, ampak stoji čisto prost od vseh strani, ter pripada že veliko let pod „Ljubeško grajščino" *), sedaj lastnina barona Ivana Vicenštajn-skega."
Vače so prvotno pripadale k Mengiški fari; a že 1. 1426 so bile samostojen vikarijat. Leta 1596 je bil za vikarja imenovan neki Gregor Šega. Da imajo Vačani tako krasno cerkev, se imajo največ zahvaliti slavnemu biskupuTržaškemu M. Eavnikar-ju, ki jo za zidanje cerkve mnogo novcev daroval. Ker ta blagi škof v svoji oporoki tudi ni pozabil svojih ubogih rojakov, naj mi bo dovoljeno o njem na tem mestu napisati kratki životopis.
Pokojni škof Ravnikar se je rodil na Vačah 1. 1776. Šolal se je v Ljubljani, kjer jo tudi 1. 1S02
*) O tej grajščini hočem na drugem mestu govoriti. ^ -"V
Opazka pis. '
potem v iztočno Azijo. Prav, ako ni več na tem resnice, vsekako pa naj bo to naši vladi nekak mig-ljoj, da se ona požuri z avstro-ogerskim Lloydom po svojem ukreniti, ako hoče, da se ohrani Trstu avstrijska trgovina, Trst sam pa Avstriji. Po kaj tišči Bismark v Trst, ako nima umazanih in Avstriji škodljivih namenov; naj se rajši naseli v Benetkah ali v Genovi. Saj se Lahi tudi ne bodo branili dobička, ki ga jim bo nemško parobrodno društvo donašalo, potrebni so ga pa še stokrat bolje, nego Avstrija. Toda Bismark je tič, on dobro ve, da na Laškem za njegove zobe ni še prav nič lešnikov zrastlo, pač pa je po avstrijski strani adrijan-skega primorja vse polno leščevja, ktero Bismarka že dolgo časa v oči bode. Naj bo ona zadeva že toraj resnična ali izmišljena, avstrijska vlada Lloyda ne sme nič več iz oči spustiti. Malomarnež je, da mu ga ni para, kajti 53 dni potrebuje, da iz iztočne Azije v Trst prikolovrati, Nemci si upajo pa v 30 dneh iz Hongkonga semkaj priti. Tu je treba radikalne preosnove, ako hočejo da se ne bo državi škoda godila. Lahi so že skoraj na pol zdivjani po svojem časopisji vsled tega, da se misli Bismark Trsta okleniti s svojo železno roko, po kterem se ljubica „irredenta" že tolikanj časa zastonj ozira. Saj imajo pa tudi vzrok, da se jeze, kajti Trst zdi se jim še mnogo več vreden, kakor pa Bismarku, kteri je jel okoli njega hoditi, kakor mačka okoli vrele kaše.
Ruski časniki in Velehradska slavnost.
(Konec.)
Jasno se pozna mer teh besed. A kdo je ne-spravljiv, kdo zdražljiv, da dela razpor med Slovan-stvom. Duhovenstvo katoliško, ki v katoliškem mestu hoče slaviti spomin katoliškega aposteljna, pač ne; menimo, da ne bode nikdo zahteval, da bi to slavilo slavnost v pravoslavni ali protestantski cerkvi in da se nikomur ne zdi čudno, če ima vsaj cerkvena slavnost „odločno katolišk značaj". Svetska slavnost gotovo ne bode izključevala tudi drugih gostov. Po rečenih besedah pa sprevidimo, da se i pri bratih naših dejanja naša tolmačijo na slabo, kar si moremo le iz tega razlagati, da zaje-aaajo iz nam sovražnih časnikov.
Toda dobe se tudi treznejši in pametnejši možje, ki ne podtikajo slavnosti političnih namer in ki ne iščejo prilike, kako bi ohladili svojo jezo nad sv. katoliško cerkvijo. Podajemo tukaj članek priobčen v listu „Svet". Spisal ga je grof V. Komarov, lastnik tega časnika. V predmet si je izbral pisatelj slovansko vprašanje; povod k temu mu je dala imenovana slavnost. Dosti mirno je sicer pisan ta članek, a vendar se iz njega razvidi, koliko pomena prištevajo Rusi samim sebi. Zdi se, da hočejo pre-vreči pameten panslavizem v — panrusizem.— Članek sam glasi se tako-le: „Slovansko vprašanje na Ruskem vzrodilo je življenje samo. Nihče je ni hotel, nikdo ni mislil nanjo, nobeden se ni brigal zanjo, a vendar je živela vedno, povsod, v vsaki reči in v bistvu svojem ni bila nikdar ločena od ruskega prestola. V boji Moskve z Novgorodom, z
Litavo, z Maloruskim, s Poljsko, v zunanji politiki, v vseh namerah njenih, v zadevah sobratov na balkanskem polotoku, za kterih osvobojevanje turškega jarma svedoči zgodovina ruska poldruzega veka in ktero je zahtevalo za žrtvo na milijone ljudi in mnogo milijard v novcih. Slovansko vprašanje bilo je brezvspešno in brez nadeje. Vendar to vprašanje se niti danes zvesto in prav ne tolmači." „Svet" se nato pritožuje o nedostatnosti slovanskih društev na Ruskem, ktera ne izvajajo svoje naloge, med tem ko se drugi slovanski svet krepko giblje in raz-cvita.
V slovanskem svetu se sedaj vse to dobro spoznava, kar je včinilo Rusko v letih 1875 do 1878. Sedaj vzlasti je doba, ko bi se imela Rusija okoristiti iz srčnih čutil, ki se javljajo njej nasproti. Vzlasti sedaj pa se brezumje in črna nevednost društvenih činiteljev v zboru za povzdigo Slovanstva napenja in stavi proti dobičku ruskega naroda. Sedaj dobiš dosti oseb, ki pač delajo nered v slovanskem svetu, toda nikogar, ki bi stal na višku sočasnih smotrov in ki bi dosegel zaželjeni namen. Zraven hudobnih je pa tudi mnogo bedastih, ki besedičijo kot babe, mesto da bi, ne mené se za malenkosti, delali po „svojem razumu".
Povodom slavnosti tisočletnega spomina slovanskih apostolov na Velehradu, kjer je sv. Metod zakopan, misli se na stvorjenje obče-slovanskega shoda. Do sedaj še nikdo ne vé niti za program tega shoda, niti o voditeljih in o okolnostih, in pri nas že kriče, da se ta shod napenja proti Rusiji, da na tem shodu nastopijo Poljaki in Ceni, Rusiji neprijateljski, da poljski in češki listi zahtevajo, naj bi se Cehi in drugi narodi sestali na tem shodu s svojimi škofi na čelu, da je tudi vroča želja samega Strosmajerja, naj bi Slovane zedinil v jedno rimskokatoliško cerkev.
„Vse to so igračice, ktere se gnjusi čitati, tem manj pa ponavljati. Takovih spletek proti Rusiji ni, in Rusom se ni treba izogibati Velehradskemu shodu, marveč pripomoči, da bi se razumno vresničil. Nikakor se ne sme misliti na boj rimsko-katoličanov proti pravoslavji, marveč na vmirjenje. Ravno tako je treba, da bi se odstranil način, kakor se sedaj občuje z avstrijskimi Slovani, pri kterem bi se moglo zdeti, kot bi namera slovanske jednote bila nepri-jateljsko rovanje proti gospodujoči rodbini Habsburški. To je nepristojnost, na ktero ni treba misliti. Slovanska vzajemnost ima samo kulturne namene. Duševna vzajemnost slovanskih narodnosti, vzajemnost mišljenja in namer, narodni nameni vedejo druzega z drugim in ta vzajemnost jim obeta duševni napredek. Vendar pri tem naj se nikakor ne misli na zmeno vlade, na spreméno državnih mej ali na preobračevauje rimskih katoličanov v pravoslavne ali pravoslavnih v rimske katoličane. To so strašila samo za otroke in to za prav — bedaste otroke."
„Narobe, Rusija naj se podâ na Velehrad, seveda se razume, da zastopana od izvrstnih in odbranih mož in k temu naj bi se posebni odbori stvorili, da bi se vsem neprilikam izognilo. Rusi se bodo [sprejeli s častjo in ljubeznijo v mestu apo-steljnovanja sv. Cirila in Metoda, sprejeli se bodo kot stareji in modreji bratje, kakor najbolj duševno in gmotno razviti, kakor proslavitelji in dobrotniki
Slovanstva od Adrije do Tihega morja. Ravno tako se ni ničesar bati pravoslavnemu duhovenstvu, da bi se rimsko-katoliškemu postavilo nasproti. Pri tem pridobi, a ne izgubi ničesar."	—r—.
pel novo mašo. Precej so ga postavili za učenika dogmatike. Od 1. 1805 je bil tudi verski učenik v sedmi in osmi šoli, potem vodja Ljubljanskega semenišča; za časa francoske vlade 1. 1809 „kancelar" vseh šol, na to pa ravnatelj sedme in osme šole. Leta 1827 je bil imenovan za svetovalca pri c. kr. primorskem poglavarstvu v Trstu. Razun peterih Mojzesovih knjig, ki pa niso bile še natisnjene, je poslovenil „Zgodbe sv. pisma za mlado ljudi" (natis v Ljubljani 1. 1815—1816). Akoravno mu je slovenščina tako čista, da ni mislil in pisal tako lepo po domače nikdo pred njim, celo Vodnik ne; pa se je vendar niso hoteli poprijeti, zato ker se nahaja vmes tudi drugi deležnik minulega časa (čitavši, za-gledavši itd.), ki je potihnil po Slovenskem že skoro popolnoma. Zarad tega menda niso tudi zagledale Mojzesove bukve belega dne. Zbog posebne učenosti in pobožnosti je bil izvoljen 1. 1830 za škofa Trža-ško-Koperskega, kjer je tudi umrl 1. 1845. (Iz „Miklošičevega berila" za osmi gimnazijalni razred.)
Mimogrede naj tudi omenim nekoliko občinske razmere. Vače so menda edini trg na Kranjskem, koji nima niti ene majhne brizgalnice. Gorje Vačanom, ako nastane ogenj. Za nobeno poslopje
ni rešitve, ker je vse na kupu in ker je skoro polovica hiš s slamo kritih. Mari ni že skrajni čas, da začne občinski odbor s svojim predstojnikom na čelu misliti na to, kako bi se preskrbela tolikanj potrebna brizgalnica? Pri bodočih občinskih volitvah naj možje gledajo na to, da dobe za župana moža, ki bode imel srce in možgane na pravem mestu, imel le korist in blagor cele občine pred očmi. Ako ste že preskrbeli lep vodnjak na trgu, si bodete menda tudi koristno brizgalnico omislili! „Bralno društvo", vstanovljeno pred par leti, bo neki tudi kmalo zaspalo, ker se domačini zanj premalo brigajo. Saj tako sem slišal. Največi vzrok je pa ta, da ljudje krajcarje znosijo rajše kramarjem za tisto —■ bodi Bogu potoženo — tako škodljivo pijačo, ki je pri ljudeh najbolje znana pod imenom: „heroš", kakor pa za kako koristno napravo. Ta grda navada je v ljudstvu že tako vkoreninjena, da se ne bode z lepa odpravila. Po mojem mnenji bi jo zamoglo le visoko obdačenje alkohola (špirita) zatreti. -Nisem si mogel kaj, da ne bi bil povedal, kar mi je že dolgo kot kamen ležalo na srcu.
(Konec prih.)
L. 1884 umrli domačini.
(Konec.)
3. novembra je umrl magistratni svetovalec, g. Ljudevit Perona, rojen v Novem mestu 1. 1827. Bil je najprej v cesarski službi, ko je pa mesto prevzelo policijo, je stopil pokojni v mestno službo. Morda ga ni človeka v Ljubljani, ki bi ranjkega ne bil poznal, ali v kaki uradni zadevi ne bil ž njim občeval. Kar se pa tiče njegovega uradovanja, je le soglasno mnenje vsega občinstva: Bog nam daj še več takih uradnikov! Ni ga pa tudi skoraj uradnika v Ljubljaui, ki bil na tako visoki stopinji tako ne-prestrašeno kazal se katolika. Vsak dan ga je bilo videti med prostim narodom pri sv. maši. Koliko je on slabega odvrnil, znano je le v krogih, kjer je uradoval. V njegovem zasebnem življenji jo bil zgola prijaznost in vljudnost. Ostal je v samskem stanu, a ravno zarad tega je bil še veči dobrotnik sorodo-vincem, revežem. V svoji oporoki je mislil na vse svoje prijatelje, souradnike, za splošnega dediča pa je postavil vpravni svet Vincencije družbe, toraj sirote iz mesta in dežele. Prav bridko je vsem, da morajo pogrešati tako ljudomilega gospoda, posebno pa tem, ki so bili ž njim v ožji zvezi. — Kakor sploh človek, ki ljubi resnico in sovraži laž, ni bil nasprotnik slovenski narodnosti, in je resnico povedal tudi ta čas, kedar višim ni bilo ljubo, slišati jo. Da pa ni mogel stati med narodnimi boritelji v prvi vrsti, tega gotovo nihče previden ni tirjal, dosti, da so taki gospodje nepristranski in pravični, in Slovenci jih ljubijo.
1. decembra je umrl v Konjicah na Stajarskem, dr. Prus, odvetnik, odločen narodnjak, skoz in skozi poštenjak, vrl in blag rodoljub. Njemu je posebno pripisovati, da je narodna stranka zmagala pri zadnjih volitvah. Umrl je nagle smrti v možki dobi svoje starosti na žalost svoji rodbini in narodni stranki, ki je v njem spoštovala svojega neprestra-šenega voditelja. Ako pride učen in izvrsten mož blagega značaja na odlično mesto v družbinskem življenji je njegovo delovanje podobno sadonosnemu drevesu, ki pripogiba svoje veje, da potrebnim pomaga. Slava takim možem, naj najdejo obilo posnemovalcev !
Poleg Aleksandra Velikega in Aristotelja imenuje se tudi Ilerostrat, kdo se bode toraj čudil, ako poleg slavnih mrtvih, kakor smo jih našteli, n. pr. viteza Schneida in Ljudevita Perone, imenujemo nesrečnega človeka, ki je neznansko gorje nakopal mestu in deželi, ki mu je delila lepo službo, v kteri bi bil lahko shajal, in kteremu se je zaupalo, kakor se zaupa najbolj poštenim in zvestim, a kaj stori toliko slavljen mož? Potem, ko je toliko ljudi v nesrečo pahnil, kupčijo in obrt na Kranjskem zelo zelo poškodoval, kredit podkopal, svoje ime pred vsem svetom onečastil, stopil je pred večnega sodnika, oškodovanim pa zapustil svoje telo in morda tudi skrb za zapuščeno obitelj. Vsakdo je uganil, da mislimo tukaj nesrečnega ravnatelja propadle eskomptne banke v Ljubljani, ki je izneveril tisočake in poslednjič na sv. Štefana dan sam sebe usmrtil. Pri občni žalosti in obupnosti le toliko rečemo, tujec je moral priti, da je v Kranjski deželi toliko zmešnjav, toliko žalosti napravil, domačin bi menda ne bil zmožen kaj takega storiti, javalne bi mu bili prostosrčni ljudje toliko zaupali, kakor prekanjemu tujcu. Pred nekaj časom nesrečni mladeneč še stotino tega ni izneveril, a vest ga je tolikanj pekla, da ni hotel dalje živeti, ta tujec pa se je okolo ponašal med gospodo, ki so ga v službo vzeli, in še le poslednjič, ko so mu dokazali njegovo nezvestobo, umaknil se je odgovornosti po načinu toliko groznem kolikor ostudnem in zaničevanja vrednem. Ali bode ta nesrečni slučaj nas prostodušne in zaupljive Kranjce kedaj spametoval, ali bode svet spoznal kedaj, da za take odgovorne in nevarne službe ni potreba le spretnosti in dvorljivega obnašanja, marveč da je poglavitna reč zvestoba in kar je z njo v tesni zvezi, strah Božji. Kdor se Boga ne boji, ta se tudi ne bode bal ljudi oslepariti in ogoljufati, samo da bode mogel to storiti. Bolj ko jo učen in prekanjen tak človek, bolj jo nevaren. Priprost človek in navaden tepec ne bi bil mogel nikdar napraviti toliko škode. Pri občnem sočutji, ktero imamo z ne-
srečnimi žrtvi prekanjenega zlodejca, nočemo ljudi že huje žaliti in dražiti, le želimo, da bi si vsi, vzlasti tisti, ki so v življenji odlični po svojem stanu in po svojem premoženji, nauk, ki ga nam daje obžalovanja vredni dogodek v našem mestu, dobro zapomnili in se po njem ravnali, kedar bodo iskali ljudi, kterim bodo izročili važne in odgovorne službe. Žalostni so bili božični prazniki, žalosten bode začetek novega leta, a trpimo vsi skupaj voljno in potrpežljivo, ter prenašajmo zlo, kterega smo si sami nakopali, kakor možje in kristjani. Zgubljen je le tisti, kdor zgubi zaupanje v Boga in v svojo moč, le-ta kdor je tako samopašen in lahkomiselen, da zgubi vso vero in zaupanje, kedar se mu stvar obrača na slabo, je zares revež in pomilovanja vreden.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. januvarja.
Notranje dežele.
„Politik" pripoveduje, da se v Gorici pripravljajo na cerkven shod, kterega se bodo vdeležili pod predsedništvom ilirskega metropolita, Goriškega nadškofa, njegovi sufragaui škofje iz Krka, Poreča-Pulja, Trsta in Ljubljane, da se posvetujejo in do ločijo, na kak način, da bi se po naših krajih in po Primorji zatrl in iztrebil Strosmajerjev duh. Kakor dotično poročilo govori, bi se bili omenjeni višji pastirji morali že sniti takoj po posvečenji no vega škofa Poreško-Puljskega. Podučeni nismo, ko liko je na tem, po vseh vnanjostih soditi, sme se pa vendar trditi, da je to poročilo samo „pium de-siderium" (srčna želja) nekterih gospodov v Trstu, ki bi naše Primorje najrajše s samimi radikalnimi Lahi napolnili. Na to kaže napredovajoče polaho-vanje šol po tužni Istri, podpora že obstoječih laških in zabranitev ustanove slovenskih šol po Trstu, kjer bi bile mnogo bolj potrebne, kakor so pa šul-ferajnske po Štajarskem in Slovenjem Koroškem Da je slovanska zavednost in domoljubnost med jugoslovansko duhovščino Lahom huje nego trn v peti, radi verujemo; kajti to je ravno steber, ob kterega se po Primorji, posebno pa po Istriji probujena narodnost opira, da vsled hudega napora in pritiska od nasprotne strani ne omahne.
Na Hrvaškem jo bilo takoj dva dni po novem letu v deželnem zboru zopet silno vroče. Starčevičanci so bili ondi in so se z narodno ali vladno stranko zopet do dobrega sprijeli. Obravnavali so 2. in 3. t. m. indemnitetni predlog, kteremu so se vsi Starčevičanci navdušeno vstavljali. Govorili so več ali manj vsi živahno, tako ognjevito pa, kakor Starčevič, nikdo ne. Da bo marsikaj v njegovem govoru pretiranega, smo prepričani, toda ne pozabimo, da, kjer je veliko dima, je tudi gotovo ogenj in to nam je povod, da Starčeviča tukaj zopet podamo, kakor se je on sam kazal v deželnem zboru. „Država je družba, pravi Starčevič, v kteri naj vsak državljan dobi svoje varstvo in pravico glede osebe in imetja. Hrvaška je vsled pogodbe sicer ogerska pokrajina, toda tudi tukaj bi se morala čuvati prostost vsakega, tega pa tukaj nimamo; mi imamo edino le težnje, država nam pa prav nič ne ponuja kar bi bilo za našo varnost. Vlada nima pri na rodu nikakega zaupanja; gosposka ne pozni druge naloge, kakor davek pobirati, nas pa smatra za upornike, ker se takemu postopanju protivimo. Se celo pri kralji nas sumničijo! in pravijo, da bi bil on rekel: „to kar Hrvatje počenjajo, je ostudno!" Tega jaz o kralji ne inorem verjeti in ako bi on svoje ljudi tako dobro poznal, kakor jih mi poznamo, bi si še vse drugače obsodbo o njih napravil. Kaka da je pri nas javna varnost, so zopet izvrstno pokazali ravnokar minuli prazniki. V Jaški vdeležile so se polnnočniee same ženske; na vprašanje, zakaj dani moških, so rekle, da morajo doma ostati in čuvati, ker se bo nocoj zopet požigalo. V Draganiči so oropali ondašnjega trgovca; sedaj mora pa še samega sebe čuvati. V resnici, da v tej državi ni vredno, da bi človek davek plačeval! Ko bi bili v Draganiči peli „Živila Hrvatska", namesto da so oropali trgovca, bi bila vlada že zdavnej ondi orožnike nastavila. Kako pa je to, da so Madjari sedaj gospodje pri nas, ki so bili leta 1848 za upornike oklicani? Kako se postopa z našimi graničarji? Edino, kar še imajo, gojzde, hočete jim pobrati, ker jih hočete z mrazom vničiti. Sicer se pa za bodočnost Jugoslovanov ne bojim, če tudi so taisti 6edaj na Avstro-Ogerskem najbolj nesrečen narod, kar pa no bo večno trajalo. Sveta Rusija, ki je iz praha dvignila Srbijo, Bolgarijo in Ornogoro, tudi na Hrvate ne bode pozabila. Le zapomnite si, da se bode Hrvaška zopet zjedinila z ono ogromno narodno družino, ki prebiva od Trsta do Novaje zemlje. Tedaj pa vas hočem vprašati, kje je ogerska krona? tedaj bomo v prosti Hrvaški slobodnega srca vsklik-nili: „Živio Nj. Veličanstvo, kralj hrvaškiJaz spoštujem Madjara, kadar si brani svoje pravo, toda tudi naše pravo naj spoštuje! Naš staroslavni jezik, kojega so spoštovali od Adrije do Carigrada, kjer je bil celo dvorni jezik, se sedaj povsod spodriva in
po naših železnicah govori se madjarski! O indem-niteti govoriti, ni vredno, kajti določili ste jo že v Budapeštu. Tisza je leta 1861 rekel, da vsaka revolucija od zgoraj pride; sedaj govori drugače in je
zarad tega svojega.....semkaj poslal." Tukaj je
predsednik Starčeviču besedo prepovedal.
Vnanje države.
Na Balkanu je v najnovejšem času jel bolfjar-ski narod oči vse Evrope na-se obračati. Toraj ne bo odveč, ako enkrat ondašnjo etnografijo omenimo. Prebivalcev je v kneževini Bolgarski, ki se ob dolenji Donavi razprostira med Rumunijo, Srbijo. Bumelijo in Črnim morjem, 2,007.920 in sicer 1,027.804 moških in 980.116 ženskih. Po veri so večinoma pravoslavni in sicer 69-9 odstotkov. Vrh tega je pa tudi še nekaj ljudi druzih veroizpovedanj v deželi. Med temi je največ Turkov blizo 25°/0, kteri so se pa redno izseljevati jeli proti jugu. Židov po Bolgarskem do sedaj še ni mnogo, k večem kakih 0-9%, ravno tako malo je katolikov ondi. Glede jezika so prebivalci večinoma Bolgari in sicer 67%'; Turkov nekako 25%, Rurnuncev 2% in ciganov 2%. Nekaj stotin španjskih Židov, Ta-tarov, Grkov, Armencev, Rusov, Srbov, Hrvatov in Slovencev je razkropljenih po deželi, večinoma pa po mestih ob Donavi naseljenih. Ministerstvo je sedaj ondi radikalno, načelnik mu je Karavelov, ter si vse prizadeva za vstanovitev Velike Bolgarije, t. j. združenje kneževine Bolgarske s turško pokrajino Bumelijo, kjer itak Bolgari stanujejo in če se bo dalo morda še Macedonijo k obema priklopiti. Vse tri dežele združene obsegale bi blizo 150.000 štiri-jaških kilometrov, kar bi bilo blizo četrti del našega cesarstva. Korak za korakom približujejo se Bolgari svojemu zjedinjenju in to za to, ker Evropa za sedaj ne mara nič o njem slišati. Dosegli ga bodo pa vendarle, kajti na to jih Turki s svojim preganjanjem in morijo po Macedoniji sami pripravljajo.
Bolan človek skuša si vse odstraniti, kar misli, da bi mu škodovati utegnilo. Bismark enako postopa z nemško državo. Na vsako še tako pohlevno sapico pazi, o kteri misli, da bi ji škodovati utegnila, ter ji zapre duri, ako je le mogoče. Se bode menda čitateljem v spominu, kako je pred nekaj meseci podil in izganjal ruske podanike, večinoma delavskega stanu, iz Berolina; nekoliko pozneje doletela je enaka osoda nekega ogerskega dopisovalca v tuje časnike, in sedaj se poroča iz Berolina, da so na sv. Štefana dan minulega leta Berolinski redarji prinesli laškemu podaniku, dr. Benedetto Cirmeniju, zapečaten izgonski ukaz. Notri je stalo to-le: „Laški podanik Benedetto Cirmeni, prebivajoč v Berolinu, postal je vladi nadležen. Vsled tega se mu nalaga, da mora Nemško v dveh dneh zapustiti." Doktor se je takoj drugo jutro podal na policijsko ravnateljstvo, kjer je po vzroku svoje nadležnosti poprašal in zvedel, da je zarad tega nadležen postal vladi, ker je na sumu, da dopisuje v laške časnike o nemških razmerah v smislu, ki nemški vladi ne ugaja. Kaj tacega svet vendar ni še doživel! Kaj bi Nemci rekli, ko bi Avstrija za pero prijela ter kar od kraja izganjati jela vse one Iažnjive inostranske dopisune, ki posebno o slovanskih zadevah tako grdo lažejo v veliko-nemške liste? To bi vam bilo vpitja, zabavljanja in očitanja o krivičnosti, in kdo ve, kaj še. Tukaj je pa v nemško - liberalnem taboru vse tiho. Bilo bi pa prav dobro in zdravo, ke bi tudi avstrijska vlada prusko v tej zadevi posnemala, zlasti kar se tiče krivonosnih dopisunov. To že res ni le židovsko nesramno in lažnjivo, ampak mnogokrat res prav satansko, Avstriji na veliki škodo.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 7. januvarja. Zadnji dan minulega leta šel je nek tukajšnji potepuh pregledovat pisma, ki so bila v poštni tružici, pribiti na Krisperjevi hiši, nasproti magistratu. Ker ni bilo nanj nobenega pisma, nobenega vošila za novo leto, obšla ga je jeza, in misleč si, če ni za-me nobenega lista, naj tudi nekteri drugi ničesar ne dobe, je vzel iz tružice seboj šest dopisnic in sedem pisem. Dobičkaželjen, potrgal je pismom prilepljene marke in rastrgane zavitke z listi vred zmašil je v strgan na g. župnika v S. napisan zavitek, kterega vtisnjene marke ni mogel rabiti, ter poslal pismo po pošti v S. Od druzih treh pisem poslal je jedno, se ve da strgano, na določeno osebo, drugi dve je pa sam obdržal, kteri ali je že ali pa še le bode morda zopet komu poslal.
A zlobnež ni bil zadovoljen samo s tem, da je potrgal marke in skoro vničil poslane listke, temveč v svoji hudomušuosti spravil se je tudi nad dopisnice. Pripisal je k zapisanim vošilom za novo leto z rudečim svinčnikom in črnilom še svoja tako zelo nesramna in nespodobna vošila, da se je moral vsak prejemalec dopisnice v S. in drugje žaljenega čutiti.
Najbrž ravno tista zlobna roka jo že tudi pred nekoliko dnevi minulega leta pisma iz skrinjice krala
in jih potem drugim poslala. Pisatelj teh vrstic pritožil se je zarad tega dogodka na c. kr. poštni urad in dobil tam odgovor, da se to ni zgodilo na pošti, in da zato pošta tudi ne more biti odgovorna. Kdo pa je za to odgovoren in kdo ima skrbeti za to, da pisma pridejo nepokažena na svoje določeno mesto? Res, neposrednje pošta tega ni kriva, a brez krivde vendar le ni.
Toliko namreč je pošta tega kriva, da daje tatovom s svojimi premajhnimi, in zato mnogokrat prenapolnjenimi, zraven tega pa še slabo narejenimi skrinjicami tako rekoč priliko liste krasti. Tudi nepoštenost, oziroma tatinstvo, je napredovalo, ter ni več tisto, kakor pred 50 leti. Kar se ravno tružice na Krisperjevi hiši tiče, smo že večkrat zapazili, da je bila tako polna, da se je le s težavo še kako pismo noter vsililo. Enako je s pismi vedno natlačena skrinjica pri mostu na ribjem trgu. Da bi se pa z orodjem ne dala pisma jemati tudi iz večih tružič, je treba misliti si drugo boljšo napravo, iz ktere bi ne bilo mogoče nepoklicani roki pisma krasti.
Pošto podpirati pri tem res težavnem poslu moral bi tudi magistrat z redarji, kajti najbrž tisti tat se že drugič ni bal vzeti pisem iz poštne skrinjice pri Krisperjevi hiši, ki je vendar pred nosom policiji. Večkrat je bilo že slišati, da ima magistrat premalo redarjev in zato ti ne morejo povsod biti.
Toda ker ne more to premajhno število čuvajev za varnost dovelj skrbeti, zakaj se njih število ne pomnoži? Res, da magistrat to z dobrega namena stori, a kjer je javna varnost v nevarnosti, se ne da štediti. Naj se varčno ravna, kjer mogoče, le nikar tam, kjer je vsemu občinstvu in meščanom na škodo.
Iz Zagorja poleg Save, 6. januvarja. {Za obletnico našim občinskim volitvam.) Nedavno je bilo citati v „Slovencu" o volitvi novega župana na Mirni, kjer se g. dopisnik prav pohvalno izraža o g. okrajnem glavarju Novomeškem, ki je vodil volitev.
Tudi pisatelju teh vrstic je ta gospod dobro znan, zlasti od poslednje volitve v veliki občini Šmihel-Stopiče. Ker je ena naj večjih županij na Kranjskem, ima tudi različne prebivalce glede narodnosti in mišljenja: priproste kmete, pa tudi obrtnike, trgovce in graščake. Pri takej raznovrstnosti volilcev in tako dolgotrajni volitvi (od jutra do poznega večera) se pač človek kaj lahko spotakne nad kako stvarjo; pa g. okrajni glavar se je obnašal tako možko in nepristransko, da se mu ne najmanjše stvarice ni moglo očitati ali v zelo šteti. Da je šla volitev urneje izpod rok, imeli smo volilci listke z napisanimi kandidati, s čemur smo hotli ustreči sebi, pa tudi volilni komisiji. In res smo na večer drug druzemu hvalo vedeli, ker bi bilo sicer treba volitev še drugi dan nadaljevati.
Zakaj sem navel ta dogodek,, ki je že davno minul? Zato, ker ni pri slehrni volitvi tako, kakor je bilo pri tej in se tudi vsak voditelj volitve v enakem slučaji ne obnaša tako, kakor res vse hvale vredni okrajni glavar Novomeški.
Odkar smo pri nas imeli občinsko volitev, minulo je sicer že leto in dan in že smo kolikor-toliko navajeni na novega župana in njegove svetovalce; a ker še nihče nič ni spregovoril o tem, kako se je ta volitev vršila.
Najprej omenim, da so pri tej priliki volilci tudi imeli listke l napisanimi kandidati in sicer ne samo narodne, ampak tudi nasprotne stranke. Pa pri nas se ni dovolilo, da bi bil smel volilec z listkov brati inožč, kterim je hotel dati svoj glas, in mnogim volilcem jemali so se listki iz rok, da so bili možje potlej zmedeni in prav v zadregi, koga naj volijo. Vse to se je godilo pri volilcih tretjega razreda, kjer volijo večidel le kmetje. *)
Ko je volitev v tretjem razredu minula, imel bi bil voliti prvi razred. Navadno se ta volitev precej prične, ko je prejšna končana, pri nas pa se je nekoliko počakalo, in volilci so šli prej še v neko sobo, kjer so se zavezali biti vsi za enega, eden za vse. čez dobre četrt ure se volilci zopet povrnejo in kmalu smo bili pri kraji. Kandidate pa smo, izvzemši enega, ki ne zna čitati — vsi brali z listkov, in to sedaj ni bilo niti „mechanisch", niti „amerikaniseh", — marveč čisto pravilno. Izid volitve bil je tak, da je bila večina odbornikov izvoljena iz nasprotne stranke in vsled tega tudi nemško-liberalen župan. Ker po tej volitvi nič sedmine ni bilo, naj veljajo te vrstice za obletnico.
*) Kritiko smo morali izpustiti, ker bi jo bil bral samo g. državni pravdnik, pa vendar želimo, da bi list prišel v roka tudi našim p. i. naročnikom.	Vredn.
Domače novice.
(Katoliška družba) imela je sinoči letos prvi svoj zabavni večer, kterega se je vdeležilo muogo udov, iu med temi več jako odličnih gospodov du-hovskega in civilnega stanu, kar jasno kaže, da družba napreduje. Večerni govor imel je preč. g. prof. Marn „o pšenici in luliki", s kterim je znal celo uro pazljivost zbranih udov tako na-se prikleniti, da niti vedeli nismo, kedfij je osem ura odbila. Učeni gospod zbral si je za geslo: „Z vero za narod", kterega se je ves čas svojega govora vestno držal, katoliškemu kristijanu kazaje pot, po kterem naj hodi, da ga ne zadene strašna osoda, ki je po evangeljskih besedah namenjena luliki, kedar se bode enkrat pričel čas žetve. Naj bi se g. profesor pač še mnogokrat oglasil!
(V tukajšnjem nunskem samostanu) bila je danes zjutraj preoblečena gospdč. Bahovec, hči tukajšnjega hišnega posestnika in mokarja g. Ba-hoveca, in je dobila samostansko ime S. Matilda. — Slovesno samostansko obljubo naredile so: S. Kristina Pezdirec in S. Josipina Rambov-šek, ter lajiki: S. Cirila Grošelj in S. Eoza Špelak.
(Pomiloščenje.) Njih Veličanstvo presvitli cesar so z najvišjim odlokom od 6. januvarja pomilostili 136 kaznencev v kaznilnicah avstrijskih. Med njimi jih je na Ljubljanskem gradu 9, kterim so pregledali kazni skupaj 7 let in 4 mesece. V Begunjah je pomiloščenih 5.
(Naznanilo in vabilo.) Odbor narodne čitalnice Ljubljanske naznanja čč. gg. društ-venikom čitalničnim, da priredi čitalnica v letošnjem predpustu štiri plesne veselice, in sicer: V nedeljo 11. jan. mali ples; v soboto 24. jan. mali ples; v nedeljo 1. febr. sijajni ples; v nedeljo 8. febr. mali ples. Začetek plesov ob 8. uri zvečer. Pristop k malim plesom imajo i z kij učljivo le čč. gg. društ-veniki, k sijajnemu plesu pa tudi po društveuikili vpeljani gostje, ki plačajo 1 gold. vstopnine. Gospodje imajo priti k vsem plesom v salonski opravi. Pri sijajnem plesu sviral bo oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17, pri malih plesih kvintet pod vodstvom g. Lichtl-a.
(Družbeniki c. kr. kmetijske družbe kranjske) imajo, kakor smo že včeraj poročali, občni zbor v Ljubljani dne 28. januvarja t. 1. Spored obravnavam je sledeči: 1. Predsednik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanji centralnega odbora. 3. Predlog družbinega računa »a 1. 1883 in proračuna za leto 1885. Račun in proračun, ktera družbeniki že v rokah imajo, razpoložena sta v nadrobni razgled v pisarni družbe kmetijske. 4. Poročila in predlogi podružnic in predlogi posameznih družbenikov po predpisu § 19. družbenih pravil. 5. Volitev enega odbornika v centralni odbor, namesto po § 22 družbenih pravil izstopivšega. 6. Priznanje častnih diplom za hvalevredne zasluge o poljedelstvu. 7. Volitev častnih in dopisujočih družbenih udov. 8. Poročilo o podkovski šoli v Ljubljani.
(„Slovan") došel nam je v novi obliki. Na čelu mu je slika treh mest: Ljubljane, Moskve in zlate Prage. Uvodni članek ima sliko in članek o ranjcem škofu, dr. Pogačarju. Jako krasni ste sliki: „Rojstvo Kristusovo" in „Slap Savice".
(Loterija „Narodnega domau.) Pri žrebanji dobitkov „Narodnega doma" zadele so nadalje dobitke naslednje številk«: 38.000, 71.925, 49.475, 80.981, 58.757, 26.917, 70.936, 24.471, 44.494, 55.578, 12.697, 10.817, 59.935, 79.026, 93.037, 25.057, 50.479, 48.284, 89.616, 99.297, 76.820, 37.295, 94.949, 76.765, 57.725, 87.685, 49.139, 33.150, 26.514, 96.654, 57.446, 28.490, 60.363, 1423, 73.323, 2224, 55.207, 14.513, 68.071, 94.709, 47.005, 66.720, 77.642, 39.136, 61.639, 4704, 70.365, 34.798, 59.435, 43.389, 28.162, 64.813, 89.642, 43.823, 27.410, 94.051, 98.979, 3184, 25.920, 4051, 74.646, 14.093, 32.033, 44.026, 60.293, 97.566, 62.349, 84.135, 46.838, 5387, 24.713, 14.679, 19.807, 22.005, 49.928, 55.610, 88.443, 33.767. 91.585, 43.486, 90.548, 92.783, 44.558, 62.311, 26.504, 55.026, 73.767, 24.414, 65.391, 36.864, 59.011, 74.858, 80.474, 90.907, 42.429, 9762, 89.291, 36.524, 96.386, 21.479, 72.628, 80.894, 81.923, 82.985, 48.457, 38.966, 20.181, 81.223, 69.774, 16.591, 76.994, 19.593, 98.385, 41.510, 46.609, 80.420, 1279, 9435, 71.170, 57.811, 999, 40.792, 39.966, 97.961, 35.026, 43.347,
15.755, 17.191, 99.683, 81.030, 58.668, 88.621, 37.360, 81.703, 33.023, 73.274, 50.905, 2493, 32.079, 27.975, 34.875, 40.290, 13.530, 99.739, 37.604, 57.314, 3313, 73.891, 23.982, 13.585, 57.814, 92.096, 82.509, 76.190, 35.902, 14.684, 38.292, 2729, 85.000, 23.364, 69.012, 1715, 31.246, 72.868, 82.718, 38.533, 16.565, 92.348, 94.646, 10.668, 48.937, 18.377, 49.166, 51.800, 70.862, 45.215, 65.957, 99.936, 41.581, 36.903, 69.346, 67-428, 60.345, 41.445, 48.085, 7581, 94.945, 46.696, 39.156, 93.301, 64.552, 81.860, 88.521, 36.326, 3388, 18.020, 58.706, 13.431, 92.445, 19.342, 34.459, 49.406, 25.410, 55.705, 52.680, 91.499, 36.036, 7028, 8951, 21.013, 11.921, 54.076, 94.063, 32.184, 76.125, 81.982, 95.721, 27.607, 290, 96.492, 99.133, 710, 3803, 23.445, 74.263, 93.071, 96.341, 75.548, 92.490, 58.964, 2574, 63.067, 57.367, 80.563. 34.399, 44.068, 49.558, 99.530, 92.610, 80.975, 93.173, 92.230, 34.238, 55.554, 44.976, 36.787, 75.167, 90.366, 27.851, 99.623, 66.716, 23.358, 24.099, 60.286, 31.861, 93.879, 99.939, 46.299, 57.480, 88.664, 63.856, 22.994, 16.893, 9459.
(„Šac" so našli.) Resnična dogodba. Piše se nam: V nekem kraju Ljubljanske okolice — na Dolenjskem — so „šac" vzdignili. Kako? Oče je bil prisiljen svojo hčer — omožiti, zato ji ni hotel posebne „bale" napraviti. Le nekoliko denarja (dote) je obljubil in staro skrinjo, ki je že mnogo desetletij pri hiši iu zato bila pod streho vsa odim-njena. Pošljejo tedaj po mizarja, da bi nekoliko skrinjo poobljal in popravil za „balo". Mizar pride, stranice pri skinji obla, pa po glasu prostor med stranicami spoznA, — nekoliko pogleda — in skrivne vratice najde — odpre in — ondi „šac" — najde. Bile so hranilnične bukvice za več stotin goldinarjev — 18 sto — po kterih je pred 10 leti hranilnica Ljubljanska popraševala; v bukvicah za 130 gld. starih rudečih petakov in zraven je bil mehur — polu zlatega in srebrnega denarja. Pošten mizar pokliče domače, jim pokaže „šac", po kterem vsi hlastno padejo in si ga razdelijo. Koliko je bilo, se ne bo zvedilo lahko. — Cegava je pa bila skrinja in drugo v skrinji? Grdega skopuha, ki je pred 10 leti po Ljubljani beračil, se o fižolu hranil in naposled več tisoč goldinarjev zapustivši, brez križa in sv. zakramentov v Ljubljani umrl. O svojem denarji v skrinji ni nikomur razodel in tako skoraj lakote poginil, ker ni mogel osebno na dom do svoje skrinje priti, in tudi nikomur ni hotel povedati, kaj je ondi v skrinji doma v podstrehi. Se ve, da ta skrinja ne bo več v podstrehi, ampak se bo sežgala in z mamonom, ki je bil v nji shranjen, napravila se bo imenitna politirana omara. Tedaj preiskujte stare skrinje!!
(Preč. gosp. dr. Anton Mahnič) je postal vred-nik Goriškega nadškofijskega lista „Folium dioece-sanum".
(Poštenjak) oglasil se je v Trstu. Te dni zapazili so pri podružnici kreditnega zavoda v Trstu, da jim manjka v okroglem številu 9000 goldinarjev. Včeraj dopoludne oglasi se pa vodja neke Tržaške papirne zaloge z denarjem. Oddali so rnu namreč pri blagajnici dva zavitka s pedesetaki namesto dveh zavitkov s petaki in je poštenjak na ta način namesto 1000 gold. po zmoti 10.000 gold. potegnil. Poštenje mu izvestno ne bo na škodo.
Razne reči.
—	Redek dolžnik. Dunajski župan je dobil v prošlih dneh dopis, v kterem mu neki neznanec z južno-nemškega mesteca pošilja 50 mark, naj jih odda krojaču in čevljarju, kterima je leta 1848, tedaj pred 36. leti — pred svojim odhodu z Dunaja, ostal dolžan vsled svojih slabih denarnih razmer. Vestni dolžnik podaje tedanjo adreso obeh. Ako jih ne bode moč dobiti, naj se oddajo ti novci mestnim revežem.
—	Zakaj ga niso izvolili? V angleških listih se čita ta vesela povedka: Neki plemeniti občan kandidiral je za mesto Lordmayor-ja. Vendar niso ga izvolili, vsled tega, ker so njegovi volilci izvedeli, da je njegova žena v drugem stanu. Mesto London mora namreč vsaki „ženi mayoress", ktera porodi v tem času, ko je njen mož v službi, kupiti srebrno zibel. To pa je precej drago. Zadnjič je moralo to storiti leta 1878. Sedaj pa so si hoteli občanje ta dragi „luksus" ohraniti in zato dotičnega kandidata niso izvolili.
—	Poslednje obglavljenje vršilo se je na Francoskem pred kratkim v Calais. Obglavili so belgijskega čevljarja, ki jo svojo osemnajstletno
hčer umoril. Guillotina postavljena je bila v predmestji Crevecoeur in pričujočih je bilo 15000 oseb. Nu, Francozi, ki imajo že tako vroč tempenament, pač ne trebajo takovih prizorov.
Telegrami.
Praga, 8. januvarja. Konkurs je razpisala okrožna sodnija v Češki Lipi čez premoženje Avgust Tschinkelnovih sinov vSehonfeldu. Konkurzne mase oskrbnik je trgovec Samuel Gratz iz Rumburga, namestnik njegov pa dr. Bartel v Lipi. Dan imajo na 19. januvarja.
London, 7. januvarja. Nemška korveta „Gneisenau" odjadrala je z nemškim generalnim konzulom iz Kapa proti Zanzibaru, da, kakor pravijo, po želji ondašnjega sultana vzame Zanzibar pod nemško pokroviteljstvo.
T u j c i.
4. januvarija.
Pri Maliči: Grofinja Welserslieimb, zasebniea, iz Bleda.
—	Baroninja De Traixe, -zasebniea, iz Ljubljane. — Vitoz Gut-mannsthal, grajšoak, iz Trsta. — Guschitz, trgovec, iz Trsta.
—	Globočnik, zasebnik, s soprogo, iz Železnikov. — A. Na-sohitz, uradnik, iz Budapešte. — Hugon Borass, e. k. poročnik, iz Budapešte.
Pri Slonu: Glazmann, trgovec, z Dunaja. — Rosenberg, trgovec, iz Siska. — Anton Barto, gojzdni oskrbnik, iz Poljan.
—	Marija Hafner, iz Zagorja. — Sor, trgovec, iz Monakovega.
—	Miroslav Stenzl, disponent, iz Bcichenberga. — Ernst Fa-ber, dež. poslanec, iz Kočevja.
Pri Južnem kolodvoru: Josip Lemisch, jurist, iz Insbrucka. — Janez Paraiuer, agent, iz Trsta. — .Jurij Mu-senbichler, fabrikant, s soprogo, iz Knittelfelda.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 8. januvarja.
Papirna renta po 100 gld. ...	82	gl.	50 kr.
Sreberna ,,,,„„. . . .	83	„	50
avstr. zlata renta, davka prosta . .	104	„	75	„
Papirna renta, davka prosta . .	98	„	—	r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	865	„	—	„
Kreditne akcije............294	„	10	„
London .'......123	„	70	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	80	„
Francoski napoleond......9	„	77'/j „
Nemške marke......60	„	35	„
Priznano nepokvarjene izvrstne
voščene sveče
izdelujejo	(8)
P. & It. Sceinanii v Ljubljani.
771
V Katoliški Bukvami v Ljubljani je dobiti:
DUHOVNO
PASTIRSTVO.
Slovenskim bogoslovccm in inašnikom
spisal
Anton Zupnnčii,
profesor pastirstva.
I.	del (oseba pastirjeva, liomiletika, katehetika) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr.
II.	del (splošnja liturgilca, ljudske pobožnosti, brevijar, sv. maša) velji'i 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr.
|	Dva zvezka še izide t a.	|
Šaljivi list
„JURIJ S PUŠO"
nastopi II. tečaj v večji obliki,
prinašal bode primerne sliko ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr. — Denar in pisma naj se pošiljajo pod naslovom: Vredništvo „iurja s pušo" v Trstu.	(H)