AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN
IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 126
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 27TH; 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Bogastvo znamenitih Komunisti še vedno
kanadskih pefork se dnevno množi
Callander, Ontario, 26. maja. Skoro sleherni je radoveden dognati, koliko znaša premoženje znamenitih kanadskih petork. Dne 28. maja bodo pe-torke obhajale svoj drugi rojstni d,an.
Kanadska vlada ima vrhovno nadzorstvo nad tem premoženjem. Premoženje kontrolira David Croll, minister za javno blagostanje v Kanadi. On je tudi edini človek, kateremu so znani tozadevni podatki.
Minister Croll namerava v četrtek objaviti skupno svoto premoženja kanadskih petork. Zaenkrat je povedal same to, da bo marsikdo iznenaden, ko bo čital svoto skupnega premoženja petork.
Največ so petorke dobile od oglaševanja raznih kompanij. Kompanije se kar tepejo, da smejo oglaševati svojo robo v imenu petork. Kontrakti so postavljeni na visoko ceno in popolnoma postavni.
Iz dohodkov, ki prihajajo za petorke, dobiva dr. Dafoe, zdravnik, ki je petorke obdržal pri življenju, $200 na mesec. Oče in mati dobivata $100.00 na mesec, toda nimata nobene odgovornosti. Imata tudi hlapca na farmi, (ločim ima Mrs. Dionne strežnico. Odkar so prišle petorke na svet, sta malo delala na farmi.
Oče in mati se silno pritožu-jeta, da ne dobivata dovolj, toda vlada ne dovoli več. Brez dvoma je, da je vlada potom dr. Dafce-a ohranila življenje edinim petorkam, ki so kdaj preživele prve dneve po rojstvu.
-o-
Pozdravi iz konvencije
Iz četrte redne konvencije Slovenske ženske Zveze je dobilo uredništvo mnogo lepih pozdravov od naših delegatinj. Tako pošiljati najlepše pozdrave članicam Antonia Gnidovec in
snubijo socialiste za skupno akcijo
Cleveland. — Dasi je Norman Thomas, socialistični predsedniški kandidat izjavil, da s komunisti ne more biti skupne akcije v letošnjem predsedniškem boju, pa je Earl Browder, tajnik ko-munističn« stranke včeraj ponovno pozval socialiste, da nastopijo skupno s komunisti.
Združeni socialisti in komunisti bi dali novo ime stranki: far-marsko delavska. Toda socialisti so par ur na svoji konvenciji, po razglasu Browderja, odklonili sodelovanje s komunisti.
Klju)b temu je Browder izjavil, da ni zgubil upanja za skupni nastop v letošnjih predsedniških volitvah. Socialisti kot komunisti bi morali imeti enega samega predsedniškega kandidata in bi morali na vseh shodih skupno nastopati.
Browder se poda v Chicago, kjer se ctvori prihodnjo nedeljo konvencija farmarsko-delav-ske st ranke. Tudi to delegacijo bo Browder skušal pridobiti za skupni nastop. "Potrebna je skupna fronta," se je izjavil Browder, "na način, kot so jo ustanovili v Franciji in so zmagali."
Toda Thomas je na to odgovoril, da so razmere v Franciji popolnoma drugačne kot v Ameriki, radi česar mora biti tudi nastop stranke različne od onega v Evropi.
-o-
Otrok povožen
V torek okoli 7.40 zjutraj se je pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje !7-letne Alice Pinculič, hčerke Mr. in Mrs. Mihaela in Ane Pinculič, 15709 Parkgrove Ave. Bila je na potu v St. Mary's šolo. ko jo je na 152. cesti in Saranac Rd., podrl na tla tovorni avto. Takoj je bila prepeljana v bolnico, kjer so jo pa zdravniki proglasili za mrtvo. Dekletce je bilo prete-čeno nedeljo pri prvem sv. ob-
Razvoj naših organizacij v letu 1935
Mrs. Kosten. Vsem domačim in sestram podružnice št. 14 po-ihajilu. Poleg žalujočih staršev šiljati pozdrave Mrs. Frances j zapušča brata Mihaela, sestro Rupert in Mrs. Frances Globo-! Paulo, teto Mrs. Toporiš iz 39.
kar, potem pa delegati nje podružnice št. 10 Frances Susel, Louise Milavec in Mary Urbas. Prav iskrena hvala za vse pozdrave!
župan resigniral
Župan George Bau iz bližnje •highland park vasice se je odpovedal svojemu uradu, potem ko s» državni nadzorniki računov dognali, da je poneveril $55.00 vaškega denarja, župan je dobil dotični denar kot kazen od nekega aretiranega. Ob istem času se je odpovedal tudi vaški clerk Stenger, kateremu se očita, da 3e dobil nepravilnim potom iz •lavne blagajne $113.00.
Dovoljenje za žganje
^ Mr. in Mrs. Frank Mihčič, ^202 St. Clair Ave., naznanjata,
ceste in več sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu in članica mlad. oddelka društva sv. Ane št. 'i SDZ. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v petek ob 8.30 zjutraj v cerkev Marije Vnebovze-te poi vodstvom Jos. žele in Sinovi. Staršem izrekamo nad zgubo ljube hčerke naše globoko sožalje!
Poročna dovoljenja
Poročna dovoljenja so dobili: Mr. Edward Kerner, 14823 Pepper Ave., in Miss Elizabeth Hočevar, 14047 Thames Ave. Mr. Michael Zlate, 744 E. 236th St., in Miss Anna Hvala, 845 E. 139. St. Bilo srečno vsem skupaj! Urad bo zaprt V sobeio, 30. maja, je Spominski dan, uradni praznik v državi Ohio. Na ta dan "Ame-
Pred nami leži pol-uradno izkazih) delovanja in poslovanja jugoslovanskih bratskih podpornih organizacij. Poročilo sleherno leto vestno in točno sestavi Mr. Ivan Mladineo, urednik "Narodnega adresarja" in eden najbolj zasluženih kulturnih delavcev med Jugoslovani v Ameriki.
Poročilo je sestavljeno na podlagi uradnih številk, katere dopošljajo tajniki posameznih podpornih organizacij na urad Ivana Mladineo. Kdor bi hotel imeti to nadvse zanimivo statistiko za sebe, naj piše na Ivan Mladineo, 156 Fith Ave., New York, N. Y., in priloži 50c. Dobil bo ta nad vse zanimivi izkaz.
Za danes omenjamo med novicami samo najbolj važne podatke o poslovanju jugoslovanskih bratskih organizacij tekom leta 1935. O podrobnostih pa bomo imeli priliko tozadevno komentirati v uredniških člankih.
Vse j ugoslovanske bratske podporne organizacije v Zedinje-nih državah so imele lansko leto, oziroma ob zaključku poslovnega leta 1935 skupaj 238,970 članov. In sicer je bilo v odraslem oddelku 165,327 članov, v mladinskem pa 73,643.
Da je bila lansko leto depresija še vedno med nami kaže dejstvo, da so vse jugoslovanske podporne organizacije tekom lanskega leta pridobile le 3,330 novih članov, dočim so mladinski oddelki nazadovali za 1,298. To se tiče vseh organizacij skupno, jih je pa več, ki so lepo. napredovale.
Skupno premoženje jugoslovanskih bratskih podpornih organizacij je koncem leta 1935 znašalo $25,048,485.80. Letni dohodki vseh organizacij so bili $5,017,225.52. Od tega je članstvo vplačalo $3,898,727.97, a ostali dohodki, kot obresti, prireditve in enako so znašali $1,-118,497.55.
Vsega skupaj so izplačale naše jednote in zveze svojemu članstvu v letu, 1935 ogromno svoto $3,441,291.86. Od te svo-te je šlo za pravo podporo članom $2,601,428.82, a svota $839,863.04 za upravne stroške, kar1 je precej visoka svota.
Skupno članstvo vseh jugoslovanskih bratskih organizacij v Ameriki je zavarovano samo za posmrtnino v svoti $144,199,-787.64. Skupnih jugoslovanskih društev v Zedinjenih državah je nad 4,000.
Nekoliko vznemirljivo je dejstvo, da je nazadoval pri mnogih organizacijah mladinski oddelek. Skupna porast naših organizacij je bila v letu 1935 za 1723 oseb manjša kot v letu 1934.
V resnici je v vse bratske podporne organizacije tekom lanskega leta ,pristopilo 12,720 novih članov, toda od teh jih je prišlo 3,988 iz mladinskega oddelka, umrlo je 1,594 članov v odraslem oddelku, a ostali so pa pustili organizacije.
Statistika glede mladinskega oddelka je: tekom leta 1935 je pristopilo v mladinske oddelke vseh' naših organizacij 7,974 novih članov, od teh jih je prešlo 3,988 v odrasli oddelek, umrlo jih je 138, organizacije je pa zapustilo 5,134 člariW, torej je bilo v mladinskih oddelkih lansko leto 1,286 manj članov kot v letu prej.
Največji napredek v članstvu izmed vseh, jugoslovanskih bratskih organizacij v razmerju s številom svojih članov je imela lansko leto Slovenska ženska Zveza in sicer 18.62%. Njej sledi Srbski Savez z 15.70 odstotki, potem pride pa Slovenska Dobrodelna Zveza, ki je napredovala za 10.15 odstotkov.
Eno izmed najbolj zanimivih dejstev te bratske statistike je pa gotovo ono, ki pravi, da so slovenske bratske organizacije
: imele največje število članstva, [izmed 238,970 članov, ki pripadajo vsem jugoslovanskim organizacijam v Ameriki, jih je spadalo nič manj' kot 138,698 v slovenske organizacije, torej ogromna večina.
Vse hrvatske bratske organizacije v Ameriki so imele samo 81,701 članov, dasi je bratov Hrvatov še enkrat toliko kot nas, dočim so srbske organizacije štele lansko leto 18,571, kar je precej visoko število v primeri s številom Srbov v Ameriki.
Glede solventnosti so katoliške organizacije na prvih mestih, in sicer ima Hrvatska Kato-lička Zajednica 159.65 solventnosti. Takoj za njo pride Kranjsko Slovenska Katoliška Jedno-ta, katere solventnost znaša 117.64, na tretjem mestu je S 1 o v e n s k o-Hrvatska Zveza 113.19, potem pride Jugoslovanska Katoliška Jednota 112.42, potem Srbska Podporna Jednota 110.63, potem S. N. P. Jednota 107.45. Kot pravi statistika je imela Slovenska Dobrodelna Zveza v Clevelandu 100.03 solventnosti. Nekatere organizacije niso doposlale tozadevnega pomočila.
Glede dohodkov od investicij je bila v letu 1935 najbolj srečna J. S. K. Jednota, ki je dobivala povprečno obrestno mero 5.17. Povprečna obrestna mera za vse organizacije je pa bila 3.96.
Od dohodkov, ki so jih imele vse organizacije, je bilo članstvu izplačano 51.86, za upravne in druge stroške je šlo 16.73 odstotkov in preostanek 31.41 pa predstavlja čisti dobiček.
Od časa do časa se bomo vrnili v posebnih člankih na te inte-resantne Številke, kajti delovanje naših bratskih organizacij v Ameriki tvori najbolj kardinal-no žilo našega narodnega obstoja.
27 Židov umorjenih. Angleži se bojijo za Palestino
Jerusalem, 26. maja. Iz prvotnih malenkostnih spopadov med Arabci in Židi v Palestini je prišlo skoro do odprtega punta, tako da je angleško vlado začel položaj skrbeti. Arabci so včeraj ubili nekega angleškega vojaka, ko so skušali udreti v ječo, kjer je zaprtih več Arabcev.
Dosedaj je bilo 27 Židov in 50 Arabcev ubitih, en kristijun in en angleški vojak. Stotine jih je bilo pa ranjenih. Večje število angleških vojakov je bilo ranjenih od zakotnih napadalcev.
Anglija ima danes največjo posadko od svetovne vojne sem. Izdala je drastične odredbe, aretirala je že nad 600 oseb, večja mesta,se nahajajo pod obsednim stanjem, toda nemiri, namesto, da bi prenehali, se dnevno množijo.
da sta dobila licenco za prodajo riška Domovina" ne izide. Urad Vseh vrst žganja. Istotam do-|bo zaprt ves dan v soboto in v
kite tudi vso drugo dobro pijano.
Tudi Grossman
Policija je aretirala Marc Wossmana, načelnika okrajne reHfne komisije, ker je vozil z avtomobilcm skozi rdečo luč.
Rev. Virant Father Virant, duhovni podočnik pri župniji Marije Vne-P°vzete, je bil včeraj prepeljan ^ Emergency bolnice v Charity Vinico.
nedeljo, 30. in 31. maja, in se zopet odpre v pondeljek, 1. junija, ob 8. zjutraj.
Popravek
V poročilu imen novih ame riških državljanov bi se imelo glasiti Mary Retar in ne Mary Rotar.
Umrla v bolnici
V Woman's bolnici je včeraj preminula Mrs. Rose Terček, 15706 Holmes Ave. Podrobnosti jutri.
Črna legija
Preiskava je dognala, da je črna legija, banda teroristov, tudi v državi Ohio dobro ustanovljena. Baje je v Toledo, Ohio, oddelek te bande, ki šteje 500 članov. Celo vrhovni poveljnik za Ohio, Indiano in Michigan, je baje v državi Ohio. Prebiva v Lima, Ohio, in se piše Virgil Effinger, kontraktor za električna dela in dvakrat kandidat za šerifa. Ko so ga vprašali, če je on glavar "črne legije," je odgovoril, kaj vas.to briga, če sem!
18 aretiranih
Policija je včeraj aretirala 18 mladih fantov, ki navadno postopajo v okolici St. Clair Ave. in 158. ceste. Aretirani so bili, ker so osumljeni, da so več ali manj v zvezi z drznim ropom pri Pocahontas Oil Co.
Townsend konvencija
Dne 15. julija se otvori v Clevelandu konvencija Townsend pristašev iz vseh krajev Zedinjenih držav. Pričakuje se najmanj 10,000 delegatov in gostov. Konvencija bo trajala en teden.
Darilo
Mr. August Kollander je daroval $2.00' v pomoč za nabavo slike, ki bo podarjena The Cleveland Museum of Art. Slika je delo našega umetnika Peruška. Iskrena hvala kot tudi neimenovanemu za dar $3.00.
Cadek obsojen
Porotna obravnava proti policijskemu kapitanu Louis J. Cadeku, ki je bil obtožen, da je v prohibicijskih časih sprejemal denar od butlegerjev in je tako nabral $106,000, je bila včeraj nagloma končana. Med porotniki je bilo 5 moških in 7 žensk. Porotniki so se posvetovali samo eno uro in 22 minut, da so spoznali bivšega policijskega kapitana krivim izsiljevanja. Cadek je bil v vseh štirih obtožnicah spoznan krivim. Za vsako obtožnico lahko dobi od enega do 10 let ječe, ali največ 40 let. Porazno je vpljivalo na porotnike, ker Cadek ni hotel pričati. Odvetniki Cadeka bodo danes zahtevali novo obravnavo, katere pa sodnik najbrž ne bo dovolil, nakar se bodo pritožili na apelatno sodnijo. Medtem pa je bil Cadek odpeljan v zapor, ker ni mogel položiti $15,000 varščine.
-o--
Na operacijo
Zadnjo soboto se je moral podvreči operaciji v Glenville bolnici Mr. John Peterlin, 1165 E. 60th St. Operacija je bila srečno prestana in prijatelji ga sedaj lahko obiščejo, želimo mu, da bi se čimprej zdrav vrnil domov.
Igralni stroji
župan Burton je vetiral postavo, glasom katere bi se legalizirali igralni stroji, če bi lastniki dotičnih plačevali vsak mesec po $2.00 za vsak stroj. Dotični predlog za postavo je spisal in vložil councilman Vehovec. Za predlog je glasovalo 24 coun-cilmanov, proti pa 8. Vehovec je župana Burtona radi vetiranja ostro napadel, češ, kot trdi župan Burton, da so stroji nepostavni, zakaj pa ne ukaže policiji, da jih zapleni in razbije, če pa niso nepostavni, tedaj je bolje, da dobiva mesto mesečno tisočake, ker jih zelo potrebuje. Pozdravi
Iz Milwaukee smo dobili lepe pozdrave od častne Straže S. D. Z. Podpisani sta Mollie Martin-čič in Frances Konjar. Iz Wau-kegana pa pošiljajo pozdrave John Dolčič, Anton Grdina in Math Ivanetich. Vsem prav prav iskrena hvala.
V bolnico
S Svetkovo ambulanco je bil odpeljan v Glenville bolnico Mr. Frank Stupioa, 19109 Killdeer Ave.
Mr. Potokar doma
Mr. John Potokar, 6517 St. Clair Ave., se je vrnil domov iz potovanja po stari domovini. — Dobrodošel!
* 25 oseb je utonilo v viharju včeraj v pristanu San Juan, Puerto Rico.
Spominski dan
Letos je minulo 75 let, ko je tedanji predsednik A.braham Lincoln- napovedal vojno južnim državam, ker so se odcepile od Unije. V Clevelandu je še nekako 12 bivših vojakov severne armade, ki so pred 75 leti korakali na vojsko. Priredili bodo parado, dočim bodo patriotične organizacije okrasile grobove kakih 500 veteranov na raznih pokopališčih. Poroka slovenskega para
V	soboto se poročita gdč. Alma Lampe, hčerka poznane in spoštovane družine Mr. in Mrs. Charles Lampe, 24995 Lake Shore Blvd., in Mr. Martin Lokar, sin pionirske družine Mr. in Mrs. John Lokar, 695 E. 162. St. ženin je brat Mr. "Lindy" Lokar.jp., predsednika društva Strugglers SNPJ. Bilo srečno!
Konec konvencije
Socialistična preds. konvencija v Clevelandu je bila včeraj zaključena, potem, ko so delegati sprejeli platformo. Platforma obstoji iz osmih točk. Delegati so pred razhodom tudi obljubili, da bodo nabrali $100,000 za predsedniško kampanjo — Thomas, izvoljeni predsedniški kandidat, je imel govor po radiu, ki je bil razposlan po vsej Ameriki.
V spomin mrtvih
V	soboto 30. maja, na praznik kinčanja grobov, se bodo vršili na sv. Pavla pokopališču j v Euclidu obredi in melitve za j vse pokojne, ki so pokopani na! tem pokopališču. Obredi se pri-| čnejo ob enajstih dopoldne. Pri-j čostvovala bo tudi Ameriška le-j gijo. Vabljeni so vsi svojci, ki; imajo svoje drage na ondotnem| pokopališču pokopane.
Graduaeija
Mr. William F. Ivans, 1165 E. 60th St., bo v nedeljo gradu-iral iz slovaške višje šole Benediktincev. To je prvi slovenski mladenič, ki bo graduiral iz slo-j vaške višje šole. Naše čestitke!
Na počitnice
Mr. in Mrs. Frank Miklavž, 1074 E. 71st St., sta odpotovala na počitnice v Atlantic City in Washington, D. C. Prijatelji želijo srečno pot in povratek. Cena krompirju
Cena krompirju na javnem trgu je zopet nekoliko poskočila. Krompir ni bil že zadnjih deset let tako visok v ceni kot letos, ko pravijo, da je pomanjkanje krompirja.
Strašna prisega Črne legije in njih tajno poslovanje
Jackson, Mich., 26. maja. Oblasti so dognale danes, da je strašna "krvna prisega," katero je moral sleherni član oddati, ko je pristopil k Legiji, zahtevala smrt dotičnega člana, če bi izdal skrivnosti poslovanja Legije. Besedilo prisege so dobili na domu enega izmed prijetih le-gijonarjev.
Besedilo se glasi: "V imenu Boga in hudiča, katerih prvi rac bo nagradil in drugi kaznoval, in pri silah svetlobe in teme, dobrih in zleh, prisegam jaz tu pod črnim obokom nebes in pod maščevalnim simbolom. Jaz posvetim moje srce, moje možgane, moje telo, moje ude in prisegam pri vseh nebeških silah in pri silah pekla, da bom posvetil svoje življenje pokorščini napram predpostavljenim, in da me nobena nevarnost ne odveže od tega.
■ "Da bom šel do skrajnosti mojih moči, da uničim vse anarhiste, komuniste, rimsko-katoliško vero in njih pripadnike. Nobenega usmiljenja ne bom poznal, pač pa bom udaril z maščevalno roko, dokler je kaj življenja v meni.
"Nadalje zastavljam svoje srce, moje telo, moje možgane, da ne bom nikdar izdal svojega tovariša in da se bom podvrgel vsem mukam, ki jih človek more iznajti in da bom raje pretrpel najhujšo smrt, kot da bi izdal ano samo besedo te prisege.
"Molil bom k maščevalnemu Bogu in neusmiljenemu satanu, da mi iztrgata srce in ga pražita nad žveplom, da se mi glava razcepi na d veje in da se moji možgani raztresejo po zemlji, da se mi raztrga vse truplo, da se mi izpulijo Čreva in se jih vrže jastrebom, da se mi zlomi sleherno mojo kost s kamenjem, nakar se razrežejo na drobne kose, da bodo za hrano krokarjem.
"In končno, moja duša naj se izroči mukam, moje telo naj vržejo v raztopljeno kovino in se-žgo v peklenskem ognju, in to kazen naj trpim vso večnost. V imenu Boga, našega Stvarnika, A.men 1"
-o-
Morgan je načelnik
Danie] Morgan, bivši mestni manager, je bil izvoljen za načelnika republikanske stranke v Clevelandu. Izvoljen je bil enoglasno od 1100 precinktnih načelnikov, znamenje, da uživa Morgan največje zaupanje pri republikancih v Clevelandu. Tudi župan Burton se je izjavil, da bo sodeloval z novim načelnikom, kar se tiče oddaje mestnih del. še enkrat hvala!
Danes se zahvaljujemo naročniku Mr. Antonu Brodniku na 1100 E. 63rd St., ki je za dve leti nazaj poravnal zaostalo naročnino in plačal za eno leto naprej. Mož je bil dolgo brez dela, toda smo mu zvesto pošiljali list, ker smo vedeli, da je poštenjak. Sedaj je plačal $16.50. Iskrena zahvala Mr. Brodniku.
Skupna društva
Nocoj je važna seja skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice so prijazno prošeni, da se gotovo udeležijo. Priporočilo
Opozarjamo na oglas Frank Skuly, 6313 St. Clair Ave., glede izredno nizkih cen za dobro meso.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — 8IOTJSNIAN DAILY NEWSPAPER
1X11 Bi. Olftir Av.	Cleveland. Oblo
Published daily except Sundays and Holiday«
NAROČNINA:
Z* Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poiti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3 50 Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, »5.50, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna Številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: O. 8. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 8. and Canada M.00 tor 6 months; Cleveland, by mall, »3.50 lor fl months Cleveland and Euclid by carrier«, Dfi.uG per year, »3.00 for 0 month*. Single copies I cents. European subscription, »8.00 per year.
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PXRC. Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1809, at Cleveland, Ohio, under the Act ot March 3d, 1878.
at the Post Office
No. 126, Wed., May 27, 1936
Cleveland vabi Ameriko
Mesto Cleveland praznuje letos stoletnico, odkar je po stalo mesto. Cleveland je bil sicer ustanovljen kot pripro-sta vasica leta 1797, toda skoro 40 let po ustanovitvi ni napredoval in je bila naselbina poznana pod imenom "Forest City," dokler ni končno to jezersko mesto v letu 1836 od državne postavodaje dobilo vse mestne pravice. Cleveland je tedaj štel nekako 15,000 prebivalcev.
Letos, ko praznuje Cleveland stoletnico svojega obstoja kot mesto, priredi Cleveland ogromno jezersko razstavo — Great Lakes Exposition — o kateri se trdi, da bo boljša in večja kot je bila svetovno znana razstava v Chicagi. Mogoče je precej lokalnega patriotizma v tem, toda prepričani smo vseeno, da bo razstava v Clevelandu bolj prijazna, bolj domača in ne tako neusmiljeno trgovska, kot je bila ona v Chicagu.
Cleveland pričakuje letos najmanj deset milijonov gostov v mesecih junij, julij, avgust in september. Nikdar še nismo imeli v enem letu toliko in tako zanimivih dogodkov v našem Clevelandu, kot se nam obliubujejo letos. In ne samo obljubujejo, pač pa jih bomo v resnici tudi doživeli.
Parado obiskovalcev v Clevelandu je otvorila predsedniška konvencija ameriške socialistične stranke, ki je zborovala koncem maja meseca v mestnem avditoriju, in kjer so socialisti postavili, ali imenovali kandidata za predsednika Zedinjenih držav.
Komaj dober teden pozneje pa bo otvorjena narodna predsedniška konvencija republikanske stranke, ki bo pripeljala. v Cleveland najmanj en četrt milijona obiskovalcev. Konvencija bo zlasti zanimiva iz vzroka, ker republikanci letos nimajo pravega kandidata, niti pravega programa, da stopijo z njim pred narod. Pozornost vse Amerike bo torej obrnjena v drugem tednu junija meseca na Cleveland, ko se bo dognalo, ali še, prevladuje Hooverjev duh v Ameriki ali ne.
Ko bo konyencija republikancev zaključena, pa bo otvorjena ogromna Great Lakes razstava. Precej nad dva milijona so žrtvovali podjetni Clevelandčani, da so ustvarili to razstavo. Tisoče ljudi je dobilo delo radi razstave in tisoče nadaljnih ljudi bo zaposlenih ves čas razstave, ki bo trajala ravno sto dni v proslavo stoletnega obstanka mesta Clevelanda.
Prvič v ameriški zgodovini bodo tudi Slovenci v večjem obsegu zastopani na svetovni razstavi. Organizacija Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. je najela na razstavnem prostoru svoj lastni oddelek, kjer bo zgrajena slovenska vasica, ki nas bo spominjala na staro domovino, in kjer boste dobili postrežbo po vzorcu in običajih, kot ste jih bili vajeni v svoji rojstni vasi ali mestu. Direktorij Slovenskega Narodnega Doma se ni ustrašil stroškov, ki so v zvezi s tem, toda bo imel končno dobiček, kajti pričakovati je, da bo naša slovenska vas na razstavi številno obiskovana vsak dan. Da se je direktorij Slovenskega Narodnega Doma odločil iti na razstavo, za to mu gre priznanje in kredit. In mi vsi pričakujemo, da bo ta korak imel tudi uspeh.
Cleveland bo nadalje imel čast biti gost Ameriški legiji, organizaciji bivših ameriških vojakov. Konvencija American Legion je vsako leto največja prireditev v Ameriki. Le-gijonarji iž vseh držav Unije pridejo na zborovanje. In nič manj kot 500,000 gostov pripeljejo v vsako mesto, kjerkoli imajo konvencijo, ki traja navadno en teden, seveda ne z zborovanjem, pač pa z gostovanjem in zabavo. Legijonarji bodo prinesli letos v Cleveland najmanj 50,000,000 dolarjev, poleg zabave in veselja.
Skoro sleherni Clevelandčan bo imel letos direkten ali indirekten dobiček od milijonov obiskovalcev, ki posetijo naše mesto v poletju. Nič manj kot $500,000,000 bo potrošenih v Clevelandu od zunanjih obiskovalcev. To pomeni, cla bodo trgovine zaposlene, da bodo morale najeti več moči, da bo mestna vlada morala nastaviti več uslužben.cev, da bodo zaposlene železnice, zlasti cestna železnica v Clevelandu, skratka, Cleveland bo imel ob stoletnici svojega obstanka zlato poletje, ki bo skoro slehernemu več ali manj koristilo. Cleveland vabi letos Ameriko v svoje središče. -o-
do rad vidi ubogega črvička, ki je komaj pred par tedni ali meseci zagledal luč sveta. Vsakdo se razveseli lepega okroglega obrazčka, na katerem gotovo vsakemu najbolj ugaja tista mala stvarica, ki tako namrdano čepi tam pod lepimi očki in ki ji navadni zemljani pravimo nos, a v tem slučaju nosek.
Otroški vozički so po meri dveh velikosti: večina je namenjena za slučaje, ko je teta štorklja pustila srečnemu ateku in še srečnejši mamici samo enega zalega fantička ali zavber deklička. Teh se na ulici največ vidi. Redkost pa je voziček druge velikosti, ki je namenjen onemu srečnemu ateku. in mamici, pri katerima je teta štorklja zaklicala dvakrat "tukaj" in ju obdarila kar z dvema novorojenčkoma. V Kanadi imajo petor-čke. Starša teh sta francoskega pokolenja. Francozi so bolj vroče krvi in bolj ujetijivi. Slovenci pa smo vedno prevdarni: raje bolj počasi vozimo, zato pa bolj gvišno.
Tako počasi in gvišno je tudi teta štorkljica privozila k Mrs. in Mr. Louis Kolencu, ki stanujeta na 801 East 156. ulici. V bližini Holmes Ave. se kaj pogosto vidi zadnje čase voziček večje velikosti, otroški voziček, v katerem spančkata dva zala fantička. Da", bi jima bila sreča mila v življenju, da bi rastla, uspevala. in napredovala!
Kjer je detece v hiši, treba seveda pleničk. Kjer sta dva, je treba več ko dvojno število pleničk, kajti prav gotovo drug drugemu vspodbuido dajeta. Mrs. Kolenc je kupila pleničke v trgovini Antona Gubanca na Waterloo Rd. G. Gubane je navdušen član Progresivne trgovske zveze. Kot tak skrbi, da je postrežba v trgovini vedno točna,, poštena in zadovoljiva, toliko v kvaliteti
pričeli zbirati rojaki in rojaki- vo nje, ne samo iz domače naselbine, ampak tudi od drugod. Kar nas je bilo pripravljenih za v tekmo, smo se gledali kot da bi si napovedali vojno. Vsak je gojil v srcu željo, da bi izšel iz tekme kot zmagovalec, champi-jon. Toda marsikomu je tekma prinesla razočaranje in ni se mu izpolnila srčna želja po prvenstvu. Toda rojaki so balincarji in izguba jih rii potrla, jih bodo pa drugič nabrisali.
Po mojem mnenju bi bilo zelo priporočljivo, da se nabavi kako primerno darilo iz klubove blagajne, ki naj bi bila podarjena v znak priznanja prvaku kot prva nagrada. To naj bi imel v spomin, pa naj bi bilo kdorkoli, samo da je član kluba. Opozarjal bi samo, da se ne bi dalo kake fajfe, ker jaz ne kadim, pa da me slučajno doleti sreča, da bi postal šampijon.
Mogoče se bo zdelo, komu odveč, ker bolj obširno poročam. Toda. meni se zdi, da je to potrebno, da tudi mi pridemo nekoliko v javnost z našimi športnimi igrami. Saj tudi Amerikan-ci navadno vse natančno opišejo, zlasti pri žogometni igri; še celo slikajo igralce v raznih pozah. Kaj takega bi bilo pri balincar-jill bolj težavno, ker bi moral fotograf letati vedno sem in tje in tudi k bari, če bi hotel dobiti dobre slike. Na ta način bi prišel še Tone Miklaučič na sliko dasi on redkokdaj balina, ampak rajši streže pri bari z raznimi dobrotami tega sveta.
Nadalje bi želel tudi omenit; osebe, ki so izšle kot zmagovalci iz tekme, žal, da nam ni čas dopuščal, da bi se balinalo tolike časa, da bi ostali 4 prvaki in i nagrade, kot je bilo prvotno skle njeno. Toda ker je bilo 32 igral cev v akciji, se je spremenilo dve nagradi med osmimi oseba-
skrivališče. Prišli so orožniki, sorodniki in vse družine sosedov ter so obkolili izdano skrivališče. On se je branil z orožjem v roki. Ko pa je izstrelil vse strelivo in mu je ostala samo še ena krogla, je po stari korziški navadi v slovo poljubil dekle, nato pa puško ter z zadnjo kroglo prestrelil dekletovo srce. Nato je planil iz skrivališča in preganjalcem srečno ušel v gore. Poslej so ga orožniki pridno iskali, a ga niso mogli najti.
Medtem so se v okolici začela množiti razna razbojništva, ropi, tatvine in umori, nakar je orožništvo započelo veliko racijo proti razbojnikom. V teh bojih je padlo mnogo razbojnikov. Med ubitimi roparji so spoznali tudi zasledovanega kmetovega sina.
Toda razbojništva in požiga
Naj ju sreča spremlja
Otroci so naš zaklad. Vsakdo ima otroka rad, pa naj bo že njegov lasten ali tuj. Seveda, na navihance se marsikdaj jezimo, a v resnici nismo mi bili v svojih mladih letih nič boljši in nič Slabši od sedanjih otrok. Tudi nam je najbrže marsikdaj zletel kamenček v napačno smer in za-
sko mehke, da je imel podplat skoro delj časa luknjo, kakor pa je bil cel. In če bi obudili lepo po vrsti "grevengo" svojih mladostnih grehov, moramo prav gotovo priti do zaključka in ugotovitve, da je otročad vseh desetletij vedno enaka in da se vedno ponavlja. Seveda so bile in so
del šipo, ki ni bila dovolj močno izjeme: tudi hudobnih, resnično
"narejena," da bi tak malenkosten sunek vzdržala. Tudi v naših mladih časih niso izdelovali tako močnega blaga, da bi vzdržale hlače na drsalici ali po rae-
hudobnih otrok se najde. A ti so tako rekoč samo izjeme in že star rek nam pravi, da izjema le potrjuje pravilo.
Kdo ne "pokuka" rad v otro-
j.ah i.n plotovih. Kože za podpila-1 ški voziček, kadar ga v sedanjih ts p?, so tudi bile tako preteman-, lepih dneh sreča na ulici? Vsak-
blaga kolikor v cenah, kakor je to splošno pravilo v vpeli trgovinah in podjetjih, katerih lastniki so člani Progresivne trgovske zveze. Izredno srečo je moral g. Gubane želeti sinčkoma Mr. Kolenca, kajti glejte, ob nakupu pleničk je dal Mrs. Kolenc nagradne listke Progresivne trgovske zveze — a kaj vsi drugi listki: eden je bil vreden vseh drugih, in sicer tisti, ki je Mrs. Kolenc prinesel nagrado v znesku desetih dolarjev. In za teh deset dolarjev sta novorojenčka kupila pri g. Gubancu krasni oblekci, da sta zamogla opraviti lepo obečena krst.
Naj bi jima bila sreča mila v življenju, da bi rasla, napredovala in uspevala, tako jima želijo vsi člani Progresivne trgovske zveze.
Slučaj je bil, da je Mrs. Kolenc prejela v trgovini g. Gubanca srečni nagradni listek. Seveda, slučaj! Baš tako pa lahko srečen slučaj nanese, da tudi vi prejmete od vašega trgovca srečno številko. Ali je nagrada desetih, petih ali celo dveh dolarjev preziranja vredna? Prav gotovo ne. Dotično stvar bi itak morali kupiti. V trgovinah Članov Progresivne trgovske zveze se vam poleg prvovrstne kvalitete v blagu, domače postrežbe in zmernih cen nudi še prilika, da ste deležni lepe nagrade. Dvojen, trikraten vzrok, da podpirate trgovce in podjetnike, ki so člani te Zveze. Od vas je odvisno, ali bo zveza napredovala ali ne. Od nje uspeha in napredka pa boste imeli koristi v prvi vrsti vi, odjemalci. Ali ni tedaj vaša dolžnost, da kupujete in se poslužujete trgovin in podjetij, katerih lastniki so
člani Progresivne Trgovske Zveze. -o-
Izid balincarske tekme
Jutrovo. — Kot je bilo pred kratkim sporočano v tem listu, da se bo vršila balincarska tekma dne 17. maja med člani Ba-lincarskega kluba na Jutrovem in se je tudi to zgodilo. Bilo je v nedeljo takoj po kosilu, ko so se
mi. Prve štiri osebe so bile de ležne prve nagrade, druge štir pa druge nagrade. Upam, da nt bo odveč, ako jih omenim pc imenu.
Prvi štirje prvaki so bili Frank Mezgec, Frank Požar Frank Segulin in John Znebel Drugi štirje: John Samsa, Jot Tomšič, John Fabjan in Joe Bar tol.
Nadalje želim tudi omeniti, ds nas je posetila tudi Mrs. Rosif Frank, katera vodi mesnico ns 10723 St. Clair Ave. Iskren« hvala, Rose, za pomoč v gmotnem oziru. Ravno tako velja za hvala Mr. Silku, groceristu ne 109. cesti in Revere Ave. Nadalje gre iskrena zahvala vsem ostalim, kateri so na en ali drugi način pripomogli, da smo imeli lep uspeh.
Rojaki in rojakinje na Prince Ave. in okolici, le tako naprej za enim ciljem in v slogi, ker le v slogi je moč, da se bo enkrat lahko z mirnim srcem reklo: Slovenska delavska dvorana je naša!
Predno zaključim, vas prijateljsko pozdravljam, listu Ameriški Domovini pa želim obilo uspeha. F. P. -o-
25 let love razbojnika
Na Koriziki sedaj love gla-sovitega razbojnika, ki so ga začeli loviti pred 25 leti. Zgodba se je takole začela:
Mlad sin bogatega korziške-ga vinogradnika se je bil zagledal v 16 letno sosedovo hčerko. — Ko je fant pri starših povprašal za njeno roko, so mu njeni starši rekli, naj počaka, ker je še čas. S tem ga niso odklonili, ampak mu samo veleli čakati. Fant pa je po romantični navadi starih Korzi-čanov s pomočjo svojega prijatelja deklico s silo odvedel ter jo skril v gozd. Starši so prosili pomoč pri sorodnikih in pri oblasteh ter razpisali veliko nagrado tistemu, ki bi jim povedal, kam je strašni snubec skril njihovo hčer. Snubcev tovariš se je polakomnil velike nagrade. Izdal je prijatelje-
je lotila čudna bolezen, ki je še danes prava uganka zdravnikom. Podvreči se je moral eni operaciji za drugo in po vsaki operaciji je imel kak del telesa manj. V devetih letih so mu odrezali že deset delov telesa.
Znanstveniki pravijo, da umira po inčah (palcih), da je njegova kri prenehala krožiti v zunanjih delih in nekega dne ne bo ostalo od njega drugega kot sam trup, brez rok in brez nog. In vendar je Daniels vedno dobre volje.
Najprej ga je začelo boleti stopalo na levi nogi. Podal se je k specialistu za noge. A ta mu ni mogel pomagati, pa mu je svetoval, naj gre k zdravniku za splošne bolezni. Naenkrat je postala noga čisto otrpla. Takrat se je podal Daniels prvič na operacijsko mizo. Pozneje je rekel, da je bil takrat zelo v skrbeh, ker
Strašna osveta prevaranega moža
so se kmalu nadaljevali. Prij^e bil° to prvič, da je bil bolan, tem pa razbojnik in požigalec revnim ljudem ni storil nič zalega, ampak je ogrožal le bogatine. Zločinca pa niso mogli prijeti. Nikdar nobena patrola ni mogla zapaziti razbojnika, kaj še, da bi ga ujela. Med prebivalstvom so se začele širiti govorice, da to dela tisti fant, kateri je pred leti ustrelil svojo nevesto in kateri je kmalu potem ustrelil tudi svojega izdajalskega prijatelja. Kar je naropal in vzel bogatinom, je razdelil siromašnim pastirjem in kmetičem v okolici, kateri so ga zato preskrbovali z živežem ter ga skrivali. Ko so se začele te govorice širiti, je zločinec prenehal tudi ropati.
Zopet pa se je našel izdajalec, ki je oblastom naznanil, da tisti razbojnik, katerega že toliko let iščejo, v resnici še živi ter da je v neki gorski vasi ce lo dvakrat oženjen. Zaslišali so tisti dve ženski, ki sta obe priznali, da je iskani sločinec njun mož, ki pa sedaj ne živi več ker ga je pred kratkim ustrelili v nekem prepiru njegov nasprotnik ter ga pokopal pod velikem kostanjem, ki raste na tem in tem hribu. Policija je res šla na lice mesta in tam izkopala že precej razpadlo truplo nekega moškega. Stvar je bila torej potrjena. Ker pa ženskam niso mogli nič dokazati so tudi nje izpustili.
Vse bi se bilo torej mirno končalo, ko bi iskani razbojnik ne bil tako jeznorit. Živel je pod napačnim imenom in ves spremenjen v neki planinski koči kot pastir. Ta koča je bila blizu tiste vasi, kjer sta prebivala oni dve ženski. Pred kratkim so tam imeli občinske volitve. Kandidiral je dosedanji župan, ki je sklical zborovanje svojih volilcev. Na volilni shod je šel tudi ta pastir. Eden izmed občinskih kandidatov na županovi listi je imel volilni govor, v katerem je silno zabavljal zoper razbojnike, katere je pod vodstvom dosedanjega župana policija srečno iztrebila. Pri tem pa je tako sovražno govoril tudi zoper razbojnika, katerega so 25 let iskali in ki je sedaj mrtev, ter ga žalil, da je planšarski pastir, ki ga nihče ni spoznal, potegnil revolver in s tremi streli usmrtil govornika. Ko je to storil, je vpričo vseh navzočih povedal, kdo je in jim povedal, da se vkljub svojim zločinom ne da nekaznovano žaliti od nikogar. Nato je skočil skozi odprto okno in zbežal v gore. Policija in orožništvo je bilo tako na nogah. Na vse kriplje so začeli zasledovati
"Lenčka!" razbojnika, toda doslej brez uspeha.
-o—>-
Bil je samo 22 let star, krepak in močan, oženjen in dober rudar. Imel je že enega sina in življenje se mu je zdelo nadvse lepo.
V	juliju 1927 mu je zdravnik odrezal dva prsta na levi nogi. Bila sta čisto otrpla. Daniels potem ni imel več bolečin in je lahko opravljal svoje delo. Toda včasih je čutil, da se širi otrp-njenost v levi nogi vedno višje.
V	novembru istega leta, so mu morali odrezati nogo pod kolenom. V januarju prihodnjega leta so mu odrezali nogo nad kolenom. Potem se je zdelo, da mu kri v nogi zopet cirkulira in da bo popolnoma ozdravel.
V	juliju 1929 se je pojavila ista bolezen v desni roki. Ni sicer čutil posebnih bolečin, samo včasih kake zbodljaje. Podal se je na kliniko v Rochester, Minn., da ga zdravniki temeljito preiščejo in doženejo njegovo bolezen. Tam so mu morali odrezati tretji prst na desni reki.
Zdravniki so mu povedali, da so bolni njegovi živci in da bodo počasi otrpnile vse žile na rokah i in nogah. Zdravniki so trdili, j da se je moral kdaj močno pre-I strašiti in da vsled tega trpi živčevje. Daniels se je spomnil, da ga je še kot dečka zadel v hrbet hlod, vsled katerega udarca je bil več dni kot ohromel.
Osem mesecev pozneje, v marcu 1930, se mu je otrpnenje razširilo na desno nogo. Daniels je moral zopet na operacijo. To je bila že peta pot na operacijsko mizo. Zdaj so mu odrezali desno nogo pod kolenom.
Mnogo krutih zločinov je bilo storjenih v imenu "nepisane postave," toda višek brutalnosti se je odigral v Braziliji, v vasi Rio Branco., ko je notorični bandit Joaquin Dosesantos presenetil svojo ženo z drugim.
Senor Dosesantos, ki je vedno verjel v naglo akcijo, je na mestu ustrelil zapeljivca svoje žene, potem je pa vzel dolg nož in izrezal iz trupla tekmeca srce in jetra. Vso to operacijo je morala gledati banditova žena. Potem jo je pa s samokresom v roki prisilil, da mu je to srce in jetra pripravila za večerjo. Ko je stala grozna večerja na mizi, je mož zopet prisilil svojo ženo, da je vse sama pojedla. Ko je nesla zadnjo žlico v usta, jo je kruti mož hladnokrvno ustf&lil.
Toda s tem še ni bilo konec tega romana. Bandit je položil obe trupli na verando ter jima skupaj sklenil roki. V trenotku se je raznesla vsa stvar po vasi in prihrumeli so razlj učeni vaščani ter obesili bandita na drevo ob hiši. Policija je stala zraven in mirno gledala osveto vaščanov.
ČLOVEK, KI UMIRA PALEC ZA PALCEM
Nekoč je bil Roy Daniels iz Joplin, Mo. dobro stoječ premo-gar, ki je imel lasten dom in srečno družino. Leta 1927 pa se ga
Zdaj je bil prisiljen opustiti delo v jami, čeprav je bil tam nadzornik, ker se je mogel le počasi premikati ob bergljah. Kljub temu pa je ostal vedno vedrega obraza. Postal je agent za razne drobnarije in si je nekaj prislužil, toda ne toliko, kot je bil navajen služiti prej. Njegova žena mu je ves čas zvesto ostala ob strani in tako so rinili naprej.
Šest mesecev je preteklo in zdaj je bilo treba odrezati desno nogo nad kolenom. V enaki višini kot prej levo nogo. Potem se je pa pojavilo otrpnenje v rokah. V februarju 1931 so mu odrezali zopet en prst na desni roki in tri mesece pozneje še en prst na isti roki. Tako sta mu ostala samo še dva prsta na desni roki, ki sta pa sedaj že čisto otrpla.
V septembru, istega leta, so mu odrezali prvi prst na levi roki in en mesec pozneje nadaljna dva prsta na isti roki. Tako sta mu ostala samo po dva prsta na vsaki roki in obe nogi odrezani nad kolenom.
Daniels je bil desetkrat operi ran v devetih letih. Prav te dni bo moral na ponovno operacijo, da mu odrežejo desno roko. In nedvomno, kmalu zatem bo šla tudi leva roka in ostal mu bo samo še trup.
Tako ta revež umira inč za inčem in vendar junaško prenaša vse. Sosedje in prijatelji se čudijo njegovemu pogumu in mu radi pomagajo, kjer le morejo.
Thomas R. Robinson, ki je bil odpeljal Mrs. Berry Stoli in dobil $50,000 odkupnine, je bil prijet po G-men, vladnih detektivih. Na sliki se vidi, ko ga peljejo iz aeroplana, s katerim so g a prepeljali v Louisville, Ky., kjer je dobil dosmrtno ječo.
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Ce verjamete al' pa ne
Zakonski možiček pride v prodajalno in si želi ogledati sa-mopojno pero. "Veste, to bo za present za mojo ženo," reče prodajalcu.
"Aha, bi jo radi presenetili* kaj ne?"
"Ja, presenetil jo bom, pa še kako! Ona pričakuje namreč nov avtomobil."
A
Farmer je bral v časopisu besedo "fenomen." Pa se obrne do uradnika, ki je bil ravno pri njem na počitnicah: "Kaj pa j0 to: fenomen?"
"čakaj, ti bom razložil. Ti imaš v hlevu kravo. To še ni fenomen. Ti imaš na vrtu ja* blano. Tudi to še ni 'fenomen-če pa bi v jeseni zlezla tvoja krava na jablano in otepala z repom jabolka, to je pa že fenomen."
A
"S kakšnim orodjem obdelovali tožitelja?" sodnik toženca.
"Z nikakršnim orodjem: je bilo vse ročno delo."
ste pa
vpraša
to
KRIŽEM PO JUTIOVEM
Po umikia Inlralki K. Mays
Kako kuje življenje...
i
Vlomilec, katerega so zasledovali 12 let
Staro, po česnu, gnilih ribah in .prilezla na raven svet. Velike
po vseh drugih mogočih in nemogočih rečeh duhtečo "peterži-ljo" —? Da bi jo bil poljubil na tisto "popotno torbo," v kateri so zginili polži, s česnom kuhani —? Tega gladkokratko nisem verjel.
Previdno sem vprašal:
"Poljubil te je? Kam?"
Ponosno mi je pokazala svojo rjavo, grbasto desnico.
"Sem na tole roko! Roko mi je poljubil.! Tako se poljublja roko imenitnemu, mlademu dekletu! Da, tvoj sluga je mož, ki pozna oliko!"
Torej le na roko jo je poljubil! Pa kljub temu je bil moj Halef junak! Le ljubezen do mene mu je seve dala moč, da se je tako junaško premagal. Pokazati ji je hotel svojo hvaležnost.
Pohvalno sem dejal:
"Da, ponosna si lahko, dobra Madana! — Srce mojega hadži Halef Omarja ti je hvaležno, ker si bila dobra do mene.
Pa tudi jaz ti bom hvaležen."
Madana je nehote stegnila desnico, kot bi mi jo hotela nuditi v poljub.
Hitro sem pristavil:
"— pa počakati moraš, da pridemo v Lizan. Tam ti bom pokazal, kako znam biti hvaležen."
"Počakala bom, gospod!" je dejala.
"Sedaj pa moram v Ingdžo k votlini."
"Kedaj se vrneš?"
"Tega ne vem. Najbrž še. pred zoro. Kaj boš storila, če bo kdo prišel, pa bo hotel metle videti?"
"Ne vem, emir. Svetuj mi."
"Ce ostaneš v koči, bo tebe prijel in kaznovana boš, ker si mi dovolila, da sem odšel."
"Seveda, gospod! Strogo mi je bilo naročeno, naj pazim na tebe, da mi ne uideš."
"Če pa tudi tebe ne bo našel, se ti trenutno ničesar ni bati. Za pozneje pa bom že jaz skrbel."
"Torej naj odidem?"
"Da."
"Dobro! Skrila se bom v bližini in qpazovala kočo. Če nihče ne pride, te bom spet zvezala, ko se vrneš, če bo pa kdo prišel, me boš moral pa ti braniti."
"Bom."
Prepričan pa sem bil, da se bo položaj po mojem obisku pri Duhu votline itak čisto iz-premenil in da tudi dobre Madane ne bo treba braniti.
Obrnil sem se k Ingži.
"Pojdiva! Ne pozabi luči!"
Vzel sem pištolo in bodalo, ki mi ju je Halef pustil, djal hrta na vrvico in odšla sva. Ingdža je stopala naprej in mi kazala pot.
Izprva sva šla nazaj po poti, koder so me pripeljali, pa zavila na desno v goro. Vrh gore je bil gosto obraščen s hrast jem, tema je bila, da se ni nikamor videlo, in z rokami sva tipala predse, da nisva butala ob drevje.
Gozd je prenehal in prišla
skale so ležale naokoli in slutil sem, da sva blizu votline, ki si jo je skrivnostni Duh izbral za svoje "stanovanje." — Pol ure sva hodila.
Skale so se razmaknile, nekak hodnik se je odprl, visoka stena ga je zapirala.
Ingdža je obstala.
"Tamle je!" je pokazala v temo. "Pojdi dalje k steni! Ob njenem vznožju boš našel vhod v votlino. Tam prižgi svečo in jo postavi na tla, pa se vrni k meni. Počakala bom na tebe."
"Se odtod vidi luč?"
"Da. Pa zaman bo gorela, še dolgo ne bo polnoč."
"Bom le poskusil. Tule, primi vrvico in drži mi psa! Položi mu roko na glavo, pa bo miren."
Izročil sem ji hrta, vzel svečo in stopil proti steni.
Napeto sem bil radoveden. Ni čuda. Saj sem šel na obisk k "Duhu," ki se je zagrinjal v neprodirno skrivnost, pa je kljub temu, da takoj povem, vladal nad vso pokrajino, nad Kurdi prav tako kakor nad Nestorijanci, in ki je imel, kakor sem si sam že nekateri-krat izkusil, velik vpliv in čudno moč nad vsemi, pa naj so bili visoki ali nizki, dobri ali hudobni.
Ali bom odgrnil skrivnostno zaveso, za katero se je skrival "Duh," in rešil uganko njegove moči?
Seveda, slutil sem že dolgo sem skrivnost Ruh-i-kuliana in upal sem, da bom s svojimi slutnjami pravo zadel. Potem, to sem dobro vedel, mi ne bo težko, pomiriti sovražne rodove Zabove doline ter krotiti bojaželjne beje in raise.
Prišel sem do vznožja stene.
Pred menoj se je odprla votlina, vhod je bil dovolj širok in visok, da je odrasel človek lahko stopil skozi, ne da bi se mu bilo treba pripogniti.
Nekaj trenutkov sem poslušal, ničesar ni bilo čuti. Prižgal sem svečo in jo postavil na tla. Slabo je brlela in le nekaj korakov daleč sem videl v votlino.
Nato sem se vrnil k Ingdži, kakor mi je naročila. Najrajši bi bil seve kar pri votlini ostal in počakal na "Duha," ki ugasne luč in s tem naznani svojemu obisku, da ga je voljen poslušati —. Bi bil vsaj brž zvedel, ali so moja domnevanja pravilna. Pa nisem hotel Ingdžo žaliti. In tudi ubogati sem moral, kajti kdo ve, ali bi bil prišel skrivnostni "Duh" po luč, če bi bil opazil, da nisem odšel.
"Luč gori!" je dejala Ingdža in me prijela za roko. "Počakati moraš, ali bo ugasnila!"
"Niti naj rahlejšega vetrička ni čutiti, če luč ugasne, jo je gotovo Duh ugasnil in je torej v votlini."
"Glej —!" je tedaj hlastnila in me prijela za roko. "Ugasnila je!"
Res jc zmanjkalo luči.
"Pojdem," sem dejal votline me želi sprejeti."
"Počakam te tukaj."
Stopil sem k votlini, se sklo
Jimmy Earight je imel mnogo drznosti. Saj če bi je ne imel, ne bi mogel govoriti s filmskim magnatom v 12. nadstropju v Hollywooclu.
"Rad bi dobil delo v filmih kot akrobat," je rekel ravnatelju. Toda ta mu je rekel, da ima takih ljudi na preosta-janje. Jimmy je rekel "okay" in šel iz sobe. Potem je pa začel plezati na nebotičnik in sicer zunaj po steni na pročelju. Zbrala se je množica ljudi in nek policaj mu je zaklical, naj gre doli. Toda Jimmy je plezal naprej.
Ljudje so vpili in filmski magnat je stopil k oknu, da vidi, kaj se godi na cesti. Prestrašil se je na smrt, ko se je prav takrat prikazal pri oknu Jimmy, ki se mu prijazno smehlja in ga vpraša:
"Nisem prej dobro razumel, kaj ste rekli, zato sem prišel še enkrat nazaj." Ravnatelj je je bil tako presenečen nad Jimmytovo drznostjo, da ga je takoj sprejel v filme.
Tako je dobil Jimmy delo v filmih kot "človeška muha." Nobeno podvzetje mu ni bilo drzno dovolj. Saj je bil tega navajen že iz rane mladosti. Rojen na farmi v Avstraliji, je plezal po drevju prej, p redno je mogel govoriti. Komaj je dobro shodil, je že prestrašil svojo mater na smrt, ko ga je nekega dne zagledala visoko na strehi skednja. Oče se je pa smejal in rekel, da bo fant prišel še daleč naprej.
V filmih se je dobro izkazal, toda takega umetnika niso potrebovali vsak dan in pri vsaki igri. Zato si je Jimmy mislil, da bi mogel svojo veliko spretnost vporabiti tudi v tem, da bi plezal v hiše, seve ponoči, in pobiral ljudem, bogatašem, zlatnino in denar. — Saj mu je bila prava igrača splezati v visoke hotele ali privatne rezidence.
blebetačem zlatnina zmanjkala.
Scotland Yard (slavna angleška policija) je kmalu do-znala, da je kak zelo spreten tat vzrok tem tatvinam, toda do živega mu niso mogli priti. Toda kot mnogo drugih umetnikov je tudi Jimmy postal objesten in ponosen na svojo spretnost. Sel je in napisal roman o svojih tatvinah. Po nekem agentu je rokopis prodal za $2000. Seveda, ni se podpisal s svojim pravim imenom. V teh svojih dogodlja-jih se je zelo norčeval iz londonske policije. Ta je dobro preštudirala Jimmove dogod-ljaje in izprevidela, da se suče tat v boljši družbi, kjer najprej v pogovorih izve za zlatnino, nakar jim napravi nočni obisk in zlatnino odnese. Policija je začela izpraševati ljudi, katerim je bila zlatnina ukradena, če so o svoji zlatnini s kom govorili poprej, predno so bili okradeni. In našla se je oseba, ki se je spominjala, da je o tem govorila z nekim Jimmom Earight, — mladim in vljudnim Avstralcem, ki je bogat in nikomer niti na misel ne hodi, da bi bil on v zvezi s tatvinami.
Policija se je zdaj spravila Jimmy ju na sled. Sledili so mu več tednov, toda ničesar sumljivega niso dognali. Toda Scotland Yard se ni zasledovanja naveličal, in policisti so bili Jim mu noč in dan na sledu. Nekega večera so opazili, da se je Jimmy vsedel v svoj avtomobil in se odpeljal izpred slovečega hotela, kjer je stanoval. Dva detektiva sta se odpeljala v drugem avtomobilu za njim. Osem ur sta ga neprestano zasledovala ter bila tesno za njim, ko se je Jimmy ustavil pred hišo Sir Richarda Mellerja. Kar sta videla sedaj, ju je prepričalo,
za njim na zemljo.
Detektiva sta počakala, da se je Jimmy napotil proti svojemu avtomobilu, potem sta mu pa zaklicala, naj" se ustavi. Brez besede je vrgel Jimmy sveženj od sebe, potegnil iz žepa železen klin in skočil na bližnjega detektiva. Toda v tem je priskočil drugi in prestregel udarec. Uklenila sta ga in tako je prišel Jimmy po dolgih dvanajstih letih pod ključ, kjer zdaj premišlja, da tudi najspretnejšemu končno izpodleti.
izTomovTne
da sta na pravem sledu. Po-Toda dolgo ga ni vzdržalo sestvo je bilo obdano z viso-
v enem kraju. Ko je posetil s svojim obiskom nekaj hotelov in olajšal goste za nekaj draguljev in denarja, jo je popihal iz mesta in počastil s svojim obiskom drugo mesto. Ko so mu postala tla v Avstraliji prevroča, je prišel v Ze-dinjene države. Ko je obiskal vsa večja mesta, se je podal v Anglijo. Bil je prijetne j Lilian j osti in denarja je imel dosti za razsipljanje. Kmalu je dobil vstop v londonsko boljšo družbo. Tu je imel priliko poslušati, koliko in kje ima kdo spravljenih draguljev. Kmalu potem je takim
kim zidom, toda to ni Jimma nič motilo ali ustavilo. Kot maček je zlezel gori po zidu ter izginil na drugi strani zidu. Detektiva sta bila prepričana, da bo prišel po istem mestu nazaj, ker je imel tu svoj avto, zato sta se postavila na prežo. Potrpežljivo sta čakala eno uro in potem sta videla, kako se je vrhu zidu pojavila človeška postava, z velikim zvežnjem pod pazduho. Bil je Jimmy s svojim plenom. Trenotek je postal in se skrbno oziral okrog in ker ni videl nič sumljivega, je vrgel sveženj na tla in skočil
—V prepiru je ubil posestnika. Na veliko nedeljo je postal 60 letni posestnik Luka Lušina iz Padeža žrtev zločina. Ubil ga je z mesarskim nožem 21 letni Leopold Trbovc, sin preužitka-rice. Posestnik Lušina je bil svoj čas kupil od njegovega očeta vso domačijo. Vsi otroci so ostali pri novem posestniku, ki jim je dovolil, da do polnoletnosti ostanejo v hiši. Ko so na veliko soboto čistili hišo, je zmanjkala deska. Zaradi nje je med Leopoldom in Lušino nastal prepir in posledica je bila, da je razburljivi fant potegnil iz miznice dolgi nož in ga zasadil gospodarju globoko pod rebra. Stari se je zgrudil, imel pa je še toliko moči, da si je nož sam potegnil iz rane. Ranjenca so prepeljali do najbližjega zdravnika, ki mu ni mogel več pomagati. Z zdravili mu je olajšal bolečine, nato pa so ranjenca z avtom odpeljali v krško bolnišnico, a jim je pred vrati izdihnil. Ubijalec je čez praznike ostal v oskrbi orožništva. Bil je zelo pobit in skesan. Po praznikih pa ga je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču.
—Prelepa šmarska vas za tujski promet.—Šmartno pri Litiji ni znano le jj>o dobrih pevcih, cenijo ga tudi izletniki in turisti, saj leži v ljubki dolinici, ki jo obdajajo prikupni zasavski vršaci: Javorje, Osranka, Pre-žganje, štanga, Janče, Polšni-ški dolomiti, PrimskovC'. Kraj leži ob glavni cesti, ki veže Gorenjsko preko Litije in Vač. Dolenjsko pa proti Bogenšper-ku in v Temeniško dolino. Od lanske jeseni grade že novo višinsko cesto mecl Radečami in Ljubljano ter je Šmartno prav na polovici pota. Občinski odbor pod vodstvom marljivega župana g. Josipa Strmana ki je bil izvoljen na listi JNS, se marljivo prizndeva, da bi dvignil šmarsko pokrajino v prosveti, gospodarstvu,, in tujskem prometu. Predlanskim je dobilo Šmartno nov vodovod, ki ga nima niti sosednja Litija, čeprav je središče sreza.
Šmarčani hočejo pritegniti v
svojo dolino letoviščarje. Iz šmartna je na kopanje v Savo malce predaleč, zato bodo zgradili kopališče v štucovni ob Ko-strevnici. Občinska uprava je kupila dve parceli, da pa bodo imeli letoviščarji še več prostora ob kopališču, bo dokupila še nekaj sosednih parcel. Kopališče fco moderno urejeno in zgrajeno v takem obsegu, da bodo prirejali tudi plavalne tekme. Ves litijski srez ne premore do zdaj takega bazena, čeprav imamo mečno razvit sport. Tekmovanje v Savi pa je otežkočeno zaradi jakega toka.
—V Ljubljani je nenadoma umrl .Franc Lampič, banovinski sluga, star 56 let.
—V Ljubljanski splošni bolnišnici je umrl Franc Seničar, inšpektor drž. železnice.
—V Preki pri šibeniku je umrl g. dr. med Ljudevit Jenko, sanitetni svetnik in okrožni zdravnik.
—V Ljubljani je umrl Anton Jeras, star šele 33 let. — V splošni bolnišnici je umrl Alojzij Bešter.
—V Žužemberku je umrla splošno znana in čislana ga. Barbara Pečnikova, vdova klobu-čarskega mojstra. Zapustila je dve hčerki in sina.
—Živa bakla.—Hlapec Bračič Ivan iz Loži ne, uslužben pri posestniku Kozlu Janezu, je zažigal na travniku d račje. Nesreča je hotela da mu je spodrsnilo in je padel v ogenj, kjer se mu je vnela obleka. Vsega opečenega so rešili iz plamenov bližnji delavci. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je umrl.
#
DNEVNE VESTI
Naciji na Nizozemskem brez zakramentov
Utrecht, Nizozemska, 26. maja. Katoliški škofi na Nizozemskem so odredili, da ker nacijska vlada v Nemčiji dosledno zatira katoličane, da oni katoličani, ki podpirajo idejo nacijev, ne smejo biti deležni zakramentov sv. vere.
\
železnice tožijo
Vodstva 23 vzhodnih železnic v Ameriki so vložila tožbo na zvezni sodniji, rekoč, da kongres ne more prisiliti železnic, da bi po 2. juniju znižale voznino. Kongres je odredil, da morajo železnice po 2. juniju znižati voz-nino na 2 centa od milje. Sedanja cena je tri cente od milje. Edina večja vzhodna železnica, ki se ni pridružila tej tožbi je Baltimore & Ohio železnica.
MALI OGLASI
Delo dobi
izurjen čevljar. Vpraša naj takoj na 6630 St. Clair Ave. (126)
Delo dobi
dekle ali žena za hišna dela, pri mali družini z odraslimi otroci. Svoja soba. Lepa okolica. Plača po dogovoru. Vprašajte pri Tratar, 3602 E. 49th St. Tel. Michigan 9689.	(127)
"Duh
da čaka
sva na ozko sedlo. Onstran sedla se je dvigala skalnata j11 V".P *T x reber	1 Luci nl bll° veC'
"Pazi, gospod!" je svarilo. Prepričan sem bil, dekle. "Odšle bo pot zelo ne- i skrivnostni- Prebivalec votline varna, plezati bo treba."	kje cisto v bližin,. Morebiti se je
"Ta pot pa ni prijetna za tyj ™ vhodom votlina sink pa stare ljudi, ki hodijo na obisk je "Duh" čakal kje za oglom stele Duhu votline! Tod gori pri-1ne- Po naročilu Ingdže bi bil mode j o le čile, zdrave noge." ial enostavno povedati svojo ze-
"O, tudi stari ljudje lahko hodijo k Duhu votline. Le da morajo iti po ovinku. Od one strani sem pelje čisto udobna Pot k votlini."
Plezala sva kvišku. Ni bilo ravno nevarno, le strmo je bilo in kamenito. Drug dru-Semu sva si pomagala, sva se Podpirala in končno srečno
ljo in oditi ter počakati, ali se bo luč spet pokazala.
Pa s tem bi bil le slabo ustregel svojim namenom. Govoriti sem hotel z Duhom. In prepričati sem se hotel, ali prav slutim.
Stopil sem dva koraka bliže in polglasno zaklical:
(Dalje prihodnjič)
Teroristi v Detroitu molčijo na sodniji
Detroit, 26. maja. Dvanajst članov črne legije, katere so tu včeraj obtožili kot morilce je stalo kot mutci pred sodnijo. Nihče ni zinil kake besede na vprašanja od strani oblasti. Njih zagovornik je zahteval, da se jih izpusti pod varščino, kar je pa sodnik Liddy odločno odklonil. Medtem je pa država Michigan začela s preiskavo proti črni legiji, in obenem se je za legijo začela zanimati zvezna velika porota, ker se je poslovanje legije vršilo v raznih državah. Oblasti so pripravljene teroristično bando popolnoma uničiti.
-o---
Ponovne govorice o vojni med Lahi in Angleži
Rim, 26. maja. — Ponovne vojne govorice so nastale danes, ko se bliža bivši abesinski cesar Londonu. Laško časopisje dol-ži Anglijo, da je do skrajnosti sovražna napram Italiji. Italijani so zlasti jezni, ker je dala Anglija bivišemu abesinske-mu cesarju bojno križarko na razpolago, poleg tega pa trdijo Italijani, da ko cesar dospe v London, da bo začel s proti-ita-lijansko propagando.
---o--
Prosekutor Wilentz še vedno dobiva grožnje Trenton, N. J., 26. maja. — David Wilentz, generalni prosekutor države New Jersey, ki je poslal Hauptmanna v smrt radi odpeljave in umora Lindbergh otroka, je izjavil danes, da še dnevno dobiva grožnje in grozilna pisma. Willentz je izjavil, da je še danes trdno prepričan, da je bil Hauptmann pravi zločinec.
Delo dobijo
izurjeni delavci, ki bi delali na poljih sladkorne pese v Michi-ganu. Kompanija želi, da dobi družine ali pa skupine samcev. Kompanija plača tudi za vožnjo. Kdor želi delati tekom poletja naj se obrne tozadevno za informacijo na
Mihaljevich Bros. 6033 St. Clair Ave. Telefon: HEnderson 6152
126
ŽENE IN DEKLETA!
Ta teden pa le po lepe obleke! Zaloga je strašno velika lepih pralnih in svilenih oblek. Te obleke se vam garantirajo. Karkoli bi ne bilo prav, se vam jo zamenja za drugo. Zakaj bi hodili v mesto podpirati milijonarje, ko lahko kupite pri trgovcu, ki se muči, da si napravi življenje in vam pomaga kadar ga potrebujete. Iz mesta pa veste, da ne dobite nobene pomoči od trgovcev.
Pridite, zalogo imamo res veliko. Vse mere in barve in v ceni od dolarja naprej. Se vam priporočamo.
ANZLOVAR'S 6202 St. Clair Ave. vogal 62. ceste.
(May 27-28)
4 CCC mladeniči zgoreli v gozdnem požar ju
Barnegat, N. J., 26. maja. Štirje mladeniči, člani gozdne armade v tej okolici, so zgoreli, ko so bili zajeti po dveh ognjih, kjer so gasili zaeno z drugimi, šest jih je dobilo nevarne opekline. Ogenj divja v dveh okrajih in je sedaj na delu 1500 ognje-gascev in 500 članov gozdne armade, da zaustavijo prodiranje ognja.
POSEBNO TA TEDEN
pri
FRANK SKULY
Suhe klobase, ft.___28c
Suhi pork butts, ft. 28c
Suhe salame, ft.____36c
Mleto meso, Pork
in Beef, 2 ft_______29c
Meso za juho, 2 ft._ _29c
Fina mast, 2 ft------29c
Sveže obisti, ft.____29c
Teletina, 2 ft-------29c
Velika zaloga svežega in suhega mesa se vedno dobi pri
FRANK SKULY 6313 St. Clair Ave.
Mlad fant
srednje starosti bi rad dobil sobo v bližini St. Clair Ave., pri dobri družini ali pri kaki vdovi. Sporočite naslov v urad tega lista.
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da smo dobili dovoljenje za
ŽGANJE
Se toplo priporočamo Slovencem in Hrvatom vse vrste žganja, izvrstno pivo in vina.
Brazo Largo. Rekel je, da bi rad govoril z gusarskim ka-petanom, katerega je označil s španskim vzdevkom Don Pedro Sangre.
Gusarji so ga odvedli na zastavno ladjo Arabelo, in tamkaj, v kapetanovi kabini, je Indijanca sprejel kapetan Peter Blood.
Brazo Largo je prešel takoj k stvari s čudovito ekonomijo besed, v katerih je bil zaradi svojega pomankljivega znanja španščine zelo omejen.
"Usted venir conmingo. — You llevar usted mucho oro Espanol. Caramba!" je dejal v globokem basu. Dobesedno bi se to prevedlo: "Vi iti z mano. Vzel vas bom k dosti španskega zlata." K čemer je pristavil znani izraz: Caramba!
Safirske oči kapetana Bloo-da so se v zanimanju zasvetile. In v gladki španščini mu je kapetan Blood s smehom odvrnil :
"Zelo si velikodušen. Caramba! Kje je to špansko zlato?"
"Tam." Indijanec je pokazal z roko proti zapadu. "Deset dni hoda."
Bloodov obraz se je zresnil. Spomnil se je Morganove eks-pedicije preko savane in je vprašal:
"Panama?"
Indijanec je odmajal z glavo.
"Ne. Santa Maria."
Zdaj je pričel s težavo pojasnjevati, da je tam, ob reki istega imena, natrpano vse zlato, ki so ga dali iz sebe rudniki ondotnega okraja, pripravljeno, da ga prepeljejo v Panamo. In zdaj je čas, ko je tam natrpanega največ zlata. Kmalu ga bodo odpeljali. Ako hoče kapetan Blood dobiti to zlato — in Brazo Largo ve, da je tega zlata zdaj tam velika količina — se mora dvigniti takoj ž njim na pot.
O Indijančevi resnosti in o njegovi dobri volji napram njem, ni imel kapetan Blood nobenega dvoma. Trpko sovraštvo do Špancev, ki je tlelo v prsih vseh Indijancev pod špansk. gospostvom, je delalo Indijance instinktivne zaveznike in sovražnike Špancev.
Kapetan Blood je sedel na skrinji pod kabinskim oknom ter zrl preko vodovja lagune, ki jo je poljubljalo jutranje sonce.
"Koliko ljudi pa bi bilo potrebnih za to?" je končno povprašal.
"Štirideset deset, morda petdeset deset," je odvrnil Brazo
Largo, iz česar je kapetan Blook sklepal, da meni štiri-ali pet sto.
(Dalje prihodnjič)
POZOR!
FRANK KURE
1118 East 77th Street
SLOVENSKI KLEPAR
Popravljamo strehe, žlebove, fur-ieze m vse, kar se tiče nažega dela. Vse po zmernih cenah in dobro delo. Se priporočam in pokličite nas: Tel.: ENdicott 0439
SLOVENSKO KEGLJIŠČE Clair-Doan Bowling Alley
JOS. POZELNIK vaš stari znanec, lastnik 10322 St. Clair Ave.
Dr. Anthony L. Garbas
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
v Slovenskem Narodnem Domu 6411 St. Clair Ave. HEnderson 0919
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. _HEnderson 2978
KONCERT
JUGOSLOVANSKEGA RADIO KLUBA
se vrši
V NEDELJO 31. MAJA OB 1:30 POPOLDNE v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
z sodelovanjem slov. pev. zbora "Zarja" in hrvatskega pev. zbora "Abraševič"
Poleg tega nastopi 50 igralcev na harmonike od Smerdas glasbene šole, kar bo njih prvi nastop v Clevelandu.
Iz avditorija SND se bo oddajal sledeči slovanski radio program: slovenski, hrvatski, srbski, ukrajinski, slovaški in češki.
Vstopnina je 40c, otroci 25c, za k plesu zvečer 25c.
IGRA WM. SNELER ORKESTER in BLUE DANUBE TAMBURAŠKI ORKESTER
• >......... , „f f.
MORSKI RAZBOJNIK t

V pristanišču je bilo kakega pol ducata ladij, katere si je Blood pozorno ogledal, nakar so njegove oči obstale na neki črni brigantini, ki je bila po vsej priliki flamskega izvora. Blood je bil prepričan, da je ladja skandinavska, zato je z zaupanjem
Zvezni poslanec William Lemke, ki js v senatni zbornici pogorel & svojo znano predlogo za farmer je. Predloga je bila znana pod imenom Frazier-Lemke Bili.
Governer iz Kansasa, Alfred M. Landon, ki malo govori, pa upa, da ima največ prilike biti nominiran za kandidata 'na republikanskem tiketu za predsedniško mesto Zed. držav.
priveslal ob njen trup, pritrdil čoln ter splezal na krov.
"Mudi se mi," je obvestil kapetana, "in moram čim prej do« seči severno obalo Francoske Hispaniole. če ste pripravljeni, da me prepeljete, vam dobro plačam."
Dučman ga je nezaupno pogledal. "Če ste v taki naglici, bo bolje, da se drugod ogledate za prevoz. Jaz sem na potu v Curacao."
"Rdkel sem vam, da vam bom dobro plačal. Za pet tisoč zlatih osmakov se menda izplača narediti nekoliko zamude."
"Pet tisoč zlatih osmakov!" Holandec je ostrmel. Vsota je bila tako visoka, da bi jo bil komaj zaslužil z vso svojo sedanjo vožnjo. "Kdo pa ste, gospod?"
"Ah, to ne spada k stvari in je brez pomena. Sem pac oni, ki vam plača pet tisoč."
Kapetan brigantine je naglo vprašal: "Ali boste plačali v naprej?"
"Polovico. Drugo polovico pa dobite, ko dospem na mesto. Toda obdržite me lahko na krovu, dokler dobite denar." S tem je torej zagotovilom pomiril Holandca, ki ni seveda niti najmanj slutil, da ima kapetan Blood pri sebi vso to vsoto.
"Prav. Ponoči lahko odjadramo," je dejal počasi.
Zdaj je Blood nemudoma produciral eno izmed vrečic. Drugo pa je imel še vedno spravljeno pod krmilnim sedežem čolna, kjer je bila mala shramba in kjer je ne bi mogel nihče slutiti. Tam je zdaj ostala druga vreča še štiri dni, ko so dospeli v morsko ožino med Hispaniolo in Tor-tugo.
Ko so prijadrali do tu, je kapetan Blood izjavil, da bo zdaj sam v svojem čolnu dosegel kopnino, nakar je splezal po lestvi v svoj čoln. Ko je holandski kapetan videl, da njegov tajinstveni potnik ne krmari v smeri proti Hispani-oli, marveč proti Tortugi, ki je bila trdnjava piratov, so bile vse njegove dosedanje sum-nje utemeljene. Toda to ga
je kaj malo brigalo, zakaj on je bil, poleg kapetana Blooda, edini človek, ki je v resnici profitiral s tisto transakcijo na otoku Mariegalante.
Tako je kapetan Blood prišel nazaj v Tortugo, kjer ga je ča/kala njegova mornarica. Mesec dni pozneje je z mornarico svojih petih ladij pri-plul v pristanišče Basseterre na otoku Mariegalante, z namenom, da poplača svoj dolg polkovniku de Coulevainu.
Nenadnega pojava tako silne mornarice se je prestrašilo tako prebivalstvo kakor vojaštvo posadke. Toda za svoje namene je prišel kapetan Peter Blood mesec dni prepozno. Polkovnika Coulevaina ni bilo več tam; kot jetnik je bil pod stražo poslan nazaj v domovino Francijo.
Kapetana Blooda je obvestil o vsem tem polkovnik San-cerre, ki je bil zdaj vojaški poveljnik na otoku Mariegalante in ki ga je sprejel z vso vljudnostjo in spoštljivostjo, katera pristoji tako prosi ule-mu filibusterju, ki pripluje v pristanišče s tako močno flo-tilo.
Kapetan Blood je vzdihnil, ko je slišal novieo. "Škoda!" Par besed bi • rad izpregovoril ž njim in neki stari dolg bi rad poravnal."
"Da, da, mal dolg, znašajoč pet tisoč zlatih osmakov, kaj ne?" je pripomnil Francoz.
"Pri moji veri, dobro ste informirani !"
Polkovnik je pojasnil: "Ko je prispel sem general francoskih armad v Ameriki, da se informira o španskem napadu na Mariegalante, je ob tej priliki tudi odkril, da je polkovnik de Coulevain okra-del francosko kolonijalno blagajno za to vsoto. Dokaz te tatvine je bila tudi pobotnica, ki so jo našli med polkovniko-vimi listinami."
"O, torej tam je dobil denar!"
"Vidim, da razumete." Komandir je postal resen. "Rop je resna, sramotna zadeva, kapetan Blood!"
"Vem, vem, saj sem se že sam ž njim dokaj ukvarjal," je pritrdil Blood.
"In nobenega dvoma ni, da bodo zdaj obesili polkovnika de Coulevaina, ubogega vraga. . ."
Blood je prikimal. "Brez-dvomno. . . Ampak midva si bova prihranila svoje solze, da jih potočiva na kakem drugem, bolj plemenitem grobu, moj dragi polkovnik."
Zlato v Santi Mariji
Mornarica bukanirjev, se-stoječa iz petih velikih ladij, se je zibala zasidrana na reki zapadne obale zaliva Darien. Za kabelsko daljavo dlje se
Posebna razprodaja
MASTER FRIGID AIRE 535
popolnoma nova
regularna cena $163.00, sedaj samo ...................:..........................$124 50
MASTER FRIGID AIRE 635
regularna cena $199.50, sedaj samo ............................................Jj5149-50
6 kubič. Cev. popolnoma nova
MANDEL HARDWARE
15704 WATERLOO ROAD
KEnmore 1282
Razstava in razprodaja
pohištva in vseh potrebščin za hišo in dom
se še nadaljuje za nekaj dni pri nas in še vedno imate priliko prihraniti si lepe denarje, aiko si ogledate našo krasno razstavo in si izberete kar potrebujete. Se toplo priporočaamo.
LOUIS OBLAK
PRODAJALNA S POHIŠTVOM IN DRUGIMI POTREBŠČINAMI
6303 Glass Ave.	HEnderson 2978
etvorčki Fran ces, Frank, Felix in Ferdinand, ki so bili rojeni družini Emil Kaspar v New Jersey. Na desno je Mrs. Kaspar, na levo pa Mr. Kaspar z dvema svojima otrokoma.
V sredi je Max Schmel-ing, ki se trenira za roko-borbo z Joe Louisom, zgorej na levi. Na desni je Jimmy Braddock, ki nosi naslov svetovnega prvaka v roko-borbi. Poleg njega je njegov manager. Od borbe med Schmelingom in Louisom je odvisno, kdo se bo poskusil za svetovno prvenstvo z Braddockom.
je svetil v jutranjem soncu trak srebrno-sivega peska, za njim pa se je dvigal živo-ze-len gozd, ves svež po deževju, ki je pravkar prenehalo. Ob porobju gozda so stali ša-tori bukanirjev. Gusarji so zdaj tu popravljali svoje ladje. Bilo jih je svojih osemsto mož; večinoma so bili Angleži in Francozi, toda med njimi je bilo tudi nekaj Ho-landcev in celo nekaj zapad-noindskih mesticev ali pol-In-dijancev.
Onega lepega sončnega jutra je stopilo iz gozda troje Darien Indijancev. Eden med nimi je bil velike rasti, širok v plečih in gospodovalnega zadržanja. Oblečen je bil v hlače iz neustrojene kosmate kože, za plašč pa mu je služilo pisano ogrinjalo. Njegova mogočna gola prsa so bila poslikana z rdečimi in črnimi progami, v nosu pa je nosil ploščico iz stolčenega zlata, v obliki polumeseca. V ušesih so mu bingljali masivni zlati uhani. V svojih gladkih črnih laseh je imel zataknjen šop orlovskih peres, v roki pa je nosil težko palico, kateri je sekirica služila za ročaj.
Mirno in dostojanstveno je stopil v sredino gusarjev ter se jim v primitivni španščini predstavil kot Cacique Guana-hani, imenovan od Špancev
Ko je dr. Eckener privedel nemškega zračnega orjaka Hindenburga v Zed. države, je obiskal pri tej priliki predsednika Zed. držav, ki mu je čestital na uspehu. V sredini je dr. Eckener, ki je poletel med tem časom že drugič v New York in zopet, nazaj na Nemško.