Air Bajrrs A Fortificationf Jnland Def+ruvj Not S ho* n O 10« XOO Scale of TTIttf* Tik pred novo nemško ofenzivo jo Reynaud vnovič preosnoval svojo vlado. Izločil je iz nje Daladierja in de Monzija, drugega zato, ker je bil že od nekdaj zagovornik pobotanja z Nemčijo, prvega pa zato, ker j« skupaj z Gamelinom odgovoren za francoski poraz ob Meusi. Obenem je Reynaud s to preosnovo iztrebil iz vlade še poslednje krivce monakov« ske kapitulacije. Prizor s severnofrancoskega bojišča DRUŽINSKI TEDNIK ■ i S' Leto XII. Stori vse, kar je v tvoji moči; potem pa bodi trden in miren. Epiktet, grški modrijan (1. stoletje po Kr.) Ljubljana, 13. junija 1940. štev. 24 (556) »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava ▼ Ljubljani, Miklošičeva 14/III. Poštni predal St. 345. Telefon St. 33-32. ~ Račun poStne hranilnice f Ljubljani St. 15.393. — Bokopiiov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti ta 3 din mamk. NAROČNINA leta tO din, i/s leta 40 din, vse leto 80 -lin. V Italiji na leto 40 lir, ▼ Franclji 70 frankov, v Ameriki 2*/i dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (viSina 2 mir in Širina 65 mm) T din: v oglasnem delu 4*6C din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. N otice : btseda 2 din Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se posebej Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Resnica o Ameriki (Gl. str. 9) Italija prvič v vojni z Anglijo Boj za Pariz traja že deveti dan. Amerika še ne pojde v vojno, stopila je pa odkrito na stran zaveznikov Roosevelt Mussolini V Ljubljani, 11. junija Od snoči opolnoči je Italija v vojni z Anglijo in 'Francijo. Tako je razglasil včeraj popoldne ob 18. šef italijanske vlade Mussolini Z balkona Beneške palače v Rimu. Od včeraj sta fuhrer in duce zvezana na življenje in smrt. . Angleži in Francozi trde, da jih Mussolinijeva odločitev ni presenetila- Vsekako drži, da sta London in Pariz računala s tem vsaj od nedelje; takrat so se namreč zavezniki sklenili umakniti z Norveškega, da bodo mogli zbrati svoje raztreseno vojno ladjevje na bolj ogroženih točkah. Tudi Churchillova ponedeljska poslanica Reynaudu o novi in izdatni angleški pomoči Franciji se zdi bolj utemeljena, če jo gledamo s tega vidika. V vojaškem pogledu se ni do trenutka, ko to pišemo, na kopnem še nič zgodilo, kar bi bistveno vplivalo na vojni položaj, čeprav je logično, da je vstop Italije v vojno nagnil tehtnico na nemško-italijansko stran. Upoštevati je namreč treba, da je morala Francija že doslej pogrešati na Weygandovi črti najmanj milijon mož, ki stražijo njeno alpsko mejo pred Italijo. Pač pa je nastala važna izprememba v Sredozemskem morju. Francija je odrezana od svojega afriškega imperija, Anglija mora v Indijo po mnogo daljši poti okoli Južne Afrike, a zavezniška (nekdanja Weygandova) armada v Siriji je odvisna izključno od pomoči daljne Avstralije in Indije. Kakšne so šanse Anglo-Francozov In Italijanov v Sredozemlju samem, smo že izčrpno pisali (gl. D. L z dne 9. maja t. 1.). Kako bi se pa končala kopenska bitka med Francozi in Italijani v južni Franciji? Italijani doslej na kopnem še niso napadli. Nedvomno imata Hitler in Mussolini skupen načrt, in v tem načrtu utegne biti osrednja točka Pariz. Nemško prodiranje proti francoski prestolnici se še zmerom nadaljuje. Ni izključeno, da bo prihodnje dni sledil nov, morda še strahot-nejši nemški napad, obenem bi pa udarili Italijani z juga. Mogoče je še eno: istočasen napad Nemčije s severa in Italije in S p a n i j e z juga. Kajti glasovi o vstopu Španije v vojno (na strani Nemčije in Italije seveda) kljub demantijem še zmerom nočejo utihniti. * Napad na Pariz traja že osem dni. Nemške prednje čete, t. j. predvsem tankovski oddelki, so prodrli na zahodu in severu že približno 40 km do Pariza, vendar se jim doslej ni posrečilo predreti prožne in globoke Weygandove fronte. Nemci imajo namen Pariz obkoliti. Na zahodu, t. j. °b Seini, postaja prodiranje njihovih oklepnih oddelkov precej nevarno za francosko prestolnico. Tod bi bila Francozom nujno potrebna izdatnejša angleška pomoč. Fraricoska obramba •e do tega trenutka dobro drži na •everu in na vzhodu Pariza, čeprav je moral Weygand umakniti svojo fronto na Marno. Zemljevid Sredozemlja s pristanišči (Naval Bases) in utrdbami (Fortifirations). 1 milj* j= 1.609 km »Handboolt of the Var«, NewyorU) Vsa poročila so si edina v tem, da se da sedanja bitka na severnem, Fracoskem primerjati z bitko za Verdun v svetovni ivojni, le s to razliko, da se. ta bitka bije na neizmerno daljši froBti. Nemški napadi so tako srditi, da je vsemii svetu jasno, da hočejo Nemci po vsaki ceni zavzeti Pariz. Francoski vojaški strokovnjaki zatrjujejo, da je nemogoče, da bi Nemci mogli , vzdržati tako silne napade dalje kakor še tri ali štiri. dni. Vprašanje je samo, ali bodo Francozi mogli tako dolgo kljubovati velikanski premoči. V prejšnji številki smo zapisali, da je za Francoze važno, ali bodo po morebitni izgubi Pariza obdržali sedanjo visoko moralo Sklep francoskega vrhovnega poveljstva, da bo branilo prestolnico do zadnjega in da rajši pusti Pariz v razvalinah, kakor da bi Nemci brez boja vkorakali v mesto, dokazuje, da se Francozi dobro zavedajo moralnega pomena bitke za Pariz. Pred očmi sta jim Varšava in Madrid. A tudi če pade Pariz, zatrjujejo zavezniki, bitka za Franci|0 še ne bo končana. Ce se francosko angleška aimada ne bo mogla držati na Seini in Marni, se bo branila na Loiri ali pa še globlje v osrčju Francije. Izgubili smo devet dragocenih mesecev, izjavljajo v Londonu, izgubili jih zaradi nezaslišane slepote in nesposobnosti naše tedanje vlade, toda danes ne izgubljamo nobene sekunde več. Danes, trde v obeh zahodnih prestolnicah, je čas na strani zaveznikov. Nekaj u,r po Mussolinijevem govoru je izpregoyoril Roosevelt. (Izvleček iz njegovega govora prinašamo na drugem mestu.) Rooseveltova izjava je senzacionalna. Povedal je namreč brez ovinkov, da so Združene države na strani zaveznikov in da jim bodo z vsemi močmi materialno pomagale. Iz Rooseveltovega govora se tudi vidi, da predsednik ne verjame. da bi USA mogla še dolgo ostati zunaj vojne. Ohserver. Iz Mussolinijevega govora »Ura, ki jo je določila usoda, bije na nebu naše domovine, ura nepreklicne odločitve. Veleposlanika Velike Britanije in Francije sta dobila vo;no napoved Italije, Stopamo v boj proti plutokracijama. naireakcionarneišima na celini, plutoki acijama, ki sta zmerom zaustavljali Dohod italijanskega naroda in iz zasede ovirali njegov človekoljubni razvoj. »Naša vest je popolnoma mirna. Z vami je ves svet priča, da je fašistov-, ska Italija vse storila, kav je bilo v človeških močeh, da prepreči gorje, ki se je zgrnilo na EvrojK). Toda vse je bilo zaman. »Zgrabimo za orožje, da uredimo, ko smo že uredili problem svojih celinskih mej&, še p.-oblem naših meja na morju. Hočemo in moramo se otresti železnih verig, ki so jih skovali okiog našega morja. Kajti 45milijonski narod ni svoboden, če nima svobodnega izhoda na oceane. »Naš boj je boj revnih narodov z la-komneši, ki krčevito drže v svojih rokah monopole vsega bogastva in vsega zlata na zemlji. To je boj mlfdih in rodovitnih narodov s histeričnimi narodi, katerih usoda se nagiba k zatonu. »Slovesno izjavljam, da Italija nima namena, potegniti v vojno drugih narodov ob svojih mejah, ne maihnih ne velikih, ne na morju ne na kopnem. Švica, Jugoslavija, Turčija Grčija in Egipt naj sprejmejo na znanje te moje besede; le od njih je odvisno, ali se bodo v vsem obsegu izpolnile. »Italijanski narod! Steci k orožju in dokaži svojo odločnost, svoj pogum, svojo čast!« Iz Rooseveltovega govora »Kateri narodi so mladi? Kateri so stari? Vzdevek mladega naroda gre predvsem ameriškemu narodu. »2e dolgo se Siri filozofija surove sile. Zastopniki te filozofije ogrožajo svojo okolico. Zato te nove miselnosti ne moremo sprejeti. Zato novi svet, demokratski svet ne more biti nebrižen nasproti onim, ki jim je cilj uničenje svobode. »Ta miselnost predstavlja nevarnost za vse pridobitve našega sveta, nevarnost za Združene države in za vso ameriško ijelino. Zato so v tem tre- nutku naše simpatije na strani tistih ki prelivajo svojo kri v boju proti oznanjevalcem sile. »Narod Združenih držav je z velikim obžalovanjem sprejel na znanje sklep Italije, da je stopila v vojno. Pred dobrimi tremi mesci sem ponudil šefu italijanske vlade svoje jjosredovanje, da se prepreči vojna v Sredozemlju. Zatrdil sem mu. da se bom z vso svojo avtoriteto zavzel za to da se bo na mirovni konferenci slišal glas Italije glede tistih zahtev, ki se ji zde upravičene. Tudi sem mu izjavil v imenu vlade- USA. da ni- moči videti veeK posledic takšne ■ razširitve vojne; na Združene države .in na države Srednje in Južne Amerike, »Na nesrečo nas vseh moram z ob-i ■žalovanjem izjaviti, da je šef italijanske vlade odkronil moje posredovanje. »Italijanska vlada pravi, da mora izpolniti svoje obveznosti do Nemčije. Mi pa pravimo, da je 10. junija 1940. porinila nož v hrbet svoje sosede. 10. junij 1940. je za nas dan, ko gredo naše upanje in naše molitve čez morje k tistirr .narodom, ki se tako velisast-no in junaško bore za svobodo sveta. Zato bomo tem narodom dali vso našo pomoč v surovinah in materialu vseh vrst.« Reynaud o Italiji Dve uri za Mussolinijem je govoril predsednik, francoske vlade Paul Rey-naud. Dejal je med drugim: »Ne odločajo samo kvadratni kilo1-metri zemlje, ki so jo zavzeli Nemci. Odločajo tudi tisoči razbitih nemških tankov in letal, ležečih na teh kvadratnih kilometrih. Izguba teh tisočev bo pomenila tudi izgubo vojne. , »Usoda nas je hudo preizkusila, toda klonili ne bomo. Ranjena Francija je na straži. Ne bori se samo' za svojo neodvisnost; bori se za neodvisnost vseh, za neodvisnost vsega sveta. »In ta trenutek je izrabil Mussolini. Kako naj sodimo o njegovi odločitvi? Sodil jo bo svet. Večkrat sem reket, da med nami in Italijo ni sporov, ki se ne bi dali sporazumno urediti. Tudi papež in Roosevelt sta se zaman tru« dila, da bi preprečila to vojno. Musso* lini je sklenil, da naj teče kri. * »Francija gre s čisto vestjo v to novo vojno. Svet bo kmalu imel priložnost videti, da ne veljajo samo vojaške sile, ampak tudi moralne. Francija ne more umreti.« Attlee o Italiji V imenu angleške vlade je zavzel stališče do vstopa Italije v vojno major Attlee, zastopnik delavske strank« v vladi. Rekel je med drugimi' »Težko, da bi bila kdaj koli v zgodovini stopila katera država a tali* 3-.sij v vojno kakor Italija. Nadaljevanje na 3. strani. Kai ie resnica? Nati obtožuje snaho sinovega samomora in celo umora. ...snaha se pa zagovarja, češ da ie tašča vsega kriva Dui^a plat vLvchi i/ofne Značilnost najnovejše svetovne vojne je v tem, da gredo vsa najnovejša razdiralna dejanja najsodobnejšega orožja na bojiščih roko v roki s točno premišljeno in po načrtu izvedeno propagando, ki jo vse vojujoče se države Urijo po radiu. To drugo najsodobnejšo obliko vojne, namenjeno našim živcem, smo po pravici krstili za Jeivčno vojno‘. Naravno pravilo današnjega časa je, da nobena senzacija dolgo ne traja, in tako se je zgodilo tudi s to JUvčno vojno‘. Tudi ta oblika vojne st je počasi obrabila in izgubila svojo prvotno učinkovitost. Ob stalnem poslušanju radijskih poročil in branju spretno sestavljenih senzacij so naši živci otopeli in se do neke mere tudi že utrdili. To je tudi razumljivo, kajti lok ne moremo napenjati v neskončnost. Ali poči, ali pa izgubi ovoj o prvotno prožnost. ,Živčna vojna* nam je pa po eni otrani zmanjšala zanimanje za vsakodnevne senzacije, po drugi strani nam je pa tudi izostrila kritični čut. Zato so nekateri prenehali poslušati Tadio, drugi ga pa poslušajo bolj poredko in z dokaj večjim nezaupanjem. Naš narod je tako povezan z naravo, da ga tudi ti politični dogodki niso mogli odtrgati od nje. In to je prav. Tudi če ne bi tako ljubili naravnih krasot svoje domovine, bi bilo nujno, da bi po nezdravem in izumetničenem načinu življenja v mestu poiskali svoje notranje duševno ravnotežje na zelenih travnikih, v prebujenih gozdovih in v veličastnih planinah. To je pač najučinkovitejše naravno zdravilo za umetne dražljaje našega časa. Ko pa govorimo o tej .živčni vojni‘ in o velikanskem vplivu, ki ga ima današnji čas radio, naj omenimo tudi to, da je nujno potrebno, da dobi Jugoslavija kar najhitreje že napovedane manjše radijske postaje, ki bi izpopolnile dosedanje radijsko omrežje. Pri tem nam je v mislih in na srcu, da dobimo že davno obljubljeno radijsko postajo v Mariboru. In če že zaradi drugega ne, pa vsaj zato, da bodo naši ljudje v vseh naših krajih poslušali našo besedo! Kronist ' t Poiičični tednik '10 let vladanja romunskega kralja Karola 8, Junija je minilo deset let, odkar 'se je romunski kralj Karol II. vrnil na prestol, in hkrati deset let od njegovega kronanja. Pred 10 leti ga je narod sprejel z navdušenjem in z upanjem v boljšo bodočnost. To upanje se je izkazalo za upravičeno. V teh desetih letih se je Romunija popolnoma spremenila. Poprej je bila na znotraj needina in gospodarsko šibka, kar je bila posledica svetovne vojne. Zdaj, po desetih letih, so te težave odpravljene. Pod modro vlado kralja Karola se je država uvrstila v vrsto evropskih velikih držav. Kralj Karol je dal državi novo ustavo in reorganiziral državno upravo. Ustanovitev »Fronte narodnega preporoda« je pa imela za posledico razpustitev političnih strank in s tem edin-»tvo naroda in države. Velikega pomena je tudi reorganizacija vojske. Romunska vojska je danes tako modernizirana, da se Ji ni treba bati sovražnikov, posebno ker njene meje varujejo močne utrdbe, delo kralja Karola. Romunija slavi desetletnico vladanja svojega kralja z zaupanjem v bodočnost pod njegovo modro vlado, opajoč, da bo kralj Karol še dalje uspešno delal za napredek in blaginjo naroda in države in da bo znal ohraniti njeno svobodo in neodvisnost. Zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze se je pretekli teden končalo. V soboto se je v Beogradu vršila slovesna zaključna seja, ki sta na njej govorila zastopnika jugoslovanske in turške delegacije. Izdali so uradni komunike ki med drugim ugotavlja, da ■e kljub težkim evropskim razmeram trgovinski promet med balkanskimi državami ni zmanjšal. Zastopniki podpisnic Balkanske zveze •o sklenili, da bo odslej gospodarsko sodelovanje še tesnejše in da bodo balkanske države skupaj nastopile na zunanjih tržiščih in med seboj krile svo- OKVIRJI u SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. KLEIN UUBLJANA, Wolfova 4 Beograd, junija. Pred poldrugim mesecem je izvršil samomor beograjski zasebni uradnik Milan Matič. Našli so ga obešenega v kopalnici. Nesrečnež ni zapustil nobenega poslovilnega pisma in nobenega znamenja, zakaj je šel v najlepših letih v smrt. Našla ga je njegova žena Desanka, tudi uradnica. Ko ni mogla odpreti vrat kopalnice, je hitro sklicala sosede in poklicala zdravnika, kajti Milanovo telo je bilo še toplo. Kljub zdravnikovemu prizadevanju ga niso mogli obuditi v življenje. Nekaj dni po Milanovi smrti je poslala njegova mati beograjski policiji pismo, ki v njem obtožuje svojo snaho Desanko in njeno sestro, češ da sta krivi sinove smrti. Stara gospa je šla tako daleč, da trdi, da sta Desanka in njena sestra neposredno zakrivili Milanovo smrt, češ da sta ga najprej umorili, potlej pa obesili. Na podlagi tega pisma je beograjsko je potrebe. Gospodarski svet odobrava tudi odločitev železniških strokovnjakov o uvedbi skupne tarife za medsebojni promet. Poleg tega je sprejel predlog o ustanovitvi dveh balkanskih ustanov, ki bosta pospeševali trgovinsko letalstvo med članicami Balkanske zveze. V Beograd je prispela madžarska gospodarska delegacija zaradi čim hitrejšega izvajanja sklenjene madžarsko-jugoslovanske trgovinske pogodbe. Velika nemška ofenziva se j’e začela pretekli teden po zasedbi pristanišča Dunkerqua, od koder so se zavezniške čete umaknile čez Rokavski preliv. Napad se je začel najprej na okrog 200 I kilometrov dolgi fronti ob rekah Som-mi in Aisni. Poročila pravijo, da se bije nekaj milijonov vojakov in več tisoč tankov in letal. Francozi se junaško branijo in doslej še niso utrpeli velikih izgub, čeprav je nemška vojska v premoči glede vojakov in orožja. Nemci so napravili le pri Bresli nekakšno zagozdo. Fronta se je zadnje dni raztegnila od morja do Magino-tove črte, nekatera francoska poročila pa pravijo, da se bodo boji najbrže razširili tudi do švicarske meje. Bitko v Franciji poročila označujejo za največjo vseh časov, ki bo odločila usodo Evrope. Francoska letala so pretekli teden ponoči napadla berlinska predmestja, pred vsem pa velike tovarne. Francoska poročila pravijo, da so njihova letala v treh minutah vrgla-800 bomb in se vsa srečno vrnila. Nemška letala so obisk vrnila in bombardirala pred vsem železniške postaje okrog Pariza in vzhodne angleške obale. Zavezniki so imenovali nova poslanika pri moskovski vladi. Angleški poslanik je postal Stafford Cripps, francoski poslanik je pa Labon. Predsednik francoske vlade Rcynaud je spet rekonstruiral svojo vlado. Iz vlade je izpadel bivši ministrski predsednik Daladier. Njegovo mesto zunanjega ministra je prevzel predsednik Reynaud. Neki sovjetski list k tej spremembi pravi, da sta bila Daladier in Chamberlain glavna krivca sedanjega zavezniškega položaja, ker sta napravila nepopravljive napake. Moskovski radio je objavil vest, da je Sovjetska Rusija sklenila varovati nevtralnost balkanskih držav z vsemi sredstvi, ker je to v njenem interesu. General Weygand, francoski vrhovni poveljnik, je izdal pretekli teden dnevno povelje, v katerem je pozival francoske vojake, naj se izkažejo vredne svojih prednikov iz svetovne vojne in naj za vsako ceno vztrajajo na svojih postojankah do konca ter s tem rešijo svobodo in neodvisnost svoje domovine. Francoski narod ima v generalu Weygandu veliko zaupanje. Nekatera nevtralna poročila pravijo, da je Wey-gandova črta zelo močna, ker Je izredno globoka ln krepko odbija nemške napade. Amerika pospešeno zalaga zaveznike z orožjem in letali. Ameriško mornariško ministrstvo je vrnilo letalskim tovarnam 50 bombnikov, češ da so zastareli, da jih bodo lahko tovarne pro- To vprašanje so nedavno v Angliji zastavili večjemu številu ljudi. Večina, to je približno 60*/«, je odgovorila, da vojna ne vznemirja njihovega spanja. Ostali pa so odgovorili, da je vojna prav močno vplivala na njih nočni mir. Kako je vplivala? Odgovori to bili raznovrstni. Predvsem nekateri teže zaspijo, drugi bolehajo na nespečnosti, tretji imajo pa hude sanje. Ti odgovori povedo premalo in bržčas prikrivajo mnoge druge neprijetnosti, ki so se pojavile zaradi vojne. Nočni čuvaji vam bodo povedali, da legajo zdaj ljudje prej v postelj. sodišče uvedlo preiskavo, da dožene, kje se skriva resnica. Izpoved gospe Desanke Gospa Desanka, Milanova žena, je na sodišču odkrito in med solzami povedala, kakšno je bilo življenje z njenim možem. Dejala je takole: »Milan je bil pet let v tujski legiji, še preden je mene spoznal, in si je tam zelo pokvaril živce. Bil je silno občutljiv človek, vendar sva se dobro razumela, samo če ni najina tašča silila med naju. Bilo je kakor zakleto: kadar naju je tašča obiskala, sva se pozneje zanesljivo sprla. čudno je tudi, da je hotel Milan že preje dvakrat iti v smrt, pa sem mu obakrat preprečila to namero. Zdelo se je, da ga ni nič kaj posebno vezalo nr življenje. Mene je imel rad, saj sva se bila poročila iz ljubezni. Tudi ni res, da bi bila jaz ob času njegovega samomora v stanovanju, doma. Bila sem na cesti in govorila z dale zaveznikom. Na konferenci tiska je prezident Roosevelt sporočil časnikarjem, da bo od parlamenta zahteval pooblastilo za podobno transakcijo tudi za protitankovske topove, druga vojaška letala in orožje. Vse to orožje bodo Američani prepustili zaveznikom pod pretvezo, da je zastarelo. Agencija Reuter poroča, da zdaj letala kar v rojih letajo čez Atlantik. Italija se je odločila, da stopi v vojno. Odločitev je narodu sporočil Mussolini v svojem govoru v Rimu. ki so ga prenašale tudi radijske postaje. Roosevelt se je še pretekli teden na moč trudil, da bi Italijo odvrnil od njene namere, češ da bi Združene države prekinile vse gospodarske stike z njo in da ne bi mogle ostati nevtralne. Zagovarjal je stališče zaveznikov, Mussolini pa italijansko-nemško tezo o novi ureditvi Evrope. Ze nekaj dni pred objavo vojne so italijanske oblasti minirale svoje obale in o tem obvestile tuje ladjevje. Italijanske ladje so se morale umakniti v nevtralne luke. Sovražnosti med Italijo in zavezniki se pa doslej še niso začele. Ruski poslanik v Rimu, ki je v preteklem decembru na lepem odpotoval v Moskvo, se je vrnil v Rim. Prav tako se je vrnil na svoje mesto italijanski poslanik v Moskvi. To se je zgodilo po sestanku italijanskega zunanjega ministra Ciana z odpravnikom poslov ruskega poslaništva. Italijani in Rusi se pogajajo tudi glede gospodarskih vprašanj. Norveška vojska je kapitulirala. Zavezniške čete so se iz Narvika prepeljale na Francosko. Kralj Haakon in norveška vlada sta se pa pripeljala na Angleško in bosta vztrajala na strani zaveznikov. Turški uradni krogi so po vstopu Italije v vojno izjavili, da bodo izpolnili svoje obveznosti do zaveznikov. Sovražnosti med Italijo in Francijo se še niso začele. Doslej ni padel še noben strel ne v Alpah in ne v Afriki, pač. so pa italijanska letala bombardirala angleški trdnjavski otok Malto; baje niso napravila velike škode. Pričakujejo, da bo Italija kmalu napadla v Alpah, da bo podprla nemško prodiranje. Turška vojska je popolnoma pripravljena. Odločitev, ali bo stopila v vojno ali ne, je pa baje v rokah Sovjetske Rusije. Nemški napad na francoski fronti je z vso silo naperjen na Pariz. Velika ofenziva traja že osem dni. Francozi praznijo Pariz in se pripravljajo na obrambo. V pariškem predmestju so se pojavili prvi tanki. Holandska prestolonaslednica Julijana je na povabilo vrhovnega poveljnika kanadskih čet grofa Athlonskega prispela s svojima hčerkama v Kanado. Naselila se je v letni rezidenci generalnega guvernerja v Quebecu. m t » - — Letalsko-zsščitno razstavo v Ljubljani 60 odprli na velesejmu v paviljonu >N<. Mestni zaščitni urad je priredil to poučno razstavo, da bi s tem prikazal, kako se z najmanjšimi stro- JU s VIJ j u. < * v-j vv »J ~ J ^ vračali domov. Zdaj, odkar radio in prometna credstva niso več tisto, kar so bila prej, se zmerom bolj vračamo v čase kraljice Viktorije. Mnogo dlje smo v postelji. V mirnem času traja spanje povprečno 8 ur na dan. V vojni bi moralo teoretično trajati še dlje. Težke in napete prilike, v katerih preživimo dan, resno vplivajo na naš živčni sistem. Po naravi nam spanje nudi počitek, ker krepi organizem. Večina ljudi pa ne nudi organizmu zadostne okrepitve, ker večina premalo spi. Ljudje leže zdaj dalje časa v postelji v polsnu, ki je nekaj povsem drugega kakor trdno spanje. neko gospo, ki to lahko s prisego potrdi.« Tako je povedala gospa Desanka solznih oči. Gospa je lepa, mirna ženska, sanjavih oči in vranječrnih las. Težko bi ji prisodil dejanje, ki ji ga očita njena tašča. Sodišče se je pa odločilo, da pritegne k preiskavi zdravnika, ki naj bi ugotovil, ali je bil Milan res bolan na živcih. Zanimivo je pa, da ta zdravniK noče potrditi, da bi bil Milan res bolan. če bi namreč zdravnik takoj po Milanovi smrti potrdil, da je bil Milan živčno bolan, bi nesrečnega moža pokopali na pokopališču, sicer bi ga morali pa pokopati kot samomorilca. Milanova mati je šla k zdravniku, ki je še v življenju zdravil njenega sina, in ga prosila za to potrdilo; toda zdravnik je to potrdilo odklonil. šele ko bo preiskava v tej skrivnostni zadevi končana, bomo videli, ali ima prav Milanova žena ali je imela prav Milanova mati. ški obvarujemo napadov iz zraka. Razstavo so pripravili vsi odseki mestnega zaščitnega urada, vojaške, državne in banovinske oblasti in zavodi, gasilske zajednice in podjetje Bat’a in mnogi drugi razstavljalci. Na razstavi je razstavljeno prav vse, kar moramo vedeti o uspešni zaščiti in samopomoči pri letalskih napadih. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure brez kake vstopnine. Rušilec »Ljubljana« bodo čez nekaj dni spet skušali dvigniti iz morja. Zdaj so pripeljali v Šibenik dva železna cilindra, sestavna dela priprave za dviganje potopljenih ladij, ki jih je popravila splitska ladjedelnica. Tako bodo te dni spet skušali dvigniti »Ljubljano«, ki so jo pred nedavnim že spravili na vodno površino, pa jim je spet zdrsnila v vodo. Revna vdova je podedovala veliko dediščino p° svojem umrlem možu iz Amerike, ki ji je zapustil okrog 256 tisoč dinarjev. Takoj po svetovni vojni je Juraj šanič iz Subotice odšel v Ameriko in si tam kupil lepo farmo. Doma je pa pustil ženo, ki se je 1k>-rila za življenje. Leta 1937. je pa Juraj umrl in zapustil siromašni ženi 13.800 dolarjev. Po odbitku raznih stroškov in taks je ostalo še 8000 dolarjev. Te dni je dobila vdova izplačan znesek na okrajnem sodišču v Subotici. Siromašna družinica si bo s to dediščino, o kateri še sanjala ni, lahko pomagala iz svojih revnih razmer. Izpndžagana smreka je padla na 18 letnega delavca Jureta Ohlobidjijo iz Gospiča. Kot gozdni delavec je delal v bližini Rakeka. Žagal je smreke, pa mu je po nesreči ena prezgodaj padla in ga tako nesrečno zadela na glavo, da je bil takoj mrtev. Rečni promet je letos zelo slab. čeprav se je sezona za rečno plovbo zelo pozno začela. To velja za blagovni promet, medtem ko potniškega prometa sploh ni. Vzroki tako slabega prometa so v sedanjih mednarodnih razmerah. Večina prometa je notranjega značaja; iz drugih držav pa izvažamo in uvažamo samo neznatne količine blaga. Posebno slab je izvoz. Z oglikoviin monoksidom sta sc zastrupila 30Tetni rudar Drago Miriš in 30 letni Juro Ivanovič v rudniku Ma-elovarnh v Boeni. Pet rudarjev ee je spustilo 30 metrov globoko v rudnik. Seveda so imeli vsi predpisane maske. Nenadno je pa Mirič spregovoril in ee onesvestil. Na pomoč mu je prihitel Ivanovič, pa je tudi njega doletela ista usoda. Ker »o drugi trije takoj začutili ogljikov monoksid, so hitro zbežali. Ker so bili vdihnili že precej plinov, jih je zdravnik le težko rešil; Mirič in Ivanovič sta pa podlegla zastrupljenju. Mačko, ki doji zajčka, ima kmet Milan Štete v vasi Vrelu pri Korenici pa oc Jiiiuci) »učilu piviiimijui. v - ■ jih otrocih: kako jim je zdaj, kako se počutijo? ... Spanec je velikanske važnosti za človeški organizem in zato hočemo navesti nekaj pripomočkov za tiste, ki se zaman trudijo, da bi trdno zaspali. 1. Lezite v postelj šele tedaj, ko vas ne mučijo težke misli, pa čeprav je to šele sredi noči. Ako ste n. pr. slišali zvečer slabo vest, ki vas je razburila, ne lezite v takem razpoloženju v postelj. Prelistajte prej kakšno knjigo ali pa poslušajte prijetno glasbo, šele tedaj, ko se umirite, pojdite počivat. 2. Opazujte svojo mačko. Od nje v Srbiji. Mačka, ki so ji odvzeli mladiče, je našla nekje nekega zajčka in nanj prenesla vso skrb in ljubezen, ki ji jo pa zajček tudi vrača. Mačka ga doji prav tako. kakor bi dojila svoje prave mladiče. To prijateljstvo ie it-valo veliko začudenje v vsej vasi. 20 do 30 odstotkov pšenice so uni-čile poplave v Banatu: zato so morali k melje poplavljena polja po večini znova preorati. V Vojvodini s?e je ozi-mina samo delno popravila, v splošnem pa slabo kaže Prav tako slabo kaže pšenica v Bački in v Banatu. Zdaj je pšenica v Vojvodini na prodaj po 240 do 254 dinarjev stot. Koruzo kupuje edini Prizad, in sicer po 193 dinarjev. V Rusijo bomo izvažali naš boksit, ker ga ima sama mnogo premalo. Lastniki boksitnih ležišč pri Drnišu se že pripravljajo za večjo produkcijo. 50,000.000 dinarjev bo stala reprezentančna palača banske uprave, ki j° bodo gradili v Zagrebu. Banska uprava je imela doslej posamezne urade razkropljene po vsem mestu in je zato sklenila sezidati novo palačo. Kje bo palača 6tala, za zdaj še ni točno določeno. Nova monopolska poslopja bo gradila Uprava državnih monopolov in bo za to porabila 300 milijonov dinarjev. Poslopia bo gradila po raznih krajih države in si je še pravočasno zagotovila v finančnem zakonu posebno pooblastilo glede tega denarja. Od aprila do junija je dobila Uprava monopolov dovoljenje, da sme najeti 300 milijonov dinarjev posojila. Vlak ic povozil 81 letnega Mihaela Primožiča iz Hotovelj pri Škofji Loki. Zgodaj zjutraj so ga našli na postaji v Kranju močno razmesarjenega. Starec je bil menda že dalje časa živčno bolan in iz tega sklepajo, da je pod vlak prišel po nesreči in ne namenoma. Lahko krvavenje iz prenežnih dlesni (sluznice) prepreči zdravilna PARA-DENTIN krema za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna. Glavno skladišče Drogerija Gregorič, Ljubljana. Strašna elementarna nezgoda je zadela ntesto Negotin v timoškeui okraju. Zaradi neprestanega deževja Timok in Donava silno narasla in je voda prestopila ponoči bregove. Na dveh mestih je voda predrla nasipe in vdrla v elektrarno, tako da je bilo v trenutku vse meslo v lemi. Prebivalstvo je začelo zapuščati domove. Poplava je napravila v mestu ogromno škode. Poginilo je veliko živine, poljski pridelki so pa sploh vsi uničeni. Reka Timok je na več krajih porušila progo Negotin Zaječar Postaje v Mokranju. Veljkovu. Rajcu, Rogljevo in Drušniku so pori vodo in zato je železniški promet na tej progi ustavljen. Za 30 cm je narasla Donava v enem samem duevu pri Beogradu. Sploh so vse reke na jugu zaradi stalnega deževja močno narasle. Tako je Južna Morava prestopila bregove in poplavila rodovitna polja. Kmetje zaradi tega trpijo veliko škodo na ozimini in koruzi. Tudi nekatere vasi v okolici Aleksinca so v nevarnosti. Prav tako so narasle tudi Sava, Velika Morava in Donava. Kolektivno razstavo na zagrebškem velesejmu bo letos organizirala Madžarska. Prav te dni je prišlo do pozitivnega uspeha pogajanj in je uprava velesejma sprejela zastopnika madžarskega urada za zunanjo trgovino v Beogradu, svetnika Rihmera. To bo prva madžarska razstava v Zagrebu. Doslej je imela madžarska svoj paviljon samo na beograjskem velesejmu. Več ko 20,000.000 dinarjev predujma bodo dobili pridelovalci tobaka na področju banovine Hrvatske. Doslej so pridelovalci tobaka dobili vsako leto predujem, da so lahko krili stroške pridelovanja. Dajali so jim doslej po 60 din za 1000 sadik. Zdaj pa pridelovalci s tem niso več zadovoljni in so zahtevali za 1000 sadik 100 dinarjev predujma. Ker je oblast na to zahtevo pristala, bodo pridelovalci tobaka v kratkem prejeli 20,000.000 dinarjev predujma. činitelja dasta pravo razpoloženje za spanec. 3. Odstranite nepotrebno odejo. Ni' kdar se ne boste dobro odpočili, če ste preveč pokriti. Odeja mora bit* lahka. Cim bolj ste odeti, tem teže dihate. Vendar pa mora biti odeja, čeprav lahka, dovolj topla. Večina ljudi ne polaga na to dovolj pažnje. Nikdar ni pravega spanja, če J® spalna soba zaprta in zadušljiva. v vojnem času so okna prelepljena • papirjem za zatemnitev. Zato je P?" trebno, da so okna podnevi čim dlje odprta, da pride v sobo dovolj svežega zraka in sonca. Podobnih nasvetov bi lahko navedli še več, a gornji zadostujejo. Listek »Družinskega tednika" Ali vpliva vojna na vaše spanje? Radijski sporedi niso več zanimivi. Prijateljski obiski ne trajajo več pozno v noč kakor nekdaj, ker je nočna zatemnitev neprijetna in je povratek domov vezan z raznimi težkoča-mi. Celo kinematografi in gledališča so postala nekako preveč oddaljena. Sodobna prometna sredstva in radijski prenosi so povzročili pravcato revolucijo v navadah in načinu nočnega $ivlionia Proi mat Hlldift DflZnpif* Eden izmed najčeščih vzrokov nespečnosti je sprememba okolice. Spomnimo se samo onih tisočev beguncev, ki legajo spat v tujih domovih, daleč od svojih prijateljev in svoje rodbine. Drugi vzrok nespečnosti so skrbi. Mnogi roditelji so ločeni od svojih otrok. Podnevi so zaposleni in nimajo toliko časa za premišljanje; ko nn cd •rnnri 7arnn nrpmišliati n SVO- se boste glede spanja dosti naučili-Ona spi mnogo več kakor vi in je vsak čas pripravljena zadremati. Pravila o lepem vedenju prepovedujejo zdehanje, če se pa kdo javno pretegne, smatrajo to za višek nespodobnosti. To je prava škoda, kajti če bi bilo človeku dovoljeno, da zde-ha in se pretegne, kadar to narava sama zahteva, bi bil mnogo bolj razpoložen za nočni počitek. Baš ta dva VSAK TEDEN DROGA Stekel volk je napadel 1-iletno hčerko kmeta Gjuraja iz vasi Gobčancev v žičkem okraju. Volk ji je odgriznil nos in jo vso razmesaril. Na pomoč ji je prihitela teta, ki se je spustila z volkom v boj; seveda je tudi njo močno obgrizel. Prihitel je tudi dekličin °če, ki je volka ranil. Stekli volk je potem divjal po vasi in ogrizel Se dosti ljudi. Šele drugo jutro je Drago-ljub Markovič volka s sekiro pobil. Vse ranjence so prepeljali v bolnišnico v Kraljevo: vendar je njihovo stanje zelo resno. 100 vagonov rib letno polove v Ska-drskeni jezeru, ki hrani v sobi velike količine rib. Te ribe povečini posuše na preprost način. Največ nalove krapov in podobnih rib, najmanj je pa postrvi. Ribarska zadruga je na Ska-•Irskem jezeru zelo dobro organizirana in skrbno ščiti ribji lov. Več liiš je porušila voda v Bosni med mestoma Jajcem in Banjaluko, kjer se je utrgal oblak Neurje je povzročilo velikansko škodo po poljih in gozdovih. Po reki Vrbasu plavajo cela debla in velike količine že obdelanega lesa. Veliko njiv bodo morali akmetje ponovno preorati. Prav tako je neurje divjalo tudi v Bački, kjer je voda odnesla tudi živino. Tovarne cementa ustavljajo delo, ker je izostal ves izvoz, poraba cementa pa tudi na domačih tržiščih ni narasla. Tako je prenehala delati tovarna »Dalmacija« v Kaštelu Sueurcu in je. delo izgubilo okrog 200 delavcev. Tudi tovarna »Split« na Majdanu je ze odpovedala delavcem v Vranjicu, ki so nalagali cement na ladje. V Zagrebu so odprli veliko mestno knjižnico, ki je najmoderneje opremljena. Načrt zanjo je napravil strokovnjak dr. Josip Badalič. V prvem nadstropju je knjižnica z javno čitalnico; ima pa tudi oddelek za vse hr-vatske duevnike in revije. Dve trupli je naplavila Drava na ozemlju varaždinskega okraja. Pri Lovrečanu so kmetje našli truplo okrog 60 let starega moškega, pri Šemovcu pa truplo 17 do 201etnega dekleta Ker v teh krajih nikogar ne pogrešajo, je trupli Drava najbrže prinesla od daleč. Trupli sta plavali v vodi najmanj 20 dni. Tri metre deset centimetrov je meril prel, ki ga je ustrelil Stjepan Šabarič iz vasi Hankovce pri Bjelovaru. V družbi treh drugih orlov se je spustil na sredi vasi na tla, kjer je najbrže upal dobiti kakšen plen. Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10'— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, jazno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne dru-ffe domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena ju dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo ku- o zadovoljna. Nakažite din 10'— na acun Poštne hranilnice št. 14.259 ali la pošljite v znamkah na spodnji na-ni°V.(ln PoS1.iem vam knjižico poštnine mosto. Deziderij Mizerit, Zidani inost dvema otrokoma v sosedni sobi, pa ni mogel več rešiti, zato je zgorela. Štiri sekunde je trajal potres, ki so ga pred kratkim čutili prebivalci Varaždina. Potresni sunek je bil lahek in na srečo ni napravil nobene škode. Sneg je zapadel pred nekaj dnevi v Bosni, kjer že ves teden divjajo silne nevihte. Planini Stojer in Vraniči sta pobeljeni. Niti najstarejši kmetje v okolici ne pomnijo kaj takšnega. Ker je zelo mrzlo, se ljudje po pravici boje, da ne bi sneg zapadel še v dolini in uničil vse posevke. Ob vlak je trčil z motorjem kleparski mojster Rihard Jakelj iz Kranja. Z motorjem se je peljal proti Tržiču in je s seboj peljal tudi svojega vajenca. Na ovinku pod Zgornjimi Dupljami je zapeljal čez progo. V istem trenutku je pripeljal po progi vlak. Mojster in vajenec sta s takšno silo z motorjem treščila v lokomotivo, da sta oba v velikem loku odletela z motorja in obležala mrtva na cesti. Modernizirali bodo cesto Maribor— Fram, ki je najvažnejša štajerska prometna žila. Cesto bodo gradili v režiji banske uprave v Ljubljani in so že sestavili režijski odbor, ki bo vodil gradbena dela. Za načelnika odbora so postavili inž. Vaneka in bodo v kratkem že začeli z delom. Svojega sošolca je obstrelil osemletni Luter Engelbert iz Slovenj Gradca. llletni posestnikov sin Merkač Ivan se je z drugimi otroci igral vojake. Nenadno je pa 81etni Engelbert potegnil samokres in z njim streljal na svojega vojnega sovražnika. Kje je otrok dobil samokres in kje se je naučil streljati, še ni znano. Merkača Ivana so prepeljali v bolnišnico. Tlakovali bodo državno cesto skozi Celje do Gaberja. Krediti za to delo so že na razpolago in v kratkem bo tehnični odsek banske uprave razpisal licitacijo za modernizacijo te ceste. 80 potomcev ima devetdesetletna starka Andja Pranjševa iz Gučje gore pri Travniku. Starka je krepka in opravlja še vsa domača dela. Ima sedem hčera in enega sina. Vsi njeni otroci so poročeni in vsak ima veliko družino Tako ima stara Andja 72 vnukov in vnukinj, če pa prištejemo še njene otroke, ima kar 80 potomcev. Ima tudi še zelo dober spomin in zna še stare narodne pesmi, ki jih v vasi nihče več ne pozna. Maksimiranje cen domače volne je določeno z navedbo o kupovanju in prodaji domače volne. Naredba določa več vrst cen, in sicer bo znašala minimalna cena od 30 do 35 din, maksimalna pa 48 din. Resnica o Ameriki Nadaljevanje z 9. strani Aitiee o Italiii Nadaljevanje s 1. strani Po nesreči je zgorela hiša kmeta Vopslava Ra kiča iz Uba. Kmet je zve- 2*! * Prižgano petrolej|io m ti Tesje' Po nf'srcri se mu je pe-Tni • • razbi,a ln se je petrolej vnel. akoj je bila v plamenih vsa hiša Kmet je imel še toliko časa, da je re--11 sinčka; svoje žene, ki je spala z Med italijanskim in angleškim narodom ni nobenega spora. Odkar se je Italija zavedela svoje nacionalnosti, nismo bili še nikdar z njo v vojni. Nasprotno: ko je bila Italija razkosana in zasužnjena od Nemcev, ji je Anglija izkazala svojo pomoč, a Francija ji je celo z orožjem pomagala, da je uresničila svoje želje. »Angleški in francoski narod sta potrpežljivo prenašala neprestano italijansko izzivanje. Zakaj je potem Mussolini napovedal vojno? Samo zato, ker misli, da bo lahko nabral nekaj plena na rovaš zahodnih demokracij. Toda Mussolini se moti. Francoski narod se ni nikdar bolj junaško boril kakor v urah nevarnosti, in angleški narod je na njegovi strani. »Italija in Nemčija bosta šele zdaj čutili vso našo blokado. Sprejmemo rokavico. Vrnili bomo udarec za udarec. Čez Atlantik je že snoči prišel odgovor velike demokracije. Odslej je vsa ameriška materialna moč na razpolago zaveznikom. Tako je neizogibno, da bomo zmagali, naj bo naša pot še tako težka. V tem kritičnem času se ne borimo samo za sebe same, ampak za svobodo vsega človeštva.« Predsednik britanske vlade Winston Churchill bo govoril danes, v sredo. (izvzemši nekaj težkih železniških topov) oddala na zahodni fronti niti enega strela, a današnji položaj ni dosti boljši. Toda to pot so glavno letala. In tudi tu so Združene države 6e že ne več v povojih, vsaj ne dosti na boljšem. Danes štejeta ameriška kopenska vojska in vojna mornarica kakšnih 3.500 letal, vse drugo je šele naročeno. Mnogo izmed teh letal je že zastarelih. Za izurjenje novih 25.000 pilotov v dveh letih — kakor je sklenil kongres po napadu na Nizozemsko — je treba 6000 inštruktorjev; danes jih ima ameriška vojska celih 300! Kako naj USA pomaga zaveznikom v prihodnjih kritičnih tednih? Prvo je, da pospeši dobavo letal Veliki Britaniji in Franciji. Drugo je, da pusti svoje vojno ladjevje pri Havaju, da se ne bodo Japonci spustili v kakšno pustolovščino v vodah okoli nizozemskih kolonij. Tretje je, da pomaga zaveznikom s povečanjem vojnih kreditov in tako vrže na tehtnico vso svojo finančno moč. Toda Združene države bi rade vedele, zakaj sta Anglija hi Francija naročili v Ameriki v devetem mesecu vojne samo 2400 letal in zakaj zavezniki v času dolgega sitzkriega niso dali dela ameriškim tovarnam. (Na to vprašanje je ondan odgovoril londonski dopisnik bazelskega lista National Z e i -t u n g : zato, ker sta se Chamberlain in sir John očitno bala, da bi morala vreči naročena letala med staro že-lezje, če bi se vojna medtem končala. Op. u r e d.) Dalje bi USA lahko pomagala zaveznikom. če bi preklicala svoj prejšnji sklep in dovolila prodajo tajnega ameriškega aparata, s katerim je moči z bombami zadeti skoraj vsaj cilj; piloti, ki imalo ta aparat, zadenejo baje iz višine 3000 m s 7 bombami od 10 tarčo, ki ima samo 5 m v premeru! Za ameriško fronto stoji pripravljenih 167.000 tovarn, 8 milijonov kmetij, dnevna oetroleiskn n-o^v^c’’’ ’ ry' ~ lijona sodčkov in jeklova industrija, ki je v mirnem času ob san.o K0-/»m izrabi svoje zmogljivosti izvozila povprečno 2 milijona ton jeklenih izdelkov na leto in ki bi v nekaj mesecih lahko povečala svojo produkcijo za 500”/». Toda USA je ta trenutek parni valjar, ki je šele spustil prvo paro. Potreben je čas — vprašanje je samo, ali bodo zavezniki tako dolgo vzdržali. Desetletnico obstanka je proslavilo trboveljsko mladinsko pevsko društvo »Trboveljski slavček«. Ob svojem jubileju so priredili koncert, katerega so se udeležili mnogi zastopniki oblasti in društev. Trboveljski slavčki so priredili veliko število koncertov po naši domovini in tudi v tujini. V zvezi s proslavo so priredili tudi razstavo, ki je pričala o velikem umetniškem in propagandnem delu društva. Razstavljene so bile številne glavne re- Jugoslavijo, s katero je zgubila v zadnjih dvajsetih letih vsak stik. Pločevine za škatle primanjkuje našim tovarnam za konserviranje rib. Nedavno je prispela v Split preko Trsta pločevina za izdelovanje škatel, toda nadzorne oblasti za pomorsko blokado so pločevino zadržale in tovarne morajo še zmerom čakati, da dobe pločevino. Ribji lov je zdaj naj-živahnejši; na morju je okrog 20.000 ribičev Ce tovarne ne bodo dobile kmalu kositrne pločevine, bodo morale delo ustaviti, s čimer bo pa naše ribištvo močno prizadeto. Ruski grb z bivšega ruskega poslaništva v Beogradu' so sneli in zamenjali z novim grbom. Bivše rusko poslaništvo je bilo doslej še zmerom označeno s starim ruskim grbom, ki so ga zdaj sneli glede na to. da je bila podpirana trgovinska pogodba med našo državo in Rusijo. Zgorel je avtobus, ki vozi iz Beo-1 grada v Valjevo. Bil je poln popotni-1 kov, ko je nenadno v motorju nastal j ogenj. Ker šofer avtobusa ni mogel! ustaviti, so morali popotniki iz gore-, čega avtobusa skakati na cesto in pri; tem dobili več poškodb. Nekateri soj se pa močno opekli. ; 12.827 hi vina so pretekli mesec iz-; vozili iz Dalmacije. Od tega največ v; protektorat Češko-Moravslfi, nekaj v; Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo in Švico.; Ker so zaradi nenavadno hude zime letos zelo trpeli dalmatinski vino- ; gradi, pričakujejo, da bo vinska letina mnogo slabša kakor druga leta. V vodnjak je padla štiriletna hčerka posestnika Ambrožiča iz Hrušice pod Gorjanci. Deklica se je sklanjala čez vodnjak in je izgubila ravnotežje. Padla je v vodnjak in utonila. Vse nesreče je kriv nezavarovani vodnjak, kakršni so v naših vaseh še zmerom tako pogosti. Neznan zločinec je na cesti umoril 56 letnega kmeta Dragotina Kovačeviča iz Dugovca v belovarskem okraju. Zvečer se je vračal po cesti domov, zjutraj so ga pa našli ljudje na cesti umorjenega Vse kaže, da je nekdo izvršil roparski umor nanj. Potopljeno jahto »Mileno« so dvignili v splitskem pristanišču Jahta »e je pred tednom dni potopila, ker se je zaletela v parnik »Šipan«. Delo je prevzelo podjetje »Jadranska brodo-gradilišta« in ga tudi z uspehom izvršilo. Osebne vesti SLOVENSKO Weygandova dnevna zapoved 9. junija ob začetku napada na Pariz »Nemci napadajo zdaj na vsej fronti od morja do Montmedyja. Jutri se bo njihov napad raztegnil do švicarske meje. »Za vsakogar velja ukaz: bij se, ne misleč na umik, glej naprej, tja, kamor te je postavil poveljnik, »Vrhovno poveljstvo pozna napor in pogum, ki odlikujeta bojujoče se armade in letalce. Zahvaljujem se jim za to. A Francija zahteva od njih še več. »Častniki, podčastniki in vojaki! Domovina ne zahteva od vas samo vašega poguma, ampak tudi vso vztrajnost in vsega bojnega duha. Vem, da ste tega zmožni. »Sovražnik je doživel precejšnje izgube. Kmalu bo na koncu svojih moči. Bitka je dozorela do poslednje četrt ure. Vzdržite!« cenzije, grafikoni in slike z vseh turnej, zletov in gostovanj. Razstavljene so pa bile tudi vse originalne kompozicije. ki so jih »Trboveljskemu slavčku« v teku let posvetili naši najodličnejši jugoslovanski glasbeniki. Ne manjka pa tudi mnogih glasbenih trofej, ki so si jih zaslužili s svojo pesmijo. Potres v Dubrovniku so občutili v ponedeljek okrog dvanajstih. Potresni sunki so bili precej močni, vendar pa potres ni nikjer napravil večje škode. Slive bodo letos manj obrodile kakor lansko leto, 'ker je zelo malo iz-gledov za dobro letino. Lani je bila rekordna sadna letina in so 6live obrodile tako dobro kakor že desetletja ne. Pričakovati je bilo, da bo tudi letošnja letina dobra, ker je bilo spomladi dolgo hladno in je začelo sadje pozno cveteti. Toda vse kaže. da bo slaba letina. Ponekod slive sploh ne bodo obrodile, v splošnem bo pa letos, njega pridelka komaj za četrtino lanskega. Zaradi tega se je žganje podražilo povprečno za 20%. Pričakovati je pa tudi še nadaljnjih podražitev žganja. Rusija je kupila v Jugoslaviji ogromno število knjig politične, znamttvene, zgodovinske in literarne vsebine v srbohrvaškem in slovenskem jeziku. Vrednost samo kupljenih slovenskih knjig je znašala 80.000 din. Te knjige so že na poti v Rusijo. V Beogradu pojasnjujejo te nakupe knjig z željo, da bi dobila Rusija nove stike z če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! Posebno pazite kaj bolnik pije! Pifje pl le za zdravega človeka zelo važno, temveč fudi za bolnika mnogo-krat važnejše od hrane! Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci Prsspekte in vsa potrebna naredila polile {tratiš in i veseliem Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 29 din Poročili so se: V Ljubljani: naša zvesta naročnica gdč. Marija Pet-kovškova, uradnica, z g. Jankovičem; g, Ludvik Gabrovšek, železničar v Celju, in gdč. Minka Hrovatinova iz Borovnice; dr. Vinko Brumen, profesor, in gdč. Milka šušteršičeva; g. Janez Hieng in gdč. Helenka Rosova; g. Janez Zupanc, gradbeni tehnik, in gdč. Emica Pungerčanova, uradnica; doktor Draško Vilfan, zdravnik v Beogradu, in gdč. Jelka Severjeva, hčerka veletrgovca iz Ljubljane; dr. Herman Lešane in gdč. Vlasta Planta-nova, cand, phil. V Medvodah: g, Janko Skubic, poštni služitelj; ln gdč. Mici Aličeva. V Mariboru: inž. arh. Marjan Mušič in gdč. Desan-ka Miovičeva, hčerka veleposestnika in trgovca; g. Edo Verdonik, član Narodnega gledališča v Mariboru, in gdč. Pavla Rasbergerjeva, članica Narod nega gledališča v Mariboru; g. Jaro slav Vik, strojnik, tiskar, in gdč. Albina Berličeva. Na Ježici pri Ljub 1 j a n i : g. Feliks Jug, šolski upravitelj na Preloki, in*gdč. Francka Pre-setnikova, učiteljica na Preloki. N a Rakovniku pri Ljubljani: g. Franc Možina, poslovodja I. delavskega konzumnega društva v Tržiču na Gorenjskem, in gdč. Matilda Hirš-lova, poslovodkinja I. delavskega konzumnega društva v Križah na Gorenjskem. Bilo srečno! Umrli so: V Ljubljani: Anto-j nija Grmekova; 871etna Frančiška De-j vetakova; Franjo Novak, mizar; 811et-j ni Maks Lilleg, davčni upravitelj V; pokoju; Slavo Kobe, ravnatelj držav-; nega pravobranilstva; 761etna Marija; Zarnikova; Marija Blasova; 681etni An-; ton Dolenc, služitelj državnega učite-; ljišča v Ljubljani; Jakob Jurman, zva-; ničnik državnih železnic v pokoju. V; Kranju: Rihard Jakelj, kleparski; mojster in inštalater; Franc Gutnik; z Vrhnike; 40letni Darko Švara; Ma-; rija Zupanova. V Krškem: 841etna; Helena Turšičeva. V Mariboru:: 251etni Vilko Podlesnik; 741etni Kari Vrečko, državni uslužbenec v pokoju;: Ana Krušičeva. V Gorjah pri Bledu : Frančiška Veberjeva. V Kočevju: 191etna Miljena Boga- tajeva. V Stari vasi pri Vidmu: Marko Mikolavčič, posestnik. V Slovenski Bistrici: 781etna Anka Pinterjeva, posestnica. V Logatcu: 41eten Gregor Bizjak. V Ljutome-r u : 731eten Fran Zacherl, učitelj v pokoju in posestnik. V Ptuju: 441et-ni Franc Širec, tovarniški delavec, 721etni Anton Habjančič, nameščenec. V Radečah pri Zidanem mostu: Viktor Mušar, železničar v pokoju. V Celju: 631etni Franc Šeško, občinski delavec; 821etni Avgust Lakitsch, trgovec in posestnik; 771etna Henrieta Rascheva. V Kamniku: Josip Klemenčič sen., trgovec in posestnik. V Ribnici: Evgenija End-lischerjeva, poštna uradnica v pokoju. Naše sožalje! Resnična zgodba O prvem žena možu našteva izdatke: za trgovca, mesarja, mlekarico, čevljarja itd. »4 znoj časopis? In cigarete?« vzroji mož. »Za ,Družinski tednik‘ je tudi treba obnoviti naročnino,t plaho pripomni žena. »Kaj je tebi treba časopisa? Za dva kovača dobim že dva litra dalmatinca. Odpovejte Ženi je hudo; še tega edinega razvedrila ne bo več imela! In kolikokrat ji je tednikov »jedilni list« pomagal iz zadrege! — »Zaradi dveh kovačev!< ji roji po glavi. In porodi se ji rešilna misel; sprva plaho, a zmerom bolj pogumno misli na to. Končno napiše prispevek za »Zrcalo naših dni« in odpošlje. Prispevek izide in honorar 20 din je plačala za trimesečno naročnino »Družinskega tednika«. Odslej ga čita še z večjim zadovoljstvom. Pavla. Strga 1 Na trgu sem kupila lonček smetane. Doma jo postavim na mizo blizu toplega štedilnika. Kmalu opazim, da je lonček zvrhan, zato ga postavim na krožnik. Tudi krožnik je bil kmalu poln. Ko pomešam, najdem drobne kepice bele moke. Tudi po kvasu je dišalo. V smetani torej moka in kvas, pa tudi gotovo nekaj vode, samo, da ja več v loncu. Nič bolje m z maslom. Ko sem raztopila presno maslo za zabelo dietične hrane, je bila v ponvi kaši podobna gošča, maščobe pa seveda zelo malo. Saj je bil naš slovenski kmet vendar zmerom poštenjak in takšen naj tudi ostane, da bo vreden imena svojih očetov. V. J. Več smisla za snago V nedeljo sem šel s tovarišem hs : mesta, da bi preživel popoldan v na-:ravi. Ker je bilo vroče, sva stopila na pivo v dobro obiskovano gostilno. : Videl sem, kako je gostilničarka vzela ;kozarca, izlila iz njiju ostanek pen, ju obrisala s precej umazano krpo odznotraj in nama s takšnima postregla. Ne bi spravljal tega v javnost, da se nama ni zgodil isti slučaj dve uri pozneje v drugi gostilni, kamor naju je prisilil dež. Ali je po nekaterih naših gostilnah res tako malo smisla za snago? In to celo na kraju, kjer se ustavlja mnogo najrazličnejših ljudi! Mogoče vsakdo tega ne opazi: toda kdor opazi, tega je sram. Vsaj v gostilnah želimo malo več snaget T. P. Žalostno, pa resnično Dve moji sošolki sta učiteljici, ena v Prekmurju in druga v Slovenskih goricah. Pripovedovali sta mi, da nekateri otroci prihajajo vinjeni v šolo. Zgodilo se je celo, da so prinesli nekateri učenci stekleničice z žganjem s seboj za »južino«. Razumljivo, da ista jim jih vzeli. In ti otroci so skrajno trmasti in nedostopni v šoli. ;V času, ko se toliko govori in piše |o treznosti, nekateri starši z alkoholom zastrupljajo nežna otroška telesa. Kakšni člani človeške družbe bodo to? M. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! Boj s kačo Razburljiva dogodivščina miadega deiavca Na obljudeni ulici južnoameriškega velemesta ga je napadla nevarna strupena kača Rio de Janeiro, junija. Naša zgodba vam ne govori o boju b zmajem, temveč o nič manj grozotnem in junaškem boju, o dvoboju med kačo in človekom. Ta boj se ni bil knorebiti daleč nekje v divjini, v džungli, kjer mora človek že računati s takšnimi in podobnimi nevarnostmi, temveč v enem najelegantnejših in najbblj modemih predmestij milijon-Bfeega južnoameriškega mesta Ria de iJaneira, v Gavei. Veriga gozdov in gora, ki veže me-jsto, 'mu daje poživljajoč izraz svežine tn pestrosti. So pa tudi nedolžni vzrok, jda V mesto zaide ves mogoči mrčes. Mrčes, ki je napadel delavca Joao Candido da Silva, ko je nič hudega »e pluteč in brezskrbno žvižgajoč predse z ropotajočimi lesenimi coklami koračil po ulici, je bila pa dva metra dolga surukuku, zelo nevarna strupena kača. Z vso močjo se je zavihtela na levo roko nesrečnega delavca, ičiga.r žvižganje in ropotanje s coklami pta jo očitno na moč razdražila. Po bliskovo se je ovila okrog delavčeve rake, se zagrizla v njegove prste in spustila vanje svoj smrtni strup. Bržkone, bi bila Candidu trda predla, 6e ne bi imel na nogah močnih lesenih cokel. S prosto desno roko je Egrabil eno svojih obuval in z njim tako dolgo in s takšno silo tolkel po glavi strupene kače, da ji je zdrobil lobanjo. Takrat je bil pa tudi s svojo močjo pri kraju. Izgubil je zavest in padci na tla. V tistem usodnem trenutku je pa na srečo pripeljal mimo neki avtomobilist. Sredi ceste je zagledal očitno nezavestnega, močnega fanta, v njegovi roki pa leseno coklo. Okrog njegove levice je bila tesno ovita velikanska gnusna kača, še zmerom neločljivo zagrizena v prste fantove roke, z zdrobljeno glavo in oblita s krvjo. To je bil strahoten pogled, avtomobilist ni izgubil hladnokrvnosti. Zgrabil je čudni klobčič — delavca s kačo vred — in ga odnesel v svoj avtomobil ter ga odpeljal v najbližjo bolnišnico. Tam so najprej odvili nagnusno kačo z delavčeve roke, potlej mu pa vbrizgnili nič manj ko 200 gramov kačjega seruma. Naposled se jim je vendarle posrečilo nevtralizirati smrtonosni ugriz. Mladi delavec si je rešil življenje, vendar bo pa izgubil dva ali tri prste, kajti kača jih je tako grdo razmesarila, da jih ni bilo mogoče rešiti. To mu bo v večen spomin na junaški dvoboj z velikansko kačo — modernim zmajem. Vsekako bo imela zgodba o strahotnem dvoboju, ki se je kakor blisk razširila po milijonskem mestu, najbrže za posledico, da bodo ljudje odslej bolj pazili na obiskovalce z bližnjih gora. fNenavadna pasja navada Milan, junija. V neki milanski ulici so trgovci z živili dan za dnem s strahom opazovali, da jim iz prodajalnic izginjajo živila, čeprav tatu nikdar niso mogli zasačiti. Kmalu so stvar prijavili policiji, ki je uvedla strogo preiskavo in lika ni tako velika kakor na Kubi. V večini držav je pa več žensk kakor moških. Tako je na primer več žensk v Turčiji, kjer pride na 1000 moških 1036 žensk, v Nemčiji pride na 1000 moških 1058 žensk in v Franciji 1071 žensk. V Švici pride na 1000 moških 1076 žensk, v Angliji 1088, v Rusiji 1103, na Kitajskem pa celo 1139 žensk. Belgijski kralj Leopold in belgijski minister za obrambo general Denis, slikana pred predajo belgijskega kralja. Slika kaže nemški bombnik, ki so ga angleške protiletalske baterije sestrelile nekje na vzhodni angleški obali. Eksplodiral je pri strmoglavljenju na zemljo. ________________ zastražila trgovine. Takoj prvi dan so efcriti stražniki odkrili zelo nenavadnega tatu. Sredi med trgovinami z živili je imel evoj lokal brivec, ki je imel nenavadne lepega visokega psa. Čeprav so psa vsi poznali, si vendar nihče ni mislil, da Je štirinožec nenavadno spreten tat. Vpako jutro, ko so trgovci odprli svoje ptodajalnice, je pritekel mimo brivčev pes in je spretno z gobcem odnesel iz prodajalne najlepše kose jestvin, še bolj čudno pri tem je pa to, da pes Ukradenih stvari hi pojedel, pa tudi niojemu gospodarju jih ni prinesel. Iz vsake trgovine je posebej odnesel Skžen kos, potem se je nekaj časa z Im igral po trlici, na lepem ga je pa izustil na cesti. Tako je hodil od trgovine do trgovine, ne da bi ga kdo opazil. Ko mu je bilo igranja dovolj, |>e je pa mimo vrnil k svojemu nič Irndega slutečemu gospodarju. Zdaj ko je policija izsledila zagonetnega tatu, je pa kmalu tudi dognala, da so nekateri ljudje v mestu veridar vedeli za pasjo navado in so jo tudi pošteno izrabili. Vsako jutro so počakali psa, ki je na cesti puščal liajrazličnejše dobrote. Včasih je ukra-čjel čokolado, včasih zelenjavo, tudi meso je prinesel in ga mirno pustil ha cesti. Seveda se bodo zdaj tudi ti prijatelji psa kradljivca morali zago ■Varjati pred sodiščem. Zanimiva statistika o ameriških ženskah Newyork, junija. Po novi statistiki, ki so jo napravili E red kratkim o zakonih in o številu snskih in moških prebivalcev na zemlji, so prišli do tehle zaključkov: Največjo možnost za možitev imajo torez dvoma ženske na Kubi v Ame-iriki, kjer pride na 1000 moških komaj 888 žensk. Tudi na Japonskem, Irskem, v Bolgariji in v Združenih državah je več moških kakor žensk, čeprav raz- Skupina ameriških vseučiliških docentov si je pri tej priložnosti nadela nalogo, ugotoviti statistiko srečnih in nesrečnih zakonov. V ta namen so opazovali življenje 526 zakonskih dvojic in so prišli do zanimivih zaključkov. Ugotovili so med drugim, da se ženske mnogo laže prilagode zahtevkom za- konskega življenja in svojemu zakonskemu drugu kakor pa moški. Kar se ločitev tiče, so ugotovili, da se največje število zakoncev loči zaradi slabih denarnih razmer. Izmed zakonov, v katerih primanjkuje denarja, jih je bilo 50 odstotkov zelo nesrečnih in niti en sam prav srečen. Narobe je bilo pa izmed zakonov, v katerih ni bilo denarnih stisk, kar 61 odstotkov zelo srečnih in samo trije odstotki zelo nesrečnih. K tem statistikam je dalo svoje podatke še sodišče, ki je ugotovilo, da ženske sicer zagrešijo masj zločinov kakor moški, da so pa zato ti večjidel toliko hujši. Med zločinci, ki jih je leta 1939. prijela ameriška policija, je samo 7,5 odstotkov žensk, vendar je pa izmed 1000 moških samo 11 morilcev, medtem ko je pri istem številu žensk kar 16 morilk. Tudi zaradi raznih drugih težjih zločinov so zaprli razmeroma več žensk kakor moških. Tako so zaprli na 1000 moških 55 zaradi telesnih poškodb, žensk pa 66 na isto število. 103 leten starec bo popotoval okrog sveta London, junija. Fred Savyan je ravno na svoj 103. rojstni dan doživel veliko srečo. Stari Škot je izredno čil in zdrav in še pri svojih 103 letih vsak dan hodi na delo v neko tovarno v Glasgowu. Ko je pa na svoj rojstni dan skupaj s svojimi prijatelji sedel v gostilni, je stopil v sobo neki gospod in začudenemu starcu povedal, da mu je v Ameriki umrla Ko je stari škot izvedel, da mu je hči zapustila vse svoje imetje, je dejal: »Kdo bi si bil kaj takšnega mislil! Ne morem razumeti, kako je mogla moja Anny obogateti. Izmed vseh mojih otrok je bila ravno Anny najbolj hudobna in navihana, še ko je sem bil mlad, sem si želel, da bi enkrat mogel prepotovati ves svet. Pri mojem skromnem zaslužku se mi seveda ta želja nikdar ni mogla uresničiti. Zdaj pa, ko sem bogat, bom odšel na popotovanje okrog sveta. Seveda pa zato še ne mislim svojih starih kosti pustiti kje v tujini.« 12 let stara igrala partijo šaha London, junija. Dva prijatelja iz angleške vasi Lid-sey sta te dni končala gotovo najdaljšo partijo šaha na svetu. Igrala sta jo namreč celih 12 let. Leta 1928. sta oba prijatelja začela igrati šah. Ker sta bila oba izredno dobra igralca, partije nikakor nista mogla zaključiti, čeprav sta jo igrala že več dni. Na nesrečo je pa eden izmed obeh po imenu Urbinson nekega dne nemudoma moral oditi v Avstralijo. Da ne bi nedokončana partija ostala brez zmagovalca, sta se prijatelja sporazumela, da jo bosta pismeno nadaljevala. Tako sta oba prijatelja še dalje ostala v pismeni zvezi. Zaradi velike razdalje sta vsako leto izmenjala samo štiri poteze in se je tako partija vlekla dalje. Leta so minevala, prijatelja pa še zmerom nista dokončala te čudne igre. šele letos, torej po 12 letih je prijatelj Charlington v Angliji dal pismeno mat svojemu daljnemu nasprotniku v Braziliji. Prav te dni je iz Brazilije prišlo zadnje pismo, v katerem Urbinson priznava svoj poraz in čestita svoiemu pri«ateliu na zmagi. BrazujansKo prebivalstvo silno narašča Rio de Janeiro, junija. V nobeni državi na svetu se prebivalci tiko hitro ne množijo kakor v Braziliji. Se pred sto leti je Brazilija štela samo šest milijonov prebivalcev, danes jim ima pa že 45 milijonov. Temu je v prvi vrsti vzrok naravna rodovitnost brazilijanskih prebivalcev, | nekaj so pa temu pripomogli tudi številni priseljenci. V Braziliji pride povprečno na 1000 prebivalcev 47 rojstev letno. Družine ! s tremi ali štirimi otroki so v Braziliji K' f i - x j- ' - ' - - š "Sovi vrliovni poveljnik kanadskih čet general Athlone si ogleduje protitankovsko strojnico med svojim obiskom dominijonskih čet Vel. Britanije, katerim je bil dodeljen. bila deklica, sem jo spodil iz hiše in glejte, zdaj je umrla v Ameriki in mi zapustila veliko premoženje! Res čudna so pota usode.« Ko so ga izpraševali, kaj bo počel njegova hči Anny,'ki mu je zapustila |z zapuščino svoje hčere, je starec od-vse svoje premoženje. govoril začudenim prijateljem: »še ko železna vrata', donavska ožina na meji med našo državo in Rumunijo; Jugoslavija, Bolgarija, Rumunija in Madžarska so to ožino zaprle za ves prevoz orožja in drugega vojnega materiala. zelo številne, družin z enim samim ali pa z dvema otrokoma pa skoro da ni. Seveda bi bilo število prebivalcev še mnogo večje, če ne bi v Braziliji bilo tako veliko smrtnih primerov. Letno jih od 1000 prebivalcev umre kar 28, tako da se pri 47 rojstvih prebivalstvo pomnoži samo za 19. Seveda se bra-zilijanske oblasti trudijo, da bi zmanjšale število smrtnih žrtev, rojstva pa obdržale na isti višini. V Brazilijo se pa ljudje nikdar niso tako močno priseljevali kakor na primer v Združene države, Kanado in Argentino. Največ priseljencev se je naselilo v južnih brazilijanskih mestih, tako v Sao Paolu, ki je štel leta 1872. samo 26.000 prebivalcev, danes jih pa šteje 1,300.000. še pred sto leti je bil med brazilijanskimi mesti na desetem mestu, danes je pa že na drugem. Večje od njega je samo še Rio de Janeiro, pravijo pa, da bo v kratkem tudi to mesto prekosil in postal glav-, no mesto Brazilije. Kdo je prvi uporabljal kvas? Egipt, junija. Stari Egipčani so poleg neštetih umetnosti znali tudi najbolje peči kruh. Kruh so mesili z nogami in so zato imeli izvežbane posebne sužnje, ki so svoje delo prav strokovnjaško izvrševali. Nekoč je pa eden izmed sužnjev napravil veliko napako. Svežemu testu je namreč pomotoma primešal košček starega že kislega testa. Ker tega takoj ni opazil, so kruh spekli. Tedaj ss je pa pokazala velika razlika. Kruh. ki mu je bilo primešano staro testo, Jo nenavadno lepo narasel in je bil lepo rahel, medtem ko je bil drugi kruh nizek. Seveda so iznajdljivi Egipčani takoj ugotovili, kaj je temu krivo, in so od takrat svežemu testu vselej primešali še košček kislega. Tako so P® naključju spoznali kvas. 'JT Iz dežele statistik Ali imate kanarčka? Kaj vse so hoteli vedeti Američani pri ljudskem štetju Ali ste duševno omejeni? če, vko-liko? Ali ste napravili oporoko? Ali ste napravili načrt za svoj pogreb? Ali gojite čebele? če — koliko? To je nekaj izmed deset tisoč predlogov za vprašanja, ki so jih radovedni Američani poslali Statističnemu uradu Združenih držav. Urad naj bi jih zadal ljudem pri ljudskem štetju, ki se je začelo 1. aprila. Urad za ljudsko štetje je ta in še mnoga podobna vprašanja pretehtal in se odločil, da jih pri ljudskem štetju ne bo upošteval. ge kljub temu je pa ostalo na listi dobrih dva do tri tucate vprašanj. Nekatere občine in člani parlamenta so ostro grajali vprašanja, ki jih je hotel urad zadati. Posebno pa zato, ker naj bi ameriški državljan prvič navedel, koliko denarja zasluži. Nekateri so se zgražali nad vprašanji, ker so se bali, da ne bi na primer Mrs, Jonesova izvedela, koliko je stara Mrs. Kellyjeva in koliko zasluži Mr. Brown. Kajti Statistični urad se je odločil, da bo izbral uradnike, ki naj bi šteli ljudi, med prebivalci posameznih vasi in mest, češ da se ti najbolj spoznajo med svojimi sovaščani in someščani. Določili so 1000 dolarjev denarne kazni za tistega, ki bi izdal zaupane mu podatke vprašancev. Vseh deset tisoč vprašanj, ki so jih Poslali dobronamerni ljudje, je moral Urad za ljudsko štetje natanko proučiti in pretehtati. Nekatera izmed njih so odklonili kot popolnoma ne- mogoča. če bi urad sprejel vsa vprašanja, bi uradniki, ki bi z listami hodih v posamezne hiše, potrebovali dober teden za popis odgovorov ene same družine. Vprašalna lista v svoji končni obliki bo pa vzela le dvajset minut časa za natančne odgovore. Različni ljudje so poslali predloge, naj bi statistični urad vzel prstne odtise vseh družinskih članov — od dojenčka do prababice. Ta predlog so zavrnili prav tako kakor vprašanje: »Kdo je dobavitelj vaših kozmetičnih pripomočkov?« Urad naj bi po želji nekaterih tudi ugotovil, koliko svetlolasih in koliko brinetnih deklet je v Združenih državah, kakšne barve oči imajo in kakšne barve polt. Urad je ugotovil, da so takšna vprašanja za blaginjo naroda popolnoma ne-važna. Ista usoda je doletela tudi predloge vprašanj, kakor na primer: Ali sami pišete svoja pisma? Ali je vaš jedilni pribor srebrn ali samo posrebren? Ali imate kanarčka? Kaj je vaš najljubši .konjiček1? Ali ste zdravi? Kolikokrat ste leta 1939. obiskali državne parke? Ali popolnoma razumete smisel ustave Združenih držav? Ustavo vaše zvezne države? Ali poznate prednosti in posebne zakone države, v kateri živite? Ali veste, kakšna je plača policista in plača policijskega poveljnika? Ali ste naglušni? Kdaj ste prišli v Ameriko? Ali se je to zgodilo zakonito? Ali morate delati, da živite? In še mnogo, mnogo drugih vprašanj! oditi iz hotela, kjer sta z možem stanovala, v mesto. Možu, ki je še spal, je kratko malo odnesla izpred postelje hlače, da ne bi mogel brez njene vednosti zajtrkovati in tako prebiti jutro izven svoje spalnice. Ko se je mož nekoliko pozneje prebudil in je zapazil, da je žena odšla, se je hotel obleči, da bi odšel zajtrkovat. Takoj je zapazil, da mu manjkajo hlače, brez katerih je v hotelu nemogoče zajtrkovati. Dolgo je premišljeval; končno je pa le uganil, da ga je njegova žena hotela za vsako ceno prikleniti v sobo in je zato odnesla njegove hlače s seboj v mesto. Uboga ljubosumna žena pa najbrže niti malo ni pomislila, da bo zaradi pogrešanih hlač njen mož popolnoma pobesnel. Oblekel je jutranjo haljo in odšel na prvo stražnico, kjer je svojo ženo prijavil, poleg tega si je pa še od stražnika izposodil hlače. Lahko si mislite, kako se je začudila njegova žena, ko je njen mož že takoj drugi dan vložil tožbo za ločitev zakona, in to samo zaradi nedolžnih hlač. Po pravici lahko trdimo, df je kaj takšnega mogoče samo v Ameriki. . *♦♦♦♦♦♦<►»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ; Ce vuiabrtte, ali Vodo z vseh krajev sveta zbira Hongkong-, junija. Kitajski milijonar Jose Maria de la Ponta je zbiralec posebne vrste. V 1000 steklenicah ima shranjeno vodo iz vseh rek sveta. Na vsaki steklenici ima nalepljeno etiketo z napisom reke, iz katere so prinesli vodo. De la Ponta je raziskovalec in je Vse svoje življenje popotoval po vseh krajih sveta. Tako si je naložil svojevrstno nalogo, da bo iz vseh rek na svetu prinesel po nekaj vode. Tako najdete v njegovi zbirki vodo iz Modrega Nila, iz kitajske Rumene reke, iz kanadskega White Rivera in iz črnega Rio Negro iz južne Amerike. Vodo iz potokov ima shranjeno v 2600 steklenicah, morsko vodo pa v 20 steklenicah. Največje težkoče je imel raziskovalec s prevozom vode iz tibetanske svete reke Pandanga in iz Volge. V prvem primeru so mu prevoz otežkočili tibetanski verski poglavarji, v drugem pa ruski carinski Uradniki. Seveda se pa svojevrstni zbiralec ni zadovoljil z zbirko samo, temveč je s pomočjo znanstvenikov natančno ugotovil različne barve vseh teh rek in njihove kemične sestavine. Kdo je odkril Ameriko? Ncwyork( junija. • Danes ves svet ve, da je Ameriko Odkril Krištof Kolumb. Kljub temu pa Nekateri znanstveniki trde drugače. Pravijo namreč da so Ameriko že pred Kolumbom odkrili Skandinavci in Kitajci. Učenjaki trde, da so skandinavski ribiči nekako 500 let pred Kolumbom prišli s svojimi ladjami v Ameriko. Izmed njih se je posebno odlikoval Leif Erikson. Pred nedavnim je pa neki članek kanadskega učenjaka Johna Mareya Gibbona trdil, da je Ameriko prvi odkril budistični duhdvnik Hun Sien Okrog leta 499. je priplul s svojo ladjo na kraj, kjer stoji danes mesto Van*-} couver v Brttski Kolumbiji. Tam je;' ostal vso zimo; ko se je pa sam vrnil .le pustil v otoku Nutki tri svoje du-5 hovnike, da bi Indijancem pridigovaii ♦ budizem. Sicer se do danes razen ne- ♦ kih podatkov v kitajski literaturi ni j ohranilo iz te dobe prav nič, vendar ♦ učenjaki vztrajajo pri svojih trditvah.? Zaradi hlač sta se ločila Newyork, junija. Kljub neštetim ločitvenim procesom, j ki jih dan za dnem doživlja Amerika, je zgodba dveh novoporočencev, ki staj se že na poročnem popotovanju lo- ; čila, tudi v Ameriki povzročila veliko j zanimanje. Mlada žena je bila na svojega moža! silno ljubosumna, čeprav je ta imel! že 50 let. Da jo torej mož ne bi mogel! varati, si je izmislila prav svojevrsten) načrt. Tega je prvič preizkusila neko j jutro, ko je že na vse zgodaj morala! Največji tek je imel baje Nikola Svmd, najbrže Anglež, ki je umrl leta 1030. Proslavil se je s svojim nenavadnim tekom. Ob neki priložnosti je pojedel nič manj ko trideset golobov. Na nekem drugem banketu je tako rekoč >na en mah« pojedel 8.’t prepelic, spet drugič pa trideset kil češenj. Nekoč je stavil, da bo pojedel dvajset velikih hlebcev, namočenih v angleško pivo. Stavo je izgubil, ker ga je alkohol poprej omamil, da je zaspal, preden je končal svojo pojedino. Njegov tek je bil tako velik, da je ves svoj zaslužek potrošil za hrano in je umrl kot velik siromak. Kronika pa ne poroča, koliko je bil ta mož težak. * V Španiji je neka planina — slana planina. Planina namreč ni nič drugega ko i/elikanska gora soli. Imenuje se Candona. Visoka je okrog -J00 metrov; izračunali so, da bi dala okrog pet sto milijonov ton soli, toliko, kolikor bi je Jugoslaviji zadostovalo za tisoč let. Na svetu sta baje še dve takšni »slani planini?.: v državi Columbiji v Južni Ameriki in v Perziji. Tam si ljudje ob vznožju celo koče okle-šejo vanjo, približno tako kakor na Kitajskem v ilovico. Torej, soli nam ne. bo zmanjkalo! * Pred kratkim je bila v St/d-neyii v Avstraliji razprodaja starin nekega zbiralca. Med drugimi dragocenimi predmeti je prišla na dražbo Uidi kitajska vaza, stara okrog tisoč let. Cena ji je bila okrog 60.000 dinarjev. Dražilci so bili pa tako vztrajni, da so ceno zvišali na 250.000 dir narjev. Kupil jo je neki indu-strijec iz Sydneya, znan strasten zbiralec dragocenih vaz. Po dvajsetih letih je spregovoril Mila«, junija. V neki milanski kavarni je te dni po dvajsetih letih spet spregovoril narednik iz svetovne vojne. Emilio Gagnoni je bil v svetovni vojni narednik. Večkrat so ga odlikovali. V neki bitki je pa dobil rano, zaradi katere je za zmerom izgubil dar govora. Te dni je sedel s svojo ženo in s prijateljem v kavarni. Nenadno je vstopil v kavarno njegov prijatelj iz vojne, Ernest Clerini, za katerega je bil Emilio vseh dvajset let prepričan, da je mrtev. V trenutku, ko ga je zagledal, se je tako silno razveselil, da ga je na ves glas pozdravil. Potem šele se je spomnil, da je bila to njegova prva beseda po dvajsetih letih. Sprva je sicer še govoril nekoliko nerazločno, pozneje se je pa spet privadil normalni govorici. Zdaj se zdravniki zaman trudijo, da bi razvozlali ta penavadni slučaj, ki je nesrečnemu naredniku spet vrnil dar govora. Tisočletja stare egipčanske dišave Kairo, junija. Ko so pred kratkim arheologi spet odkrili star egipčanski grob in ga odkopavali, so bili pri tem delu zelo prijetno iznenadeni. Ko so odvalili velikanski kamen, ki je zapiral vhod v grobnico, jim je zavel v obraz neverjetno prijeten vonj po svežih cvetlicah. Seveda učenjaki nikakor niso mogli razumeti, kako more v zaprti grobnici skozi tisočletja tako lepo dišati po cvetlicah. Takoj so začeli stvar raziskovati in prišli do zanimivih zaključkov. V grobnici so poleg neštetih malenkosti našli tudi krasna egipčanske vaze, v katerih je najbrže pred tisočletji bilo cvetje. V te vaze so sorodniki umrlega vlili nekaj kapljic dragocenega dehtečega olja, katerega duh je pokojnik najbrže zelo cenil. To olje je tako skozi tisočletja razlivalo svoj duh po grobnici in je še do danes ostalo nepokvarjeno. Kako so Egipčani mogli izdelovati olje takšne kakovosti, je seveda za "nas uganita, ki so jo Egipčani skupno z drugimi zagonetkami vzeli v grob. Miši so pojedle 18.000 lir Milan, junija. Pred nekaj meseci je umrl v okolici Perugie neki Antonio Lorenzetti. Pred smrtjo je pa pozabil, da bi svojim naslednikom Izdal mesto, kjer je hranil svoje prihranke. Sinovi so dolgo iskali kraj, kamor je bil oče spravil denar. Vso hišo so skrbm preiskali, dokler niso našli na podstrešju skromno starčevo imetje. Toda vsi bankovci so bili zgrizeni, ker je bilo na podstrešju polno miši, ki so vseh 18.000 lir popolnoma uničile. 74 šol je obiskovala Newyork, junija. Svojevrsten rekord je postavila 16-letna June Hankejeva, ki je v desetih letih svojega šol m ja obiskovala kar 74 šol, in sicer v Združenih državah, ; v Kanadi in celo v Mehiki. Trenutno ;liodi v neko bostonsko šolo, seveda pa ;tudi tu ne bj dolgo ostala. ; Oče te nenavadne rekorderke je tr-;govski potnik in se zato vsako leto pomagata 1—2 ASPIRIN tab leti Ni drugega zdravila po imentl -Aspirin", temveč edino la „B ay er" • jevji A s pi ri n, 0Dednost je nepremagljiv zakon,« je resuo pripomnil eden izmed gostov. *pdaj se je pa dvignil dr. Perraud in v*el cigaro, ki jo je žvečil, iz ust, rekoč; »S tem izpovedujete eno najbolj ^rešenih in najbolj nevarnih dogem današnjih dni. Dednost nikakor ni nepremagljiv zakon. Potlej bi bilo najbolje, če bi se vsakdo že v zibeli vdal , Svojo usodo; kajti ,kaj more proti sodi?1 Ta vera današnjih ljudi je bila .evP°gosto vzrok dramam, ki jih naj-rz® ne l>i bilo, če bi bilo več samo-*avpsti.* v Y s°hi je završalo. Tako naj bi go-. 'H zdravnik in učenjak? Ko se je r>n !10*?Kel, je nadaljeval: t>o i °l'te m*’ vam Povem zg°d- i katere priča sem bil sam in ki je oi„ Prj9pevala k temu, da se je _ **jala moja vera v dednost. , red kakšnimi desetimi leti sem bil V n zdravnik družine V... Gospoda ^ ki je vodil veliko tovarno za por-ZarJd-80 v niegoveni štiridesetem letu Qih I preut ru jeti osti in z njo zvezanim , • n'*1 motenj poslali v blaz- |e!; ie Sest mesecev nato umrl. Vai»°Va»Zl'"^,,n.bolezen se je izobliko-bi i ' 1('u<*,,° fiksno idejo: pred očmi «i ITi "i(ie6ar dl'ugega, kakor da hi vzel življenje. Kadar ie dobil tak- šen napad, ao ga morali zvezati, da so mu preprečili samomor. Imel je edinega sina, ki 11111 je bilo takrat, ko so očeta odpeljali v umobolnico, sedem let in ki ni imel niti pojma o drami. Malemu Georgesu so rekli, da je oče odpotoval; nekaj mesecev nato je pa mati začela hoditi v črnih oblekah. Otrok je zrasel v moža in očitno ne bi bil nikoli izvedel o tragični usodi svojega očeta, če ne bi bilo nekega brutalnega vrtnarja. Nekoč ga je namreč Georgea oštel, ta mu je pa predrzno zabrusil? »Če ste blazni kakor vaš oče, potlej spadate v blaznico.« To je bilo za mladega moža kakor udarec s kijem. »Blazen kakor moj oče?«... je zajecljal. »Kaj naj to pomeni?... Kaj hočete s tem reči?« Vrtnar je takoj obžaloval svojo nepremišljenost in je zajecljal, da je to grobost izrekel samo v jezi in da prosi odpuščanja. Ta dogodek je napravil na Georgesa, ki je bil že tako precej čudaški, globok vtis. Od tistega dne dalje so ga vznemirjale vse mogoče nevšečnosti, ki jih poprej ni bil niti opazil. Zgodilo se je, da je kar med potjo postal omotičen. V kar na j rahlejšem duševnem vznemirjenju je videl znamenje grozeče blaznosti. Zaman sem 11111 svetoval, naj izpreže, češ da je vzrok teh živčnih pojavov samo preutrujenost — Georges se je namreč pripravljal na izpite na politehniki — toda ui.nie hotel poslušati. Ni se mogel upirati izkušnjavi, da bi natanko ugotovil vzroke smrti svojega očeta. Naposled je izvedel vso resnico. Vodja zavoda, v katerem je bil umrl njegov oče, 11111 je dal vsa potrebna pojasnila. In od tistega trenutka dalje je bil nesrečnež prepričan, da gre isto pot. Pred vsem se je pa bal tega, da ne bi v trenutku duševne zmedenosti izvršil samomora. In zato ni hotel niti za trenutek ostati sam. Služabnik je spal z ijim v isti sobi in ga ni smel zapustiti ne podnevi ne ponoči. To čudno vedenje je zelo vznemirjalo njegovo mater, ki je vso svojo ljubezen prenesla nanj. Iz nekaterih vprašanj in opazk svojega sina je kmalu spoznala pravi vzrok spremembe, ki jo je bila opazila na njem. Ker se je pa bala, da mu ne bi odkrila dejstev, za katera morebiti še ni vedel, se je hotela najprej prepričati, ali je njen sum upravičen. Površno brskanje po njegovi sobi nekega večera, ko ga ni bilo doma, ji je povedalo več o njegovem duševnem stanju, kakor bi ji utegnil razkrili kateri koli pogovor. Dobila je v roke pismo z naslovom zdravilišča, v katerem je bil umrl njen mož. Vsebovalo je zahtevano pojasnilo o smrti njegovega očeta. Gospa V. se je opotekla v svojo spalnico in je hlinila slabost, da ji ne bi bilo treba priti k večerji. Drugi dan je poklicala sina k svoji postelji. »Georges,« mu je rekla, »nekaj mučnega ti moranj priznati...« »Vem, kaj mi hočeš povedati, mati. Prihrani to sebi in meni, kajti za naju oba je preveč boleče,« je poprosil. »Pusti me govoriti, otrok moj, to me olajša ... Tvoja stara mati ti mora priznati nekaj zanjo zelo sramotnega. Kar zardeti moram samo ob misli, da moram o tem govoriti s teboj... Toda zdaj je neodložljivo ... ka jti ljubim te nad vse in tvoje zdravje je zame važnejše od moje časti...« I11 zdelo se je, da je zbrala svoje poslednje moči in izpregovorila: »Georges, sinko moj, prepričan si, da si žrtev dedne obremenjenosti in se bojiš iste usode kakor mož, čigar ime nosiš. Zavoljo tega si lahko pomirjen, kajti ti nisi njegov sin ... Tvoj pravi oče je umrl pred dvema Jetoma. Bil je'naš stari prijatelj R., ki si ga tako dobro poznal...« Gospa V. je svoj obraz skrila v dlani in ko je njen sin molčal, je zaihtela: »Ne zaničuj me, otrok moj. Takrat sem bila tako nesrečna s svojim možem ... Odpusti mi...« Sin ji je roke strgal z njenega obraza in jih pokril z vročimi poljubi: »Nehaj se že vendar obtoževati! Vse predobro te poznam, da bi verjel tvoji pobožni laži. Bila si vzorna žena, prav tako, kakor si bila vzorna mati...« »Ti mi ne verjameš, ko sama priznavam svojo krivdo?« ?Ne. Kajti to priznanje je prišlo preveč ob pravem času. In tudi sicer vse govori proti resničnosti tvojega priznanja. Mož, ki o njem praviš, da je bil moj oče, nič več ne živi in stavim, da za njegovo očetovstvo nimaš dokaza.« »To je res. Ohranila sem samo fotografijo s precej čudnim posvetilom. Njegova pisma sem pa prav tako sežgala kakor svoja. Hotela sem zabrisati vse sledove, ker sem se bala, da ti ne bi lepega dne tega odkril. Danes bi pa dala življenje za kakršen koli spomin, samo da bi te mogla prepričati.« Toda vse rotenje gospe V. ni moglo omajati mnenja njenega sina. »Tega ne verjamem! Tega ne verjamem!« je venomer ponavljal. »Ti si svetnica!« V duševni zmedenosti, ki se mu je očitno večala, je videl, dokaze proti priznanjem svoje matere. Obupan je živel v pričakovanju katastrofe. Pogosto se je izpraševal, ali je sploh ž» normalen. »Blazneži ne vedo, da so blazni,« si je ponavljal. »Ali bom sploh opazil, ča se bodo uioji možgani popolnoma spremenili?« Odločil se je, da se bo v trenutku, ko ne bo več dvoma o tem, usmrtil. Živel je samo še v strahu, da ne bi iz zdravega stanja brez slutnje prešel v blaznost. Že nekajkrat je bil ■pritisnil samokres na svoja senca, da bi s smrtjo utekel blaznosti. In vsakokrat ga je bila zadržala samo misel na mater. Iz ljubezni do nje se mu je celo posrečilo, da je hlinil popoln duševen mir. Gospa V. pa, ki se ni dala oslepariti, se ga ni upala vprašati, iz strahu, da ga ne bi s tem še bolj vznemirila. Toda nekega večera, ko je sedela v salonu in brala — mislila je, da je odšel že spat — je zaslišala zamolkel pok ... Georgesa so našli * mlaki krvi... Podlegel je bil svoji fiksni ideji prav tako kakor gospod V....« Zdravnik je umolknil in nekajkrat potegnil iz cigare. »No... to ravno potrjuje moje prejšnje mnenje, da je dednost nepremagljiv zakon,« je dejal eden izmed gostov. »Ne,« je odgovoril doktor. »Mladi mož ni postal žrtev dednosti, temveč žrtev svoje fiksne ideje ... Njegova mati ni lagala. V resnici ni bil sin gospoda V. Njegov oče — dobro sem ga poznal — je bil močan, ko dren zdrav mož ... Toda zadostovalo je, da se je imel Georges za sina blazuež*, da je še sam zblaznel.« okusu) da dobiš Čistoča ust obvaruje zobe pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob je torej zapoved zdravja. Chlorodont z o bna pasta Torek: Cvetačna juha, makaroni s paradižnikom, solata. Zvečer: Mlečen zdrob. Sreda: Goveja juha z vlivanci, pražen krompir, špinača. Zvečer: Govedina od opoldne v solati, kava. govedina s čebulno omako, tirolski cmoki, češnje. Zvečer: Rižota, solata. Torek: Kruhova juha, zeljnate klobasice, orehovi kifeljčki. Zvečer: Sirovi cmoki, kompot. Sreda: Prežganka s kruhovimi kockami, svinjske zarebrnice, pražen riž, solata. Zvečer: Zelenjavno cvrtje.5 Pojasnila: 1 Omeletni narastek; Običajno pripravljene omelete, posebno če so vam ostale od obeda, namažite s poljubno marmelado, zvijte in zložite v dobro pomaščeno pekačo drugo poleg druge. 2 jajci stepite z nekaj žlicami mleka in sladkorja in s tem polijte omelete. Vse skupaj denite za četrt ure v pečico, da se zlatorumeno zapeče. 1 Sadni narastek: Obliko za narastek ali kakšno drugo kozo napolnite z rezinami kruha, ki ste ga poprej namočili v razpuščenem presnem maslu. Med rezinami ne sme biti nobenega praznega prostorčka. Potlej polijte povrh rabarbin ali kateri koli drug kompot ali vloženo sadje, povrh naložite rezine kruha in sem in tja kosmič presnega masla. Po okusu lahko polije te tudi s stepenim jajcem in mlekom. Vse skupaj denite v pečico, da se lepo rumeno zapeče. 1 Krompirjevi cmoki: Krompir olupite, skuhajte v slani vodi, pretlačite in mu dodajte 2 žlici nastrganega sira, 2 žlici moke, 2 žlici mleka in celo jajce. Testo dobro pregnetite, zvaljajte na deski in iz njega oblikujte podolgovate cmoke Skuhajte jih ali v slani vodi ali pa specite na masti ali presnem maslu. Kuhane potresite z zarumenelimi drobtinicami. K cmokom lahko postavite na mizo zelenjavo, so-ali kompot. < Krušni narastek s sirom: Potrebu-25 dek kruha, liter mleka, 2 žlici 3 deke presnega masla, 3 do sol, muškatovega oreška (po 12 dek sna. Narezan kruh polijte s polovico mleka in ga postavite pokritega k strani, če uporabite mleko, bo šlo hitreje. Moko pra-presnem maslu, dodajte ostalo mleko, skuhajte nekakšen močnik, začinite in postavite na hladno, da se ohladi. Kruh pa dobro premešajte, do-ohlajeno močnato zmes, rumenjak in nastrgan sir. Nazadnje kajpak tudi trd beljak; maso denite v dobro pomaščeno pekačo in pecite v vroči pečici približno dobro uro. Jed se odlično poda k solati pa tudi k sadju. » Zelenjavno cvrtje: Sesekljajte pest različne pomladanske zelenjave, kakor špinače, peteršilja, kolerabice, cvetače itd. Dodajte nekoliko oluščenega zelenega graha in vse skupaj dušite na 12 dekah presnega masla. Preden začnete dušiti, posujte z žlico moke, potlej pa toliko časa dušite, da se zelenjava zmehča. Ko se zelenjava ohladi, jo osolite, pomešajte s petimi jajci (lahko jih je tudi več ali manj, kolikor jedi pač potrebujete) in to mešanico specite v pomaščeni kozi. Izkoristite čas jagod! jagode so odlična jed, od-avilo in odlično lepotilo, toda kaj, ko so tako kratek čas sveže. Zato mota pametna in varčna gospo- dinja najti način in pota, kako bo to dragoceno sadje ohranila za vse leto. Za to vam bodo iz srca hvaležni pred vsem vaši otroci in tisti, ki skrbite zanje. Sveže jagode so zelo občutljivo sadje, zato jih ne smete trgati in kupiti prej, preaen jih ne nameravate postaviti na mizo. Neobhodno potrebno je vzeti prvovrstno, popolnoma zdravo sadje. Če imate vrt, nikar ne opustite priložnosti in si nasadite veliko jagod. Pred vsem pa izberite tiste vrste, ki imajo rdeče meso in opojen vonj in so zelo sladke. Jagode morate pred uporabo zmerom oprati v mrzli vodi, jih odcediti in po možnosti osušiti, tako da jih potlej brez skrbi lahko uporabljate. Iz svežih jagod napravite jagodov sirup, ki ga lahko hranite leto dni ali tudi več v steklenicah in ga upo- Monograml — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro Izvrši Matek & Mikeš LiUBLIANA, Franiiikanska ulica m sp roti Uniona Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del rabite za pripravljanje različnih pijač in jedi. Jagodov sirup: Vzemite kilo jagod ali pa pol kile jagod in pol kile ribeza in kilo sladkorja. Pretlačite jih skozi zelo fino rešeto in zberite sok v skledi. Najbolje je, če sito držite med tlačenjem kar nad posodo. Soku dodajte sladkorja. Denite na ogenj in kuhajte, da se pokažejo mehurčki. Posnemite peno, vlijte v drugo skledo. Pustite, da se dodobra ohladijo, in vlijte z lijakom v popolnoma čiste steklenice. Vložene jagode: 5 kil jagod čez noč namočite v vodi, ki ste ji dodali 2 va-niljevi žbici. Vse skup, raze« vanilje./ denite v večjo kozo in postavite nad ogenj. Jagode previdno poberite iz vode in jih odcedite na situ. Sirup kuhajte do 38 stopinj Celzija. Vaniljo in jagode denite nazaj v sirup. Pet minut naj vre, potlej pa ohlajene nalijte v kozarce in zavežite s celofanom. Jagodov sok: Pretlačite jagode skozi vrečo iz belega platna. Sok precedite skozi zelo gosto sito. Vzemite popolnoma čiste steklenice (jagode se rade pokvarijo!) in vlijte vanje jagodov sok. Hranite jih v suhem in zračnem prostoru. Sok je posebno prikladen za pripravljanje različnih krem, sladoleda itd. Jagodovo žganje: Pustite stati 15 dni kilo popolnoma zrelih in zdravih jagod v litru dobrega alkohola. Pogosto premešajte. Pretlačite jih in shranite v steklenicah, tako majhnih, da jih boste lahko enkrat porabili. Žganje je zelo okusno in služi za pripravljanje različnih slaščic. Jagodov liker: Očistite kilo popolnoma zrelih in zdravih jagod. Zmečkajte jih in polijte z vrelim sirupom UGANKE?! hafof% icifUt VAS NE SME PRESENETITI Lep popotni komplet, ki ga pa lahko nosite tudi ob različnih drugih priložnostih. Plašč je primerno širok in obrobljen z usnjeni, ima prostorne žepe in široka, raglanska ramena. Krilo, ki spada k popotnemu plašču, je zvončasto ukrojeno. Če je komplet iz primernega blaga, vam bo služil več let. Pomen besed, navpično in vodorav-‘■no: 1. drevo, 2. močvara, 3. jadranski otok, 4. perilo, 5. žensko ime. * PREMIKALNICA KOMISAR S E N E (J A S 0 1) 0 B E I R A V A D I TRENING Besede premikaj tako, havpično tri nove besede, katerih po jnen je: obrtnik, mesto na Franco pkem in židovski duhovnik. POSETNICA EM. ZIDAR Mlino Kaj je ta oseba? STOPNICE 1. a 2. a a 3. i i i 4. i i k I 5. 1 r r r r 6. v v v v v v Pomen besed: 1. predlog, 2. zaimek, 3. jadranski otok, 4. mesto ob gardskem jezeru, 5. tekmec (tujka), 6. glasbilo. — Vsaka beseda sestoji iz črke prejšnje besede in še ene nove črke. Rešitve ugank iz preišnie številke REtlTEV KRIŽANKE. Vodoravno, po vntl: 1. ep, kosovo. 2. rab, baron. 3. irak, maz. 4. vinotoč, k. 6. aa, »ak, do. 6. n, kosovel. 7. kar, vače. •8. kovor, sen. ft. glagol, ko. Rešitev Čarobnega lika: 1. ara, 2. arena, 8, prerija, 4. Anica, 5. aja. Rešitev čarobnega kvadrata: 1 DoboJ, 2. opera, 3. bedak, 4. Orava, 6. Jakac. Rešitev enačbe: a = Radom, b = dom, c = dete, d = te, e = česen, f = sen, x zs Kadeče. Reti te v posetnice: plačilna natakarica. Rešitev itevilnika: a kita, b otep, c. rc ka, č. opat, d. taji, e. Arij. I. Nuna — Korotan apatija. Spanje, najnaravnejši počitek: Morda vam doma pridigajo, da vstajajte zgodaj in legajte zgodaj, češ da je to najboljši način spanja za duševno delo. Vendar ni povsem tako. Marsikdo je vajen drugačne razporeditve dela, in čeprav morda ni tako dobra kakor gornja, vendar je ne sme v poslednjem trenutku izpremeniti. Glavno je, da dovolj spite, in sicer tedaj, kadar vam ugaja. Nikar ne mislite, da je mogoče živeti in delali brez spanja. V najslabšem primeru morate spati šesl ur na dan in še po kosilu počivati pol urice v zasenčeni sobi. Ta počitek bo poskrbel, da vam v odločilnem trenutku ne bodo odpovedali živci. Če imate utrujene oči: p0 nekaj urah branja prekinite delo in si položite na oči vroč obkladek; to zelo spočije utrujene oči. Navadite se, da boste po vsaki strani, ki ste jo pre-dvignile oči in se zagledale v daljavo; če imate normalne oči, bo to dovolj, da vas ne bodo pričele boleti, čeprav jim boste naložile več dela kakor sicer. Zvečer, preden ležete, in po dnevu napornega dela si položite na oči mlačen obkladek, namočen v slani vodi; tak obkladek izvrstno osveži in umiri oči, hkrati pa pospeši mirno spanje. Delajte po načrtu: Zelo važno je, po kakšnem načrtu delate. Če ste vajeni, da se učite samt, se nikar ne dajte pregovoriti tovarišicam, da bi se učili v skupinah. Od časa do časa je dobro, če človek točno ve, kaj hoče. Narobe pa, če ste vajeni, da se učite v družbi, organizirajte skupino; važno je pa, da v tej skupini vse približno enako obvladate snov in da vlada pri X delu železna disciplina. Zdaj ne utegne t nihče izgubljati časa, zato se ne pre-X dajajte klepetu t Ne zanemarjajte zmožnosti svojega t spomina. Če hočete kakšno snov zju-| traj posebno dobro znati, jo prejšnji ♦ večer poslednjo preletite Prav tako X vsak večer pripravite načrt za X dan. Spoštujte tudi delo drugihl Ka-X dar počivate, počivajte zares in ne X tecite k svojim prijateljicam, ki se X še uče, s pretvezo, da jim boste ne-X koliko pomagalil ♦ Naučite se počivati: Dokazano X je, da je vse bolje, počivali deset J minut po eni uri dela, in sicer osem-X krat na dan, kakor delali nepretrgoma X šliri ure in počivati eno uro dvakrat { na dan. X Med počitkom nikar ne govorite o » izpitu in svojem delu, nikar ne izpra-tšujte tovarišic, koliko snovi so že Z predelale. Razvedrile se na način, ki X vam je najbolj povšeči; če radi telu-X vadite, skakajte nekaj minut čez vrv ♦ in napravite nekaj telovadnih vaj. Če lahko hitro zadremate, izkoristite to prednost in zadremajte. Med počitkom nikar ne berite in ne igrajte na klavir. Rajši lezite na divan in zatisnite oči. In če že ne morete nič misliti, pa mislile, kako bi nič ne mislili. Kadar ste zelo utrujene in morate vendar določeno snov predelati, vam svetujem počitek po vzoru Japoncev. Namočite tri robce v vroči vodi in jih ožmite. Dva še zelo vroča robca si obvežite okrog zapestij, enega, prav tako vročega, pa položite na tilnik. Mirujte tako nekaj minut. Prav kmalu boste čutili, kako se vam bo( poživljajoč občutek razlil po vsem telesu in spet boste za nekaj ur sposobni za delo. Če boste delale tako, se vam odločilni dan ne bo zdel tako strašen; z lahkoto ga boste premagale in še več! Ko boste izpit naredile, boste pripravljene za počitnice, v dobri telesni in duševni formi, ne da bi vam bilo treba še posebej počivali in zdraviti živce. S. ---------m • -------- Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Krompirjeva juha, polpeti, solata. Zvečer: Jetra v omaki. Petek: Pašta fižol. Zvečer: Mlečna kaša. Sobota: Goveja juha s krpicami, govedina, vinska omaka, krompirjev pire. Zvečer : Safalade v solati. Nedelja: Telečja obara, sirov zavitek. Zvečer: Rižota, solata. Ponedeljek: Golaž, makaroni. Zvečer: Močnik. Najmodernejša poletna večerna obleka je narejena iz babičine poročne obleke: bluza je visoko zapeta in sešita iz čipkastega blaga, krilo je pa iz belega tila, spodaj obšito z naborki iz organdija. Jedilnik za premožnejše Sobota: Grahova juha z zdrobovimi cmoki, prepečena govedina, kolerabice v omaki, omeletni narastek.* Zvečer: Pečenjak, solata. Petek: Ribe v rižu, krompirjevi zrezki, solata, sadni narastek.* Zvečer: Cvetačna solata, ocvrta jajca. Sobota: Juha iz mladega krompirja, polpeti z grahovo omako, krompirjevi cmoki.5 Z v e če r : Ocvrte safalade, pečen mlad krompir, solata. Nedelja: Cvetačna juha, nadevan piščanec, dušen krompir, mešana solata, češnjev zvitek, kompot. Zvečer: Krušni narastek s sirom.* Ponedeljek: ""-4- ---- KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 čeprav ste sredi učenja, ni lepo, da imate vnete oči, da ste videti preutrujeni, neprespani in živčni. Za moderno dekle učenje za izpit ne sme biti čas, ko človek popolnoma pozabi sam nase in se slepo predaja učenju, temveč mora postati čts preizkušnje, ko dekle presodi, ali je zmožno strogo urejenega, tako rekoč organiziranega življenja. Le tako vas bo veliko veselje, ki ga boste občutili, potem ko bo že vse za vami, dobilo pripravljeno, da boste pričele neskrbno življenje, kjer imajo besedo tudi druge stvari, ne samo knjige in zvezki. Po načinu, kako si boste uredili učenje pred izpitom, boste spoznali, ali ste zmožni s svojim značajem, s svojim temperamentom, z dobro voljo in z elanom premagati razne potrebne preizkušnje, ki čakajo v življenju slehernega človeka in ki je med njimi tudi vaš izpit ali vaša matura. Pet glavnih stvari je, ki morate ncinje paziti, če hočete dobro prebiti to preizkušnjo; naj vam jih naštejem: 1. pazite na prehrano! 2. zelo važno je, da dovolj spite; 3. glejte, da si preveč ne utrudite oči! 4. delajte po določenem načrtu! 5. naučite se počivati! Vprašanje prehrane: v času, ko imate dosti intenzivnega dela, morate še posebno paziti, da jeste redno: bolje je, da jeste pogosto in v manjših obrokih, kakor pa samo trikrat na dan in težko; takšni težki obroki vplivajo tudi na duševno razpoloženje in ovirajo duha pri učenju. Nikoli na ljubo učenju ne pozabite zajtrkovati ali obedovati; to je velika napaka. Dokazano je, da je duševno delo vse napornejše od telesnega; ura intenzivnega duševnega dela odtehta tri ure športa. Ce delate pozno v noč, pred počitkom popijte skodelico sladkega toplega mleka ali pa skodelico pomarančnega čaja. Jejte mnogo zelenjave, opečenega mesa, solate, sadja, mlečnih stvari, vse tisto, kar je lahko prebavljivo! Ribe so prav pripravna jed za ta čas. Ne pijte preveč alkohola, prav tako tudi črne kave ne in pazite na redno prebavo! Vodoravno: 1. kratica za skladbo; naj ne ve kaj dela desnica. 2. geometrijski pojem; reka (angleško) 3. azijska država; igra. 4. oficirski čin. 5. kratica za atmosfero; izumrla žival; kemijski znak za stroncij. 6. vas v škofjeloškem srezu. 7. soha; vzlet (tujka). 8. indijski beraški menih; jarem. 9. svetopisemska gora; rimljanski denar. Navpično: 1. izobražen; kratica za račun. 2. korzar; veznik. 3. mrtvoud; ločilo. 4. prhutar. 5. kemijski znak za erbij; strelotok; kemijski znak za radij. 6. slovenska božja pot. 7. moško ime; veznik. 8. bratovščina; je bogu in ljudem draga. 9. 100 m2; pre-nesek. * ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) + g = x a = elektroda b = veznik c = indijski fizik (roj. 7. XI. 1888.) d = angleški otok e'= sodobni slovenski pisatelj f = braziljska utež (60 kg) g = pijača x == azijsko gorovje ČAROBNI LIK Problem št. 45 Sestavil O. Wurzburg (1895) Mat v 3 potezah (B 18) Problem št. 46 Sestavil George E. Carpenter (1902) Mat v 4 potezah Nepričakovan konec Holandska obramba (London 1921) Beli: črni: Ed. Las ker Thomas 1. d4 e6 2. Sf3 f5 3. Sc3 Sf6 4. Lg5 Le7 5. LXf6 LXf6 6. e4 fxe 7. SXe4 b6 8. Se5 0—0 9. Ld3 Lb7 10. Dh5 De7? 11. DXh7 šah KXh7 12. SXf6 šah Kh6 13 Seg4 šah Kg5 14. h4 šah Kf4 15. g3 šah Kf3 16. Le2 šah Kg2 17. Th2 šah Kgl 18. 0—0—0 mat. VjuMLcm nasveti Smrtni udarec Iz partije Rubinstein—Nimcovlč (Berlin 1928.) Steklenico, ki je še do polovice na polnjena z vinom ali kakšno drugo Trikotna bela pahovka je za obvezo-vanje ran dosti praktičnejša in dosti kie uporabljiva kakor katera koli ob-veza. Zato materam priporočamo, da in>ajo v svoji domači lekarni tndi 4 do 5 takšnih belih trikotnih pahovk različnih velikosti. V ta namen lahko ®Porabite tndi stare kose prtičev, namiznih prtov ali robcev, samo da so alkoholno pijačo, ne smete nikdar za- J. GODINA '-TS m vogalu MikloiiCt* " n in TivCarjeve 3. Oči ne smete nikdar izpostavljati polni sončni svetlobi, temveč morate nositi temne naočnike. Ta navada je prav dobra, ker ščiti oči. Toda, če so oči že opešale od sonca, temu lahko pomagamo. Oči moramo izpirati z raztopino borove kisline ali pa v slabi slani vodi (malo kavno žličko na kozarec vode). 4. Da bi kožo okrog oči pomladile in bi odstranile tudi vse gube in gubice, bi morale vsaj dvakrat na teden z mastno hranljivo kremo ali kakšnim mastnim oljem natreti kožo okrog oči. Kadar pa masiramo kožo, moramo imeti zmerom odprte oči. Masažo pričnemo pri loorenu nosa in krožimo, najprej pod obrvmi, pod zunanjo stranjo, naprej do pod očesa in nazaj do korena nosu. To moramo enakomerno ponavljati tri- do štirikrat. Potem zapremo oko in ponovimo isto preko zaprtega očesa. To moramo delati prav nalahno, brez najmanjšega Sv. Petra c. 3 Telefon »-31 Trajna ondulacija specialno strokovno delo Barvanje las, obrvi in trepalnic Prvorazredni preparati za nego prhljaja in lasiJia 32. De 4—g6H Cmi se je vdal. ker ne more braniti mata na h7 ali g7: 32 TXdl šah, 33. Kg2 Td2šah, 34. Kh3 itd. ali 32..... TXdlšah, 33. Kg2 Tglšah, 34. KXgl Lc5šah, 35. Kg2 Le3. 36. DXg7 mat. . Rešitev problema št. 43 Sb4—d5 Lb8—d6 Lb6—c5 kar koli Sb6(c7) mat Lb8—e5 Lb6—d4 itd. Lb8—f4 Lb6—e3 itd. Lb8—g3 Lb6—f2 itd. Rešitev problema št. 44 Tf3—f6 Ld8—e7(c7) Tb6(f6)—d6 kar koli TXL KhlXh2 Td6—h6 mat. Velika izbira svile za pomlad in poletje • Vzorci moderni • Cene nizke* — MODNI MAGAZIN ■■■ Ljubljana, Prešernov*^ Iz uredništva: Na dopis iz štor glede našega problema št. 39, moramo žal odgovoriti, da mat v 2 potezah ni mogoč. Na Vašo potezo Sb3 črni seveda ne igra Lb2, ampak Ld4. 7. nadaljevanje Okrog moževih ustnic je nekaj zatrepetalo. Robert Tann si je pogladil s potnega čela pramen temnih las, tako vranječrnih, da se je zdelo, kakor da bi jih bil pobarval s črno barvo. Se preden je Sabina to misel doumela do kraja, jo je že pozabila. Robert Tann je tiho dejal: »Sam ne vem, kako sem prišel na to misel, Sabina. Toda ali ne bi bilo mogoče, da bi se bilo tako zgodilo? Ali bi bila tudi tedaj tako jezna na najditelja?« Hčerine oči so se širile od začudenja, vendar je brez premisleka odločno in trdno odgovorila: »Da, oče, tudi tedaj. Dolžnost človeka, ki je denar našel, je bila, da ga takoj odda na policijo. Saj je vendar smel upati na najdenino. In deset odstotkov od dvajset tisoč mark je že tudi lep denar, mar ne? Le pomisli, kakšno sramoto je prizadejal Egonu s svojim nepremišljenim dejanjem? Ta sramota bi morala kakor senca spremljati človeka, kd je denar ukradel!« Za trenutek je utihnila in poslušala, kako ji je pričela kri ob teh besedah hitreje plati po žilah. Ni si mogla pomagati, morala je sovražiti tistega neznanca, ki ji je bil nakopal takšno žalost: »Moram ga sovražiti, oče, moram!« je vzkliknila v nenadnem ognju. In kakor krik se je utrgalo z njenih ustnic: »Tako zelo sem ljubila Egona...« Kakor odrešilen dež po nevihti so pričele iz njenih sinjih oči počasi polzeti debele solze. Robertu Tannu se je zdelo, kakor da mu je bila neznana mora legla na prsi. Skušal se je je otresti, toda ni šlo. Njegov obraz je bil brez kapljice krvi, vdrt in negiben, ko je dejal: »Nikar si tega tako ne ženi k srcu, Sabina. S Sternom tako ne bi bila srečna, posebno če je preveč nagle jeze... V takšnih okoliščinah tudi ne bi smel tako strogo ravnati s teboj. Če bi te imel res rad, bi te ' prosil, da izstopiš iz službe, kakor si mu ti predlagala. Poskušaj to zadevo pozabiti, Sabina!« Sabini so privrele solze v oči, toda s silo jih je zadržala. Zdelo se ji je, kakor da bi sedela ob tujem človeku, ne pa ob svojem rodnem očetu. Očetove besede so jo motile in iztreznile. Njene oči so smuknile čez njegov obraz. Da, bil je obraz, podoben njenemu. Isti nos, ista usta; samo oči so bile drugačne, temne in živahne, njene so bile pa sinje in sanjave. . Čudno, je pomislila, ta tuji človek je njen oče in ona je celo njemu podobna. In vendar ne čuti nobene duševne povezanosti z njim. Zdaj je bil njegov obraz teman in utrujen. »Mnogo je moral pretrpeti v življenju,« je pomislila Sabina in tisti trenutek ji je bil spet nekoliko bliže. Sama očeta ne bi več pogrešala, četudi ne bi nikoli več stopil v njeno življenje. Vrzel, ki jo je bila nenadno in bridko občutila ob njegovem begu pred desetimi leti, je s časom izginila. Toda, saj ni bila na tehtnici njena sreča, temveč sreča njene matere. In mati je bila zdaj naposled srečna in vesela. »Res pozabiti bom morala, oče,« je tiho potrdila njegove besede, »drugega mi tudi ne kaže. Saj niti ne vem, kam naj mu pišem. Oh, svet je tako velik! c ,Svet je majhen/ si je v mislih odgovoril Robert Tann in teža na njegovih prsih je postala še težja. .Neskončno, smešno majhen je svet* je predel dalje svoje misli Robert Tann. ,Vse polno vražjih naključij vlada ta svet po muhastih domislekih, ljudje pa posta-nemo žrtve teh skritih vražičev. Peklo ga je, da je moral prav on povzročiti Sabini toliko žalosti, in skušajoč se otresti tega očitka, je skoraj ostro dejal: »Nekoliko krivde mora nositi pac tudi tvoj mladi prijatelj, kajti za njegovo površnost malone ni opravičila Vedel je, da gre za tuj denar. Le pomisli, Sabina, kaj bi se godilo po svetu, če bi vsakdo tako lahko pozabil na svojo dolžnost kakor on!« ,Ali nisi tudi ti pozabil na svojo očetovsko dolžnost?* se je trgalo v Sabinini duši in ji skoraj privrelo na ustnice. Tedaj se je pa spomnila, kako zelo bi užalila mater, če bi očitala očetu njegovo dejanje, zato je molčala, toda molk jo je pekel kakor živ ogenj. Namesto tega je vzkliknila nenadno in proseče: »Oče!« Robert Tann se je zganil. Čutil je Sabinino dušo v tej besedi. Vzel je v svojo roko njeno drobno desnico, trepetajočo kakor prestrašen ptiček, če ga ranjenega pobereš na cesti. »Kaj je, Sabina?« »Nekaj bi te prosila, oče.« Se zmerom ji ni šla beseda z jezika. Spodbudno jo je pogledal in v njegovih temnili očeh se je spet LJUBEZENSKI KOMAN MLADEGA DEKLETA mmmm NAPISALA ANNY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N. H "a RAZPOTJU zasvetil tisti podjetni lesk, ki ga je bila Sabina opazila ob svidenju. »Mati je ta leta mnogo pretrpela. Prosim te, da bodi z njo dober, kajti to je zaslužila! Z ljubeznijo in dobroto ji moraš poplačati ta dolga leta žalosti in trpljenja.« Robert Tann je zardel do lasnih korenin. Njegov obraz je preletel malone prazničen izraz, ko je dejal: »Vem, Sabina, vem, kaj ji dolgujem. Tedaj — pred desetimi leti — sem bil izgubil glavo. Zdaj pač vem, da nisem prav storil, ko sem vaju z materjo pustil sami v stiski in bedi.« Težko je dihal, govoreč te besede in Sabina je videla, kako mučno mu je to priznanje, toda vendar je neizprosno molčala. »Verjemi mi, otrok moj, dosti sem moral zato pretrpeti v tujini. Bilo je kakor kazen božja. Teplo me je in vrtinčilo, dokler se nisem že ob robu propada še enkrat povzpel in zaslužil toliko, da sem se lahko vrnil domov.« Sabina je prikimala: »Razumel si me, oče, zdaj me nič več ne skrbi za mater.« Robert Tann je objel svojo hčer toplo in hvaležno: »Ti si dober otrok, Sabina,« je nežno dejal. »Poskrbel bom, da bosta srečni obe, ti in tvoja mati.« Njegov pogled je nehote obstal na nizkem, nekoliko poševnem stropu, kajti stanovanje je bilo v četrtem nadstropju velike najemniške hiše, tik pod streho, in strop je bil zaradi tega nekoliko nagnjen. Robert. Tanna je zabolelo pri srcu, ko je videl, v kako revnem okolju živita njegova žena in njegova hči. »Kako nelepa je ta hiša,« je zašepetal in se zagledal skozi okno. Njegov pogled je segel do smrekovega gozdiča ob mestu, tam, kjer so se ob obronku gozda sončile mestne vile bogatih meščanov. »Izbrali so si dober prostor,« je strokovno dejal, »toda to stanovanje je neznosno. Le kako morete dihati, če vam tovarniški dimniki puhajo dim skozi okna v sobo?« Se preden je mogla Sabina odgovoriti, da sta živeli z materjo doslej v tolikšni revščini, da si nista mogli privoščiti niti udobnejšega stanovanja, je stopila v sobo mati. Njen pogled je bežno ošinil hčer in se hrepeneče in poln sreče ustavil na možu. Robert Tann je pa nadaljeval, ne meneč se za hčer in za ženo: »Pravkar sem s kritičnim očesom ogledoval novo kolonijo hiš okrog tovarne. Neki sopotnik v vlaku mi je povedal, da so si te hišice zgradili ljudje s prihranki, in da bi bile cenejše, so jih zgradili vsi po istem načrtu; zato so si tako podobne kakor jajce jajcu. Vendar res ne vem, zakaj bi morale biti hišice skromnih ljudi zgrajene v tako pustem, dolgočasnem slogu in prav okrog te nezdrave, grde tovarne... Saj je še toliko lepih gradbenih prostorov okrog našega mesta na bolj zdravem koncu.« Marta Tannova je tiho stopila k možu in mu položila roko zaupno na ramo; Robert Tann se je zdrznil, mrzel pot ga je oblil po vsem telesu, ni se upal obrniti. »Kaj, če so že uganili, kdo je našel denar?« mu je preblisnilo možgane. V zmedi se ni spomnil, da stražniki nimajo tako nežnih in lahkih rok... Takoj nato je pa roka zdrsnila z rame pod njegovo pazduho in vedri glas njegove žene je dejal: »Prav imaš, Robert, ta kolonija je res silno dolgočasna, sicer se pa stavbenik tudi ni prav nič potrudil... Prav danes sem mislila, kako vsa drugačna bi bila, če bi jo bil ti zgradil...« Kakor lupina je padel strah z njegove duše in že se je veselo in podjetno mežikajoč obrnil k svoji ženi: »Res, čisto drugačna bi bila kolonija, če bi jo smel jaz zgraditi; bila bi v ponos in v okras našemu mestecu!« V ženinih očeh je gorel svetal ogenj veselja: »Saj jo smeš. Robert!« je vzkliknila izpodbudljivo. »Kdo ti more kaj takšnega prepo- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli tovarna IOS. REICH LJUBLJANA veda ti? Saj si sam svoj gospodar, če imaš nekaj denarja, kakor si mi bil dejal, poskusi z zidavo, če te veseli.« Ta zamisel jo je navdušila: »Takšnih hišic potrebuje naše mesto. Koliko je družin, ki si žele za skromen denar imeti svoj lastni dom! In kako bodo ti ljudje veseli, če ne bodo dobili samo dolgočasnih kurnikov na nezdravem kraju, temveč okusno urejene in lepo zgrajene hišice na kakšnem čednem koncu našega mesta!« Te besede so v nekdanjem stavbeniku zbudile podjetnost, ki je spala toliko let; njegove misli so pričele plezati po lestvici uspeha z bliskovito hitrostjo. »Marta, kako naj se ti zahvalim za to izpodbudo,« je dejal naposled Tann z iskreno hvaležnostjo. »Zdaj vsaj vem, kje naj se lotim dela, kje naj poprimem, da se spet povzpnem navzgor.« Njegove oči so se svetile pod košatimi obrvmi: »Marta, ustvaril bom tebi in najinemu otroku življenje, ki sem ga vama dolžan!« Gospa Tannova se je srečno nasmehnila: »Najhujši čas je že za nami, saj zdaj si spet ti pri nas!« »Najhujši čas je za nami,« je odmevalo v Sabini in grenke solze so ji zdrsnile v naročje. Zanjo se bo prav zdaj pričel najhujši čas; saj je izgubila njega, ki ga je ljubila s prvo zaupno in gorečo ljubeznijo svoje mladosti... Nanjo pač mati v svoji veliki sreči ob svojih besedah ni bila pomislila... VI Novica, da se je Robert Tann po desetih letih spet vrnil v svoj rodni kraj, se je kakor blisk razširila po mestu. Ker je pa bila žena s hišo in pohištvom poplačala ob njegovem izginotju vse dolgove, ni mogel nihče črhniti besedice zoper njegovo čast. Visoko zravnane glave in ponosno je koračil Robert Tann po znanih ulicah domačega mesteca. Njegova obleka je bila za to gnezdo pač za odtenek preelegant-na, toda ljudem se je zdela lepa in bledi Robertov obraz pod vranje-črnimi lasmi, razoran z gubami in gubicami, se je zdel njegovim someščanom zelo zanimiv. Gospa Tannova je bila v mestecu zelo priljubljena in zaradi nje so utihnile govorice o njenem možu, govorice, ki med njegovo odsotnostjo niso vedele o Robertu Tannu nič posebno lepega povedati. Sicer je pa gospa Tannova sama poskrbela, da o njenem možu ni nihče kaj slabega črhnil. Tistim, ki so se čudili, da je deset let prerokovala, da se bo njen mož le še vrnil, je zagotovila, da je vseh deset let točno vedela, kje se pravkar mudi... Tudi tiste dni pred desetimi leti je odšel z njenim privoljenjem, zdaj ko se je vrnil, lahko to odkrito prizna... Kajpak so te besede izbrisale še poslednje sence iz življenja Roberta Tanna. Doslej so videli v njem vsi ubežnika, človeka, ki se je dal ugnati v kozji rog- in je pustil družino v stiski na cedilu. Zdaj se je pa slika o njem na lepem izpreme-nila. Ljudje so začeli gledati v Robertu Tannu skrbnega očeta in moža, ki je v težkem življenjskem boju odšel v tujino, da tam prisluži denar in tako ustvari svoji družinici novo življenje. Zdaj mu nihče ni več zameril, da se njegovi lepi načrti tako dolgo niso uresničili, kajti glavno je bilo, d se je vrnil domov; to je bil dokaz, da ni bil pozabil svoje družine. Tudi trgovski znanci in sodelavci, ki so doslej govorili o njem malone zaničljivo, so se na lepem — nakor da bi veter pihnil — spremenili. Spomnili so se, da je bil Robert Ta: n njega dni izvrsten in priznan stavbenik, izredno bister in podjeten mož. In ko je Robert Tann po desetih letih spet stopil v gosposko sobo gostilne ,Pri dobri kapljici*, so ga njegovi nekdanji znanci veselo pozdravili. Povabili so ga k mizi, kjer je postal za tisti večer imenitna osebnost; moral je pripovedovati o vsem, kar je bil videl in doživel v tujini. Anekdote o Paganiniju OB STOLETNICI NJEGOVE SMRTI (1782—1840) Paganini je veljal za izredno skopega človeka. Imel je neko perico, ki si je srčno želela, da b. ga vsaj enkrat slišala igrati, toda sedeži za njegove koncerte so bili dragi, galerijske vstopnice so bile pa že davno pred koncerti razprodane. Zato je bila nad vse srečna, ko ji je nekoč Paganini sam dal galerijsko vstopnico; pobožno je poslušala mojstrovo igranje. Ko mu je pa kmatu nato prinesla račun za oprano perilo, ni bila malo presenečena, ko ji je mojster kratko in malo odtegnil vsoto za vstopnico... Enkrat samkrat je dal Paganini brezplačen koncert, pa še takrat popolnoma proti svoji volji. Na enem izmed njegovih zadnjih popotovanj po Angleškem se je pripetilo, da se je zlomila os pri njegovi kočiji, ravno ko se je peljal mimo neke odlične podeželske hiše. Lastnik je virtuoza častno sprejel. Ni pa zamudil priložnos\j, da ne bi slavnega mojstra predstavil svoji soseščini. Kmalu je bila v njegovi hiši zbrana velika, nestrpno pričakujoča družba. Slučajno se je našla tudi neka violina in slučajno mu jo je neko mlado dekle izročilo s tako prisrčnim pogledom, da Paganiniju ni preostalo nič drugega, kakor da je začel igrati Drugi dan je stopil Paganinijev tajnik k hišnemu gospodarju, da bi se v mojstrovem imenu zahvalil za njegovo gostoljubnost in — mu izročil račun 50 gvinej za koncert. Gostitelj je brez ugovora plačal. Kmalu nato je Paganinijeva kočija zdrdrala z dvorišča. Pri izhodu sta pa vajeti konj zgrabila dva močna hlapca in jih pridržala. Paganini je pokukal skozi okno, da bi videl, kaj se je zgodilo. Hlapca sta mu povedala, da gostitelj pošilja račun za prenočišče in hrano, ki znaša ravno 50 gvinej. Paganini je napravil dolg obraz; toda nič drugega mu ni preostalo, kakor da je izvlekel denarnico in vrnil 50 gvinej, ki jih je bil dobil^za koncert... V/Nekoč je prišlo slavnemu violinistu na uho mnenje Malibranke, ene najslavnejših pevk onega časa, mnenje, da pač priznava, da je Paganini velik virtuoz, da pa vendar v njegovem igranju pogreša pevskega tona. Paganini je bil kajpak na moč ogorčen. Pozval je pevko na glasben dvoboj. Njo je pa prav malo mikalo spuščati se z njim v dvoboj, zato je odklonila. Nekoč je pa slučaj nanesel, da sta morala skupaj nastopiti na nekem koncertu. Najprej je nastopila pevka, ki je odpela neko slavno arijo; za njo je nastopil Paganini, ki je odigral isto arijo na gosli, in sicer na eni sami struni, ter je pevkin glas tako čudovito posnemal, da so poslušalci kar ostrmeli, misleč, da gre za čarovnijo. Potlej so mu pa gromko ploskali. Pevka je bila premagana... * Nekoč je imel mojster v Pescii v Gornji Italiji koncert, pri katerem so neke dame v loži glasno govorile. Na lepem je Paganini svojo violino odložil in zgovornim damam dejal: »Bojim se, da ne bi s svojim igranjem motil vašega razgovora...« Paganinija so s težavo pregovorili, da bi sprejel zakramente za umirajoče. Duhovnik ga je na smrtni postelji vprašal — s strahom opazujoč njegovo violino — kaj ima ta reč v sebi, da izvablja tako čudovite glasove. »Hudiča ima v sebi,« je dejal Paganini, s svojimi trdimi prsti segel po violini in začel tako divje igrati, da je duhovnik z grozo zbežal iz sobe. Paganini je planil v krčevit smeh, ki se je končal s hudim kašljem, ki ga je zadušil. Gosli so mu padle iz rok in s»' razbile. Ljudje so pripovedovali, da je iz njih skočil hudobni duh i|i umetnika zadavil Tedaj so se napele vse neštete gube in gubice v njegovem obrazu in temne oči pod košatimi, srše-čimi obrvmi so vzplamtele. Robert Tann — fantazije mu nihče ne bi mogel odrekati — je pričel slikovito pripovedovati o svojem boju za življenjski obstanek, o svojih uspehih in porazih. In tudi priseben poslušalec ne bi mogel opaziti, da je bilo v tem pripovedovanju samo pol resnice, pol pa domišljije; res je bilo samo tisto, kar je govoril o porazih; vse, kar je pa povedal o uspehih, je bilo izmišljeno... »Zdaj bom spet pričil delati, graditi,« se je naposled razgovoril. Nekoliko se je razčeperil. »Morda si bom zgradil najprej lepo vilo, ne preveliko, toda samo za nas... moderno hišo z garažo...« Ni treba, da bi ti malomeščani vedeli, da nima dovolj denarja za vilo in avto. Glavno je, da zbudi v njih zaupanje vase, da naveže nove trgovske stike, potlej res ni več daleč do vile z garažo... Najprej si mora zagotoviti dovolj kredita, potem šele lahko uresniči svoje načrte in poveča svoje premoženje. Njegovi poslušalci so pa brez izjeme pomislili: »Lep kup denarja mora imeti, če tako meni nič tebi nič govori o novi hiši in o avtomobilu.« Napili so mu. In kosali so se, kdo mu bo rekel prijazno besedo in mu ponudil svoje usluge... Robert Tann se je sam pri sebi zadovoljno smehljal; vse je šlo kakor po vrvci. Drugi dan se je napotil po mestu. Ogledal si je vse terene, ki bi prišli v poštev za zgraditev nove stanovanjske kolonije. Ustavil se je v vzhodnem predmestju, kjer je tekla po regulirani strugi mestna rečica in kjer so v mesto že silili prvi travniki. Tukaj je bil zdrav, suh in lep svet. Ti travniki, ki se je na njih ustavilo izkušeno Tannovo oko, so bili last neke vdove. Po svojem možu posestniku ni bila bogve ko-koliko podedovala, zato ji je pa mož zapustil sedem otrok, tri hčere in štiri sinove... Jožefa Siidenova, krepka štiridesetletnica, je morala gledati na sleherno paro, če je hotela spodobno vzgojiti in vzrediti svojo številno družino. Prav to je bilo pa po godu Robertu Tannu; zato se je odločil, da vdovo še tisti dan obišče. Jožefa Siidenova je prav tedaj prihajala s polja domov. Rada je nosila hlače, čeznje je pa skoraj vselej ogrnila obdrgnjeni usnjeni jopič, ki ga je bila podedovala po svojem možu. Na tihem je sramežljivo verjela, da ji bo ta jopič prinesel srečo. Mladostno, iskro je skočila s konja in obrnila k prišlecu svoj zagoreli, ostro rezani in nekoliko strogi obraz. Hladno ga je vprašala, kaj želi. »Tega vam ne morem tako na kratko razložiti, gospa,« je dejal Tann, »gre namreč za zelo važno zadevo...« »Morda za vas, ni pa gotovo, ali tudi za mene,« je nekoliko svojeglavo odgovorila gospa Siidenova. »Bojim se, da ste prišli zaradi mojih travnikov... kakor že marsikdo pred vami. če ste prišli zaradi njih, potlej je pač bolje, da ne greva v hišo. To je edino,'kar imam po svojem možu, edino, kar je res nekaj vredno... Ljudje, posebno bogataši, pa mislijo, da bom svoje najlepše travnike prodala za nekaj beličev! Ne, tako pri koncu pa nismo!« »Ne, zaradi nakupa nisem prišel,« je redkobesedno dejal Robert Tann. »Potlej lahko stopiva noter,« je pokimala gospa, »razen, če ste potnik z vinom. V naši hiši sploh ne pijemo vina, jaz ga ne prenesem. Ime mi je Jožefa, prijatelji in otroci mi pa pravijo Jožef, toda to vas morda ne zanima,« je kakor slap kipelo z njenih ustnic. Robert Tann se je nasmehnil in pomislil, da se ji prav ta vzdevek zelo dobro poda. Takole v hlačah in s takšnim vedenjem je bila res vse bolj podobna tridesetletnemu možaku, kakor pa materi sedmih otrok. »Rajši se nasmejte, samo nikar se takole ne mučite,« je dejala gospa Siidenova. »Kdo ste pa prav za prav? Morda bi mi lahko celo povedali svoje ime?« »Doslej še nisem imel priložnosti, da bi vas pobliže spoznal, gospa,« se je opravičeval Robert. »Moje ime je Tann, Robert Tann. stavbenik.« »Stavbenik,« je ponovila zategl<> nad tolikšno predrznostjo, »torej nisem se zmotila. Najbrže ste tudi vi eden izmed mnogih, ki so ji”1 všeč moji travniki in bi jih radi prav poceni kupili. Menda bo naj' bolje, če se bova kar poslovila...« Dalje prihodnjii ftakeshoiirne f/ ^ Deral—-\ \ u f Wal mrgr:: faldegem % ^aEedoo 'z' ioutK Ford a n di" ?herness: »rlhflecl a^Sočih-H VForciafid ~ TftrcurisUirv 'ftomžaflLe— f^^ASfdcup___p . Cro^don \ ChaMmj r VVrothaV \S(!vinoahso T.,K \ J , $Č~ \(f Tonbndae/x-x, mmm -—*o Minsler :a ve r sha iBourbnun I VVormhouJ olangemai Barham lUdenaroe »nniike 'leenvt oGondhuru Caskeb krCassc}^ tOmec iauvrss: lenin .Renara HawkhursL icPortrl. Alprr ch( [eat.hfield glaven Ih .euze i-»* ; x£oicmh^n V ^OOc^hies u SAtnBnd J leslmch«SA L Denaio^: • " .TWimerru^ BOULPGME A otnche Bčrčki s/Meri leTtonei oGerptnnes fnciepnt linant laumonl. i ulmorn Inrche nroche Cerfbntaina oRanr.e >©isille: .helorC Pendt ' Abbej Sl J Pon<1&rr* 4 Champfoj indrectes jinuevtllf^^ Halfencou^C^4 An-«ine56 [f"® (jf ^Dbena^v°nt 1 4Wa I < n«g u j-«»^ P\pfč"Catclel ^Boham Sehdncourt^ffi HirsorT 'aliaeul | ^tiertn* Wil'chaie«u\ • \Martelani leu -fuhijr c ŽVLondinjOi-ea F* ^ d to Flers S>/ \qMoi culi Chdolntf* ; c««if *ymP\ . 4r X,--'—f- J Vk^CS^jF^ irandviihers \ /V-*. I tr^^-^,deu,i--y,\7f-i ' (fe* n Nt Yk touhv AVtovignitft:. \£t, /f one.sso J\ /SLiUr ^‘Jusi en //\ w M s? j jCmiuMec g \Hibeco 5^.UV.WS; h 1.^7 \ J Compieon^ r\ aBits i /£■ Aufietiil^J ApeniiofajO-'^ (f 1 'ervins^ Brunehainr.1 letfart§e' /Mezieiys] leuffchatd , Ks o (\ CMiefotiUii Clcrmonl »es Ferme Ane= lorcrivill* lonlcornel (Guisr.ar Ctiauiv ■ >uc-rTor IOIS iU-Muil/i itidi «seadi_^,Uiemr.i jnnen* i lSanisun\ laurponl torcien/ AviolhV v»Ci< .iftiimd, V ,4*,,. ON Sn>3on w^pSevigrg ■W^ El,r|,S|„ L oatrm« r^lS r »-JTudr.iam IKURTH^S Beaumofiv :CK* ^uifee liarlevat Serifonlaii icuuis P/ Janir.ll •landjel laMeuv.lle <>M*hdu,tr« MpnlhoiS^. ^ Oonbnen l • a JrWtVlV\v- -v l^r'1 ^ > U VSuippes VJ ClrrmonL SiMpurmelon - E U S c7\ r.nArgonnj \v « Vl/r t t-«v‘ o t, fcimy | tl«, z Grandpr« iisora o Wj ■N^oHliaiimonU >£nVexin a) NHfnonwii|^f, * Munlfaur.1 /arr.nnes I •n Araoune i Korci y dc Hesse >uaumonl\ aVerdun MtHitaUii 1»esnes / en Woewr^-%v r‘^\ / 'i Mante: 'leMcsml PlhlMUM«! Poni a' ^Mdusm> 'ose;, s/Marnc Intmorl ChtllftS (amviilt fersaille; PRIZORIŠČE NAJVEČJE BITKE SVETOVNE ZGODOVINE LES POSITIONS ALLEMANDES face a PAngleterre ---- Chcmms defkf* .—- Grandes roules •—Canau* •••Pronlidres d cUl . --limites de Odp1 =~~ Co»rs d eau Resnica o Ameriki Kaj bo Amerika storila? To vprašanje je posebno zdaj, po vstopu Italije v vojno, vsakomur na jeziku. O Združenih državah pri nas le malo vemo, toliko več pa zato ugibamo. Zvečine napak. Zemljevid Severne Francije z vsemi važnejšimi kraji, ki Jih imenujejo vojna poročila. Manjši zemljevid v desnem vogalu zgoraj kaže nove nemške postojanke ob Rokavskem prelivu nasproti Angliji. — Večina krajev in rek severno m vzhodno od P®"** J® znana še izza svetovne vojne, tako tudi reka Marna; oh njej se Je v septembru 1914. odločila vojna med zavezniki in Nemčijo. Spodnji članek bo marsikomu oči odprl. Tem bolj, ker ga je napisal newyorški poročevalec ne morda zaveznikom sovražnega lista, ampak londonskega tednika New-Statesmana, glasila angleških laburistov. Čla- CAPITAl SHIPS •iRcmri carriers HEAVi CRUiSERS •MTISH Otfttf 2u2£ 3S2E «3m£ js tum nuiKt msi (UHANU t*t» svmioi -1 sms nek je izšel v številki z dne 1. junija t. 1. Priobčujemo ga v izvlečku. Redkokdaj se je katera država tako trdo predramila iz sna kakor Združene države po začetku nemškega '■ S . := -t - na Nizozemskem. Tako rekoč čez noč so se skoraj vsi izolacio-nisti, t. j. nasprotniki ameriške intervencije v evropski vojni, izpremenili v zagovornike ameriške pomoči zaveznikom v njihovi veliki stiski. Pomoč pomeni zanje seveda samo podporo v materialu. Amerika misli na kupčijo, prav tako, kakor je Velika Britanija mislila na kupčijo po nemški zasedbi češkoslovaške. Anglija se je zbudila iz lepega sna nevarno pozno. A ko se je Uncle Sam prebudil, je videl, da so ga Nemci pustili za seboj natanko za šest let — t. j. za svojih 24.000 letal! Predsednikova poslanica kongresu in druge izjave zadnjih štirinajstih _ dni (t. j. konec maja; op. ured.) kažejo, da bo imelo pozno predramljenje Združenih držav strašne posledice za zahodno civilizacijo. Danes so Združene države na suhem in v zraku šibkejše od Švice. In vendar je ta dežela po svoji zmogljivosti največja vojaška sila na svetu, saj premore vseh pet odločilnih elementov moderne vojne — petrolej, jeklo, tehniške možnosti, mo-žgape in ljudi — v neizmerni količini. Možgani in industrija se pravkar v galopu mobilizirajo. Pogoj za učinkovito ameriško pomoč je pa, da zavezniki vzdrže nemški naval v letošnjem poletju. Vprašanje torej ni več: Ali bo Cncle Sam pomagal? Vprašanje je: Kako bo Amerika mogla pomagati? Združene države imajo drugo naj-večjo vojno mornarico na svetu, toda nad vsemi ladjami plava danes senca letalcev-strnioglavcev. To brodovje je odlično pripravljeno, mora pa biti zbrano v Pacifiku. Po statističnih podatkih premore USA 2600 mornariških letal, v bodoče pa misli zgraditi 50.000 letal na leto. Toda ta trenutek so Združene države, kar se tiče oborožitve na suhem in v zraku, tako rekoč šele v povojih. Ameriška vojska šteje danes okoli 491.000 mož, vštevši 251.000 članov le delno izurjene nacionalne garde. Samo 73.000 mož je opremljenih in oboroženih za moderno vojno. Produkcija tankov, pušk in ostale oborožitve se začenja z mrzlično naglico, tako da je upati, da bodo Združene države imele 750.000 mož moderno opremljene vojske... prihodnje poletje. A danes? Danes je veliko vprašanje, ali bi ameri- ška vojska v sili mogla kaj več opraviti kakor obračunati t vsiii Newyorški župan La Guardia je rekel ondan, da je protiletalskih topov v vseh Združenih državah komaj dovolj za obrambo newyorškega okraja Coney-Islanda. General Hashell je pa izjavil, da ima newyorška garnizija manj ko eno plinsko masko za deset mož; kar jih je na skladiščili, jih je pa 90% porabnih samo za vaje. Redna vojska nima ne težkih ne srednjih tankov, a vsega skupaj jih premore samo 400. Ameriške divizije so danes oborožene samo z 18 protitankovskimi topovi (nemške z 72). Celo oklopnih avtomobilov in motornih koles ima vojska premalo — in to v državi, ki bo letos izdelala 5 milijonov avtomobilov! Kar se topništva tiče, ni v svetovni vojni nobena ameriška baterija Nadaljevanje na 3. strani IIGHT CRlHSCftS IH to DCSTROVERS SUBMARINES kUL. «hl_l feki. * I4 MITISH (MŽIII (OMANI OiSA «tACH SIMM-f SHIPS »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦A Stanje vojnih mornaric ob začetku vojne. Vsaka slika ladje na levem diagramu predstavlja 1 enoto, na desnem pa 5 enot. Angleži so medtem izgubili 2 bojni ladji (capital ships), d v« matični ladji za letala (aireraft carriers), 2 križarki (cruisers; heavy c. = težke k., light c. = lahke k.), 20 rušilcev (destroyers) in 8 podmornic (submarines). Nemci so po dosedanjih Poročilih izgubili 2 bojni ladji, 1 križarko in okoli 20 rušilcev in 36 podmornic, Francozi pa nekaj rušilcev in podmornic. Diagrama po knjigi Handbook ol the War, Newyork. Toda lepega večera, ko je umetni ptič najlepše žvrgolel in ko ga je cesar že ležeč v postelji pobožno poslušal, je reklo ,Krak‘ in za-drdralo: JJrrrrrrrl' Vsa kolesca so se hkrati zavrtila in ustavila, in potem je godba utihnila. Cesar je takoj skočil iz postelje in velel poklicati svojega telesnega zdravnika. Toda telesni zdravnik ni mogel pomagati. Tako je bilo vse dolgo leto; cesar, ljudstvo in vsi drugi Kitajci so zdaj znali slavčkovo pesem zapeti tudi sami in vsi so bili zelo veseli te male sreče; posebno jim je bilo povšeči, ker so lahko peli skupaj z umetnim ptičem. Vajenci so peli po cestah: »Ziziiz! klukklukkluk-kluk!« In tudi cesar je pel tako. Bilo je res izvrstno! Živlienie na cesti KITAJSKO MESTO Zdravila iz komarjev, tigrovih kosti, levjih zob in jajc morskih psov H. C. Andecsett SLAVČEK Svet zase je kitajsko mesto, ki je ločer > od tujske četrti z žičnimi ograjami in barikadami. Tu lahko spoznamo pravo kitajsko življenje. Pri obisku te četrti je potrebna velika previdnost, ker tu ljudje sovražijo vse, kar ni kitajsko. Tujca gledajo tu zelo postrani in potrebno je, da se umakne odtod pred nočjo. 2e pogosto se Evropci, ki so ponoči prišli v te dele mesta, niso več vrnili. Brez sledu so izginili. Ceste so zelo ozke. Hiše so enonadstropne, vse ukrivljene, strehe segajo čez zidove, da se sredi ceste skoraj Stikajo. Vsa četrt je pravi labirint takšnih cest in ulic; neprestano se vale tu množice ljudi. Vsaka hiša ima spodaj trgovine, ki so 6ez dan proti cesti odprte, in jih ponoči zapro z lesenimi vrati. V teh trgovinah In na cesti pred njimi se odigrava kitajsko življenje. Tu sklepajo ljudje kupčije, nakupujejo, prodajajo in se pogovarjajo. Vse vrste obrtnikov lahko opazujemo pri njihovem delu. Peki pečejo skoraj na oesti. čevljarji popravljajo 6evlje v odprtih trgovinah. Zenske ponujajo z vreščečimi glasovi najrazličnejše reči. Tu lahko kupimo pražene ribe, pečeno meso, rake in vse mogoče morske živali. V drugi trgovini kuhajo velike cmoke, ki jih prodajajo in takoj na mestu pojedo; cel velik lanec takšni'i cmokov že čaka in z njimi pijejo riževo žganje. Cmok si vzame človek kar z roko iz lonca, prej pa ga mora seveda plačati. Kitajci pojedo neverjetne množine teh cmokov, ki so takšni kakor velike pomaranče. Zlasti so omembe vredne številne trgovine z zdravili. Kitajec je velik prijatelj zdravil. Pri svojem praznovernem strahu pred hudimi duhovi zahteva vsa mogoča sredstva, ki bi ga varovala pred trumami nevarnih duhov. Zelo mnogo zdravil pripravljajo iz žuželk: prodajajo mušje oči, steničje noge, posušene komarje in peroti hroščev. Nekateri zahtevajo tudi tigrove kosti, levje zobe, jajca morskih psov itd. Potem so še mnoga zelišča in čaji. Najbolj pa cenijo kitajsko krepilno korenino, ki so jo odkrili na Koreji. Iz te korenine kuhajo čaj, ki je baje imeniten ljubavni napitek. Najdišča te skrivnostne korenine zelo prikrivajo in o njenih učinkih govore prave čudeže. Seveda so še druga zdravila, ki so delno prav neokusnega izvora, zato jih ne bomo posebej navajali. Številke o tankih, letalih in petroleju Računajo, da je Hitler začel ofenzivo na zahodu s 6000 tanki. Teh 6000 tankov je imelo v svojih rezervoarjih kakšnih 1,000.000 galon petroleja (1 galona = 4’541). ♦ Računajo, da sestoji 6000 tankov ali 6 divizij iz 550 težkih tankov, 2 180 srednjih in 3.270 lahkih. Težki tanki imajo v svojih rezervoarjih prostora vsak za 300 galon, srednji za 200 in lahki za 150 galon. * Težki tanki porabijo približno šest galon (27 litrov) na miljo (P6 km), t j. 17 litrov na 1 km ali 17 tone na 100 km. S polnimi rezervoarji lahko prevozijo 50 milj (80 km). Srednji tanki porabijo po dve galoni na miljo (5’6 1 na 1 km ali 0'560 tone na 100 km). Lahki tanki porabijo približno po eno galono na miljo. * Letala ne porabijo zvečine nič manj goriva kakor tanki Messerschmitt HO n. pr vzame s seboj 400 galon: s tem gorivom lahko preleti ob svoji največji hitrosti 820 milj, porabi torej približno eno galono za dve milji. Težki bombniki lahko vzamejo s seboj do 1000 galon petroleja; to jim zadošča za dobre tri ure vožnje. * Leta 1938 je Nemčija porabila približno 7 milijonov ton petroleja Večino ga je morala uvoziti iz prekmorja, nekaj iz Rusije. Doma »pridela« Nemčija le malo naravnega petroleja; o njeni produkciji sintetičnega petroleja (iz rjavega premoga) niso znane točne številke; mislijo, da je znatna, čeprav seveda niti zdaleč ne b: zadoščala za nadomestitev uvoza. V vojn> dobiva Nemčija 130.000 ton petroleja na mesec iz Romunije, nekaj — koliko, ni znano — iz Rusije, nekaj malega pa s Poljske. Ali se po vojni rodi vei dedkov ko deklic? Na to vprašanje je profesor dr. Marcel Marche takole odgovoril: »Po vojni so pogosto opazili, da se je res rodilo več dečkov kakor deklic. To so posebno opazili po vojni leta 1870. Leta 1890. je bilo toliko vojnih obveznikov, da so morali s kockanjem odločiti, kdo bo služil vojsko in kdo ne. Večje število moških pomeni dekadenco. Narava potrebuje več žensk kakor moških. Med vojno morajo moški v najboljših letih na fronto, doma ostanejo samo slabotni in stari. Tedaj se ženske pogosto poroče s starci ali slabotneži.« Zdravnik Degrain je pa odgovoril nikalno: »Nimam nikakšnih točnih podatkov v tem pogledu. Večkrat sem preštel novorojenčke v Lariboisierjevi porodniški kliniki, pričenši od 1925. leta, in sem res videl, da je bilo vsako leto nekaj več dečkov kakor deklic; na primer 490 dečkov in 485 deklic. Storil sem Isto v neki drugi porodnišnici in sem naštel v letu dni 511 de-j klic in 589 dečkov. Narobe je bilo pa | leta 1935. več deklic: 510 deklic in sa- ŽIVČNA PREIZKUŠNJA NAPISAL E K. Samo železni živci kakšnega Pieta Kolmana so mogli prebiti preizkušnjo, ki se ji je moral podvreči neke noči. In sicer v višini dobrih štiri tisoč metrov nad gorami južne Mehike, na poletu iz Mehiko-Cityja v Vera Cruz. Piet Holman je imel dovolj vzroka, da je hotel priti kakor hitro mogoče in neopazno v Vera Cruz, tam pa na severnoameriški parnik. To je bil polet za svobodo in življenje — bil je beg. Piet Holman se je čisto po nedolžnem in nehote zapletel v neko poli-ti«uo zadevo. In sicer kmalu nato, ko se je zaročil s Juanito, hčerjo lastnika plantaž Correnha. Neki ljubosumen tekmec je nič hudega ne slutečega Holmana zapletel v neki političen atentat, tako da je bil v nevarnosti za svobodo in življenje. Po zaslugi svojega zagovornika se-fiorja Correnha, ki je bil o nedolžnosti svojega zeta trdno prepričan, se je mogel Piet v poslednjem trenutku izogniti aretaciji. Na hitro so napravili načrt za beg. Pietu Kolmanu, letalcu pri neki mehiški letalski družbi, je samemu šinilo v glavo, da bi pobegnil z letalom. To je bilo kajpak drzno početje; hotel se je kot prtljaga odpeljati v Vera Cruz in se od tam prenesti na ameriški parnik. Juanita naj bi ga spremljala. Na krovu parnika naj bi ga pa rešila iz ovoja. Potlej hi bil prost. Tako so nekega večera z drugimi maujšimi in večjimi pošiljkami prenesli v potniško in tovorno letalo MU-1459 precej dolg in težak zaboj. Samo dva popotnika sta stopila v letalo: neki gospod iu neka dama. Juanita si je olajšana oddahnila, ko je letalo odletelo in pod seboj ter za seboj pustilo mesto. Še nekaj ur in s Pietom bosta na parniku na varnem! Kmalu se je pa pokazalo, da si je bila prekmalu oddahnila. Slučajno je opazovala pred njo sedečega radiotelegrafista iu videla, kako sprejema neko sporočilo. Mož je predirno pogledal v oddelek za potnike. Kaj je iskal? Sporočilo, ki ga je bil pravkar sprejel, se je glasilo: »Najbrž imate v letalu političnega begunca kot prtljago. Preiščite jo. Ce ga najdete, obrnite letalo, takoj javite!« .lun ni ta je videla, kako se je mož dvignil in se napotil v prostor za prtljago. V letalo so bili sprejeli polno zabojev in v enem izmed njih naj bi bil skrit neki begunec. >Ali meniš, da bi utegnil v enem izmed teh zabojev kdo ležati?; vpraša radiotelegrafist prtljažnika, ki je sedel na velikem zavoju. »Zakaj ne? Ali ga moraš ven potegniti?« »Da! Toda kako? Ali naj vsak zaboj posebej preiščem?« Moža niti slutila nista, da za zavojem, na katerem je sedel prtljažnik, leži zaboj s Holmanom, ki je slišal slelsrno besedo. Radiotelegrafist je nekaj časa premišljeval, potlej pa zapustil prostor za prtljago. Juanita je videla, kako se je potlej vneto razgovarjal z letalcem. Vendar pa ni mogla ujeti nobene besede. Ko je radiotelegrafist naposled sedel na svoje mesto, si je olajšana oddahnila. Ali je bila v svojem strahu videla samo prikazni? Ko je tako premišljevala, je rezko in strahotno prenehal ropotati motor. Potlej' je spet zagrmel, popustil — in povsem prenehal. V naslednjem trenutku je letalec orestrašea zakričal. V ostalem se pa ne bomo norčevali t iz Kitajcev, kajti tudi pri nas imamo* še delno prav čudne pojme o zdravijo-* nju bolezni. t Cestni zdravniki imajo zmerom pol-J ne roke dela in vse kaže, da jim j ljudje zelo zaupajo. Veliko vlogo v vseh kitajskih mestih* ima cestni zdravnik. Ta možak je prav * za prav varuh nad zdravjem množic,} kajti maloštevilni izučeni kitajski x zdravniki še dolgo niso dovolj, da bi* mogli skrbeti za zdravje milijonov* ljudi. t Cesfcr-i zdravnik ima svojo prakso kar na cesti. Na majhni mizi leži njegovo orodje in med njim je velika brizgalka za klistiranje na prvem mestu. Kitajec namreč zelo skrbi za dobro prebavo. Skrb za črevesje mu je prvo. Zaradi tega je tudi cestnemu zdravniku brizgalka za klistiranje najvažnejše orodje, ki ga uporabi pri svojih bolnikih kar javno, sredi ceste, vpričo številnih gledalcev. Tak zdravnik se lahko kar na mestu prepriča o uspehu svojega zdravljenja. Po na-šik pojmih je seveda takšno zdravljenje vsaj nenavadno. »Saj imamo še boljšega,« so dejali in tako je umetni slavček spet moral peti. Ljudje so slišali to pesem že štiri in tridesetič, toda še zmerom je niso znali zapeti, kajti bila je zelo težka. Glasbeni mojster je zelo pohvalil umetnega slavčka, pa ne samo zaradi lepe obleke in mnogih draguljev, temveč tudi zaradi njegove notranjosti. »Le poglejte, slavni poslušalci s cesarjem na čelu, pri živem slavčku ne moremo nič napovedati, kaj bo prišlo, pri umetnem je pa vse drugače. Lahko ga odpremo in si v njem ogledamo delo človeškega razuma, vse, kako leže kolesca, kako se sučejo in kaj nastaja ob tem!« letalo se je krepko nagnilo in letelo navzdol... »Privežite si padala!« je vzkliknil letalec, ki je bil videti zelo razburjen. »Motor je odpovedal in tudi vzvod za hitrost šepa!« Radiotelegrafist je stekel v prostor za prtljago, odprl vrata in zavpil: »Caning, pripni padala, padamo! Hitro!« Oba sta stekla naprej in pomagala obema popotnikoma pripenjati padala. Zdelo se je, da letalo brez prestanka drvi navzdol Juanita je bila skoraj omedlela. Piet v zaboju! Kaj bi naj storila? Bog nebeški, saj vendar ne more pustiti, da se -ubije? Piet Kolman je pa bil vse slišal — in občutil. Čutil je padanje, slišal je radiotelegrafistov glas. Njegova prva misel je bila, da bi razbil svojo tenko leseno hišico. Na lepem mu je pa na videz bedasta misel šinila v možgane: če vse to le ni past in če motor sploh ni odpovedal? Ce je pa morebiti vendar? Piet Holman je ležal v zaboju, stisnil zobe, premagoval prebujajoči se smrtni strah — in se ni ganil, šlo je za svobodo ali smrt — zato je tvegal vse. »Ne, begunca ni med prtljago!« je zaklical radiotelegrafist, ko je Juanita že usta odprla, da bi izdala Pieta. »Zdaj bi zanesljivo že bil prilezel na dan, to vam lahko povem!« Obrnil se je k letalcu in mu dejal: »Zdaj le ujemi motor — vse je v redu!« Še nekaj sunkovitih zavojev in letalec je aparat spet ujel, pot se je nadaljevala z brnečim motorjem. Skozi eter je pa poletelo sporočilo: »Letalo Mli-1459 — begunca ni med prtljago. Letimo dalje.« Živi in zdravi so pristali v Vera Cruzu. Kmalu nato so prenesli na krov ameriškega parnika dolg zaboj. In kmalu nato je mogla Juanita svojega Pieta med radostnimi solzami objeti... Ženske dalj časa žive od moSkih »To so prav naše misli,« so vsi dejali in glasbeni mojster je dobil dovoljenje, da sme pokazati prihodnjo nedeljo slavčka ljudstvu. Cesar je ukazal, naj ga tudi preprosto ljudstvo sliši. Ljudje so ga poslušali in so bili zadovoljni in veseli, kakor da bi se bili opili ob čaju. Dvignili so kazalec in kimali in vzklikali: »O!« Toda ubogi ribiči, ki so že bili slišali peti pravega slavčka, so dejali: »Lepo poje, tudi melodije so podobne, toda nekaj manjka, čeprav ne vemo, kaj.« Pravega slavčka so pa izgnali iz cesarstva. Tako bi vsaj utegnili sklepati po statistiki gospoda Clauda Bakerja Gabba, starega Londončana, ki je že skoraj četrt stoletja zasledoval posmrtna oznanila oseb, starih devetdeset ali več let. Mr. Gabb je pri tem uporabljal kot vir londonski vodilni dnevnik »Times«. Njegova statistika se leta 1939. glasi: 492 smrtnih primerov devet-desetletnikov. Izmed teh je bilo 166 moških in 326 ženski Glasbeni mo. -er je pa napisal o umetnem ptiču pet in dvajset zvezkov debelo knjigo, polno najtežjih in najdaljših kitajskih besedi. In vsi ljudje so dejali, da so jo brali in razumeli, saj bi jih sicer prištevali neizobraženim in bi celo lahko dobili kakšno po zadnji plati. mo 490 dečkov. Večje število deklic menda pomeni večjo vitalnost dežele, toda zanesljivo tega ne moremo trditi. Nekaj je točno: mnogo deklic ostane v poznejših letih na cedilu, žive samsko življenje, čeprav bi mogle biti izvrstne matere.« Tretji zdravnik je prosil, naj ne* omenijo njegovega imena. Dejal je ta-* kole: V medicini poznamo teorijo, ki* pravi, da je otrokov spol vselej na-* sproten spolu tistega zakonskega dru-* ga, ki je slabotnejši. Današnji vojaki* plodijo otroke med vojnimi dopusti.* Ali bodo močnejši od žena, ali bo pa* vojna vplivala na njihovo telesno spo-t sobnost? Za zdaj je pa še prezgodaj,* da bi govorili o tem. t Moje mnenje je, da ne moremo vna- « prej določati, kakšnega spola bodo» otroci po vojni, kajti to je samo ugi-t banje. Morda se bo po vojni rodilo več* dečkov kakor deklic ali pa narobe.* Pogoji so popolnoma isti za oba spola.« * (Partout, Pariz.) X Umetni slavček je imel svoj prostor na svileni blazini tik cesarjeve postelje in okrog njega so bili raztreseni vsi darovi, ki jih je dobil: dragulji, zlato in srebro. Umetnemu slavčku je pa cesar podelil naslov: »Višji cesarski namizni pevec,« kajti pel je zmerom po cesarski večerji ali po cesarskem kosilu. Sedel je v prvi vrsti na levi ob cesarju in to je bilo najodličnejše mesto, kajti bil je najbliže cesarjevemu srcu. Tudi cesarji imajo namreč srce na levi strani. CapjfrijjM op»r» je slab plačnik J neguje zobe z zobno SPISAL ŽANE GREY • PREVEDEL Z. P. 15. nadaljevanje »Potlej me poslušajte... S tem, da sem rešil vas, sem rešil samega febe, našel sem svoj izgubljeni jaz in se iztrgal žalostni osamljenosti. Marsikaj je pregloboko, da bi mogel o tem govoriti. In naj ste pretrpeli še takšno krivico, pred Bogom ste nedolžni: to vidim, to čutim sleherni trenutek, ki ga prebijeva skupaj. V Illinoisu imam mater in sestro. Ako bi mogel, bi vas odpeljal k svoji materi, že kar jutri.« »O, ko bi bilo res! O, potlej bi lahko nosila glavo spet pokonci!« je vzkliknila. »Kar pokonci glavo, drago dete! Zakaj prisežem vam, da je res.« * ; Dan za dnem je bril zahodni veter po dolini. Dan za dnem so se zbirali oblaki, sivi, škrlatasti in črni. čeri so pele, po duplinah je zvenelo Oldringovo mrtvaško zvonjenje, bliski so se trgali, gromi so treskali in dež je preplavljal dolino. Vsepovsod so vzniknile divje cvetlice, zibale so se med visoko travo na ploščadih, smehljale so se bledo iz senčnatih kotičkov, kukale so iz nekoč pustih razpok v skalnatih stenah. Dolina se je razcvetela v pravi raj. * Medtem ko je zahodni veter prinesel iz širnega sveta svoje vesele In žalostne novice, napolnivši Ven-tersovo srce in opomnivši ga na dolžnost moža, so minevali dnevi, se je spremenil škrlat oblakov v nedolžno belino in so se poslovile nevihte za to poletje. »Zdaj moram odtod,« je dejal. »Kdaj?« je vprašala. »Takoj — še nocoj!« »Srečna sem, da je napočila ta ura. Napetost je bila nevzdržna. Odjezdite — zakaj prej se boste vrnili.« ^ .Pozno popoldne, ko je rdečkasto spnee vrglo svoje poslednje plamene v nazobčano zaseko zahodne skalnate stene, je stopala Bess ob Ventersovi strani po ploščadi in zavila po-d velikim kamnitnim obokom po dolgem, sprstenelem previsu navkreber. Potlej sta stopila v tesno globel, ki je bila že zavita V somrak. Dalje še Bess nikoli ni “ila šla. Na vrhu razvodja se je umaknil somrak bledikavi svetlobi. Venters je pokazal Bessi visečo skalo, ki ji je hil o njej že toliko Pripovedoval, in ji pojasnil njeno Pošastno poslanstvo. Drgečoča je Pogledala po globokem pobočju, °grajenem z ozkimi in strmimi skalnatimi stenami. »Kako strašna pot! Ali ste me mar tukajle gor vlekli?« »I, kajpak!« je odgovoril. »Če pogledam v globino, se kar fcgrozim. In vendar se nisem prej nikoli bala najstrmejše strmine. Tu Pa... kakor da bi nekaj prežalo name.« , »Poglejte si tole skalo. Ravnotežje jo drži pokonci. Saj sem vam bil že pripovedoval, kako in zakaj so jamarji to skalo tako obklestili. Ljudi ni več, skala pa še čaka in taka... Ali ne vidite, ali ne čutite, kako čaka? Nekoč šem jo poskusil Premakniti, toda nikoli več se ne lotim tega. Pošten sunek bi jo sprožil. Potlej bi zagrmela hrumeče nizdol, zdrobila bi čeri, raztrgala stene in za večno zaprla izhod iz Slepilnega sedla.« »O! Ko se boste vrnili, se bom po lll-em splazila sem gor in sunila, £ vso močjo sunila, da se bo od-kotalikala skala in zaprla izhod iz sedla.« Dejala je kar tako lagodno, a v "Jenem glasu je bil resen prizvok; Eloblji zvok kakor gole besede. »Nikar me ne izzivajte, Bess! Počakajte, da se vrnem, potlej pa kar nad skalo!« »aaj sem se samo šalila.« Zdaj je bil njen glas tih in obotavljajoč se. »Zmerom morate imeti prosto pot iz doline, kadar koli boste ho teli. Pojdite zdaj. Ta kraj me tišči ko mora... Kar zadušilo me bo.« »Grem. In... ali mi nimate nič več reči?« »O pač!... Ali se boste spet vrnili?« »Ako ostanem živ, se vrnem.« »O, lahko se zgodi, da vas nikoli več ne bom videla.« »Lahko se zgodi, seveda.« »In samo zaradi tega — ker se morda ne vrnete več — samo zaradi tega vam moram reči...« Glas ji je odpovedal. Njen bledi obraz, njene velike resne oči so se svetlikale v mraku globeli. Pes je z neučakanim cmevkanjem prekinil molk. »Moram vam reči — ker se morda ne vrnete več,« je šepetaje nadaljevala. »Vedeti morate, kako t— kako mislim o vaši dobroti — o va-s... Zmerom so mi bila usta zapečatena. Ali se vam ni mar zdelo, ko da .sem nehvaležna? Globoko v srcu sem vse skrivala. Še celo zdaj — da sem drug človek — bi morala molčati. Toda nihče nisem — zgolj roparska deklina — brez imena in razvpita. Vi ste me rešili — jaz pa — jaz sem pa vaša, vaša last, ki lahko z njo storite, kar vas je volja... Iz vsega srca. iz vse svoje duše vam priznam: ljubim te!...« 15. POGLAVJE Sence, na UadutiniU cebceU Ob oblačnih, pretečih, poslavljajočih se poletnih dneh so postale sence na kaduljnih rebreh daljše in Opominjale Jano Withersteeno-vo na tiste skrivne sence, ki so se čedalje tesneje stiskale okoli njenega življenja. Mrs. Larkinova je umrla in mala Fay je ostala sirota na svetu. Jane je podvojila svojo ljubezen. Ta ljubezen je bila zanjo odrešilna luč v čedalje mračnejših urah. Fay se je oklenila Jane z žarom vsega otroškega češčenja. In Jane je naposled utešila v svojem srcu vso neizmerno materinsko hrepenenje. Tudi Lassitra je smrt Mrs. Lar-kinove prizadejala. Prej je Jani večkrat svetoval, ne da bi bliže utemeljil svoj nasvet, naj pošlje Fayo spet na vas, h kateri koli poganski družini, ki bi sprejela otro-lca v oskrbo. Jane se je očitajoče in začudeno upirala in se s takšno mislijo še ukvarjati ni hotela. Zdaj pa Lassiter ni nikoli več črhnil o čem podobnem; resnejši in mirnejši so postali njegovi pogledi, kadar je opazoval otroka, neznansko toplejše in ljubeznivejše je postalo njegovo vedenje. * Navsezgodaj desetega avgusta je zaslišala Jane, čakajoča Lassitra na dvorišču, zvonki in odmevajoči pok puške. Počilo je v topol jem gaju, nekje blizu ogradov. Jane je planila pokonci, stekla na rob dvorišča in gledala preplašenih oči v topoljo goščavo. Dan je bil brez vetra; zamolkla tišina je plavala nad zemljo. Topolje listje je bilo mlahavo pobešeno, kakor da je — oznanjajoče žalostno usodo hiše Withersteenov — omahnilo in samo še čaka, da umre, odpade in zgnije. Belila si je glavo zaradi strela. Revolverskih strelov je bilo zadnje čase slišati na pretek, saj so ogleduhi iz strahopetne bližine pošiljali krogle za Lassitrom. Strel iz puške je bila posebnost. Kaduljni jezdeci so le redkokdaj streljali iz pušk. Edini izjemi sta bila Judkins in Venters; samo njiju se je spomnila. Ali so se mar možje, skrivajoči se v gozdiču in oprezujoči ko vohljajoči psi okoli njene hiše, ali so se mar ti zatekli k puški, da bi jo oropali Lassitra, njenega edinega prijatelja? V tistem trenutku je zbudilo njeno pozornost šumljanje Ustja; potlej se je oglasilo dobro ji znano žvenketanje, spremljajoče neslišni, odmerjeni Lassitrov korak. »Neki cepec s puško, Jane, si me je privoščil,« je spregovoril in snel svoj sombrero; okoli glave je imel zavezano krvavo ovratno ruto. »Slišala sem strel; kar vedela sem, da je vam namenjen. Pokažite vendar! Menda niste hudo ranjeni?« »Bržčas ne. Za las, pa bi bilo po meni... Sedel bom v tale kotiček, da me iz gozda kdo ne vidi.« Odvezal si je ruto z glave; na levem sencu se je prikazala dolga, krvaveča brazgotina. »Samo oplazila vas je krogla,« je olajšano dejala Jane. »Krvavi pa, da je joj! Držite si ruto na rano; samo hipec pa bom že nazaj!« Stekla je v hišo in se vrnila z obvezami; in medtem ko je izpi- gledatl, Jane, bi videli kri vse bolj rdečo — rdečo srčno kri...« »O, dragi prijatelj!« »Ne, Jane, nisem takega kova, da bi se splazil z bojišča, kadar postajajo tla ogjeno vroča! Ta igra mi je seveda nova in res še ne vem, kam meri sovražnik, sicer bi se ne bil nastavljal tejle krogli.« »AH vas ne mika, da bi staknili moža, ki je streljal na vas; staknili in se maščevali nad njim?« »Rekel bi, da se lahko odrečem tej želji.« Jane je globoko zajela sapo. »Naposled vendar, Lassiter...« Skočil ji je v besedo. »Stojte, prisluhnite!« je zašepetal. »Konjski peket slišim.« Neslišno je vstal in prisluhnil proti vetru. Zdajci si je poveznil sombrero na glavo, vrgel svoja re-volverska toka naprej in stopil v pristenek. »Konjenik! V dir jezdi,« je menil. Janino prisluškujoče uho je kaj kmalu ujelo lahno, hitro in umerjeno peketanje. Prihajalo je iz ka-dulje. Spreletela jo je groza, ki ji ni vedela vzroka. Močneje in razločneje je postajalo topotanje. Potlej se je zdajci zvok koraka spremenil; vedela je, da je jezdec zavil s kaduljne steze na trdo steptana gozdna tla. Zaslišala je žvenketanje, prjzvanjajoč klopot, čuden zaradi nenavadno dolgih premorov med posameznimi udarci kopit. »Wrangle! Prisegla bi, da je Wrangle!« je vzkliknila Jane Whi-tersteenova. »Med tisoči konj bi spoanala njegovo hojo!« Krapinske Toplice zdravijo 8 sigurnim uspehom revmo, protin, išias, ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. V predsezoni in pose/oni znatni popusti. Nizke cene in pav-Saino zdravljenje. Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, odtod zveza z avtobusom. Informacije in prospekte pri upravi kopališča in v vseh potovaln!h pisarnah. kremo rala rano in jo obvezovala, je Lassiter govoril: »Ta hudič je imel presneto ugodno priložnost, da bi me dobil. Menda je stresel puško, ko je pritisnil petelina. Videl sem ga, ko je odbežal v goščavo. Puško je imel. In že dolgo sem čakal, da me kaj takšnega doleti. Zdaj bom nemara prisiljen, da se skrbneje skrijem. Zdi se, da se tem cepcem naježi koža in da jih drhtavica spreleti, kadar pomerijo name. Lahko bi se pa vendar in prav slučajno primerilo, da me tak nepridiprav zadene.« »Ali bi ne bilo pametneje, da odidete odtod, da daste Cotton-woodsu slovo, kakor sem že mnogokrat zahtevala. Odidite, preden vas doleti nesreča, preden se slučaj ne zmaliči v vašo škodo.« Poskusila je govoriti z ravnodušnim glasom, da bi skrila svojo notranjo vznemirjenost. »Rekel bi, da se ne bom premaknil z mesta.« »Lassiter — moje roke bodo oškropljene z vašo krvjo...« »Oglejte si. lady, zdaj si oglejte svoje roke. Ali niso mar lepe, čvrste, bele roke? Ali niso mar že oškropljene s krvjo? Z Lassitrovo krvjo? Ko bi pa mogli globlje — Sedeli so skupaj, Venters, Lassiter in Jane, vsi še nekam zmedeni spričo nenadejanega svidenja. Venters je govoril malce obotavljajoč se; v njegovem glasu ni bilo nekdanje odkritosrčnosti. »Našel sem Oldringovo skrivališče in rdečo čredo. Izvedel sem — prav za gotovo vem — da je s.var domenjena med Tullom in Oldringom.« Obmolknil je, presedal se na stolu in gledal stran; zdelo se je, da bi rad nekaj povedal, pa mu ne gre z jezika. Zaskrbljenost, sočutje in sram so se borili za oblast; tako se je zdelo. Potlej je vstal in nekam z naporom dejal: »Jane, preveč škode ste že utrpeli. Zaradi mene ste že skoraj na psu. Ni bilo prav, zakaj tega res nisem vreden. Nikoli nisem zaslužil tolikšnega prijateljstva. Nu, morda pa le še ni prepozno. Javno se mi morate odpovedati. Pomnite sicer, da se nisem spremenil; ostal sem tak, kakršen sem bil... Ob'skal bom Tulla in mu vse povedal, po pravici in resnici.« »Prepozno je, Bern,« je odgovorila Jane. »Prisilil ga bom, da mi bo verjel!« je silovito kriknil Venters. »Ali me mar pozivate, naj raz-drem prijateljstvo z vami?« »Ca. Alro ne boste storili tega vi, bom storil jaz!« »Za zmerom?« »Za zmerom!« Jane je zavzdihnila. Nova senca je padla na kaduljno reber, da bi jo zavila v še tršo temo. Njena odpoved je bila prežeta z otožno sladkostjo. Mladenič, ki jo je bil zapustil, se je vrnil kot mož, plemenitejši in močnejši, mož, ki mu je bila volja trda in neupogljiva ko samo jeklo. Morda bo kdaj pozneje napočil trenutek, da se bo čudila, yakaj se ni postavila njegovi volji po robu; zdaj se je pa vdala. Nič mani rada ga ni imela ko prejšnje dni — nikakor ne! Morda celo bolj, kakor se ji je zdelo; samo dolgo, preteče čakanje, dr. izbruhne nevihta, je bilo ohromelo njene čute. Iztegnila je drhtečo roko, da zapečati raasodbo, ki jo ukazujejo okoliščine Venters se je nagnil, poljubil ji roko, stisnil jo je krepko in zadrgnil v grlu glas, ki bi se skoiaj v ihtenje izmaličil. In ko je dvignil glavo, so se lesketale solze • njegovih očeh. »Marsikateremu človeku je sojena trda usoda,« je hripavo de- mogoena postava in cunje njegove razcapane obleke so zavihrale krog njegovega života. »Tullu bom imel marsikaj povedati, ko ga srečam.« »Streljali pa ne boste, Bern! Tega nikar! Obljubite mi...« »Obljubim vam samo to,« ji je s priostreno silovitostjo skočil v besedo, »da bom tega lopova ubil ko steklega kojota, če samo še eno besedo zanete v njegovo obrambo« * Jane je sedela v samoti svojt sobe. Lassitrovo prerokovanje bližnje nesreče, Ventersov prisiljeni optimizem — to vse ji je begalo po možganih. Gmotne izgube so bile na tehtnici lažje od drugih izgub, ki jih je morala utrpeti, čudila se je sami sebi, neznansko se je čudila, kako more tako topo sedeti, roke brez dela položene v naročje; tako ravnodušna, z ohromelo voljo... Medtem pa beže ure — ir, usoda stiska čedalje tesneje svoj obroč. Mislila je na Ventersovo prijateljstvo. Prijateljstva ni bila izgubila, izgubila je bila njega. Lassitrovo prijateljstvo — še več ko zgolj ljubezen — bo trajalo le še nekaj časa; kmalu jo bo tudi on zapustil... Mala Fay je brez sna spala na postelji; zlati kodri so se ji usuli čez zglavnik. Otrokova ljubezen, obožujoča otrokova ljubezen — ta je bila še čisto njena... Ali bo izgubila mar tudi to ljubezen? In kaj ji ostane potlej? Vest ji je z opominjajočim glasom pri-šepetavala, da ji ostane še — vera. Vest ji je dopovedovala, da mora na kolenih hvaliti Boga za ta ognjeni krst; zakaj nesreča, žrtve in žalost so prečistile njeno dušo v suho zlato. In vendar je ta nekdanji stari, svobodni in zamaknjeni duh ni več razvnel. Hotela je biti ženska, ne pa mučenica! Res je imela Jane Withersteenova — kakor nekoč svetniki v starih časih, ko so bičali svoje živo meso — dušo, ki zmore pretrpeti mučeništvo. če z žrtvijo reši duše drugih. Zdaj je pa trpela ob strahotni zavesti da tonejo duše njenih sovernikov v čedalje smrdljivejšem blatu, medtem ko se ona sama plemenito žrtvuje. V vrtinčastih globinah njenih misli je še brlela poslednja lučka in ji bila edina vodnica, ki je še netila njeno upanje. Kljub svojim zmotam, slabostim in slepoti se je še zmerom oklepala poslednje, najvišje pravičnosti. Ta pravičnost je bila ljubezen. »Ljubi svoje sovražnike kakor samo sebe!« pravi božja beseda, beseda, ki ni vezana na nobeno cerkev, na nobeno vero. Lassitrov pridušeni, žvenketa ;oči korak je zmotil Jano iz zam !“-nosti. Njen prijatelj je imel zrr-rom pripete žvenketajoče ostre Zmerom je bil nared, da skoči \ sedlo. Stopila je iz sobe in ga poklicala v veliko, temačno vežo. »Tu sva bolj na varnem,« je dejala. »Dvorišče je odprto na vse strani.« »In hladneje je tu,« je odvrnil Lassiter. »Soparen dan. Spremil sem Ventersa na vas.« »Kje je Venters?« je hlastno in začudeno vzkliknila Jane. »V ogradu. Blake mu pomaga popravljati tovorna sedla.« »Ali je srečal Tulla?« »I kajpak!« je odgovoril Lassiter s suhim smehom. »Povejte vendar! S svojo lede-nostjo in mirnostjo *me tirate v obup! Za čas božji, tak povejte mi, kaj se je zgodilo!« (Dalje prihodnjič) Gospod Subito... Pomlad se prebuja... „0-ke“ ameriška guma Vas varuje infekcije. 3 komadi din 10*— v lekarnah ZA VEEKEND kupite naj cene) še zložljive vrtne fotelje, rožaste kreton in klot odele, vzorcih pri ;fe, primerne zavese v različnih SIVIH, Marijin tri 2. Prevzamemo v popravilo tudi »tare odeje. »Ljubezen krepi ves živčni sistem,« razvija dalje svojo trditev. »Spodbuja krvni obtok in prav slab krvni obtok je pogosto vzrok prehlada. Ljubezen krepi zdravje in zbuja občutek sreče, če je človek otožen ali potrt, se prav lahko prehladi.« Slavni londonski zdravnik dr, Ivor Beaumont trdi isto: »Ljubezen,« pravi, »draži neke žleze v organizmu, tako da človek postane živahnejši. Ce je človek zaljubljen, vzravna upognjeni hrbet in ves organizem bolje deluje. Ce je človek zaljubljen, misli na svojo bodočnost in na svoje obveznosti. Zavaruje svoje življenje pri kakšni zavarovalnici, zahteva povišanje plače in bolje dela. In prav zato ima več uspeha v življenju. Zaljubljeno dekle postane lepše, giblje se ljubkeje, njeno zdravje se izboljša.« (Philadelphia Inquirer, Filadelfija.) Radio Ljubljana od 13. VI. Jo 20. VI. 194«. ČETRTEK 13. JUNIJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Veseli godci 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Tamburaški sekstet 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PETEK 14. JUNIJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze 18.00: Zenska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Naša akademska mladina in izseljenci 20.00: Sodobna ruska klavirska glasba 20.45: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.1$: Samospevi. Konec ob 23. uri. SOBOTA 15. JUNIJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkotl in vsa praktična oblačila, nudi v največji Izberi, najceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Pomagal Vam bo znani pisec In raz* iskovalec okultnih ved F T. Karmah Vam brezplačno pove Vafio bodoč n os t. Razen važnih dogodkov iz preteklosti Vam pove tudi vse Vafie odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnej* Sih dogodkov se* danjostl. Njegov nasvft V8m bo prinesel zaželenih uspehov ? življenju. Zahvalne Izjave, ki jih vsak dan prejema z vsega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Postavite mu nekaj vaŽnejSib vpra-fianj, ki Vas zanimajo in sporočite mu točne podatke o svojem rojstvu. Vsej napovedi o Vafiem življe nju, k] so zgoraj omenje ne, boste dobili popolnoma' brezplačno, če boste pri! piscu kupili njegovo naj j novejfio knjigo »Naš život' i okultne tejne«. Knjiga, stani samo din 30*—. de-| nar pa se pošilja na ček račun Številka 17.455, naj točni in stalni naslov F. T. KARMAM - 2 JI LIC NAS 2IV#1 I »KULTNE TAJNI 18.40: Mesto in okraj Brežice (g. prof. Viktor Triller) 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: >0 kukavici, gosenici in drugih živalih«. Pisan večer 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Koneo ob 23. uri. NEDELJA 16. JUNIJA 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Cimermanov kvartet 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe is franč. cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 10.30: Radijski orkester 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Veseli godci 14.00: Plošče 17.00: Kmet. ura 17.30: Domači zvoki 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Plošča 20.30: Klavirski koncert: ga. Marta Osterc - Valjalo 21.15: Vesele pesmi 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 17. JUNIJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napove^ di, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zdravstvena ura 18.20: Plošče 18.40: Slovenski delež v tujih kulturah: Umetniki (g. prof. Vilko Novak) 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Koncert: gg. Ivan Trost — violina, prof. Anton Trost — klavir 20.45: Plošče 21.15: Samospevi, g. Drago Burger, pri klavirju g. prof. Pavel Šivic 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. TOREK 18. JUNIJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napove-* di, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Plošče 18.40: Gostinstvo in turizem (g. Joško Sotler) 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice 21.00: Plošče 21.30: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Koneo ob 23. uri. SREDA 19. JUNIJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Kvartet »Štirje fantje« 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Družinske doklade v delavski mezdni politiki 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos iz ljubljanske, opere v 1. odmoru: Glasbeno predavanje, v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Koneo ob 23. uri. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med In medico dobite najceneje v MEDARNI Ljubljana, Zidovska ul. 6. 48. T. OKAMA MAZILO It zdravilnih teliSS. čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, oEuIJetiJih, volku, turih In vnetjih Itd. ta nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, upuSJajlb In hra-•tab na temenu, ta ra(-pokane prane bradavice. Dobi te v lekarnah In drogerijah. BREZPLAČNO vsnkemu detallna literatura »Preporodjaj« fizifki I nervm. Zahtevajte: Beograd, Masarykova 0, MiloS Markovič. KADAR PRIDETE V BEOGRAD obISčite Slovensko menzo v Zrinjskega ulici 6t. 10. Postreženi bosto dobro in poceni, poleg tega pa se boste srečali Se t mnogimi znanci. — Florjančič Katica. UGODNO KUPITE: tenlsrekete, Špecerijsko kolo, blcikel, kopalno banjo, peč, mizni štedilnik, električne svetilke, kuhinjske in sobne; tehtnico kuhinjske, decimalne, pisemske in precizne ter telefon pri »Metaliat, Gosposvetska 16, telefon 32 88. MLAD MOŽ, nekadilec, vedno trezen, rtlrav, ttlo dobrega srca, pa v r.akonu vsestransko nesrečen, duševno potrt in osamljen, želi iskrenega prijateljstva (v primeru sporazuma tudi skupnega gospodinjstva) z gospodično, vdovo ali ločenko, čedne močnejše postave, ter zdravo in dobrega arca Cenjene dop se • sliko Je poslati na upravo Usta pod »OliSiml odkritosrčni dopis«. 1914 -1939 MED DVEMA VOJNAMA 25 let svetovne zgodovine (Gl. štev, 19. in naslednje) Začetek nezaposlenosti na vsem sve-l tu. Smrt Bethmann-Hollwega. Briand postane predsednik francoske poslan-; sfce zbornice. Riza-kan si prilasti oblast v Perziji, Radio, dotlej bolj ali manj znanstvena igrača, si začne utirati pot. Nemčija ne mara priznati zavez-; niške zahteve po •vojni odškodnini v višini 138 milijard zlatih mark; zato E ŠPORTNI TEDNIK! I TEDEN PESTRIH DOGODKOV Od našega poslednjega pregleda se je mnogo zgodilo. Prejšnji teden nam je prinesel obilo važnih, celo zgodovinskih dogodkov. Zaradi omejenega prostora smo prisiljeni podati le zgoščen pregled, j; Ligaško tekmovanje se je premak-■ ■ nilo za dva kroga dalje. Prejšnji če-:: trtek ko so igrali 8. kolo, je nastopil :: preobrat. Slavi ja je morala prepustiti -prvo mesto Gradjanskemu, po nedeljskih tekmah pa je celo padla na tretje .mesto, ki ji je pa zagotovljeno. Naj-::Več nad za naslov državnega prvaka ;: ima zdaj Gradjanski. BSK utegne po-. . ''stati prvak le, če mu bo pomagala \ :: Jugoslavija, ki mora njegovega tekme-: I: ca premagati ali mu pa odščipniti vsaj ;: eno točko. V poslednjem primeru bo odločevala razlika golov, ki je pri BSK boljša. ;; Za 8. kolo je vladalo največje zani-• ■ manje za sarajevsko tekmo. Gradjan-i: ski je napel vse sile, da bi se v finišu ;; povzpel na čelo. V dramatični borbi ;; mu je to uspelo. Sredi Sarajeva je ;; premagal Slavijo s 3 : 2. Sarajevčani se hudo pritožujejo zaradi madžarskega sodnika Kiša, ker jim ni priznal dveh golov. Znaten delež na uspehu ima izvrstni zagrebški vratar Urh, ki je med drugim obranil tudi enajsterec. Beograjčani so v tem kolu slavili Izdatno dvojno zmago. Oba njihova zastopnika sta doma katastrofalno porazila svoja nasprotnika. Jugoslavija je brez večjega napora odpravila Rusiji grozi lakota. Fridtjof Nansen, Bivši cesar Karl in cesarica Žita pri maši pred poskusom prevrata rešitelj neštetih vojnih beguncev, in Hoover, poznejši predsednik Združenih držav, organizirata pomoč. Oktobra ---: ------------------- ------------- je VCUJCUfct Ilcipui čt uupiftvuu zasedejo zavezniki Porenje.^ Izčrpani? Haška s 6 :2. še hujši poraz je doživel ".....* “ “'Hajduk. Razigrani BSK ga je poslal z 9:0 domov. Na Hajdukovo igro je ;; znatno vplival hud naliv, ki je igrišče ;; popolnoma razmočil. ; I Nedeljsko predzadnje kolo je psine-; ;slo Slaviji že drugi visoki poraz. BSK ■ >ne pozna na svojem igrišču nobene 1 Išale in je spravil v nasprotno mrežo ; |pol tucata golov, ne da bi prejel ene- ;ga samega. ;; V Zagrebu je imel Gradjanski velike ;; teža ve z dobrim Haskom. Naposled se ■■mu je le posrečilo, da je zmagal z malenkostno razliko 2 :1. Lep uspeh je dosegla Jugoslavija v Splitu. Od-ščipnila je Hajduku dragoceno točko. Levji delež na izidu 1:1 ima Jugo-Slavijin vratar Lovrič, ki je po odmoru onemogočil Hajduku sleherni uspeh. ' • Pred poslednjim kolom, kjer bodo ' I nastopili v Beogradu BSK in Hašk ter ;; Jugoslavija in Gradjanski, v Sarajevu pa Slavija in Hajduk, je stanje tekmovanja tole: Gradjanski 14, BSK 13, Slavija 12. Jugoslavija 8, Hajduk 5, Hašk 2 točki. V slovenskem prvenstvu se je začel semifinale. Oba mariborska zastopnika sta izšla kot zmagovalca. V Kranju je ■ >v začetku kazalo, da bo Železničar do-' I živel poraz. Kranj je do odmora vodil 2 :0, V drugem polčasu je pa močno popustil in je železničar še zmagal s 3:2. Tudi v Mariboru je bila huda borba med Mariborom in ČŠK. Končno je domačim le uspelo premagati odlično nasprotno obrambo in zmagati s 4:2. Po teh rezultatih sodeč, bft eden izmed finalistov železničar, za I ’ drugega ima pa CšK bolje nade kakor Maribor. V Londonu so pred 100.000 gledalci igrali v nedeljo prvi vojni finale za angleški pokal. Drugorazredni Westhaim United je premagal svojega prvorazrednega nasprotnika Blackburn Ro-wers z 2:1. • V vrhovnem vodstvu našega športa so bili v tem tednu zgodovinski do-;godki. Dobili smo nove ustanove, ki bodo odslej bdele nad blaginjo vsega športnega udejstvovanja. V soboto je bil v Ljubljani ustanovni oobčni zbor Slovenske športne zveze, vrhovne ustanove vsega športnega gibanja v Sloveniji. Za predsednika so izvolili znanega športnega delavca g. iidr. Cirila Pavlina. V nedeljo se je tudi preosnoval Jugoslovanski zimskošportni ;;savez. Njegovo ime je zdaj Zimskošportni savez kr. Jugoslavije ali kratko ZSSK, Predseduje mu g. dr. Ivo Pirc, sedež pa je v Ljubljani. Isti dan so ustanovili tudi Slovensko zimskošportno zvezo. Po sporazumu bo sedež prva 3 leta na Jesenicah. Zvezi predseduje mr. Jože Žabkar, a tudi večji del ostalega odbora so Jeseničani. Za konec še nekaj rezultatov. V nedeljo je bilo na Savi pri Tacnu državno prvenstvo v slalomu s kajaki. Državni prvak je spet postal Ljubljančan Rudi Malahovsky. Na gorski motociklistični dirki od Jesenic do Sv. Križa, ki jo je priredil Kemal-paša Hoover prežene Kemal-paša. poznejši moder-nizator Turčije, Orke iz Male Azije. Bivši cesar Karl se s svojo ženo vrne na Ogrsko, toda njegov prevrat se izjalovi. Fašisti korakajo pod Mussolinijevim vodstvom na Rim Anglija in Irska se pobotata. Poin-carč postane predsednik francoske poslanske zbornice. Smrt papeža Benedikta; za njegovega naslednika izvolijo Plja XI. Egipt postane kraljevina Fuad Pij XI. In kralj Fuad njegov kralj. Kralj Aleksander se poroči z romunsko princeso Marijo. Na Grškem zasede za kraljem Konstantinom prestol Jurij II. Mussolini marši ra s svojimi črnosrajčniki na Rim in prevzame oblast, Odkritje 3000 let stare Tutankamnove grobnice v Ugiptu, Dalje prihodnjič I. Gorenjski MK, je dosegel najboljši čas dneva Trampuž (Hermes) na AJS. Na 60 km dolgi progi Zagreb—Jastre-barsko in nazaj je bilo v nedeljo državno juniorsko kolesarsko prvenstvo. Nastopilo je tudi 9 Slovencev. Prvak je postal Zagrebčan Branko Debanič (Orient) v 1:47:12. Izmed Slovencev je bil najboljši Korenin (Edinstvo) kot šesti. V soboto in nedeljo je priredila zagrebška Concordla atletski miting, ki je prinesel nekaj prav dobrih rezultatov. Tako je Račič (Ilirija) zmagal na 200 m v izvrstnem času 22.7 pred dobrim Urbičem (22.9) od zagrebškega Marathona. Ljubljančan Račič je zmagal tudi na 100 m v 11.4. Izvrstna sta bila v metu kopja Markušič (Concor-dia) In Mauser (Planina). Prvi ga je zalučal 62.82 m, drugi pa 61.45 m daleč. Po tekmi so ugotovili, da je bilo kopje lažje kot 800 g. Prav dober je bil nadalje Kotnik (Concordia), ki je na 1500 m izenačil Jugoslovanski rekord s časom 4:01.2. FRANJO PERČINLIČ kone. elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 1» Telefon 23-71 Na zalogi imam vedno vse priprave ln aparate za gospodinjstvo, kakor tudi vsa »vet-lobna telesa, t. J. od farnlce do lestenca »ve-tovnoznane tvrdke »Siemens«. IzvrSujem tudi električno napeljavo za razsvetljavo in pogo« Čudne spremembe Neki evropski koncern, ki izdeluje ženske spolne hormone, je imel s svojimi delavci kaj nenavadne skrbi. Nobenega moškega niso mogli dolgo uporabljati za to delo. Komaj je bil nekaj časa v službi, je pričel dobivati žensko postavo z razvitimi prsmi in boki. Znanci takšnih delavcev so se kajpak norčevali iz njih, tako da so vsi kmalu odšli iz službe in še zahtevali veliko odškodnino. Po drugi strani pa tudi ženske ne ostanejo dolgo v tej službi, kajti sleherna izmed njih je prej ali slej postala zelo lepa, se omožila in odšla iz službe. Zdi se, da hormoni prodirajo v telo skozi kožo na rokah in vrše v organizmu te nenavadne spremembe. Dognali so, da so ženske postale toliko lepše posebno zaradi vpliva hormonov na strukturo njihovih kosti. Uvela koža se je kmalu spet napela, nerazviti deli telesa so se zaoblili in celo grde ženske so s časom postale vabljive in ljubke. (Science Digest, Cikago) Leta in inteligenca V Bercleyu v Kaliforniji so te dni delali zanimive poskuse o inteligenci ljudi v raznih dobah. Ti poskusi so pokazali, da je človek pet in štiridesetih let sposobnejši od zelo mladega človeka. Dr. Frank H. Fridman, dekan pedagoške fakultete na kalifornijskem vseučilišču, trdi, da so bili izmed 2331 ljudi med desetim in devetdesetim letom — s takšnimi je namreč delal učenjak te zanimive poskuse — sposobnejši ljudje, ki so že bili prekoračili štirideseto leto, čeprav je doslej veljalo, da dosežejo ljudje navečjo intelektualno sposobnost med dvajsetim in štiridesetim letom. »Na podlagi teh poskusov,« je izjavil slavni učenjak, »smo spoznali, da se po štiridesetem letu intelektualna sposobnost človeka ne zmanjša, razen če jo človek sam zanemari.« (Evening Neivs, London.) Kako se najenostavneje obvarujete prehlada? Ali se pogosto prehladite? Ce je tako, potlej se vsekako in po vsaki ceni — zaljubite! Neki francoski zdravnik Je izjavil, da zaljubljenost najbolje varuje človeka pred prehladom. »Razburjanje, ki ga zbuja ljubezen, utrdi v človeku odpor proti infekciji«, trdi ta zdravnik. PLAČAJTE NAROČNINO! Cisti Joahurtovi kulturi MLEKARSKE ZA0RUGE se pripisuje v zdravilstva ne more ali pijemo joghurt ali običajno zgoščeno mleko v steklenih posodah pod Imenom jogtlUfl Zahtevajte povsod pravi joghurt »Gorenjskih mlek. zadrug." Maistrova ul. 10 KDOR JE MALOKRVEN IN BLED in sploh slabega zdravja, naj uporablja najnovejšo specialiteto »Ferrodovim«, ki povzroča izreden tek in zelo hitro okrepi vsako osebo ki ji je katera koli bolečina uničila zdravje. Za dober uspeh zadostujejo 2—3 steklenice. Cena za 1 steklenico 40 din, s poštnino 45 din, 3 steklenice 120 din franko. Proizvaja: Mr. ph. A. Mrkušič, lekarnar v Mostarju (banovina Hrvat-ska). Dobiva se tudi v lekarnah. Reg. S. Br. 6682-32. FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul. e pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomeri, barometri, hvorometri. Itd. Velika ubira ur, ilainlne in srebrnine. Samo kvalitetna optika! Ceniki brezplačno1 RESMAN LOIZE-ljiiMjaia Cesta 29. oktobra (Rimska) it 21 lefefon 44-80 Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; m tiskamo odgovarja O. Mih&lek — vsi v Ljubljani.