>wi ..«» k £OlOklll> Maribor, torek 1». oec -mora ijjoh Siev. ^UO MARIBORSKI Cena 1 Din. VECERNK UrvdnlStvo fn uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2*40, uprava 24#8 Izhaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Oln / Oglasi po ceniku / Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani t Poitnl čekovni račun St. 11.408 JUTRA 99 Dokument slepot« Te dni je izšla v Deutschilandsbergu ! brošura z naslovom »Untersteier* die Deutsche Siidostmark«, ki jo je napisal neki dr. M. Volfomar. Po obsegu in površni sestavi ter brezpomemlbnosti založ ništva, ki je izdajo omogočilo, bi ta 44-stranska brošura niti najmanj ne zaslužila omembe, ko bi ne mrgolelo od prve pa do zadnje strani brez števila trditev, ki ne morejo vznikniti iz pameti in znanstvenega dognanja, pa tudi ne politične Dreizkušenosti, marveč le Iz neke slepote in fanatizma, ki poraja nepojmljive pomisleke, konfuzne floskule in samovoljno ter umetno postavljene podmene, ki so se izvalile v vališču apriorno zavzetih predpostavk in ki hranijo v sebi nedotgledne možnosti potvor ter zasuk-1 ja jev. Kako koristno bi bilo za avstrijsko industrijsko produkcijo, aiko bi na trgu njene proizvodnje izhajali drugačni, realnejši in koristnejši produkti, kakor je fantastični izrodek tega dr. H. Volkmarja, ki ga je razglasil svetu v obliki neke 44-stranske brošure. V tej brošuri se govori o »okrnjeni Štajerski«, »enotni, nedeljivi vojvodini«. Ako sta se to edinstvo in nedeljivost štajerske vojvodine sklenila leta 1848. v štajerskem deželnem zboru, potem se ta sklep slovenskega štajerskega ljudstva niti najmanj ne tiče, ker je ta sklep bil storjen v času, ko niso imeli zastopniki slovenskega ljudstva v graškem deželnem zboru nobene besede. Navedbe historičnega sentimenta in naivnosti sc spajajo s skrajno fantastičnim in skon-. štruiranim utvorom o neprirodnosti obstoječih meja ter postavitvi neke silno zabavne teorije, v smislu katere naj bi kmečka plast slovenskega ljudstva na Področju bivše Spodnje Štajerske pripadala nekemu svojevrstnemu narodu Vin d o v (Windische). Dobesedno navaja na strani 17., da so »slovenski« kmetje Spod nje Štajerske v pretežni večini in vseskozi nemškega mišljenja! Pri tem se sklicuje na svoječasno gibanje štajerci-iancev in primerja spodnještajersko kmetstvo z vzhodnopruskimi M a z u r i. "'Ta tip spodnještajerskega kmeta se lah ko prišteva k vseneroškemu narodnemu telesu. V nasprotju s slovenstvom se lah ko označuje kot posebna skupina »Ven-Šcl prepoz.no na dan v svojimi trdit-,ami. V prejšnji Avstriji bi bil napravil ''Ja-’no kariero, najmanj, kar bi si bil pri-.11 žil s hipertrofijo svojega fantastične-** možganja, bi bilo kakšno laofratov-; vo ali kaj podobnega. Zaman bomo brs-va*i po starih štetjih blagopokojne m a -j,ehovske Avstrije, ako bi hoteli naj- kakšnili sledov o »Vindili« kot ofici- Zmana Jugoslavije v Ženevi Tik pred polnočjo le bil sinoči dosežen zgodovinski sporazum na podlagi resolucije, ki obsoja marseilleski zločin ŽENEVA, 11. decembra. Včerajšnja popoldanska seja Društva narodov, ki se je Izvršila kljub italijanskim in madžarskim mahinacijam, da bi se preprečila, je bila v znamenju naporov, da se prepreči polom sporazumevanja o vzajemni rešitvi jugoslovenske pritožbe. Prvi je govoril Jevtič, ki je odgovarjal na madžarsko spomenico in obrambo in dokazal, da je vse madžar sko zagovarjanje le stolp iz papirja, ki ne more ničesar spremeniti. Z jasnimi argumenti je pobil vse madžarske trditve. Ob koncu svojega govora je zahteval, da mora Društvo narodov pogledati resnici v oči, četudi je to komu mučno. Jugoslavija je storila svo-jio dolžnost, sedaj pa naj to stori tudi Društvo narodov. Nato je govoril Ti-tulescu, ki je odločno zahteval za Jugoslavijo zadoščenje. Dejal je, da proži mala antanta Madžarski roko v spravo, zahteva pa, da prizna svojo krivdo. Dr. Beneš je govoril o madžar skem revizionizmu in opozarjal Društvo narodov, da se mora zavedati svoje velike odgovornosti. Nato je Lava! svaril Evropo in naglašal, da je zadoščenje Jugoslaviji edina možnost rešitve. Obenem je Laval izdelal tudi načrt za rešitev, ki naj bi vseboval splošno obsodbo Madžarske in obsod bo posameznih madžarskih oblasti, ki so kompromitirane z marseilleskim atentatom. Nadalje bi se poslal madžarski vladi poziv, da izvede preiskavo znova in do konca. Nato bi se pa izdelal načrt konvencije, s katerim bi se regulirale pravice azila političnih zločincev. V podobnem smislu je interveniral tudi Eden. Položaj je bil zvečer zelo napet, nato pa se je v strahu pred posledicami poloma uvedla akcija, ki je bila proti pričakovanju kronana z uspehom. ŽENEVA, 11. decembra. Madžarska delegacija, ki se je sinoči obrnila v Budimpešto glede sprejema predloga za rešitev spora, je dobila pol ure pred polnočjo dovoljenje, da sme sprejeti zadevno resolucijo. Nekaj minut prej ie podal lord Eden ekspoze, v katerem ie dejal, da Društvo narodov ni ni-kakšno sodišče, ampak je njegova naloga ustvarjati med članicami prijateljsko sodelovanje. Prvi del rezoluci-.ie, ki je bila nato sprejeta, izraža naj-nrej žalost nad tragično smrtjo kralja Aleksandra in Barthouja, nato pa zahteva od vseh članic D. n. da ne smejo trpeti na svojem ozemlju nobenih udejstvovanj s političnimi cilji proti sosedam. Vse morajo brezpogojno spoštovati nedotakljivost in politično neodvisnost drugih držav. Ugotavlja dalje, da je na podlagi preiskave, do- kumentov in debate ugotovljena krivda nekaterih madžarskih oblastev za marseilleski atentat. Iz tega sledi za madžarsko vlado dolžnost, da takoj in brez obotavljanja uporabi vse potrebne sankcije, da se krivci kaznujejo. Svet D. n. je prepričan o dobri volji madžarske vlade, izpolniti te obveznosti. Svet vabi madžarsko vlado, da sporoči, kaj je v tem oziru že ukrenila in kaj še namerava. Naposled se pa ugotavlja še nujna potreba, da se sklene protiteroristična konvencija. Izvoli se v ta namen odbor zastopnikov Belgije, Anglije, Španije, Francije, Madžarske, Italije, Poljske, Romunije, Rusije in Švice. ŽENEVA, 11. decembra. Sporazum v iradžarsko-jugoslovanskem sporu, je bil tu sprejet z velikim zadovoljstvom. Sedaj se priznava, kako težak in kritičen je bil položaj. Naglasa se pa tudi častno, a odločno postopanje Jugoslavije, ki je dosegla sklep dalekosežnega pomena. LONDON, 11. decembra. Vsi listi pozdravljajo ženevski sporazum in ga pripisujejo največ angleškemu posredovanju. »Daily Herold« pravi, ako ne bi bilo Društva narodov, bi bila gotovo nastala vojna. Anglija je na uspeh lahko ponosna in je doživela nov dokaz, kako potrebno je njeno poseganje v kontinentalne zadeve Evrope. PARIZ, 11. decembra. Ženevska resolucija se prikazuje v tisku kot zmaga Jugoslavije in pravice. Nadalje se naglasa, da bo protiteroristična konvencija v bodoče onemogočila take zarote in zločine. RIM, 11. decembra. Italijanski tisk piše o ženevski resoluciji s popolnim zadovoljstvom. Jugoslavija je dobila zadoščenje, ne da bi bila prizadeta čast madžarskega naroda. BUDIMPEŠTA, 11. decembra. Listi objavljajo, ženevsko resolucijo z opombo, da je mora izginala iznad Evrope. Sedaj je pot k mirnim pogajanjem odprta. Francoski bojevniki v zunanji politiki ZANIMIV ČLANEK FRANCOSKEGA PISATELJA JULESA ROMA1NEA V »PETIT JOURNALIJ«. PARIZ, 11. decembra. Znani francoski književnik Jules Romaine je napisal v »Petit Journalu« članek, v katerem razpravlja o novi francoski zunanji politiki, zlasti o možnosti nem-ško-francoskih pogajanj. Predvsem ugotavlja, da se je napetost zmanjšala v glavnem zaradi spremembe v vodstvu francoske zunanje politike. Barthoujeva politika je bila sijajna, a nevarna. S pravo virtuoznostjo se je Barthouju posrečilo privleči nad vso Evropo temne oblake. Človek se mora vprašati, ali generacija, ki je bila na krmilu že pred vojno, z manjšo hladnokrvnostjo in mirnostjo motri dogodke in vedi pogajanja, kakor pa generacija, ki je tako številno zastopana v sedanji Flandinovi vladi, in ali bi se ne bile prav gotovo težkoče še povečale, ako bi bila Francija obdržala na vodilnih mestih svoje stare ljudi? Romaine se zavzema za poluradno delovanje bivših frontnih bojevnikov in izraža prepričanje, da saarski problem gotovo ne bi bil tako mirno rešen, ako bi se ne bila vršila pogajanja med bivšimi nemškimi in francoskimi bojevniki. Zaradi tega predlaga osnovanje mešanega odbora nemških in francoskih bojevnikov, ki naj bi s svojo prisotnostjo v Posaarju zagotovil miren nji razvoj francosko-nemških odno-šajev. Problem razorožitve s tem res še ne bo rešen, bo pa vsekakor olai* šana Nemčiji vrnitev v Ženevo. Pristop Češkoslovaške PARIZ, 11. decembra. V zvezi z dogodki v Ženevi je v javnosti zelo ugodno delovalo dejstvo, da je Češkoslovaška brez vsakih omejitev in spon tano pristopila k francosko-ruskemu sporazumu, ki je bil podpisan pretekli teden v Ženevi med Lavalom in Lit-vinovom, s katerim se obe državi obvezujeta, da ne bosta brez poprejšnjega sporazuma podpisali s tretjimi državami nobenih nenapadalnih, arbitražnih ali pa drugih, celo ne gospodarskih sporazumov in pogodb. S tem še ni storjeno vse za izboljšanje položaja glede sklenitve vzhodnega pakta, je pa manifestirano stališče Franclje in Rusije, da hočeta voditi dalje svojo skupno politiko brez ozirov na Nemčijo in Poljsko. Ta politika je sedaj s pristopom Češkoslovaške še okrepljena, kar ne bo ostalo brez ugodnih posledic na mednarodni položaj. LAVALOVO POTOVANJE V RIM. PARIZ, 11. decembra. Po informacijah iz Ženeve in Iz Rima se v tukajšnjih potek plebiscita, tem bolj še. ker ta! političnih krogih zelo dvomi, da bi mo-plebiscit ne predstavlja osamljen pro- gel Laval pred Božičem potovati v Rim, blem, ampak samo etapo za nadalj- elno priznani narodnosti. Kako dobrodošla bi bila tedaj taka podmena. V omenjeni brošuri se kar takole navajajo nekatere številke. Tisto, kar bi bilo bistvene važnosti, je m izostalo. To je predvsem točna in podrobna analiza jezikovnih, slovničnih in tradicijskih razlik, ki naj ustvarjajo ločilno steno med temi »Vindiši« in »Slovenci«. Takšne podrobne obravnave seveda ne more biti, ker bi bujnost fantazije pri prvi konkretnosti s h 1 a pel a. To, kar je napisal dr. Volkmar. je plod fantazije iti slepega fanatizma. Toda je li pomislil avtor, kako slabo uslugo je napravil s to svojo brošurico nemški publicistiki, katere verodostojnosti je s tem prizadejana občutna škoda? Domišljija ni zlasti v današnji dobi nikak pripraven inštrument oblastiželjnosti in nekega nepojmljivega imperializma, ki je že davno v zatonu in ki je na vekov veke odig’-i K-lai ho onstran meje prodrla zavest, da je p- " od fantastlč uih utvorov realnost gledanja, objektivnost presojanja ter sprijaznjevanje z nekim stanjem, ki je nespremenljivo in neporušno? ,, -ec. kakor je bilo določeno, ker je skoraj izključeno, da bi do takrat bili rešeni mednarodni problemi, o katerih se sedaj razpravlja v Ženevi in drugod. Pred rešitvijo jugoslovansko madžarskega spora Lavalovo potovanje v Rim no bi bilo priporočljivo, ker bi manjkali vsi pogoji ugodne medsebojne atmosfere. NESREČA NA MORJU. ŠIBENIK, U. decembra. V bližini Zla-rina sta trčila včeraj skupaj parnik »Zagreli« in jadrnica »Sveti Roko«. Trčenje je bilo tako močno, da se je jadrnica zdrobila in potopila. Utopil se je tudi solastnik jadrnice Ante Karamar: Stran 2. Mariborski »V e č e r n i k« Jutra. V MarFboru, dne 11. XII. 193-. Dnevne vesti jo sekati in prodajati v prebiralni seč- Društvom v mestu In na deželi! Odkar je uveden davek na oglase, ne more noben list več brezplačno objavljati nobenih naznanil o raznih društvenih priredit vah, veselicah itd. Zaradi tega so take notice plačljive. To smo povedali že ponovno, a še vedno prejemamo iz mesta in z dežele vsak dan prošnje za objavo obvestil o raznih društvenih prireditvah, veselicah, igrah itd., ki jih seveda ne moremo objaviti, ker ne vemo, ali jih bodo naročniki plačali ali ne. Mirno tega ima uprava z izterjevanjem plačil za take notice skoraj vedno velike sitnosti in več stroškov kakor znaša račun. Zato opozarjamo ponovno, naj se vse take objave pošiljajo upravi, ne uredništvu in naj se, kadar je le mogoče, plačajo takoj pri izročitvi. Iz finančne službe. M katastrski upravi v Ljubljano je premeščen geometer Ivan Kalin iz Maribora. Nov občinski proračun. Finančna komisija mestne občine mariborske je na včerajšnji seji pod predsedstvom finančnega referenta in člana mestnega sveta g. Sabotyja podrobno razpravljala in obravnavala mestni proračun za prihodnje leto. Proračunski osnutek je komisija odobrila in bo o njem razpravljal mestni svet takoj po novem letu. Prisega slovenske šolske mladine kraljevi oporoki. Včeraj so se naši učitelji ih učiteljice pod vodstvom predsednika UJU g. Ivana Dimnika poklonili na kraljevem grobu na Oplencu in položili prisego zvestobe slovenske mladine kraljevi oporoki. Po kratkem cerkvenem obredu so prižgali veliko svečo z napisom: »Čuvali bomo vedno Jugoslavijo, se zaobljubijo vera tvoja in nada., mladine slovenska armada!« Mimo tega je prinesla delegacija na grob še izredni spominski dar, pet debelih knjig s 180.000 podpisi slovenskih šolarjev. Na vsaki '-migi. ki ima po 100 listov pergamenta 'n je vezana s slovensko ornamentiko, je isti napis kakor na sveči. Knjige so oravljene v posebni slovenski skrinji, k rasen i tudi z narodnimi ornamenti. "■o so knjige odprli, je imel vodja delegacije lep nagovor, v katerem je naglasil, da je prineslo učiteljstvo mrtvemu ■valju zedinitelju prisego slovenske šolske mladine, ki hoče vedno verno izpolnjevati kraljevo oporoko in zvesto čuvati Jugoslavijo. Bolgarski pevci v Ljubljani in v Mariboru. V Ljubljano prihajajo že leto dni razne skupine Bolgarov, da si ogledajo Slovenijo, kakor da bi ta »Slovenija« ob segala samo Ljubljano in morda še Bled. V Maribor ne puste nikogar. Tudi sedaj pride sofijsko pevsko društvo samo v Ljubljano, da vrne obisk ljubljanski Glasbeni Matici. Toda ljubljanska Glasbena Matica na svoji turneji ni obiskala samo Sofije, ampak tudi vsa druga večja bolgarska mesta. Zato naj bi se poskrbelo, da pridejo bolgarski pevci enkrat tudi v Maribor. Vsa mariborska javnost to želi in je pripravljena sprejeti goste brezplačno na stanovanje in eventuelno tudi hrano za čas bivanja v našem mestu. Za božičnico naši obmejni deei. Skoraj si ne upamo, a vendar smo prisiljeni, da se tudi letos zavzamemo za našo obmejno deco, za katero prosimo, da se je spomnite s kakim darilom v denarju ali blagu ob priliki letošnje skromne božičnice. Slišimo o javni dobrodelni akciji, ki jo pripravljajo Avstrijci in naši Nemci kot božično obdarovanje v naših krajih bivajoče avstrijske deoc. To bo bolelo našo deco, ki bo videla tujo obdarjeno, sama pa morda ostane prezrta. V imenu naše jugoslovanske, danes zares osirotele dece, prosimo uslišanja, pro simo vsaj skromnih darov in s tem: Čuvamo Jugoslavijo — nje bodočnost — deco, zlasti obmejno! Darove pošljite podružnici Učiteljske tiskarne v palači Hranilnice dravske banovine. Sečnja in prodaja božičnih drevesc. Banska uprava v Ljubljani je izdala, upo £levajoč določila novega zakona • gozdih, posebno naredbo glede sečnje in prodaje božičnih drevesc. Po tej nared-bi je prepovedano v nedoraslih gozdih sekanje mladih iglieastih dreves, če bi se s tem ogražal razvoj ali obstoj mladega gozda. Za. božična drevesca se sme nji samo taka drevesca, ki pridejo v poštev za čiščenje in redčenje gozdnih kom pleksov. Posestniki, ki prodajajo božična drevesca, morajo imeti izvirna potrdila one občine, na katere območju so bila drevesca posekana. Nadzorne oblasti bodo sicer božična drevesca brez vsa kega potrdila zaplenila. Če izda občina komu potrdilo za večje množine drevesc, mora o tem javiti okrajnemu glavarstvu. Prodajalci božičnih drevesc morajo vsak dan poročati tržnim ali policijskim organom, koliko drevesc so prodali. Kršitelji te naredbe bodo kaznovani po predpisih kazenskega zakona in po določilih zakona o gozdih. Potrdila, oziroma dovoljenja za božična drevesca se bodo izdajala edinole na podlagi predpisanih izkaznic pri mestnem tržnem nadzorstvu proti predpisani taksi. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učin kuje izredno dobrodejno na obolele organe. Šahovski mojster Vasja Pire v Sarajevu. Naš šahovski mojster Vasja Pirc je odigral te dni v Sarajevu simultanko proti 32 najboljšim sarajevskim šahistom. V 4. urah je premagal 19 nasprotnikov, z 8. je remiziral, 5 iger pa je izgubil. Iz Sarajeva se bo podal v Be - od, od tam v Novi Sad in v druga večja mesta, kjer bo povsod prirejal simultanke. Iz delovanja naše stranke. Pod tem naslovom in podnaslovom: »Sestanek članstva krajevne organizacije JNS za IV. okraj« smo priobčili v 273. številki našega lista na 4. strani daljše poročilo, katerega konec je bil smiselno popolnoma napačen, to pa zaradi tega, ker je izpadla pri metiranju poročila ena vrsta. Pravilno se glasi konec takole: »Ogorčenje se je polastilo članstva, ko je eden navzočih članov poročal, kako se godi našemu članstvu v mariborskih tovarnah, kjer je nekdo zabrusil delavcu, ki se je pritožil čez sramotno nizko mesečno plačo 300 Din, naj namesto trikrat na dan, je samo enkrat.« Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in razširjati knjigi »Priče u stihu« in »Čelju-skin. Jedna zemlja spasava svoje sinove«, ki sta izšli v Zagrebu. Ministrstvo za notranje zadeve pa je prepovedalo uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Hitler treibt zum Krieg«, ki jo je izdala neka pariška založba. Načrt zakona o bankah. Združenje bank v Beogradu je izdelalo načrt zakona o bankah, ki je bil izročen trgovinskemu ministru, da ga prouči in osvoji. Zakonski načrt je opremljen s potrebnimi pojasniti. Sličen predlog so poslala ministrstvu tudi ostala združenja bank v naši državi. Verjetno je, da se bo za študij tega projekta sklicala specielna komisija strokovnjakov, v kateri bodo zastopani tudi predstavniki bank iz naše države. Novi člani gostinskega odseka l>ri zbornici za TOL Z odlokom ministrstva trgovine in industrije so imenovani za člane gostinskega odseka pri zbornici za TGI med drugimi tudi Fric Zemljič, hotelir v Mariboru, Josip Berlič, restavrator v Ptuju in Karl Pojbič, gostilničar v Dolnji Lendavi, za njihove namestnike pa Franc Rccer, gostilničar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Tone Golenko, gostilničar pri Sv. Miklavžu pri Ormožu in gostilničar Geza Vezir v Martjancih pri Murski Soboti. Številke z ljubljanske univerze. Na ljub ljanski univerzi je letos vseh slušateljev 1813. Na filozofski fakulteti je vpisan 501 slušatelj (246 slušateljic), na juridični 604 slušatelji (54 slušateljic), na medicinski 114 slušateljev (40 slušateljic), na teh nični 404 slušatelji (16 slušateljic), na teološki pa 160 slušateljev. Po veri je 50 pravoslavnih, 10 protestantov, 4 Židi, 3 muslimani, dočim so vsi ostali katoličani. V letošnji zimski semester se je vpisalo 132 slušateljev in slušateljic manj kakor lani. V naši državi je 938 lekarn. V Beogradu so zborovali lekarnarji iz vse države. Iz poročil upravnega odbora lekar-narške zbornice je razvidno, da je v naši državi 938 lekarn in jih je bilo letos na novo odprtih 26. VSTOPNICE ZA KONCERT GLASBENE MATICE, ki bo v ponedeljek, dne 17. decembra 1934 v dvorani »Union«, dobite pri gospe Zlati Brišnlkovi in v trgovini Hofer. Čisti dobiček je namenjen kot prispevek za postavitev spomenika našemu velikemu kralju. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesju, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Akademski starešine Triglava in Jadrana imajo izredni članski sestanek v torek, dne 11. t. m. ob 20. uri, v lovski sobi hotela »Orel«. Odbor. Esperantsko društvo v Mariboru vabi na Zamenhofov večer svoje člane in vse prijatelje esperantskega gibanja. Sestanek bo jutri v sredo 12. decembra v hotelu »Orel« v lovski sobi ob 21. uri. Odbor. Redni letni občni zbor Ženskega društva v Mariboru bo v sredo, dne 12. t. m. ob 20. uri v: prostorih Ljudske univerze. Ob tej priliki predava gospa prof. Milica Schaup-Ostrovška »O miru«. Vab ljene vse članice. Uradni dan Zbornice za TOI pri Združenju trgovcev v Mariboru ta teden odpade in bo prihodnji uradni dan šele v sredo, dne 19. t. m. dopoldne. Koncert Glasbene Matice Maribor 17. t. m. bo dostojna počastitev spomina bla gopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V prvem delu nastopi mešani zbor okrog 100 pevcev. Alt solo poje gospa prof. Lida Vedralova. Zbor bo izvajal Gallusovo moteto »Glejte, kako umira pravični«, Mirkovo mogočno sklad bo »Domovina« po tekstu Griše Koritnika, Grečaninov »Oče naš« z altom solo ter Mckranjčev »Ooelo«. V drugem delu bomo imeli po večletnem presledku zopet priliko slišati veliko simfonično delo. Beethovnovo III. simfonijo v Es-du-ru, »EROICO«. Ta simfonija je ena najmogočnejših del svetovne literature in stavi na orkester velike zahteve. Glasbena Matica je storila vse, da zagotovi orkestralno izvedbo, ki bo dostojna spominskega koncerta in izvajanega dela samega. V velikem orkestru, ki šteje 60 godbenikov, sodelujejo poleg društvenega orkestra najboljši mariborski muziki in člani tukajšnje vojaške godbe 45. p. p. Spored je tako bogat, da bo nudil vsakemu res globok umetniški užitek. Ves čisti prebitek je namenjen kot prispevek za spomenik osvoboditve in zedinjenja v Mariboru. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 13. decembra predava okrajni šolski nadzornik g. Močnik na splošno željo Studenčanov o sadnem drevju in škodljivcih. Milijonske poneverbe. Poročali smo že, da so bile zadnja leta izvršene pri zagrebški mestni občini milijonske poneverbe na škodo mestnega gospodarstva. Komisija je te dni ugotovila, da je 5 ma-gistratnih uslužbencev poneverilo skupno 4 milijone 46.601 Din. Ponerverbe izvirajo izpred leta 1932. Smrt najstarejše žene. V Polomu pri Srebrenici je umrla v starosti 130 let Ajka Omerovičeva, ki ni bila samo najstarejša žena v Bosni, marveč v državi. (Njeno starost je treba sprejeti z rezervo. Op. ur.) Nedolžna žrtev pijanih fantov. V neki gostilni v Studencih je popivala sinoči večja družba mladih fantov. Ko jim je vino razgrelo kri, so se pričeli prepirati in pretepati med seboj. V kritičnem času je sedel pri drugi mizi tudi 22-letni brezposelni mesarski pomočnik Martin Fila, stanujoč na Ruški cesti. Ker je fant opazil, da se ne Im iz pretepa nič dobrega izcimilo, je plačal svoj zapitek in se odstranil iz gostilne. Za njim so se pa takoj podali trije pijani fantje in ga pričeli brez vsakega povoda obdelovati z odprtimi noži. Razrezali so mu tako nevarno glavo (in pleča, da je omedlel in izgubil mnogo krvi. Poklicani reševalci so ga nezavestnega prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zašili nevarne rane. Zločinske napadalec zaslišujejo orožniki. Narodno gledališče REPERTOAR. Torek, 11. decembra ob 20. uri: »Hlapci«. Red D. Znižane cene. Zadnjikrat. Sreda, \2. decembra ob 20. uri: »Urh, grof Celjski.« Red. B. Četrtek, 13. decembra otb 20. uri: »Koo flikt.« Red C. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 14. decembra: Zaprto. Sobota, 15. decembra ob 20. uri: »Žalujoči ostali.« Red A. Opera »Urh, grof Celjski«, delo pred desetimi leti v Mariboru umrlega sloven skega skladatelja Viktorja Parme, pono-ve v sredo 12. t. m. za red B. Ta opera je pod taktirko kapelnika Herzoga in v izvrstni Skrbinškovi režiji dosegla znatno večji uspeh kot pred leti. Naslovno ulogo poje Fr. Neralič kot gost, nadalje pa gostuje tudi Vida Zamejič-Kovičeva. Poslednja uprizoritev »Konflikta« bo ob znižanih cenah v četrtek 13. t. m. za red C. Drama je prav učinkovita ter obravnava temo: ali sme odvetnik zagovarjati človeka, ki je o njem prepričan, da je kriv? Posebno odvetnike in pravnike opozarjamo na to predstavo. Režira Milan Košič. Stolzova opereta »Izgubljeni valček«, ki je prirejena za oder po znani zvočni opereti »Dve srci v tričetrtinskem taktu« ter je povsod »šlager«, bo prihodnja glas bena novost ter bo njena premiera še pred Božičem. V tej opereti so zaposleni Udovičeva, Barbičeva, Zakrajškova, Severjeva, Dragutinovičeva, Starčeva, Sancin, Skrbinšek, Stupica, P. Kovič, Fu-rijan, Košič, Gorinšek, Grom, Harasto-vič, Nakrst, Blaž, Verdonik.__________ »Službeni Hst« dravske banovine objavlja v letošnji 99. številki: Uredbo o izvajanju javnih del; navodila za poslovanje po zakonu o zatiranju spolnih bolezni in pravilnik za izvrševanje tega za kona ter pristojbine po zakonu o zatiranju spolnih bolezni. Zaradi prepira z bratom je hotela v smrt. Na Pobrežju so imeli sinoči malo senzacijo. Železničar P. ima več otrok in sta se včeraj zvečer hudo sprla 13-letna Anica in njen starejši brat, ki ni štedil v prepiru s pikrimi besedami. To je mlado sestro pognalo v obup. Napila se je oc-tove kisline in so jo morali takoj spraviti v bolnišnico, kjer so ji zdravniki rešili življenje. V Mlinski ulici ukradene tisočake je policija našla. Včeraj smo poročali, da so neznani vlomilci vlomili v stanovanje za sebnika Mihelača v Mlinski ulici in mu odnesli 3.000 Din in nekaj obleke. V zvezi z vlomom je policija aretirala v isti hiši stanujočo tekstilno delavko Marijo D., ki pa je pri zaslišanju odločno tajila vsako krivdo. Bila pa je aretirana Marija tako neprevidna, da je zaupala neki soujetnici v policijskih zaporih skrivnost, kje so skriti tisočaki in jo naprosila, naj bi o tem obvestila njenega priležnika. Na podlagi te izpovedbe se je policija podala na podstrešje in res našla vse tri tisočake. Zanimivo je, da Marija še vedno taji vsako krivdo, ki pa je jasna ko beli dan. Nezgodna kronika. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj in danes dopoldne več ponesrečencev. Pri mizarskem mojstru Razboršku zaposlenemu pomočniku Adolfu Kocbeku je cirkularka razmesarila dlan desne roke. V Fraj-hajmu se je 43-letna posestnikova žena Helena Podkrižnikova zbodla na zarjavelem žreblju in si zastrupila kri. Pr‘ delu je v Pekrah padel 67-letni posestnik Anton Šibolt tako nesrečno, da si je ta-pahnil levo roko. Na državnem mostu ie včeraj popoldne podrl na tla neki kolesar 34-letno posestnico Frančiško Horvatovo iz Dogoš. Pri padcu si je Horvatova zlomila desno roko. V Vrholali pa je včeraj popoldne iz šole grede zagnal neki učenec 9-letnemu delavčemu sinil Janezu Brdniku s tako silo kamen v vo, da mu je prebil lobanjo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri ie.^“ zal toplomer 10.3 stopinj C nad ničto; minimalna temperatura je znašala 5 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pr> 15 stopinjah 733, reduciran na ničlo pa 731; relativna vlaga 88; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved prav', da se bo vreme v nekaj dneh spremenilo in bo tudi snežilo. V Marfi&oru, dne 11. XII. 1934. Mariborski »Vec e mite« Jufcfi' IIM— IHIIHIIIMI1I lili I Stran 3. Problemi priključitve SODBA NAŠEGA KMETA K PRIKLJU ČITVI OKOLICE K MESTU. Naše uredništvo prejema vsaki dan razne dopise od razniih okoličanov, v katerih si vsak po svoje razlaga priključitev okolice k Mariboru. Eni so za, druga proti, tretjim pa je vseeno. Da 1» jav nost izvedeia, kako sodi naš okoliški kmet o priključitvi, objavljamo naslednji dopis kmeta J. H. iz Krčevine: Gospod urednik! Ker se že toliko govori in piše o priključitvi mariborske okolice k mestu, vas prosim, ponatisnite tudi ta moj dopis, da sliši javnost, kako sodimo o priključitvi kmetje. Čitali smo v listih, da je predlagal mariborski mestni svet na eni svojih sej, naj bi se priključile k mestu tudi občine Rošipoh, Kamnica in Sv. Peter. Nastane vprašanje, kakšne koristi bi prinesle te tri občine mestu, ker živi v teh občinah večinoma viničarsko prebivalstvo in je le bolj malo kmetov. Prav taka je zadeva tudi z občino Košaki. Če je tam opekarna, ki bi nekoč več vrgla mestni blagajni, ne smejo merodajni činitelji misliti, da je dobro situirano tudi drago prebivalstvo in da ima to prebivalstvo morebiti kak interes na priključitvi. Kar nas je kmetov, smo vsi odločno proti priključitvi k mestu, ker vemo, da bi bili takrat za nas meščane davki še večji, ko že sedaj jedva zmagujemo težo davčnih bremen. Veliko je vprašanje, kako bodo okoličani, ki bodo priključeni k mestu, nosili še mestna bremena in če jih bodo sploh zmogli. Prav tako je veliko vprašanje, kaj bo nudilo mesto tem bregovdtim krajem? Po sodbi nas kmetov le malenkosti ali pa čisto nič. Nasprotno bo priključitev okolico hudo obremenila. Samo nekaj primerov. V omenjenih treh občinah so hiše zelo raztresene in stoje na samem. Vsak mora imeti psa čuvaja, za katerega plačuje sedaj na leto 20 do 25 Din davka. Če bi pa pripadli ti posestniki pod mesto, bodo plačevali za vsakega psa 150 Din davka. Sedaj smemo kmetje doma klati svoje prašiče, če bi pripadali pod mesto, pa bi jih morali vlačiti klat v mestno (klavnico, s čemer bi nastali novi stroški. In nešteto je še drugih takih zadev in zadevščin, ki bi nam okoličanom, zlasti pa nam kmetom ne prinesle absolutno nobene koristi. Po našem mnenju pa bi bila priključitev bo5j umestna, če bi se počakalo z njo na boljše čase. Če se Maribor razvija pa ima dovelj prostora proti Kamnici in na desnem bregu Drave, saj je tam bodočnost mesta, ne pa na teh hribih, kjer ni nič drugega doma kakor samo siromaštvo. Naše mnenje naj bi me- rodajni krogi upoštevali in naj bi priključili k mestu le to, kar k mestu spada, Petrovo selo, del pod Kalvarijo in kar ima res mestni značaj, da bo konec nepotrebnega razburjanja. (Objavljamo tu pomisleke našega kmetovalca proti priključitvi, in ker nas je njegov strah zanimal, smo se obrnili niai najmerodajnejše mesto in izvedeli, da je ta strah neutemeljen. — Mariborska mestna občina bo tudi po priključitvi u-poštevala vse upravičene zahteve novih meščanov. Kmetovalci na samoti ne bodo plačevali nič višjih davkov za pse, kot jih plačujejo sedaj, in tudi svoje prašiče bodo lahko še nadalje klali kakor doslej. Op. ur.) Delovanje naših malih umetnikov MALI HARMONIKARJI ISSK MARIBORA NA POBREŽJU. Mali harmonikarji so v soboto nastopili v prid revne šolske dece na Pobrežju. Točno ob 17. uri je prof. Švajger v prostorni Renčljevi dvorani, ki je bila do zadnjega kotička napolnjena, pričel izvajati prvo točko programa in s tem dosegel takoj prisrčen stik s publiko. Že pri izvajanju prvih točk programa, narodnih pesmic, so bili Pobrežani vzhičeni nad preciznim igranjem naših malih harmonikarjev, ki imajo za seboj pestro zgodovino uspešnih nastopov po vseh večjih mestih naše države. Povsod, kjer koli so nastopili, so bili predmet občudovanja. Z našo narodno pesmijo so krepili bratske vezi z našimi južnimi brati. Njihova zadnja turneja po našem Jadranu je pa bila povod, da so se začeli zanimati zanje ne samo bratje Bolgari in Romuni, temveč tudi čehi in Nemci. Kakor smo izvedeli se vrše medtem že priprave za nastop v bratski Bolgariji in Romuniji. Tudi naša narodna predmestna trdnja- va Pobrežje je izkazala malim harmonikarjem vso pozornost. Pri drugem delu programa, kjer sta nastopila mali Dušan Reja s pesmico »Po jezeru« ter mali Miloš Zorzut s pesmico »Vrbniče nad morem«, je zavladalo po dvorani tako navdušenje, da ni bilo aplavza ne konca ne kraja. Tudi deklamacija Ivančka Pregrada je poslušalce zelo navdušila. Po končani prireditvi se je zahvalil pobrežki župan gospod Matija Volk v imenu Pobrežanov gospodu prof. Švajgerju in predsednici gospe Ravnikoviter poudaril, da bodo ti ljubi malčki ostali Pobrežanom še dolgo v prijetnem sporni nu. Prireditvi so prisostvovali sreski načelnik g. Milan Makar z gospo, okrajni sodnik g. dr. Milan Pureber, župan g. Matija' Volk s celokupnim občinskim svetom, šolski upravitelj g. Klemenčič in mnogo drugih odličnikov s Pobrežja, čisti dobiček je bil darovan siromašni šol ski deci na Pobrežju. Ljudsko slavfe na Kremžarjevem vrhu (OTVORITEV NOVE PLANINSKE KOČE.) V zapaanem predulu Pohorja, kjer ga v obliki podkve obkrožata Mislinja in Drava, na skrajnem robu, v trikotu med Slaven jgradceni, Vuzenico in Dravogradom, je mislinjska podružnica SPD v Slovenj-gradcu v soboto, dne 8. t. m. otvorila svojo drugo postojanko: Kočo na Kremžarjevem (Krnikovem) vrhu (1161 m). — Okrog svoje ljubljenke, drugorojenke, se je zgrnil zbor slovejgraških planincev, smučarjev, gostov in ljudstvo od Sv. Primoža, Šmartnega. Pameč. Ves ta mali planinski tabor (skoraj 300 ljudi) je kar najbolj prisrčno pozdravil podružnični predsednik g. dr. Maks Pohar. Ko je megleno morje pokrivalo temne doline, je v zlatosolnčnem blesku na tra-tici na prostem daroval sv. mašo gospod Štefan Hdrvat, starotrški župnik, in blagoslovil kočo, katero je slovenjgraški sreski načelnik g. dr. Franc Hrašovec v zastopstvu pokrovitelja bana g. dr. Marušiča v zanosnem govoru slovesno otvoril in ji je gosp. Ludvik Zorzut iz Maribora v razposajenih, šaljivo rimanih verzih zapel v pozdrav kot zastopnik mariborske podružnice SPD in Tujsko prometne zveze in zadruge »Ribniška koča«. Blesteli so vrhovi Pece, Urške, Smrekovca in zadaj Triglava kot botri in botre in priče temu svečanemu krstu. Koliko pridnih delavcev je bilo pri stav bi! Mimo predsednika, predvsem g. Mi-roš Tomc, glavni inšpektor neumornih sil, gospa Delca Brancetova, ravnatelj Slavo Martelanc in gospa Talka, Tomčeva go- spa, Hribarjeva Rozi, Permetova gospodična, Černetova Tinica in Ferči, Potočnikov Jurček in še drugi, vsi, vsi so vložili v to delo mnogo truda in požrtvovalnosti. Kočo samo popišemo drugikrat. K pomenu tega narodnega planinskega slavlja se tudi še povrnemo. Poljčane Tatvina krave. Znani postopač, brezdomec, znan v zapiskih kriminalistike zaradi najrazličnejših deliktov, se je dan pred praznikom zopet nenadoma pojavili in ukradel kravo iz hleva posestnika Simona Robera v Poljčanah. Rokovnjač, ki bi moral baš te dni pred sodišče radi nekih prejšnjih grehov, se piše Klevža Fr. ia je star krog 20 let. Pojavil se je v hlevu po četrti uri zjutraj, kmalu potem, ko je gospodar vstal. Ko je Rober zapazil, da ni več krave v hlevu, se je takoj zatekel k orožnikom. Ti so bili precej na mestu. Ker je bil ta dan v občini sejem, so usmerili skupno z Roberjem zasledovanje tjakaj. Ubrali pa so vsak svojo pot Sreča je hotela, da je posestnik tatu zasačil po dolgem iskanju sam in to na Boču, kjer se je sestradano živinče, ki ga je rokovnjač cel dan gonil, okrog baš paslo. Kravo vredno 1600 Din je kmet odgnal domov, prebrisani lopov pa je pobeg nil ir. se zdaj skriva v gozdovih Boča* Zanimivo je, da so drugi dan našli na brzojavnem drogu nalepljen kos papirja, kjer je bilo z okorno pisavo oznanjeno, da je šel Klevža France prostovoljno V smrt. Ker se je ta vest o njem že večkrat razširila, je verjetno, da ga bodo naš' vrli orožniki kmalu živega prijeli. Pretep pri Makolah. Do 201etni fantje Žgajnar Karl, Florjančič Janez iz Krasne in Šoštar Alojz iz Globokega so imeli med seboj nek star obračun. Te dni so se zgrabili s pestmi, palicami, kamni in noži, pri čemer je odnesel šoštar hude poškodbe na glavi. Vsi trije se bodo zago varjali pred sodiščem. Za uboge studenlške šolarje je darova! ob svoji 601etr.ici jubilant trgovec gospod Franc Kavčič iz Studenic pri Poljčanah 300 Din. — Najlepša hvala! Prisega za vojaške obveznike občine Poljčane bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 10. uri v Slovenski Bistrici. 8. Golob: Dve zgodbi Pripovedoval vam bom zgodbo, ki je sicer malo čudna, pa ji tega ne smete zameriti, ker tega ona ni kriva, temveč predvsem jaz, ker sem jo napisal. Nekje teče skozi mesto reka in čez to reko vodi most. — Torej do sedaj še ni nič čudnega in se premnogokrat zgodi. — In čez ta most hodi vsak dan mnogo ljudi, in vsi ti ljudje morajo hoditi samo po desni strani,'ker tako zahteva gosposka, ki se tukaj prikazuje v podobi dveh straž nikov, na vsakem koncu mostu eden. — No, tudi to vse skupaj ni nič čudnega in mora biti. — Zgodi se pa tudi, da gre kak šer. človek preko mostu po levi strani. — Saj pa vendar tudi to ni čudno, ker ljudje najrajše hodijo tam, kjer je prepovedano. Torej čez ta most je šel nekoč neki starejši gospod, temno obleko je imel in zobobol. — Tudi to ni nič čudno, saj se večkrat pripeti, da ima starejši gospod temno obleko in pa zobobol ter da gre čez most, kjer ukazuje gosposka v podobi dveh stražnikov, da se mora hoditi samo po desni strani. — Od nasprotne strani pa je prihitela gospodična, ki je iniela visoke pete, kratko krilce in pa oči-to veliko zamudo, tako da si je morala namazati ustnice in pa obrvi kar med Potoma. — No, saj se tudi to lahko pripeti, da gre mlada gospodična z visokimi petami, kratkim krilcem in veliko Zamudo čez most po levi strani. Toda v starejšem gospodu s temno 'obleko je zavrela pravična jeza in stare oči so mu vkljub zobobolu sipale bliske na mlado gospodično z visokimi petami in zamudo, kajti gospodična je ^la po napačni strani. Tedaj se je ozrl gospod v temni obleki in z zobobolom po gosposki, ki je stala v podobi dveh stražnikov, na vsakem koncu mostu po eden. Toda gosposka na eni strani je bila zaposlena z brisanjem nosu v velik rdeč robec, na drugi strani pa je spah stoje spanje pravičnega in tako seveda ni mogla paziti na vzrok pravične jeze starejšega gospoda s temno obleko in zobobolom. — Vendar še vedno ni nič posebno čudnega, saj bi v vsakem starejšem gospodu vzkipela jeza, če pozna svoje in svojih soljudi dolžnosti do gosposke, ki si na eni strani navadno briše nos na drugi pa spi spanje pravičnega. — Tedaj je napravil starejši gospod po možnosti prijazen obraz, kajti bil je starejši in imel je izkušnje, in pristopil k gospodični z visokimi petami in zamudo ter jo ljubeznivo potrepljal po rami, da je ne bi motil pri mazanju obrvi in dejal: »Po napačni strani, gospodična . . .« Toda gospodična očito ni hotela razumeti dobro mišljenega nauka, samo obrnila se je, »nesramnež« in tlesk! — je tičala gorka zaušnica na licu, in pod licem je, oh, bil bolni zob. In starejši gospod je mogel še samo iztisniti izza bolnega zoba; »Po — po — na — pačni — strani — gospodična . . .« Sedaj mi pa povejte, kaj je neki čudnega na tej zgodbi? Nič, prav nič! Torej, Če vam bo kdo kdaj še obljubljal kakšno čudno zgodbo, nikar mu ne verjamite, ka kor ste — upam vsaj — meni verjeli. Gospod Peter je civiliziran človek. In ker to vsekakor ni eden izmed naglavnih grehov, je gospod Peter tudi sam to poudarjal, posebno tam, kjer ni treba. Seveda se mu ja njegova civiliziranost poznala tudi na zunanjosti, takorekoč na vsaki gubi njegove obleke in ovratnika, kakor tudi samoveznice. Oh, in ta samo-veznica, oziroma bolfc rečeno umazan ovratnik, sta kriva, da je gospod Peter še danes tako zagrizen samec in da na cesti niti ne pogleda za kakšno preveč brhko gospodično, čeprav mora napeti vse svoje sile, da ukroti oči, ki mu proti volji uhajajo tja, kamor na noben način ne spadajo. No, takole pred dvajsetimi leti pa gospodu Petru še ni bilo treba krotiti oči, ker takrat je bil še prav mlad in vseh nepotrebnih nad poln. In res bi se takrat skoraj gospod Peter poročil, da mu ni prihitelo srečno naključje na pomoč. Res da, takole pred dvajsetimi leti je bilo, in še deževalo je povrhu. In tistega deževnega jutra je moral gospod Peter z veliko jezo ugotoviti, da mu je ovratnik umazan. Z umazanim ovratnikom pa seveda gospod Peter na cesto ne hodi, da bi ljudje kazali za njim in govorili, češ, ta bi bil rad civiliziran človek; in gospod Peter je vrgel ovratnik na posteljo ter si zavezal samoveznico na goli, vendar civilizirani vrat. Lepo si je zavezal preko nje šal, da ne bi morda vzbujal po ulici senzacije, kajti vzbujanje senzacij je za civiliziranega človeka vsekakor nedostojno. Res hudo je deževalo tistega dne in gospodu Petni sc je dobro zdelo v tram- vaju. Prav za prav ni bil tramvaj tako prijeten, kakor pa tista mlada gospodična njemu nasproti, z lepimi očmi in rdečimi ustnicami. In ni mu bilo težko priznati, da mu je celo preosj toplo od živahnih pogledov lepe gospodične, tako da je gospod Peter prav kmalu pozabil na umazani ovratnik in na samoveznico na golem vratu. In tedaj je prišel sprevodnik. Velik je bil in ogromen trebuh je krasil njegovo ospredje. Aha, denar hoče! In to še celo od tako ljubke mlade gospodične. Oj, če bi bil gospod Peter na njegovem mestu, bi se ji nasmehnil, ne pa kakor ta, zahteval denarja. Toda gospodična nasproti je postajala vedno bolj in bolj rdeča, vse je že izmetala iz torbice, rdečilo, ogledalo, robček, toda o denarju ne duha ne sluha . . . Ogromni trebuh se je začel premikati. Tedaj pa je planilo v gospodu Petru in potegnil je iz žepa novec ter plačal vozni listek. Takrat ga je srečal tako hvaležen pogled iz lepih oči in rdeča usta so se mu zahvalila. Gospod Peter pa je rekel: »Ah, prosim, prosim, saj to je meni, kot civiliziranemu Človeku dolžnost!« in si je privzdignil malo ovratnik plašča. Njen pogled pa je zdrknil tedaj na šal, ki je pravkar zapustilo mesto, ki so mu ga določili Bog m ljudje in — tedaj se je pokazala samoveznica na civiliziranem vratu. Gospodična je kriknila, gospod Peter pa je skočil zelen iz tramvaja, samo šal je pozabil tam. Od takrat je nosil gospod Peter vedno ovratnik. Stran 4. Mariborski »Večernik« Jirtra. mmmmmmammmmmtmmm■■ V M ar i b o r u , dne 11. XII. 1934. A. K. Grln: Bogastvo Roman. »Radia vam obljubim. Nimam srčnej-še želje, kakor da dokažem vam in svetu, da morem prenašati sijaj svojega novega položaja, ne da bi pozabila na svoje stare prijatelje.« Sladke besede so padle kaikor krepilni rosa na njegovo žejno dušo. Prijel io je za roko ter jo ljubeznivo stisnil, da se istočasno poslovi. »Težko mi je, da vidim raj tako blizu, pa ga ne morem prestopiti, ne da bi postal samemu sebi težka vest. Šele čez tri mesece je svidenje mogoče. Zdrav-stvujte, draga! Zbogom!« Odšel je. Dokler so ga njeni pogledi še dosegli, je bila še pogumna in sc je smehljala v zeleni lopici, kjer jo je zapustil, ko pa so ga zakrila drevesa in ni več^ slišala njegovih naglih korakov na peščeni poti, se je mahoma razgrnila mračna otožnost na njenem še pravkar srečnem obraz«. Ko je hotela stopiti v hišo, ji je prišel pri vratiih mož nasproti. Bil je Byrd. V prvem trenutku ga niti ni spoznala in je že hotela iti mimo njega, toda naen- krat je obstala io ga nagovorila: »Veseli me, da imam priliko zahvaliti se svojemu rešitelju. Pred veliko nevarnostjo ste me rešili!« »Še pred hujšo, kaikor si mogoče mislite. Pravkar sem vam hotel sporočiti, gospodična Rogersova, da je mož, ki vam je stregel po življenju, mrtev.« Zdrznila se je kaikor od strele zadeta. »Mrtev!« je ponovila. Ko se je zavedela, da je uho ne moti, se je je polastilo veselje. Policist jo je skrbno opazoval. »Kako se je vendar to zgodilo, kdaj... kje?« »Hotel nam je na železnici zbežati, pa je prišel pod kolesa. Njega se vam ni treba več bati.« S strahom se je obrnila od njega. Groza ji na dan njenega zmagoslavja ni bila prihranjena, in vendar jo je ta smrt opro stila brezmejnega strahu. »Zelo sem vam hvaležna za novico.« »Obžalujem, da se je tako zgodilo. Mož je bil le orodje neke zločinke, ki biva v New-Yorku in se imenuje kakor vi. Njegova smrt nam je uničila to upanje.« »O kom govorite?« »O neki pustolovki, ki je njenim nesramnim namenom služil ta človek. Od njega smo hoteli izvedeti za stanovanje te ženske.« »Prepustite to njeni usodi,« je odgovo- rila signorina z mračnim obrazom. »Ne morem želeti v trenutku svojega zmagoslavja, da bi kaznovala in zasledovala one, ki jim je sreča manj naklonjena kakor meni.« Spoštljivo se ji je Byrd priklonil. »Vi ste velikodušni. Ali še kaj ukazujete?« »Ukazujem? Nikakor ne, toda hočem Vam biti naklonjena.« »Storil sem le svojo dolžnost in moram odkloniti vsako povračilo in vas nujno prositi, da ne mislite na kaj takega; dovelj sem poplačan.« Njegov fini nastop ji je onemogočil vsako nadaljnjo besedo; zato se je samo prijazno nasmehnila in se podala v hišo. Še dolgo je stal na istem mestu in gledal na vrata, skozi katere je izginila. Zvečer je prejela sledeče pismo: »Danes se poslovim od velikega Ba-ringtona. Zvedel sem od gospoda Gry-ceja, da je sluga to jutro skušal zbežati, ko so ga prepeljali na železnico, in se je pri tem ubil. S tem smo rešeni neprestane skrbi. Samo ne pozabite na Portugi-zinjo! Mogoče prevzame zdaj ona mesto njega osveto. Če vam pride kdaj pred oči. me takoj obvestite, oziroma še bolje — brzojavite takoj Byrdu v glavni stan policije. Ona ženska je zdaj vaš zli duh. Po opisu Degra\vovem je gotovo tista, pri kateri je umrl De!ancy. Zdi se mi celo zelo verjetno, da sta bili ona i'1 vaša nekdanja služabnica ena in ista oseba. Seveda je razumela gospa iz Clevelanda angleški, ona v Newyorku pa ne; vendar se je lahko potajila. če se niste seznanili ž njo pred oktobrom minilega leta, ko je umrl Delancv, bodite prepričani, da je bila to ena in ista oseba. Priporočam Vas varstvu gospodične Aspin-wa!Iove. Vsi dobri angeli naj vaju Čuvajo!« Ob čitanju tega pisma se je gospodič-na Rogersova globoko zamislila. XXX. Poletje je minilo, jesen je tukaj. Hamilton Degraw sedi v svojem ateljeju. Jasno septembersko solnce osvetljuje njegovo zadnje veliko delo, ki se odraža v tei iasni razsvetljavi posebno lepo. Predstavlja mlado krasno deklico na bogato okrašenem ležišču. Osnutek smo že videli, to je zdaj končano delo. »Kako krasno!« je vzkliknil Byrd, ki je pogledal umetniku preko rame. Degraw je vzdihnil; do zdaj je skrival sliko pred vsakim tujim očesom. »Ali ni preveč podobna svojemu originalu, da bi se mogla javno razstaviti?" je vprašal detektiv. (Se bo nadaljevalo.) Spori Izid VII. nagradnega fckmovania NAGRAJENI: DANILO HUSEL, FILIP SAMER IN BOGOMIR ARZENŠEK. Za nagradno tekmovanje, ki ga pri-cdi naše uredništvo vsak teden, je tu- V zamorčevih krempljih ŽALOSTNA ZGODBA MLADE IN LEPE PARIŽANKE. di tokrat bilo veliko zanimanje. Naše uredništvo je prejelo 645 rešitev, od katerih jih je bilo zopet mnogo takih, ki so bile neveljavne, in sicer zaradi tega, ker niso bile na predpisanih kuponih, pri nekaterih pa je manjkalo ime tekmovalca. Točno vseh rezultatov tudi tokrat ni nihče pogodil, marveč samo prvi rezultat. Zato je bila izbira precej težka in smo si morali pomagati z žrebom. Prvo nagrado, krasno darilo tvrdke Ivan Pečar, drogerija in parfumerija v Gosposki ulici 11, dobi g. Danilo Husel, dijak v Mariboru, Ruška cesta 45. G. Husel je predvideval naslednje rezultate: SK Ilirija : ISSK Maribor 2:0 (1:0), SK Železničar : 2SK Hermes 3:1 (2:1). Drugo nagrado, veliko tablo mlečnih lešnikov, darilo tvrdke »Mirim«, tvorni-ca čokolade v Mariboru, prejme g. Filip Samer, puškarski pomočnik, stanujoč v Mariboru, Puškinova ulica 3, ki je napovedal naslednje izide nogometnih prvenstvenih tekem: SK Ilirija : ISSK Maribor 2:0 (1:0), SK Železničar : ŽSK Hermes 2:2 (1:1). Tretje darilo, praktične pisalne potreb ščine, dobi dijak g. Bogomir Arzenšek v Mariboru, Aljaževa ulica 13. Tretjo nagrado je poklonila mariborska podružnica Učiteljske tiskarne v Tyrševi ulici (palača Banovinske hranilnice}. G. Arzenšek je napovedal naslednje izide: SK Ilirija : ISSK Maribor 3:1 (1:0), SK Železničar : ŽSK Hermes 5:2 (3:1). Sedaj pa še nekaj statistike; Zmago SK Ilirije je predvidevalo 587 tekmovalcev, neodločeno 12, ostali pa so napovedali zmago ISSK Maribora. Poraz ŽSK Hermesa v Mariboru je napovedalo 524 tekmovalcev, neodločen rezultat 8, ostali pa so prerokovali poraz SK Železničarja. Oni, ki jim tokrat sreča ni bila naklonjena, naj se tolažijo do prihodnjega tedna. Vse športnike in ostale čitatelje in prijatelje našega Usta opozarjamo na zad nje nagradno tekmovanje, ki ga razpišemo v četrtek 13. t. m. Opozarjamo, da bomo kupon objavili samo enkrat! Tekmovalci naj do takrat dobro razmišljajo, preden bodo rezultat vpisali na kupon. Prihodnjo nedeljo se bosta srečala v Ma riboru ISSK Maribor in SK Rapid na Rapidovem igrišču ter SK Ilirija in SK Svoboda v Ljubljani. Sokolstvo Članom Sokolskega društva Maribor Matice BRATJE IN SESTRE! V najlepši spomin Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja je sklenila Zveza Sokola kraljevine Jugoslavije osnovati socialni fond za pomoč onim bratom in sestram, ki jih je zadela teža časa in trpe bedo in pomanjkanje. Temu namenu služi akcija »Sokolskih src«, ki naj bo viden znak naše dejanske pomoči trpečim bratom. Razen tega pa je odredila Zveza Soko la kraljevine Jugoslavije, da se izvede enaka akcija na rojstni dan blagopokoj-nega kralja, dne 17. decembra, ko naj vsak pripadnik Žrtvuje v plemeniti namen nekaj svojega ugodja v hrani in odstopi prištedeni znesek Sokolstvu v podporo onih. ki so naši bratje in sestre, a težko trpe zaradi brezposelnosti in bede. Najmanjši znesek, ki ga naj da vsak član in članica, ie 3 Din, naraščaj, deca pa l Din. Ti prispevki se bodo pobirali: v nedeljo 16. t. m. od 9. do 12. ure in v ponedeljek 17. dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 2. do 4. ure v dru- štveni pisarni v Narodnem domu. Pokažite, da niste zakrknjeni napram bedi trpečega brata vsaj oni, ki količkaj zmorete ta znesek in se odzovite temu pozivu ! Sokolsko društvo Maribor Matica. Bratje in sestre, ki zaradi zadržanosti niso prisegli 1. decembra, se pozivajo, da to store pred starosto društva v četrtek 13. t. m. ob pol 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu, I. nadstropje, levo. Pozivamo brate in sestre, da izvršijo svojo sokolsko dolžnost. Sokolsko društvo Maribor II. na Po-brežju poziva svoje članstvo, ki iz tehtnih Mlada Violetta Fermontova je bila nameščena v nekem pariškem salonu. Do ušes se je zaljubila v nekega državnega uradnika. Velika je bila njena ljubezen do zalega fanta, toda izgledi za poroko so bili zelo megleni, ker je imel njen izvoljenec majhno plačo. Ko je bila stara lani 19 let, ji je pisal neki odvetnik in jo pozval, naj se nemudoma zglasi v njegovi pisarni. Mlada Violetta se je podala v njegovo pisarno in močno ji je utripalo srce od strahu, saj še ni imela v svojem življenju opravka s takimi ljudmi. V odvetniški pisarni je naletela na nekega črnca, ki je bil dostojno oblečen in ji je sporočil, da je iz Južne Afrike in da je tam umrl neki njen daljnji sorodnik, ki ji je zapustil ogromno premoženje. Pristavil je, da je bil velik prijatelj njenega pokojnega sorodnika in da se mudi že 6 mesecev v Parizu, da bi našel srečnega dediča ogromnega bogastva. Mlada Violetta je bila vsa srečna in ni mogla izprva verjeti zamorčevim besedam. Ko pa ji je njegove izjave potrdil odvetnik, se ni mogla dovelj ponižno zahvaliti črncu, ki ji je prinesel tako veselo sporočilo. Mlada Violetta je bila vsa srečna, nesrečen pa je bil njen izvoljenec, ki je bil napram črncu zelo nezaupljiv. Kaj kmalu je opazil, da je njegova izvoljenka s črncem vse preveč prijazna in da jo je dobil popolnoma v svoje kremplje. Zaroka bogate Violette in ubogega državnega uradnika se je razdrla. Violetta pa je bila neprestano v črnčevi družbi. Toda kljub temu je njen bivši izvoljenec ni mogel pozabiti in mu je bilo hudo pri srcu, ko je opazil, da mlada Violetta propada in da so bolne njene oči. Skrivnost je razjasnil nekemu svojemu prijatelju detektivu, ki j.2 pričel zalezovati črnca in Violetto. Ko je nabral dovelj materiala je javil zadevo policiji, ki je črnca zaslišala in ga vtaknila v zapor. Te dni se je črnec, po imenu Kend, zagovarjal pred sodniki. Pri razpravi je sodnik ugotovil, da je moral obtoženec Kend pobegniti iz Amerike, kjer so ga hoteli ob neki priliki, ko je nasilno zalezoval neko ženo, linčati. Prisegel je, da se bo strahovito maščeval nad belimi ženami. Lovil jih je v svoje mreže in jim pil kri. Prisilil jih je, da so po cele ure klečale pred njim in prepevale slavo črncem in njihovi kulturi. Slično je trpinči! tudi mlado Violetto, ki je bila popolnoma pod njegovim vplivom in ni smela nikdar na ulico sama. Ko je sodišče obsodilo krvoločnega črnca, mu je padla pred kolena nesrečna Violetta in jokaje izjavila, da ga bo čakala pred vrati dokler ne bo svoboden. Predsednik sodišča pa je nesrfečno dekle resno opozoril, da tako vedenje ni dostojno junaške Francozinje. Ko je zvedel za vse to bivši izvoljenec mlade Violette, je sklenil v svojem srcu strašno maščevanje nad njo, ki se mu je izneverila in nad njim, ki je kriv njegove nesreče. Nekega dne, kmalu po izrečeni sodbi, je srečal Violetto na sprehodu, naperil samokres in sprožil. Violetta se je zgrudila mrtva na tla. Še preden so nesrečnega mladeniča zagrabile stražnikove roke, si je pognal še sam kroglo v glavo. # vrtu simrenikn Min Mi" V nalem DAM V NAJEM HIŠO v Novi vasi z električno razsvetljavo, obstoječo iz štirih sob, kuhinje, dvoriSca in le- razlogov ni moglo položiti pismene in j pega vrta s t. februarjem ustmene prisege na dan 1. decembra 1935. Poizve se v trgovini 1934, da položi to obvezno prisego v petek, dne 14. decembr^ 1934 ob 19. (7.) uri v mali Renčljevi dvorani!_____________________ Čudna dleta. V nekem cirkusu, v katerem je nastopal tudi požiralec mečev, je ravnatelj pred predstavo sporočil občinstvu sledeče: »Gospodje in dame! Požiralec mečev Alvara Ginpeli ne bo danes nastopil, kakor običajno, ker mu je zdravnik to prepovedal in odredil, da sc mora držati diete. Zato pri današnji predstavi nc bo požiral mečev, marveč samo kuhinjske nože in nožiče.« Klanjšek Glavni tre. Prodam 5021 MOŠKO KOLO 10 omar. postelje, ciste ma-drace, stole, mize, piišast divan Din 220, pisalna miza iz trdega lesa 2S0, spalnica iz trdega lesa 1400. Kuhinjska kredenca, Biedermeierjeva mi za. Koroška cesta 3. 5085 OTROŠKA POSTfcljV iz trdega lesa in Samot peč naprodaj. Ob TomSičevetn drevoredu, Slomškova ul. 3-H 5078 Sobo odda SOBO s štedilnikom opremljeno takoj oddam. Meljska cesta 59. 5087 ODDAM SOBO z oskrbo ali brez. Stolna ul. H.______________________6086 ODDAM SOBO brezplačno onemu, ki mi posodi 2000 Din. Ponudbe pod »Garancija« tia upravo »Ve-černika«. 5080 Stanovanje POŠTENO SOSTAN OVAlKO sprejmem na hrano in stanovanje. Aleksandrova cesta 64, vrata 6. 5082 Službo l«e_ IŠČEM s 15. dccembrorn službo gospodinje, kuharice ali kaj sllč nega. Naslov v upravi *Ve* černika«. Lepa in cenena boiiina darila dobite v Trpinovem bazarju Oglejte si pred nakupom! Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja ^ urednik: RADIVOJ REHAR v Maribora. Meka Mariboiska ti6karo.i d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mani&>«.