MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upr«vai Maribor. Alekaandrova cesta St, 13 , Telefon 2440 In *M6ff Izhaja razen nedelje in praznikov veak dan ob 18. url i Velja meaeSno prejeman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 13 Din t Oglati po ceniku t Oglase sprejema tudi ogtaanl oddelek .Jutra" v Lfubllanl < Poitnl čekovni račun it. 11.406 JUTRA 99 Po druol odsoditvi razorožitvene konference Tardieujevo sporočilo ženevskemu zastopniku 'Francije Paulu Bon-c o u r j u o neuadnem nevarnem obolenju ie namah spremenilo položaj na razoro-žitveni konferenci. Italijanski zunanji minister Grandi je prekinil svojo pot v Švico, M a c d o na ld, Stlmson in B r ti n i n g so pa odpotovali domov. Brez T a r d i e u j a, zastopnika in predstavnika Francije, bi bila konferenca Setov brezpomembna. Sklicana je bila pač v prvi vrsti zato, da pridobi T a r d i e u a Za ponovno razpravo o poslednjem ra-zorožitvenem. predlogu* katerega so izdelali zastopniki Nemčije, Anglije in Amerike ter ga je odobrila tudi Italija. Bo njem naj bi se spravilo število vojakov posameznih držav v sklad s števi-tom prebivalstva, pri čemer bi služilo za Podlago sedanje razmerje v Nemčiji: 100.000 na 05 milijonov. Mimo tega bi dobila Francija še posebne obmejne in kolonialne čete ter druge ugodnosti. — Tardieu je ta prediog odločno odklonil in bi ga bil tudi na včerajšnji konferenci sefov, če bi se bila sestala. Vnetje grla mtt ie safrio olajšalo, nepotrebni posel. Razorožitvena konferenca, ki bi se bila morala prav sedaj lotiti najresnejšega dela, se je torej zopet prekinila, in v, Ženevi so ostale le, komisije, da nadalje proučujejo gradivo, ki se je med tem nakopičilo v ogromne skladovnice aktov, nerešenih aktov* .Ti nerešeni akti so postali sploh simbol vseh velikih mednarodnih konferenc zadnjega časa. V morju Papirja se duše vse ideje, ki naj bi spremenile sedanji položaj in odprle vrata v svobodnejšo in vedrejšo bodočnost. _ Skeptiki zopet triumfirajo. Ponosno opozarjajo svet, kako prav so imeli, ko so že od vsega začetka zatrjevali, da tudi z razorožitvijo ne bo nič. Deloma imajo celo, prav, popolnoma pa vendar ne. Pomisliti moramo namreč, da so skoraj .vse v Ženevi zastopane vlade pokazale dobro in resno voljo dogovoriti se in zediniti glede zmanjšanja oborožitve, toda interesi posameznih držav so tako različni, da jih je neizmerno težko spraviti v sklad s celoto, podrediti jih skupni formi dogovora. So države, ki se jim ni treba bati napada s strani sosedov, so pa tudi take, ki so stalno ogrožene od svojih sosedov, ki komaj čakajo ugodne prilike za napad, frve so lahko brezpogojno za razoroži-žitev, druge pa samo z zadostnimi var- Vzroki dosedanjih neuspehov in njihove posledice nostnimi jamstvi. Mimo vsega tega je pa treba. upošteyati tudi to, da so interesi Velesil docela drugačni, kakor'malih dr- žav. Po vsem tem jč popolnoma razumljivo. da na razorožitveni konferenci še niso' mogli Jdoseči dokončnih sporazumov. Nikakor pa ne moremo trditi, da jih zaradi tega sploh nikdar ne bodo dosegli. Izhod iz sedanje blazne oboroževalne tekme se bo moral najti, ali pa bo svet zagorel v novih krvavih plamenih, ki bodo še vse boli usodni, kakor so bili oni svetovne vojne. Tega se dobro zavedajo vsi razsodni ljudje, in torej tudi vodilni evropski in ostali državniki. Sedanje drugo evropsko zasedanje je pa moralo biti prekinjeno tqdi zaradi tega, ker se mora razčistiti položaj v Nemčiji in Franciji. V Nemčiji so zadnje volitve v pruski deželni zbor in v deželne zbore nekaterih drugih pokrajin temeljito spremenile staro razmerje strankarskih sil; weimarska koalicija se ruši, socialni demokrati se odpravljajo v opozicijo, a centrom, kateremu pripada tudi državni kancelar dr. Briining, pomembni mož ženevske konference, se pogaja za skup no delo s hitlerjevci. V Franciji pa bodo jutri državnozborske volitve, ki položaj lahko temeljito spremenijo. Namesto Tar dieuja pride lahko kdo drugi, morda celo Herriot. Kako naj bi torej ti dve velesili, ki, sta’'na konferenci najvažnejša faktorja, posvetili vso potrebno pozornost Ženevi? V. §.edaniem trenutku bi bilo to absolutno nemogoče. Razorožitvena konferenca zaradi sedanje, čeprav že druge odgoditve, še ni propadla. Sestala se bo zoj*3t ob ugodnejšem času in morda bo tedaj njeno delo šlo lažje od rok, kakor je šlo doslej. Bolj je treba 'obžalovati izostanek včerajšnje konference šefov zaradi drugih perečih vprašanj, v prvi vrsti zaradi Podunavja, o katerem bi se bilo moralo tudi govoriti. Tako bo z ostalimi tudi ta zadeva morala čakati na ugodnejše čase. najmanj pa na mesec junij. Kako in koliko bo opustitev uplivala na reparacijsko konferenco, ki je sklicana za ponedeljek 16. maja, se pa zaenkrat še ne da ugotoviti. Gotovo pa je vendar, da bi bilo njeno delo dosti lažje, če bi bil že dosežen sporazum glede razorožitve in Podu-navja, posebno še, ker je t reparacijami v najtesnejši zvezi tudi. problem medza. vozniških dolgov v Ameriki. AmeriSkf predlogi za razorožitev Stlmsonove tri teik« — Nov sestanek Macdonalda, Tardieuja In Brfinlnga — Francosko časopisje proti BrUnir^u inStimsonu PARIZ, 30. aprila. Zunanjepolitični dopisnik Usta »Echo de Pariš« poroča iz Ženeve, da more podati sledeči končni pregled o razorožitvenem vprašanju. Po njegovem poročilu je ameriški zunanji minister Stimson mnenja, da se razorožitvena konferenca ne more zavlačevati v večnost, zato misli — in Macdonald je baje istega mnenja —da se mora najti za obnovo pogajanj sledeča baza: l. Priključitev Francije in Italije londonskemu pomorskemu sporazumu iz I. 1930. 2. Zabrana nekaterih vrst napadalnega orožja. 3. Znižanje efektivnega stanja suhozemnih čet, pri čemer bi služilo stanje nemške državne hrambe kot podlaga. Na ta način bi se mo- gla zadovoljiti Nemčija v njeni zahtevi po enakopravnosti pri razorožitvi. ŽENEVA, 30. aprila. Po angleških informacijah se bodo dne 18. maja baje zopet sestali Macdonald, Tardieu in Briining, da se sporazumejo o glavnem razorožitvenem vprašanju, enakopravnosti Nemčije pri oborožitvi. PARIZ, 30. aprila. Ves francoski tisk zelo ostro napada dr. Briininga zaradi njegove včerajšnje izjave novinarjem v Ženevi, v kateri je zahteval za Nemčijo enakopravnost pri oborožitvi in razorožitvi. Prav tako odločno zavrača tudi ameriški predlog. »Echo de Pariš« pravi, da so ameriške točke za razorožitev absolutno nesprejemljive. ,ker so nezdružljive z interesi Francije in njenih zaveznikov. Naglo padanje vode v Slavoniji in Bosni Nevarnost novih poplav je popolnoma minila — Pomanjkanje hrane in krme — V Bosni je poginilo 20.000 glav Sivine Obdelovanje polj ZAGREB, 30. aprila. Nenavadno lepo vreme pospešuje odtok vode s poplavljenih pokrajin, zlasti v Bosni. Najbolj odteka voda pri Bosanski Gradiški, ki jc bila vsa poplavljena in silno poškodovana. Sava naglo pada, prav tako tudi Vrbas in ostale reke. Pri Banjaluki je padel yrbas v dveh dneh za 1.20 m. Velika večina vasi gradiškega okraja, kjer je v-voda dosegla višino 7 m, je že na kopnem. Kljub odtekanju vode, je pa prebivalstvo še vedno hudo prizadeto, posebno zaradi pomanjkanja hrane in krme za živiuo. Po dosedanjih ugotovitvah je od začetka poplave do danes poginilo okoli 20.000 glav živine. Voda je pustila na poljih in travnikih ogromne plasti naplavin, peska id blata, tako da skoraj nikjer ni potrebne paše. Vendar bodo te naplavine povečale plodovitost, posebno koruza bo na poplavljenem ozemlju sijajno uspevala in rodila. Za nakup semenja Je vlada odobrila Bosanski Krajini 900.000 Din. Ker se vse poplavljeno ozemlje ne bo dalo obdelati, se celotna škoda pred jesenjo sploh ne da določiti. POSLANIK ŠIDEMICU PODLEGEL POSKOPBAM. TOKIO. 30, aprilft. Japonski poslanik v Nankingu in predsednik japonskih ko-touij, Šldemicu, je danes za posledicami včerajšnjega atentata umrl, generalu Široka vi so pa morali odrezati prste na nogi. Stanje ostalih ranjencev je povolj-no. ^ . Zaprtje. Zdravniki voditelji kirurgičnih zavodov izjavljajo, da uporabljajo naravno Franz Jožefovo grenčico z najboljšim uspehom pred operacijami in po opera-eijah. , , Pri pomanjkanju teka, kislpm pehava-uiu, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatepju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprjšču, srbečici, o-svobodl naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesUivo sredstvo 2a’i/.trebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah 10 špecerijskih trgovinah. , VELIKA POMORSKA NESREČA NA JAPONSKEM. PARIZ, 30. aprila. Po poročilu iz Tokia sta se v bližini Hirošime potopila dva japonska parnika. Na enem je bilo 100 potnikov. Doslej so potegnili iz vode že 13 utopljencev, 37 oseb pa še pogrešajo. PŠENICA ZA PREHRANO DALMATIN- . t C£y. SPLIT, 30. aprila. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je odredilo za splitski okraj 13 vagonov pšenice, in sicer od skupnih 644 vagonov, ki so določeni za prehrano pasivnih pokrajin. v ; • VIHAR IN TOČA V OSIJEKU. OSIJEK, 30. /aprila. Včeraj je divjal nad Osijekom in pkolico, deloma pa tudi nad Baranjo, velik vihar s točo, ki je povzročil jjrecej škode, , ,,.jr Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne): Menjajoče oblačno brez posebnih padavin, malo hladneje. Dva francoska volilna govora Tardieu proti levičarjem. Herriot o programu radikalnih socialistov. Varnost, razsodišče In razorožitev PARIZ, 30. aprila. Na velikem vo lilnetn zborovanju v Belfortu je državni podtajnik C h a t a I a preči tal napovedani govor ministrskega predsednika T a r d i e u j a, ki za radi obolelosti ni mogel sam govoriti. V svojem govoru je Tardieu po sebno ostro napadal socljaliste hi vprašal radikale, komu se bodo po volitvah pridružili, socijUHstom ali protlsocijalistom? Dvakrat po vojni so radikali premagali socijaiiste. Po svojih notranje- in zunanjepolitičnih doktrinah so radikali nasprotniki nezakonitosti in internacijonalizma, Tudi Francija, kakor ves ostali svet, doživlja težko krizo. Moralna in pravna negotovost, ki se ie razvila iz revizionistične politike, se je tako poslabšala, da vzbuja splošen nemir in strah, povečali pa so jo še boli uspehi Hitlerja v Nemčiji in Avstrijk tistega Hitlerja, k se ne straši niti očitne kršitve pogodb, samo da bi dosegel svoj smoter. Poskrbeti je torej treba, da se napake L 1924. več ne ponove. Zato je edino pametno, da radikali ne sodelujejo s socijali-sti, ker bi taka zveza napravila Franciji še več škode, kakor jo je doslej. Geslo volitev mora biti: Boj levičarski zvezi! PARIZ, 30. aprila. V B o u r g u je imel voditelj radikalnih socijalistov Herriot velik volilni govor, v katerem je med drugim dejal, da mo ra služiti za podlago pri reševanju vprašanja reparacij samo poročilo baselskih strokovnjakov, ki združuje politične in gospodarske probleme v logično enoto. Sedanje težave in bolezni Nemčije so razumljive, toda Francija sl mora zagotoviti svojo bodočnost in svoje pravice; zato zahteva, da sodelujejo pri ozdravljenju sedanjega težkega položaja tudi Združene države Amerike; Sicer pa bodo radikali storili vse, da se doseže pravičen mednarodni sporazum. Dokler pa ni z razsodiščem zagotovljen mednarodni mir, bodo radikali posvečali nezmanjša* no pažnio obrambi domovine, toda vedno zvesti svoiirn načelom: varnosti. razsodišču in razorožitvi! TARDIEUJEVO ZDRAVSTVENO STANJE. PARIZ, 30. aprila. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Tardieuja se Je nekoliko izboljšalo, vendar pa še ne more govoriti. Po nalogu zdravnikov ni smel odpQtovat! v Belfort, kjer bi bil moral govoriti na velikem volilnem zborovanju, Prav tako tudi ne bo smel jutri na volišče. Jezik je edino rezilo, ki /e pri trajni rabi vedno ostrejše IRVING Vsem našim naročnikom in čltateljem pravoslavne vere, k! praznujejo te dni Veliko noč, kličemo prisrčno: »Hristos voskrese!« Uredništvo in uprava »Večernika«. Gasilno in reševalno društvo. Od nedelie 1. maja pa do prihodnje nedelje Je v pripravljenosti 2. četa. Četnik Armin Tutta. V primeru požara in nesreče kličite telei. štev. 22-24 in 23-36. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Konigova lekarna pri »Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti. t Viljem Ilger. V četrtek zvečer je preminul v starosti 64 let g. Viljem Ilger, šef-senior tukajšnje stare, renomirane juvelirske in urarske tvrdke. Pokojnik je bil odličen trgovec in splošno spoštovan in priljubljen. Njegovo truplo bo jutri v nedeljo prepeljano na Dunaj k upepeljenju. Pokojniku blag spomin, žalujoči rodbini naše sožalje! Iz državne službe. Upokojen je banski svetnik g. Ivan Poljanec pri tukajšnjem okrajnem inšpektoratu. Bliža se materinski dan. Kakor prejšnja leta bo tudi letos proslavila naša mladina materinski dan. Mariborsko slovensko žensko društvo se pripravlja na čim slovesnejšo proslavo 8. maja. Ker je lani igra M. Grošljeve »Dve Marički«, tako ugajala, ni je pa bilo mogoče ponoviti, je sklenilo društvo u-prizoriti to igro na materinski dan ponovno v Narodnem gledališču. Uprizorila jo bo tudi letos II. dekliška meščanska šola. Čeprav je sedanjost kruta in so radi težke življenjske borbe naša srca o-trpnela, niso pa otrpnela za njo za našo mater, pa naj bo ona živa ali mrtva. Zato naj nihče ne pozabi na materinski dan. Mislite na 8. maj! Nezgode. Delavcu Ivanu kočijažu s Tezna se je pripetila snoči huda nesreča. Ko se je peljal z dela domov, je padel s kolesa tako nesrečno, da si je močno poškodoval levo ključnico. — V Rančah pa je padla, ko je nesla škaf vode, viničaTka Marija Robarjeva. Pri padcu si je zlomila levo ključnico. Oba ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Nepreviden motociklist. Na Tržaški cesti je podrl danes dopoldne neki motociklist že priletno Marijo Vodovo. Motociklista, ki je naglo zavil s Tržaške ceste na Državno cesto je opazila ženica še-le v zadnjem hipu, pa se ni mogla več pravočasno izogniti. Pri padcu si je poškodovala levo roko, pa tudi na glavi je dobila hujšo poškodbo. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Opozorilo zastopnikom motornih vozil. Lastniki avtomobilov in motornih vozil morajo prijaviti najkasneje do 15. maja, težo svojih vozil pri mestni blagajni na Slomškovem trgu. Delavska akademija. Prihodnjo soboto 7. maja priredijo delavske kulturne organizacije v MaTiboru v veliki unionski dvorani vsakoletno delavsko akademijo. Našim naročnikom! Opozarjamo cenjene naročnike, da smo včerajšnji štev. »Večernika« priložili po' ložnice, In vljudno prosimo, da nam na' ročnino takoj nakažejo. S tem si zasigu-rajo redno dostavo Usta. Obenem prosi mo tudi vse zamudnike, da ta mesec dolg sigurno poravnajo, sicer Jim bomo pe šiljanje lista ustavili. Uprava »VEČERNIKA«. Dva znamenita veiera glasbene umetnosti K Haydnovi proslavi 3. In 4. mala v »UNIONU" Drevi ob 20. url „Uži«karj!“ na sokolskem odru v krčevinski šoli!!! Velika Haydnova proslava, ki jo v korist poplavljencev priredi Glasbena Matica skupno s pevskim zborom »Mariborom« dne 3. in 4. maja v dvorani »U-nion«, bo razen pestrosti sporeda še posebej zelo zanimiva, ker bodo absolvi-rali spored prvega, instrumentalnega večera, dne 3. maja, v, celoti gojenci mariborske Glasbene Matice sami. Torej zopet naša, povsem resnega upoštevanja vredna mladina, ki se je — kakor znano — v zadnjih letih povzpela na tako višino, da na pr. sestava velikega orkestra v našem mestu vsaj za enkrat brez te naše nadebudne glasbo ljubeče mladine sploh ni mogoča. Sigurno je to pojav, ki priča o vseskozi smotrenem, resnem stremljenju tega našega prvega glasbenega zavoda, da se po možnosti čimprej izpolni na slovenskem polju najobčutljivejša vrzel, to je: toliko pomanjkanje do' brih orkesterskih moči. Kako uspeva to prizadevanje, bodo gojenci naše Glasbene Matice skušali dokazati tudi ob tej priliki, nudeč nam najizbranejše bisere Haydnovega genija. V godalnem kvartetu G-mol, igrajo: Peter Škofič I. violino, Alfred Bi-b i a n k o II. violino, Josip K e u c violo in Alojzij Repovž violoncello. V klavirskem koncertu D-dur, op. 21., s spremljevanjem orkestra gojencev, igra Anica Pečnikova klavirski solo. XI. simfonijo G-dur, imenovana »vojaška simfonija«, ki je polna življenske moči in ljubkosti, ter je vsakemu lajiku lahko razumljiva — pa izvaja orkester, katerega zasedba samo v godalih šteje 38 gojencev; pihalni instrumenti pa so zasedeni z muziki tukajšnje vojne glasbe. Ta isti kompleks, pomnožen v godalih še s prominentnimi muziki našega mesta, skupno s pevskim zborom »Maribor«, bo izvajal na drugem proslavnem večeru, 4. maja, Haydnov nesmrtni oratorij »Stvarjenje«, v katerem bo nastopila izven gospe Paule Lovšetove, gg. Živka in Neraliča — prvič v takem delu — tudi nam že znana hčerka gospe Paule Lovšetove — Majda, ki bo nekatere partije pela namesto svoje mamice. Obeta se nam torej velik in redek u-metniški užitek. Saj Haydnova umetnost, zlasti pa oratorij »Stvarjenje«, to Je nekaj tako veličanstvenega, da se človeku neizbrisno vtisne v dušo. Zato in povrh še z ozirom na dobrodelni namen te glasbene prireditve se je tudi nadejati, da bo mariborska publika oba večera napolnila dvorano in da bo s tem najbolj prizadetemu selu v poplavlje nih krajih vsaj v nekoliko pomagano. Končno pa stojimo zopet pred dejstvom, da nastopi pri tej širokozasnovani proslavi, ki pomeni hkratu izreden glasbeni dogodek v našem mestu, po večini zopet ■naša glasbena mladina, in je naša dolžnost, da to našo marljivo mladino spod budimo z dobrim obiskom obeh večerov k nadaljnjemu, uspešnemu delovanju na glasbeno-umetniškem polju. Predprodaja vstopnic je v trgovinah Brišnik, Knjigarna sv. Cirila in Hofer. Haydnova proslava 3. in i. maja t .01101(0“ v karist poplavljenim I D=]osip Furlan specijalist za ušesa, vrat in nos o r d i n i r a od 1. maja dalje c d 9. do 11. ter od 3, do 4. ure Maribor, Vrazova ulica št. 2 Haydnova proslava. Predprodaja vstopnic za 3. maj, desna stran dvorane Brišnik, leva stran H8fer. Za 4. maj, desna stran- Knjigarna sv. Cirila, leva stran Hofer. Ljudska univerza v Mariboru. O državniku Pilsudskem, ki ima največje zasluge za razvoj moderne Poljske bo predaval v ponedeljek 2. maja ob 20. uri naš odlični slavist — univerz, profesor dr. Fran Ilešič iz Zagreba. Ker bo to predavanje na predvečer poljskega narodnega praznika, bo govoril g. predavatelj tudi o pomenu tega dne. Pil-sudski — osporjena osebnost! Da bo to predavanje zanimivo in nam podalo verno sliko današnje Poljske, za to jamči oseba predavateljeva, ki je predsednik poljsko-jugoslovanske lige v Zagrebu in izboren poznavalec Poljske. V petek 6. maja bo predaval dr. Holzapfel, meteorolog z Dunaja, o grenlandski ekspediciji dr. Wegenerja — znamenitega učenjaka, ki je tragično končal v večnem ledovju. Dr. Holzapfel se je u-deležil te ekspedicije kot meteorolog. Mnoge skioptične slike! Predprodaja vstopnic od Četrtka dalje. Izlet angleškega društva. K sv. Duhu na Ostrem vrhu pohitijo prihodnjo nedeljo 8. maja člani in prijatelji mariborskega angleškega društva. Vsi, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, naj se priglasijo v torek 3. maja med pol 18. in pol 19. uro pri knjižničarju v društveni knjižnici v »Vesni«, ali pa pismeno na naslov Angleškega društva v Mariboru. Jan. K. Strakaty obišče Maribor. V sredo 4. maja pride v Maribor s praškim brzovlakom ob 14. uri Slovencem dobro znani češki časnikar g. Jan K. Strakaty, katerega je nedavno izvolila mariborska JČ-liga radi njegovih zaslug za Slovence za svojega častnega člana. Dragega gosta bodo sprejeli na ko lodvoru odborniki JČ-lige. Zvečer ob 20. uri priredi liga v lovski sobi pri »Orlu« prijateljski večer na čast g. Strakatyju. Na ta večer so iskreno vabljeni vsi člani JČ-lige, češkega kluba, časnikarji in prijatelji Čehoslovakov. V četrtek na praznik Vnebohoda priredijo odborniki lige z gostom k Sv. Urbanu izlet. V soboto poslovilni večer gosp. Mar-vellija, v nedeljo nov spored v Veliki kavarni. Nezgoda na Trgu svobode. Ko je snoči kmalu po 20. uri privozil z osebnim avtomobilom Omulečev šofer Feliks K. po Aleksandrovi cesti in zavil na Trg svobode, je zavozil v 401etnega usnjarja Jurija Pniteriča in v vdovo Klaro Jerantovo, ter oba podrl na tla. Pinterič je dobil pri padcu odrgnine na glavi, na laktu leve roke in na stegnu, Jeran-tova pa si je poškodovala desno nogo v gležnju. Oba ponesrečenca je šofer sam takoj prepeljal v bolnišnico. Radi otekline je Jerantova ostala v bolnišnici dočim so prepustili Pinteriča domači oskrbi. Vzrok te nezgode preiskuje zdaj policija Mestni avtobusni promet pomnoži vožnje ob nedeljah in praznikih na progi Maribor - Ruše in sicer: prvi voz ob 15. uri izpred glavnega kolodvora oziroma 15.10 z Glavnega trga, odhod iz Ruš ob 16.30, drugi voz z Glavnega trga ob 17.45 do Bistrice, odhod iz Bistrice ob 18.15, iz Limbuša ob 18.30. Druga vožnja bo le ob lepem vremenu. Trošarina na alkoholne pijače. Finančna kontrola nas prosi za objavo: Z zakonom o državni trošarini jena vino in žganje ukinjena državna in banovinska trošarina, ostane pa nadalje še v veljavi pobiranje občinske trošarine na vino, žganje, rum, liker, konjak in špirit po oddelkih finančne kontrole na dosedanji način. Prodajalci, odtujitelji m prejemniki teh alkoholnih pijač (gostilničarji, točilci in privatniki) se zato opozarjajo, da so dolžni vsako odtujitev, odnosno prejem teh pijač prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole v svrho pobiranja občinske in eventualno banovinske trošarine. Lovsko streljanje na vojaškem strelišču. Strelska sezona za lovce se otvarja v nedeljo ob 15. uri na vojaškem strelišču v Radvanju. Patrone kal. 12 in 16 bodo na strelišču na prodaj. Prijatelji strelskega športa vabljeni! Močno kajenje napravi zobe rumene, rjave ali Črne. Za kadilce in kadilke je radi tega potrebna vsakdanja nega zob z ODOLOM - zobno pasto, da s tem preprečijo počrnenje zob. Odol-zobna pasta je ono sredstvo, ki odstranjuje vso nesnago, neprijeten duh in vsa barvila, katera ostajajo pri kajenju, jedi in pijači na zobeh. Z uporabo Odol-zobne paste postanejo zobje beli. Poceni meso. V torek, 3. maja bodo od 7. ure naplej prodajali na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 182 kg govejega mesa po 4 Din, in sicer do 2 kg na osebo. Današnji trg. Pri lepem pomladanskem vremenu je bil današnji trg bogato založen in dobro obiskan. Cene mesu so ostale neizpre-menjene, padla je pa cena jajcem, ki so jih mnogo prinesli na trg, prodajale so jih kmetice po 50 par. Pripeljanih je bilo 18 voz in 78 vreč krompirja; kg 1.50—2 Din, in 16 vreč čebule, kg 5.50—6 Din. Zelenjave in ostalega sočivja je bilo mnogo. Na perutninarskem trgu je bilo 237 kokošk po 25—35; 410 piščancev, par po 35—70; 6 račk po 20—30 in 7 puranov po 50—90 Din. Okoliški mesarji so pripeljali 2 zaklani govedi in pet prašičev, 20 slaninarjev pa 42 zaklanih svi*!> Na trgu je bilo danes 27 kozličkov po 40—80, 3 jagnjeta po 80—100 in 4 ovce po 150—200 Din. Na senenem trgu je stalo 16 voz sena, 2 voza otave in 2 voza sla me. Seno 70—100, otava 85—90 in slama 65—70. Svinjski sejem. Na svinjski sejem 29. t. m. je bilo ori' peljan-ih 215 prašičev. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 172 svinj. Pro dajali so mlade prašiče stare 5 do 6 tednov po 40—70, 7 do 9 tednov stare po 90—110, 3 do 4 mesece stare po 150— 250, 5 do 7 mesecev stare po 300—350, 8 do 10 mesecev stare po 400—450 in leto stare po 600—800 Din: kg žive teže 5—6, mrtve teže 7.50—9 Din! Policijska kronika. Policija je snoči spet napravila racijo, a ni imela posebne sreče. V neki zakotni gostilni je našla nekega Franca Z. in ga aretirala. Ko pa so danes dopoldne na policiji izprašali Frančku vest, se je izkazalo, da ni tako nevaren ptič. Zato so ga izpustili z naročilom, da se mora posloviti od Maribora. Aretiran ie bil tudi neki Karl K. radi poneverbe in Franc Jemič radi prepovedanega beračenja. Hišnica Frančiška Cvilakova iz Kejžarjeve ulice pa je prijavila, da ji je nekdo odnesel s podstrešja več starih oblek. Prijavljen je bil tudi pleskarski mojster W., ki je včeraj popoldne v Stolni ulici s kolesom podrl na tla neko kmečko dekle, ki se je pri padcu poškodovalo na kolenu. Zabeleženih imajo nadalje več prijav radi zglaševalnih predpisov, tri prijave zaradi kršitve cestno policijskega reda in prijavo radi tatvine perila. Detektiva T. in G. sta snoči ustavila nekega avstrijca, ki ga zasleduje graška policija radi neke poneverbe. Izročili S* bodo avstrijskim oblastim. Iz Ruš »Dve nevesti« najnovejše Golarjevo delo, ljudsko veseloigro v treh dejanjih, katere krstna predstava je bila nedavno v Ljubljani z velikim uspehom, vprizori ruški gledališki odsek na Vnebohodovo, v četrtek 5. maja ob 20. uri. Našemu občinstvu se obeta večer prijetne zabave. Strelska družina otvori v nedeljo, 8. maja ob pol 3. uri popoldne letno strelišče in redne strelske vaje, ki bodo potem redno vsako nedeljo. Prijatelji strelskega športa, pridite ta dan na ruško strelišče! »Očka, kako starost pa dočaka slon?« »Do sto let.« »A parni stroj? Saj je tudi tako velik in močan!« x »Parni stroj pa je navadno že s 30 leti dokončal...« »Kaj-ne. očka, zato ker preveč Kadil* V M a r i & o r u, ffne 30. IV. W .*»■ » Tudi za moško roko, ki krepko ki se ne brani nobenega vC 4 Za umivanje pravo sredsvo zapratpa in snazenje Vjegova obilna,mehka polna pena napravi v par trenotkih tudi to roko čisto in fina Iz Prekmurja mariborsko gleda4i©e& REPERTOAR. IBbbota, 30. aprila ob 20. uri: »©asaooSia« C. Zadnjič. Nedelja, 1. maja ob 20. uri »Trije vaški svetniki«. Gostovanje g. Ivana Cesarja, člana ljubljanske drame. Zadnjič. Gostovanje popularnega komika ljubljanske drame g. Ivana Cesarja. Jutri ,vt nedeljo nastopi kot gost v velezabavni kmečki veseloigri »Trije vaški svetniki«, komik ljubljanske drame gosp. Ivan Cesar v vlogi župana Porente. S tem svojim sijajnim tipom kmečkega župana te g. Cesar žel na ljubljanskem odru prave triumfe. To je obenem prvo njegovo gostovanje na marib. odru. Nocoj v gledališču zadnja glasbena predstava letošnje sezone. Uprizorijo Sancinovo komično o-Pero »Casanova«, uspelo domače delo, zadnjič v sezoni. Opozarjamo na to poslednjo priliko zlasti lastnike blokov. Proslava francoskega krožka O lepo uspelem večeru, ki ga je priredil tukajšnji francoski krožek povodom svoje desetletnice, smo na kratko že poročali. Proslava je bila v, mestnem gledališču, ki ga je napolnilo občinstvo do zadnjega kotička. Zastopane so bile vse civilne in vojaške oblasti in številna društva in korporacije. Spvred.sta otvorili francoska in jugoslovanska'narodna himna, zanosno zadeti od dijaškega zbora realne gimnazije. Nato je gospa Maistrova, ustanoviteljica in dosedanja predsednica francoskega krožka, pozdravila vse navzoče, se zahvalila za ponovne dokaze naklonjenosti in poudarila našo neomajljivo Prijateljstvo in zvestobo do Francije. Po Prečitanih pismenih pozdravih in častit-kah so zarajale učenke gospe Vobičeve otroško kolo po slovenskih narodnih pesmih in žele za svoj očarljivo ljubki nastop živahno odobravanje. Sledilo je poročilo tajnika, g. prof. Gasparina, o delovanju krožka v prvem desetletju, ki zaznamuje mnogo vidnih uspehov. Nato je gdč, S i e g e v zelo primerni In okusni noši efektno recitirala Hugo-jevo pesem »La Fiancče du Timbalier«. Gospod M. V e y, profesor za francosko književnost v Ljubljani, je pozdravil krožek v imenu franc, instituta v. Ljubljani. Gdč. Ornikova je z globokim občutkom odigrala na goslih Debussy-jevo »barcarolo« in »Otroško serenado«; gdč. C1 a >r i c i j e v a pa je s svojim odlično izšolanim in blagoglasnim sopranom zapela Godard-ovo »Pesem o Florijanu« in Saint-Saensovo arijo iz opere »Samson in Dalila«. Zaključek in najzanimivejši del sporeda je tvorila »Vez«, revija v 4 dejanjih s Plesi in petjem, ki jo je z umetniško spretnostjo in duhovitostjo sestavil g. H. F u r r e r, franc, konzularni agent v Mariboru. Uloge so bile v rokah dam: Špen-dal, Furrer in D’Acaro, Rasberger in Sonc, ter gospodov: Furrer, dr. Sernec in Karba. Igrali so imenitno in bili deležni dolgotrajnih toplih aplavzov. Vso pohvalo pa zaslužijo tudi naši mladi »Francozi«; dijaki in dijakinje, ki so s svojim veselim petje in plesom mnogo pripomogli k temu tako animiranemu večeru. Tako je krožek sijajno zaključil svojo Prvo desetletnico. Želeč, da bi mu v bodočnosti uspelo, vzbuditi še večje zanimanje za resnično nam prijateljski francoski narod, kličemo krožku: Vivat, cre-scat, floreat!____________________________ M, Vozne olajšave Zagreb, sejem, od 23. aprila do 2. maja, Polovična vožnja, legitimacija Din 30.—, Ptuj, vinska razstava, od 8,—io, maja, polovična vožnja. Sušak, vinska razstava, od 8.-16. maja. Polovična vožnja. Osijek, sejem, od 7.—17. maja, polovična vožnja, legitimacija Din 2.—. Pariz, sejem, od 4.—18. maja, 35% znižana vožnja, legitimacija gratis. Budapest, sejem, od 7.—16. maja, polovična vožnja, vizum 3.— Pengo, legitimacija Din 40.—. Poznanj, sejem, od 1.—8. maja, 35% znižana vožnja, legitimacija Din 35.— . Tripolis, sejem, do 15. maja, 50% znižana vožnja v Italiji. Vse informacije pri »Putniku«, Maribor. 1 Sokolstvo Sokol Maribor I. To mlado sokolsko društvo si je začelo ustvarjati svoj lastni dom. Med Magda-lensko ul. in ulico Koseskega na koncu V. okraja je dobilo društvo od mestne občine za dobo 20 let v najem približno 7000 m’ zemlje, poleg je še kupilo 1000 m2, tako, da obsega zemljišče okoli 8000 m*. Sestre in bratje pridno opravljajo sokolski kuluk. Gradijo letno telovadišče, kjer nameravajo v nekaj letih zgraditi svoj sokolski dom. Zaenkrat je to samo v načrtih, kajti primanjkuje denarja. Letos se bo »gradilo letno telovadišče. Dru štvena uprava si je pa tudi že zamislila načrt, kako dobiti potrebna sredstva. V to svrho je bil sklican članski sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, prodajati bloke po 1, 2, 5 Din za sklad za sokolski dom. Nadalje se je poskusilo r brezobrestnim posojilom članstva. V za-željeni meri se to posojilo ni posrečilo radi slabih denarnih časov; pač pa sta vse telovadeče članstvo in naraščaj skle nila, da bo vsak posameznik pomagal pri gradnji telovadišča, po potrebi z 10—20 urnim delom. Na telovadišču trenutno grade ograjo, nato se bo vršilo delo na telovadišču samem. Telovadišče bo približno 100 m dolgo in 75 m široko. Otvoritev je predvidena v mesecu avgustu. — Zdravo! Sokolsko druitvo Maribor III. - Krčevina ponovi drevi ob 20. uri v krčevinski šoli kmečko igro »Užltkarji«. Dramski odsek tega društva je res pridno na delu in zasluži vso pohvalo. Sokoli in prijatelji, oddolžite se mu s številnim obiskom! Sokol Poljčane uprizori jutri 1. maja ob pol 16. uri na svojem novem odru velezabavno trode-jansko veseloigro »Španska muha«. V igri nastopi nekaj novih moči. Prijatelji od blizu in daleč, podprite nas! Zdravo! Spori Nogometne tekme v nedeljo Na igrišču SK Rapida ob 10. dopoldne: prvenstvena nogometna tekma SK Ra-pld I:SK Svoboda I. Na igrišču ISSK Maribora ob 14.30: prijateljska nogometna tekma ISSK Maribor mladina:SK Rapid mladina. Na igrišču ISSK Maribora ob 15.30: prijateljska nogometna tekma ISSK Maribor rezerva :SK Svoboda rezerva. Na igrišču ISSK Maribor ob 16: prijateljska nogometna tekma SK Jadran (Cri-kvenica):ISSK Maribor. Tekme bodo ob vsakem vremenu. Imenovanje novih županov, podžupanov in odbornikov. Banska uprava je imenovala za župana občine Prosenjakovci dosedanjega podžupana Jožefa Kovača; za župana občine Rankovci Fr. Majcana; za župana občine Dolič Jožefa Horvata; za odbornika občine Hodoš Abrahama Vilnoša in Matijo Škaliča, občine Dolič pa Štefana Zrima, Fr. Gre-darja, Franca Bokana in Fr. Škaperja. Potrošnja alkoholnih pijač. V okolišu glavnega oddelka finančne kontrole v. Murski Soboti so se lansko leto izpile te-le količine alkoholnih pijač: 592.607 1 vina .v, vrednosti 7,796.498 Din; 772.5641 piva v vrednosti 6,983.076 Din; 4238 1 likerja, ruma in konjaka v vrednosti 101.900 Din; 1251 1 žganja v vrednosti 50,040 Din ter 481 1 špirita v vrednosti 28.860 Din. Skupno je tedaj okraj porabil 1,370.141 l alkoholnih pijač, vrednih 14,930.374 Din. Te številke so za . revno Prekmurje porazne. Težkoče zaradi ukinitve tranzitnega prometa. Oblasti so tranzitni promet med Gornjo Radgono in Cankovo preko avstrijske Radgone skoraj popolnoma ustavile, kar je težko oškodovalo tamkajšnje prebivalstvo, ki mora sedaj prevažati svoje blago čez Slatino Radence. Na ta način se je pot podaljšala od 3 na 17 km. Pa še pri Slatini Radencih je samo brod, kar povzroča veliko izgubo časa. Za zgraditev mostu se je že ponovno zavzelo 60 občin, toda doslej brez uspeha. Huda nezgoda kolesarja. Franc Potočnik iz Presika, ki se je peljal s kolesom na polje, je tako nesrečno padel in udaril z glavo v motiko, da si je presekal obraz. Prepeljali so ga v, murskosoboško bolnišnico, kjer so ga moralio-perirati. Mož z 260 nevestami Rekord češkega zavarovalnega agenta. Doslej smo bili navajeni, da so vse velike rekorde odnesli Američani,- rekord v sposobnosti varanja lahkovernih žensk pa je dosegel le človek evropske krvi, češki zavarovalni agent Emanuel Tuma, ki si je zbral naenkrat kar 260 nevest. Tuma je objavljal svoječasno v Ustih oglase, v, katerih je ponujal roko lepim, mladim in premožnim ženskam, sam se je pa izdajal za inženirja ali visokega uradnika. Časi so slabi, kriza je, pa je na oglase odgovorilo kar 260 reflektantk. Med njimi so bile tudi poročene žene, ki so izjavile, da se takoj ločijo, če se zanje odloči. Tuma je pregledoval vso to kopo ponudb in slik, ki so bile seveda tudi priložene, pa se ni mogel odločiti za nobeno. Zato se je odločil za — vse. Oskrbel sl je evidenčno knjigo, sortiral svoje neveste po okrajih in mestih, uvedel natanko ekshibit in knjigovodstvo ter se obrtoma lotil novega posla. Odpisal je vsem, obiskoval vse po vrsti, kakor ga je pač pot prinesla sem ali tja, živel povsod dobro in veselo in si, kjer se je le dalo, izposodil tudi nekaj za nadaljno pot do druge neveste. Ta »mala« posojila so dosegla pri nekaterih nič manj ko do 10.000 češkoslovaških kron, Te dni pa ga je le doletela končna usoda vseh sleparskih pustolovcev. Ko jc v Hodoninu zopet obiskal neko svojo »nevesto«, od katere je bil že prejel 2000 kron na račun bodoče zakonske sreče, in jo poprosil za nadaljnjo naklonjenost, je »nevesta« postala nezaupljiva. Povedala je stvar svojim sorodnikom, ti pa so jo. obesili orožnikom, ki so se takoj pričeli zanimati za tajinstvenega »ženina«. Našli so ga, ko je zapuščal hišo druge žrtve s polno denarnico lepih bankovcev, in ga aretirali. Sedaj čaka Tuma v Brnu na. plačilo za svoje pustolovščine. Posebno usodno pa je to, da so našli pri njem ekshlbit in knjigovodstvo, iz katerega so izvedeli vse, tako da je bilo zasliševanje skoraj nepotrebno. Češki listi se sedaj zanimajo, če bo sodišče povabilo k glavni razpravi vseh 260 Tumovih »nevest«. Če jih bo in bodo prišle, bo pogled na to lepo četo vsekakor sila zanimiv. Ordinac lske ure v ambulatorilu ekspoziture O UZD v Mariboru (Ta urnik stopa v veljavo z 2. majem t. I.) Za splošne bolezni: od pol 8. do pol 10. ure od 9. do U. ure od 11. do 13. ure Za notranje bolezni: Za pljučne bolezni: Za kirurgijo In ortopedijo: od 7. do 9. ure . . . . . . dr. Novak Ludvik Za ženske bolezni in porodništvo: Za otroške bolezni: Za očesne bolezni: od pol 11. do pol 12. ure ...» s , . . dr. Dernovšek Janko Za ušesne, nosne in bolezni v vratu: od pol 12. do 13. ure 4 , . dr. Furlan Jože Rentgenoioškl oddelek: od 11. do 12. ure ... . , , . dr. Kovač Mila Bolniški nadpregledi: Zdravniške komisije: ob 15. uri. Za spolne in kožne bolezni: od % 15. do 16. ure (Ordinira na svojem domu na Kamniški cesti št. 2 in sicer: pondeljek, torek, četrtek in petek.) LetoSn* knjižni dar Vodnikove družbe Vsem članom in prijateljem Vodnikove dražbe. Odbor Vodnikove družbe je definitivno določil naslednji književni program za leto 1932. 1. Vodnikova pratika za leto 1933; bogato ilustrirana s članki pestre vsebine; vsakemu nekaj in nekaj za vse. 2. D. Ravljen: »Tulipan«, povest iz življenja naših izseljencev v Nemčiji. Blizu 50.000 naših rojakov tone na nemškem zapadu v mor-ic tujstva; dandanes tudi njim ne prizanaša bridka usoda. Avtor, ki je sam prepotoval te kraje iti podrobno spoznal način življenja slovenskih družin v VVestfaliji in Porenju, nam plastično podaja sliko vsega nehanja naših rojakov, ki si v sajastem črnem revirju služijo vsakdanji kruh. Knjigo prepleta pretresljiva ljubavna zgodba mladega slovenskega rudarja. Krepko je orisana podoba velike industrije. 3. France Bevk: »Žerjavi«. Knjiga bo ▼zbudila med člani Vodnikove družbe veliko aenzacijo, ker obravnava prvič v slovenski literaturi problem naših Aleksandrink. To so ona nesrečna dekleta in žene, ki odhajajo iz naše solnčne Primorske v Aleksandrijo kot dojilje, a jih zadene večinoma »sreča« zelo dvomljive vrednosti. Lepa Francka, ki jo pregovori teta, tudi bivša Aleksandrinka, zapusti po porodu svojega otroka in moža, nesrečnega vojnega pohabljenca, ter gre v Egipt iskat sreče. Tam se ji vzbudi hrepenenje po otroku in ljubečem možu. Hoče se vrniti, nedovoljena ljubezen in dejstvo, da si ni ničesar prihranila, jo zadržujeta. Otrok ji umre, mož se vrže pod vlak, a ona potuje s svojim ljubčkom v Južno Afriko. Pisatelj nam je podal v tej knjigi že tolikokrat opisani motiv Lepe Vide v novi obliki. 4. Pupin: »Od pastirja do izumitelja«, II. del. Pisatelj nam popisuje konec svojega študijskega življenja v Angliji, svoje doživljaje med počitnicami v slikoviti Škotski, svoje dijaško življenje v Berlinu, kjer se je seznanil z lepo mlado Američanko, sestro enega svojih visokošolskih tovarišev, s katero se poroči v ruski cerkvi v Londonu. Pupin se vrne s svojo mlado ženo v Newyork, kjer dobi mesto pomožnega profesorja na novem oddelku za elektrotehniko na Univerzi Columbija. Nadalje mam pripoveduje jako živo in pestro o svojih znanstvenih raziskavanjih in o svojih izumih, o svojih veselih in žalostnih dneh iz svojega pestrega življenja. O smrti svoje žene, o svojih prijateljih in znancih ter o svojem glavnem izumu takozvani »Pupinovi tuljavi«, ki nam omogoča telefoniranje na velike razdalje. Pisatelj nam pripoveduje vse to tako zanimivo in napeto, da čitatelj ne odloži knjige preje, dokler je mi prečital. Knjigo bo krasilo mnogo izvirnih slik, ki jih je poslal profesor Pupin Vodnikovi družbi za slovensko izdajo svoje knjige. Ta lepi književni dar Vodnikove družbe bo gotovo vzbudil veliko zanimanja med Slovenci. Huda je gospodarska kriza, ki polagoma zajema vse sloje našega naroda. Dobra in lepa knjiga nas bo gotovo osvobodila za nekaj časa vsakdanjih skrbi in pozabili bomo vse svoje križe in težave. Za 20 Din dobite 4 lepe knjige na jesen od Vodnikove družbe. Priglasite se takoj pri poverjeniku svojega kraja za člana Vodnikove družbe, ali pa sporočite po dopisnici centralni pisarni v Ljubljani, da želite pristopiti k Vodnikovi družbi. Katoliška revija »The Christian Family and our Missions« prinaša v svoji zadnji številki zanimive podatke o Kitajski in Kitajcih. Kitajska je ogromna država, ki pokriva štirinajstino vse kopne zemlje na svetu. Z njo bi lahko prekrili vse Združene države Severne Amerike skupaj z njihovimi kolonijami, pa bi še ostalo prostora za dvanajst Pensilvanij. Prebivalstvo Kitajske šteje 450 milijonov duš; skoraj četrtino vseh ljudi na svetu. Ima tako več prebivalcev, kakor jih imajo skupno Severna in Južna Amerika, Afrika in Avstralija. Deli se v pravo Kitajsko, Mandžurijo, Tibet in kitajski Turkestan. Po jeziku in narodnih običajih tvori vsaka navedenih pokrajin ločeno narodno celoto. Kljub tej ogromni površini in obljudenosti, ima Kitajska samo okoli 9000 km železnic, torej manj kakor Jugoslavija. Po morju in po rekah pa je mogoč promet z vsemi važnejšimi kitajskimi središči. Jangcekiang, ogromni kitajski veletok, je ploven v dolžini 1000 km tudi za Rumena republika Daljnega vzhoda Podatki o današnji Kitajski prekooceanske parnike, 500 km dalje pa lahko vozijo vse rečne ladje. Zgodovinski razvoj Kitajske je znan že od 1. 2500 pred Kristom. Kitajska je tako doživela in preživela razvoj in propast Babiloncev in Kaldejcev. In dasi vsega ni znala pravilno izkoristiti, je vendar poznala že pred davnimi stoletji razne izume, ki so se nam posrečili šele v novejšem času. Izdelovanje porcelana je tudi kitajska iznajdba. Mimo tega je dala Kitajska svetu svilo in čaj. Veliki Kitajski zid, to čudo svetovnega stavbarstva, se je pričel graditi že 200 let pred rojstvom Kristovim. Krščanstvo je prodrlo do Kitajcev že zelo zgodaj. Po zanesljivih podatkih je obstojala tam krščanska cerkev že v sedmem stoletju, ohraniti se pa ni mogla. Pokristjanjevanje posameznikov se je pričelo šele v dobi modernih misionov, prvi pekinški škof je pa bil imenovan že 1. 1307. Sedaj je na Kitajskem več milijonov kristjanov, od teh 2 in pol milijona katoličanov. To je Beduinka z detetom v v naročju. V arabski puščavi so med beduinskimi plemeni, ki potujejo iz kraja v kraj, navadno oborožene tudi ženske, v zaščito proti sovražnim plemenom. Kovačič Počehova (prej Doplihar-Mravljak) otvor j e n s 1. maem. 1414 Kadar je morje radodarno — Slika nam predstavlja bogat plen, ki so ga napravili ribiči pri Islandu. Te ribe so slaniki, ki jih deloma prodajajo sveže na trgih, večinoma pa takoj iztrebijo, nasolijo in naložijo v sode. ______ Lepo zračno opremljeno sobo takoj oddam za Din 150.—. Aleksandrova cesta 7-a, vrata 16. ___________1407 Opremljeno sobo, čisto, s posebnim vhodom in električno lučjo oddam. Magdalenska ulica 50. 1368 Dve opremljeni sobi oddam. Jože-Vošnjakova ulica 21, prit-ličje._____________________________ 1379 Sobo opremljeno lepo solnčno s popolnoma separiranini vhodom, in uporabo kopalnice za Di< 200.— takoj oddam. 1345_ Lepo opremljeno sobo v pritličju s posebnim vhodom oddam s 1. majem z ali brez hrane. Koroščeva ulica 8. 1388 Sobo z vso oskrbo oddam po nizki ceni. Kolodvorska ul. 3 II, Sorinc. 1397 Oddam lepo opremljeno sobo v Maistrovi ul. 17, vrata 4. Ogled so« be med 13. in 14. uro. 1401 S 1. majem sprejmem gospoda kot sostanovalca v vso oskrbo. Aleksandrova cesta 71, branjarija. 1396 Na Glavnem trgu oddam gospodu slepo opremljeno sobo s posebnim vhodom mesečno 300 Din z zajutrkom. Vprašati v upravništvu. 1353 Oddam 2sobno stanovanje s 1. junijem. Zagata 3, Pobrežje prt Mariboru. 1411 Štiri- in trisobna stanovanja s kopalnicami in pritiklinami v novi zgradbi se s 1. junijem oddajo. Poizvedbe v upravi lista. 1375 Reklamni prostori na vidnem mestu poceni na razpolago. Franc Ambrožič, črkoslikar, Grajska ul. 3._____________________________1391 Din 30.000.— posojila iščem. Pismene ponudbe pod »Hipoteka« na upravo lista. 1361 Štirisobno moderno stanovanje z vsem komfortom se odda s 1. junijem Naslov v upravi lista. 1334 CIT ATEL3I! KUPUJTE ■ vse svoje potrebščine pri naših cenjenih INSERENTlH CIUHU!! V haremu kralia Kambodže Tristo mladih plesalk in odalisk. Angleška novinarka Miss Annie Quen-sel, ki potuje po Indiji (objavili smo že nekaj njenih poročil, o obisku pri Gandhi-ju, o čudodelnem telesu sv. Ksaverja in drugo), je obiskala tudi Indokino in kraljevino Kambodžo, ki stoji pod francoskim protektoratom. O tej deželi piše: Tukaj je domovina naravne ljubeznivosti, prijetna deželica. Kamor prideš, vsakdo, visok ali nizek po stanu, ti izkazuje enako prijaznost, povsod ista, neprisiljena gostoljubnost. To je zasluga francoskih kolonialnih metod, da se tujec tukaj od prvega trenutka počuti ko doma. Kambodža je kraljevina, katere vladar se je pred kakimi sedemdesetimi leti sam iz lastnega nagiba postavil pod francosko varstvo. Prijateljstvo, ki se je takrat započelo med podaniki kralja Norodoma in Francozi, se je v teku časa še bolj poglobilo. Kambodža obsega nekaj več kot četrtino vse Indokine in šteje okoli dvainpol milijona prebivalcev. Glavno jnesto Phnom Penh je po sporočilu ustanovila neka ženska po imenu Penh 1. 1370. Naselila se je bila v majhni kočici iz palmovih vej ob vznožju hriba, ki mu pravijo še danes Phnom. Pri povodnji se ji je posrečilo rešiti neki kip preroka Buddhe in je potem zgradila majhno pagodo (svetišče) na vrhu hriba. Tjakaj so jeli romati romarji iz vseh krajev dežele, in tako je sčasoma nastalo okoli hriba mesto, ki nosi ime pobožne žene Phnom-Penh in je postalo prestolnica kraljev Kambodže. Tu stoji danes tudi krasna kraljevska palača, v kateri prebiva tristo mladih plesalk. O njih ve zunanji svet le malo. Zakaj čim postanejo članice baleta, postanejo haremske dame, samo s to razliko, da si ne morajo zagrinjati obraza in da smejo pri velikih dvornih svečanostih nastopati pred kraljevimi gosti. Kakor vsak orientalski knez tudi kralj Monivong ne dovoljuje nobenih obiskov v notranjosti palače, samo sorodnice plesalk in služabnice imajo dostop. Toda miss Annie Ouensel je bila tudi pri kralju na obisku iti ji je sam razkazal vso palačo. Kralja opisuje kot majhnega moža v petdesetih letih, na senceh že malo osivelega. Je zelo prijazen in go- vori gladko francoski. Oba njegova starejša' sinova študirata v Franciji. Kralj tudi pesnik in skladatelj, plesne kompozicije za svoj balet ustvarja sam. Kralj je novinarko povedel tudi v prepovedani del palače, da si je mogla ogledati kraljevske plesalke, take kakor so doma; v navadni obleki, brez šminke in maske. Ko smo se približali veliki lopi, kjer imajo vaje za balet, — Piše miss Annie Ouensel, — so nam plesalke prišle naproti in so se vrgle na tla; samo tako smejo pozdraviti svojega kralja. Isto je storilo služabništvo. Kjer je stopal mimo kralj, je vse popadalo na kolena. Ko sem zaprosila, da bi smela fotografirati ta prizor, se je kralj ponudil, da napravi sam z mojim aparatom sliko za mene. Gledala sem na te vrste nemo pred kraljem-klečečih žensk: nekatere so bile zares lepe, tudi po naših evropskih pojmih, in večinoma so bile očividno še zelo mlade. Vse so imele temne lase in temne oči, a presenetljivo svetlo polt, in skoro vse zelo lepo začrtane obrvi. Pa tudi večje število debelih matron sem uzrla med negibno ležečo množico žensk, ki so bile nekdaj plesalke, zdaj pa degradirane na služabnice. Sprehaja- li smo se dalje med malimi lesenimi vilami, kjer so ženske in otroci z balkonov in verand začudeno gledali dol na nas. Tudi veliko starih žensk z ostriženimi glavami, v preprostih bombažastih oblačilih, je bilo vmes, »vdove«, ki morajo zdaj streči mladim kraljevim soprogam. Ženske, med katerimi so bile zakonske žene in priležnice kraljeve — trenutno ni nobene prave kraljice, — so vse nosile navadno črno bluzo in kambod-žanski kratki sarong, to je nekako hlačno krilo. Bile so bose in gologlave in niso imele na sebi skoro nobenega nakita. Srčkano majhno dekletce, igrajoče se s svojo mlado materjo, je veselo priteklo h kralju. Kralj se je ustavil in pobožal otročiča; bila je to njegova najmlajša hčerka. Ko smo se vračali v palačo, sem videla tudi malega kraljevega sinčka, komaj dve leti starega, ki je bil pri svoji mladi materi v veži palače. Tam je v, krogu sedela na preprogah družba mladih žena, ki so kadile cigarete in kvartale. Rdeče našminkane ustnice in ne še tako suženjsko ponižen izraz v njihovih obrazih je pričal, da stojijo te dame trenutno najvišje v milosti svojega gospoda... Mariborski »V E Č E R NI K« Jutra Ustanovljena 1. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7*/, milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje, Rentni davek plačuje iz svojega. Vinotoči in podeželske gostilne pozor! Prodam nekoliko sto vinskih kozarcev, vrčkov, ter kozarcev za pivo starejšega modela. Zglasiti se v restavraciji »Union«, Maribor, Aleksandrova cesta št. 3. 1410 Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«. 3 Lovci! Divje peteline gači in posreduje njih odstrel Josip Pajtler, preparator, Maribor, Komenskega trg 3. Zadnja avtobusna postaja št. 1 (vsake ure)- Živali se lahko oddajo pri g. Strnadu, puškarju, Aleksandrova cesta. Odlikovan s srebrno, zlato in državno kolajno. 1096 Novost! Zadnja novost v trajnem kodranju so amerikanski ovitki. Za vse lase, spe-cijelno pa za barvane, bele sive, svetle in obledele, oskrbuje s sijajnim uspehom samo salon Mrakič, Cankarjeva 1. ______________________________________33-t. Najnovejše — najcenejše služi kod postelja vložek, madraca in otomana za Din 385. Samo pri Novaku, Vetrinjska ulica 7, Slovenska ulica 24._____________________1370 Letne novosti! Vino, lastni pridelek pri odjemu 10 litrov po Din 4. liter. Zrinjskega trg 6. Vino po Din 4.— od 5 litrov naprej in hrušovec po Din 2.50 dobite pri A. Puhalj-u, Vinarje (prej Wienergraben). _____________1349 Gostilna »Pri jelenu«, Taborska ulica 8, toči pristna framska vina od gospoda Vidmarja iz Frama po zelo nizki ceni. V nedeljo, dne 1. maja pojedina ocvrtih kozličkov. Porcija s salato Din 10.—. Se priporoča za obilen obisk Ivan Kovačič._________________1380 Natakarja donašalca sprejme kavama Jadran, Maribor, Nagradni razpis meter Poštene delavce sprejmem na stanovanje in hrano. — Splavarska ul. 6.___________________1359 Poštenega delavca vzamem na stanovanje. Koroška ce^ sta 74. 137' ki ga prireja Tednik »Zabavni list« z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic, Stražišče. Posamezna številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! za birmancet ženine in neveste Rešitev matematičnega problema! letnim naročnikom našega tednika »ZABAVNI LIST« (dva romana, novele, »umor, tedenska kronika, praktični nasveti, slikarska galerija v formatu razglednic itd.) plačamo brez izjeme Iščem služkinjo za vsa hišna opravila. Samo zdrave, dobre in poštene, se naj javijo: Gosposka ulica 52 II. 133S Cvetlice! Vrtnice, nizke, raznih novejših barv, 10 grmičkov Din 60. Visoke vrtnice, zelenika (Buchsbaum), hybiscus, gli-cinije, figovi dreveščki, iris, riteršporn, fonkije, pfloks, vrtne hortenzije, gladi-jole, dalije .velikocvetne, novejših vrst, bele lilije, tulipani, kane velikocvetne rdeče, ameriški nageljni velikocvetne sadike, pelargonije viseče, pelargonije visoke, sadike špargelov. Breskve zgodnjih vrst, drevesca itd. nudi vrtnarstvo Ivan Jemec, Prešernova ulica. 1386 m poceni v Sostanovalca sprejmem. Vodnikov trg 3 b. 1362 Maribor, Vetrinjska ulica 15 Prodajalko mešane ali galanterijske stroke, zmožno slovenščine in nemščine, sprejmem. Pismene ponudbe z zahtevami pod »Zmožna« na upravo lista. 1363 Dve gospodični se vzameta na hrano in stanovanje. Koroška cesta 74, dvorišče desno. 1378 Mlado dekle gre čistit in ribat. Naslov v upravi »Večernika«. 1394 Postrežnlca dobi zaposlenje. Naslov pri upravi. ________________________________________1389 Učenca iz poštene družine sprejmem za slikarstvo. Franc Ambrožič, Grajska ulica 3. 1390 Skladiščni prostori, pripravljeni tudi za delavnico, ter stanovanje obstoječe iz dveh sob, kabineta in pritiklin, oddam v najem. Ponudbe pod »Središče mesta« na upravo lista. 1383 Vsakovrstne elektroinstalacije hiš, tovarn, motorjev, vsaka popravila, prodaja vseh vrst žarnic, svetilk, lestencev, aparatov, instalacijskega blaga pri Jos. T i c h y in dr., električno podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, telef. 2756, na zahtevo brezplačne neobvezne ponudbe. »Pohorski dom na našem krasnem Pohorju, 1030 in nad morjem, dostop iz Maribora, Radvanja, Hoče—Reka. Najmodernejše urejeni planinski dom v krasni okolici sredi pohorskih gozdov. 24 sob za tujce s tekočo vročo in mrzlo vodo, električno lučjo, kopalnico, vodovodom. Diven razgled, krasni izpre-bodi- 1412 Znižane cene penzije v predsezoni. Izborna vina! — Topla jedila! Skozi vse leto odprt! Za blagohoten poset se priporoča J. in H. Kolarič, restavrafer Izvrs no vino, Kolo popolnoma novo na prodaj v Tattenbachovi ul. 1, I, najnižjo ceno. ] Na prodaj motorno kolo s prikolico A. J. S., 4taktni 1 cilinder, 6 HP, 500 m3. Betnavska cesta št. 1, Maribor. 1365 Vinotoč Schwinger, Počehova odprt 1. maja. Na prodaj so zelo ugodno in lepo ležeča stav-bišča v koroškem predmestju, zelo pripravna za parceliranje. Vprašati v upravi Večernika. 1336 Cenjenemu občinstvu na^ znanjam, da imam Prodaja vina! na Meljskem hribu št. 22, Cskrbništvo grofic D’Avernas v Rošpohu in Bresternici prodaja vina od 5 litrov naprej po Din 4"- !■ Vinotoč Kokoschinnegg Košaki 18 ali vhod skozi predor otvorjen 1. maja. K obilnemu obisku se priporoča Visočnik v Framu __________je odprt Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim na MARIBORSKEM OTOKU jutri, dne l. maja RESTAVRACIJO Vstop prosti Za obilen obisk se priporoča Josip Maideč Vinotoč Ipavic. Kdor oglašuje uspeha se raduje! IT. SOKLIČI vr. Maribor gl) saatopnlki ae sprejmeta Večernik Košaki 62 tri minute od vile „Alois“ toči izboren rizling. 1405 najpreglednejša Kartoteka Soklič, Maribor Tei.2510 NaJfineišt rum Brandy Pristna slivovka en grm! in vse vrste likerja itd. en detail! •» JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICI 9 Telefon 25-80. Tovarna likerjev, desertnih vin, in sirupov. JAKOB ZA BIRMO! n Kristalin svila 70 cm široka Din 15- Pralna svila so cm široka Din 40’- 24*- Crepe mongol 92 cm širok » 60*- Cršpe georgette 92 cm širok „ 70*- Crepe de chine, Lame svila venci za birmance, nogavice rokavice, srajce za dečke v vseh velikostih Tekftilana BUdefeldt preje F. Mlchelltsch Maribor, Gosposka ulica 14 Vinogradno kolje kalano, žagano in okroglo, kakor vsake debelosti rezan les od smreke, bora, mecesna, prodaja tvrdka Gnilšek, Razlagova ut. 25 Za popravo vrtnih ograj se dobijo tudi tam krajniki, late in hrastove sohe. 1374 Papirnica Uiidske tiskarne Maribor, Slomškov trg štav. 6. Na dan 10. maja tek. godine održače se u komandi 45. pešad. puka (kod Blagajnika) druga ustmena licitacija za prodaju djubreta u 1932-33. godini. Kaucija za naše državljane 5%, za strane 10%. la severno mejo Jugoslavije! KThalerfu v Št. lil Prosta prodaja vina lastnega pridelka v množinah po 5 litrov a 5 in 6 Din za liter. Začetek v nedeljo, dne 1. maja 1932. Senčnati prostori v gozdu, mize in klopi. tam dobite vsa oblačila najugodneje! LAM MARIBOR • GLAVNI TRG Soomnite se CMD 14 karatna zapestna ura Din 250 - srebma moška ura Din 220« srebrna damska zapestna ura Din 140- moška ura iz metala 39- damska zapestna ura iz metala Din 85*- Urar in juvelir M. JLGER" SIN MARIBOR, GOSPOSKA UL. 15 Sanatorij v Mariboru Gosposka ulica 49 Telefon 2358 Lastnik in vodja kirurg dr. Mirko Černič Najmodernejše urejen za operacije, zdravilni aparati: višinsko soince; diaermija, tpnizator, Samica »Hala’ Erterocleaner, zdravljenje z radijem [pijača in kopeli) Cene zmerne! a-. Lovska pravica krajevne občine Studenice se da potom javne dražbe do 31. marca 19.35 v zakup. Dražba se vrši v pondeljek, dne 4. julija 1932 ob 9. uri v prostorih občinskega urada v Poljčanah, to je na uradni dan. 1372 Sreski načelnik: Makar s. r. !Š ležečih kartotek na krogljioni ležaj. Zahtevajte prospekte! »SOFRA«, MARIBOR, TELEFON 2510. A. ngleško in češko sukno, Čevlje in klobuke nudi v veliki izbiri Kari Jančič Aleksandrova 11. Podružnica: CELI E Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Najbolj varna naložba denarja, ker jamči z at vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. iiHinuiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimimminiiiiiiiimiiiimiiiniiiiniiiniimiT Iadaja Koaeorcij »Jutra« y Ljubljani; predstavnik ladajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.