Potres je porušil skoro štiri petine mesta nesreče, da bi lahko sode pri pomoči tistimi ponesrečei ki so italijanski državljani žalno brzojavko je poslal prs ' * ' :■ JV^EPT; /r rfr LESKOVAC KOS. MUHOVIČA • o vranje PRIŠTINA .OAKOVICA OPRI2REN OKUMANOVO •skoplje TETOVO TITOV VELES ST* UMICÀ PRILEP oohrio ®BITOU Dvodnevna splošna žalost v vse/ Jugoslaviji - Najhujši sunek Je bil v cera! ob 5. uri in 17 minut, ki Je v petnajstih sekundah uničil mesto - Do sinoči so izpod ruševin izkopali prvih 2000 trupel - Okrog 100.000 ljudi brez strehe - Tragični prizori na uiicah porušenega mesta NOVI PAZAR... O PsOKUPllE O čl ROT BEOGRAD, 26. — V današnji Ji zgodnjih jutranjih urah je katastrofalen potres skoraj do tal porušil prestolnico Makedonije Skopje in pod ruševinami je ostalo na tisoče ljudi. Število človeških žrtev ni še dokončno znano, vendar pa znaša po neuradnih podatkih od 6000 do 8000. Razen tega je bilo na tisoče ranjenih. Nad sto tisoč ljudi je brez strehe. Nocoj se je v Beogradu govorilo, da znaša število mrtvih nad 10.000. Potres je porušil skoraj 80 odstotkov hiš, ostale pa so hudo poškodovane. Do večernih ur so izpod ruševin potegnili tristo mrličev. Zvezna vlada je nakazala milijardo dinarjev za prvo najnujnejšo pomoč. Prvo sporočilo o katastrofalnem potresu je dal beograjski radio, čeprav so potresne sunke registrirale številne seizmološke postaje po vsem svetu. Radio je javil, da so se višje hiše vse porušile, vse telefonske in telegrafske zveze so prekinjene. Hiše so se porušile «kakor gradovi iz lepenke». Ob 10. uri Je beograjski radio podal pretresljivo sliko o položaju v mestu: «število žrtev je ogromno. Prav tako je škoda, ki jo je potres povzročil, neizmerna. Praktično so porušene vse hiše v mestu, ki so imele več kakor dve nadstropji. Prebivalce je potres presenetil v spanju in niso u-tegnili zbežati, posebno še, ker sta prvemu sunku, ki je sejal smrt in ruševine, sledila dva katastrofalna sunka. Prebivalci krožijo med ruševinami v par ničnem strahu.» Hotel «Makedonija», ki med naj večjimi hoteli v C ju in ki je bil poln gostov, , do tal porušen. Prav tako . bil do tal porušen slovanske ljudske arm------ — Ije so bile porušene železniška postaja, poslopje Narodne banke in pošta. Potres je zajel obširno pod- ročje v Makedoniji in del Srbije. V Prištini so prvi močan sunek, ki je trajal dvajset sekund, čutili ob 5.15. Več poslopij je bilo poškodovanih, ni pa bilo človeških žrtev. Sledili so s| drugi sunki, ki so bili šibkejši. liliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiinimiiM Segnijeva sožalna brzojavka Titu RIM, 2+5. Prédsetinik repuhif-k'e Seg.pi je poslal predsedniku republike- Titu sožalno brzojavko, v kateri izraža sožalje «italijanskega prebivalstva spričo zelo hude nesreče, iti je prizadela prijateljsko jugoslovanski) ljudstvo». «Oto tej uri žalosti izražam Vana, gospod pfedsednik, in v$emu prebivalstvu popolnč solidarnost I-talije in Vas prosim, da sprejmete najiskrenejše sožalje», poydar-ja v svoji brzojavki Segni. Podobno brzojavko je poslal predsedniku, jugoslovanskega izvršnega sveta Petru Stamboliču tudi predsednik vlade Giovanni Leone, ki je dal hkrati tudi navodila glede pošiljanja pomoči in prizadetemu prebival-V Beogradu pa je vlada ta-povabila predstavnika itali-i veleposlaništva na kraj , da bi lahko sodeloval Očividci pripovedujejo... Pilot A. Blagojevic: . Skopju zunanji minister Piccioni Ko-Popoviču,' ! državnemu tajniku zunanje zadeve SFRJ. Seizmografi beograjskega zavoda so registrirali prve sunke ob 4.17 z epicentrom 320 kilometrov od prestolnice. Poročila s prizadetega področja pa navajajo kot začetek potresa 5.15. Potresne sunke so registrirali tudi v Titogradu in Sarajevu. Sarajevska postaja je javila, da je potres dosegel deveto stopnjo Mercallijeve lestvice v hotelu «Makedonija» je bilo tristo tujih turistov, ki so vsi zgubili življenje, razen dveh ali treh Neki vlak, ki je pravkar prihajal na postajo, v trenutku potresa, se je iztiril, med potniki je okoli 20 mrtvih in veliko število ranjenih. Jugoslovanska vojska je takoj prevzela vodstvo reševalnih ope-racij skupno z ljudsko milico in * . gasilci. Takoj 'so začeli odstranjevati ruševine. V privatnih hišah in v javnih poslopjih, ki so še ostali pokonci, so ustanovili postaje za prvo pomoč. Skoplje je povezano z zunanjim svetom samo po radiu. Priština, ki je oddaljena sto kilometrov severnozahodno od Skop-Tja. se je spremenila v bolnišnico za žrtve potresa. Zasegli so vse hiše. Jz Beograda je odpotoval poseben vlak, ki so ga spremenili v bolnišnico. Vsa civilna letala so dobila ukaz, naj bodo pripravljena, da odletijo. V poznih predpol-danskih urah je radio obnovil svoje oddaje. Pozneje so vzpostavili telefonsko zvezo z ostalo državo. Vojaški oddelki pripravljajo poseben poštni in telefonski urad v porušenem mestu. Radio Skoplje je javil, da so ob 9 in ob lo 'zjutraj čutili druga dva sunka. Med ruševinami divjajo številni požari in gasilci imajo velike težave zaradi uničenih vodnih napeljav. Na cestah leži še vedno na tisoče ranjenih,_ ki čakajo ha pomoč, da jih odpeljejo v bolnišnice. Reševalna akcija se je neutrudno nadaljevala ves dan med ogromnimi težavami. Povsod se izpod ruševin slišijo obupni klici na pomoč. Skupine vojakov, prostovoljcev, železničarjev, neutrudno odstranjujejo ruševine že. lezniške postaje, kjer je ostalo pod ruševinami na stotine potnikov, od katerih so nekateri še pri življenju. Njihovi obupni klici na pomoč se slišijo daleč naokoli. V glavni kirurški kliniki v Skop-lju je prišlo do nepopisne panike, preden se je popolnoma porušila. Takoj po prvem sunku so se številni bolniki skušali rešiti s tem, da so skočili skozi okna, toda zaman. Pokopale so jih ruševine poslopja. Oblasti v Makedoniji, Srhiji in na Kosmetu so mobilizirale vse moške, ki pripadajo civilni obrambi in ki so takoj odpotovali v Skoplje. Vojaški helikopterji prevažajo v Skoplje iz vseh bližnjih krajev zdravnike, zdravila in krv. no plazino. Številne radijske postaje v Jugoslaviji pozivajo darovalce krvi, naj se nujno javijo V bolnišnicah in klinikah. ■ n Še en prizor iz porušenega Skopja Predsednik jugoslovanske vlade Petar Stambolič je odpotoval s posebnim letalom v Skoplje skupno z ministrom Gligorovom in z drugimi osebnostmi. Predsednik republike Tito je poslal predsedniku makedonskega Sobranja sožalno brzojavko in poudarja, da bodo takoj sprejeli vse potrebne ukrepe, d.a se olajša trpljenje prizadetega prebivalstva. Iz vseh kra. jev Jugoslavije prihaja pomoč. Številni državljani so se že javili in ponudili kri za žrtve potresa. Radio Skoplje nenehno poziva preostale prebivalce, naj o-hranijo hladnokrvnost. Zvezna vlada je določila dvodnevno žalovanje po vsej državi. Prekinjene so vse prireditve in predstave za danes in za jutri. V Številnih jugoslovanskih mestih so ustanovili odbore za pomoč, krvodajalci pa se spontano ponujajo za sodelovanje pri reševalni akciji Oblasti so pozvale vsa gradbena podjetja južne Jugoslavije, naj dajo na razpolago primerne stroje za odstranjevanje ruševin. Mednarodni Rdeči križ v Ženevi je že poslal prvo pomoč. Gospodarski in socialni svet v OZN je z enominutnim molkom počastil žrtve potresa. (Telefoto Evakuacija preživelih iz Skopja, ki so jo odredile oblasti, Je bila v mraku skoraj zaključena. V mestu so lahko ostali samo moški, ki lahke pomagajo pri reševalnem delu in ki so bili mobilizirani. S prihodom raznih sredstev, ki jih je vojska skupno s civilnimi oblastmi pripeljala iz drugih mest Makedonije, iz južne Srbije in iz Kosmeta, se je delo reševalnih skupin še pospešilo z namenom, da rešijo tiste, ki so še ostali pri življenju in ki so še pod ruševinami. «Organizacija pomoči dobro deluje,» je izjavil predstavnik makedonske vlade, «toda naloge so o-gromne in delati bomo morali mnogo, mnogo dni, preden jih bomo izpolnili.» Približno sliko položaja v Skopju po potresu je podal nocoj predstavnik makedonske vlade. «Skopje, je izjavil, ni več mesto, temveč samo kup ruševin, ki pokrivajo večino mestne površine. Maio- pokonci, so tako hudo poškodovane, da predstavljajo pravo nevarnost za reševalne skupine.» Po neuradnih podatkih, ki jih v večerni izdaji objavlja tudi «Borba», so do 19. ure potegnili izpod ruševin dva tisoč mrtvih in nad dva tisoč ranjeni^. Število žrtev, o katerem niso oblasti objavile nobenega niti delnega sporočila, pa je verjetno zelo visoko, če se' upoštevajo strahovite posledice, ki jih je potres imel za nekatera poslopja, in o katerih je bilo moč dobiti takoj podatke. Tako se je od 400 delavcev cementarne «Beton», ki so bili nameščeni v hotelu, ki ga je zgradila tovarna sama, rešilo samo osem in vsi so hudo ranjeni. Nobena od 70 družin, ki so stanovale v palači, ki je bila nedavno zgrajena na bregu reke Vardar, se ni rešila. Samo nekaj desetin od več sto ljudi, ki so davi bili na že-lezni-ki postaji, se je rešilo; isto velja za druge tisoče uničenih hiš. potem, ko ie prispel v, Beograd, »takoj opisal hekitečd 4 (4lrc|)|u: «Noč s četrtka na p^tek sem prespal ta te eram, tovarišefn ,v hotelu «Invalid» ob železniški postaji. Nekaj po peti yri zjutraj, prav ko sem pripravljal prtljago za odhod, saj sem imel namen zapustiti Skopje ob sedmih, sem začutil izredno mpene potresne sunke. Tovarišu, ki je bil z menoj v sobi, sem predlagal, da ostaneva čim mirnejša. •Skozi okno sva videla, kako se ruši železniška postaja, hotel Makedonija in druge stavbe. Ko sem se kasneje peljal z avtobusom proti letališču, sem videl na ulicah mnogo poškodovanih ljudi, predvsem žensk in otrok. Najbolj so me pretresli tudi požari. Ko sem se odpeljal z avionom, sem videl vso panoramo nesreče. Na srečo je zapornica na Vardarju izdržala, vsaj kolikor sem lahko videl, tako se zdi da ni nevarposti poplav. Novinar J. Popovski: DOMSNÌK «POLITiKE» JOVAN POPOVSKI POROČA: «Skopje je doletela največja katastrofa v njegovi zgodovini. Polovica mesta je porušena, ostale, zgradbe pa šo napokane ali teže poškodovane. Prizor, ki se nudi, je strašen. Več kot 200.000 prebivalcev mesta tava po ulicah. Z vseh strani je slišati klice na pomoč ljudi, ki so bili v posteljah, ko so potresni sunki stresli tla in jih nekaj trenutkov pozneje pokopali pod ruševinami. Ponesrečencem so prišli najprej na pomoč vojaki iz Skopja in Ku-manovega ter pripadniki javnih služb v mestu. Prvi katastrofalni sunek so začutili ob 5. uri in 20 minut. Sledili so mu ostali, različnih jakosti. Vseh sunkov niti prešteti niso mogli. Ob prvem sunku sem bil na kirurški kliniki skopske bolnice. Ko mi je zdravnik nudil prvo pomoč, se je na nas usul omet s stropa, potem pa se je zamajala vsa zgradba. Stekli smo k izhodu in tam se nam je nudil grozoten prizor. Z, gornjih nadstropij klinike so skakali bolniki, ki jih je zajela panika. Mnogi so si polomili roke in noge. Največ ruševin je na levem bregu Vardarja. Dom JLA jé popolnoma porušen. Tj ulici. V Beograjski ulici leži pred neko zgradbo mati z dvema otrokoma. Vsi ?o mrtvi. Ka'.io jih je doletela smrt/' nihče ne ve. Q-čitno je mati poskušala rešiti o-troka, ki sta še v njenem objemu, v materinih očeh pa se še lesketajo neusahle solze. Pred hotelom «Turist» stoji skoraj gol zraven razbitega avtomobila neki tujec; ne ve, kaj je z njegovo družino. Mimo njega blodijo meščani, nekateri hudo ranjeni. Vsi ti ljudje so se znašli med ruševinami v strašni dilemi: ali naj še naprej iščejo s-vojce, ali pa naj pobegnejo iz tega pekla, kjer se zemlja še vedno maje pod nogami. Razen zgradb, o katerih smo pomčali. je ^porušenih še na sto- é na pomoč. , Polož, Cen. T dustrijs jetja so poškodovana. 2e ob prvem : potresnem sunku sq bile prek/hjanb» vse telefonske in brzojavne, zveze. Zmanjkalo ie vo-ina««‘it)il' illliHll»' >.i 4 jsl# IgNlle tirnem noja * *4. de in tudi električnega toka ni. Najbolj kritičen pa je položaj z zdravili in sanitetnim materialom za prvo pomoč. Veliko ljudi, ki bi lahko nudili prvo pomoč, je namreč pomrlo pod ruševinami. Dve letali in dva helikopterja vojnega letalstva sta bila prva zveza Skopja z zunanjim svetom in prva pomoč, ki jo je meslo dobilo od zunaj. Z nj/mi je prišla tudi spodbudna vest, da se enote JLA iz skopske okolice in sosednih garnizonov že pomikajo proti opustošenemu mestu. Okrog 100.000 prebivalcev že sodeluje pri izkopavanju tistih, ki so zasuti pod ruševinami in pri čiščenju mesta. ■ Prizor je zares grozliiv. Pred se odpira prava puščava ru-, pa kaferih, stoje obupani je pod, strašnim dojmom bo-i, da Se ‘lahko tragedija ponovi. vsem tem se zastavlja tra-o Vprašanje:, koliko ljudi te smrt pod ruševinami? Za sedaj niti približno ni mogoče povedati, koliko je mrtvih in koliko ranjenih. Boie se. da gre število enih in drugih v tisoče.» Poziv SKGZ Slovenska kulturno - gospodarska zveza je sinoči izdala naslednji poziv vsem svojim članicam iri drugim organizacijam: linda nesreča, ki je doletela brate Makedonce, naš je Slovence v Italiji hudo prizadela. Naše misli so v teh težkih urah pri tistih prebivalcih Skopja, ki so zgubili svoje drage, streho nad glavo in vse, kar so imeli. Zavest, da v nesreči niso sami, bo prizadetim lajšala bolečine, takojšnja gmotna pomoč, ki jim jo bomo •’ndiii, r>a bo otipljiv dokaz sol:darnosti in majhno nadomestilo za to, kar so zgubili. SKGZ zato pozira vse svoje članice, naj bodo pobudnice za nabiralne akcije za prizadete Makedonce. Zbiranje prispevkov za pomoč prebivalcem Skopja naj bo v teh dneh glavna naloga odborov in članov. Prosvetne in druge organizacije naj zato takoj uredijo zbiranje na svojih sedežih. SKGZ prav tako apelira na ostale slovenske organizacije in druga društva ter ustanove, naj se udeležijo te plemenite akcije. Naj ne ho Slovenca v T-taliji, ki ne bi prispeval v sklad za pomoč prebivalcem ponesrečenega Skopja! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA V TRSTU * * * Slovenska gospodarsko-kulturna zveza je včeraj poslala izvršnemu svetu SR Makedonije in izvršnemu svetu SFRf Jugoslavije naslednjo brzojavko: «Slovenci v Italiji z velikim sočustvovanjem spremljamo strahotno nesrečo, ki je prizadela bratsko makedonsko ljudstvo v Skopju, in izražamo svojo najglobljo solidarnost.» iiiViluiilnjiMiHilniiiiiiiiiMiMnnmilifMiliuiiimiiMliiiiililiilllliimiililiiiiiilillliiiumiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiMiiiiimiiii.iniiimiiiimiiilimiiMiiH« Pomoč iz vse države in tujine BEOGRAD, 26. — Na vest o ka- | no javil iz Ženeve jugoslovanske- jbolj je jam pr številne hiše, ki so še ostale|ki so bile ponos meščanov Skopja. tativnéga hol več. Samo še tem, da ... traj še stala ponosna njenimi ruševinami gostje in hotelsko do v desetine, točno no. Jjr Izpod je slišal potniki,; mi. Porazno pòdobo i štor. kjer je zgodaj zjutraj še železniška postaja: od nje so samo ruševine, toda to ni vse. liko vprašanje je, če bodo poti so jih pod seboj pokopale r ne, lahko rešili iz objema be ali pa bo pomoč prišla prepozno Tudi skonski seiem, ki bi moral biti odnrt 2. avgusta, se je spremenil v ruševine. Vse hale so poruše ne, razen tretje. Tudi ta prizor ie strašen. Eden na.ilepših predelov Skopja se je v nekaj i sekundah sesul v ruševine. To so prvi. pretresljivi vtisi, ki se nudijo očividcu. Toda to ni najbolj pretresljivo. Se bolj pre- tastrofalnem potresu, ki je davi prizadel glavno mesto Makedonije, so vse organizacije Rdečega križa, sanitetne ènote JLA in zdravstvena služba na terenu v stanju mobilnosti. Z letali jugoslovanskega vojnega, letalstva je jugoslovanski Rdeči križ davi poslal prve kontingente pomoči v krvni plazmi in sanitetnem materialu V Skopje so poslali z letali tudi sanitetne ekipe zveznega zavoda za zdravstveno zaščito in zavoda Srbije, preskrbljene s cepivi proti tetanusu, pe-gavici in drugim nalezljivim boleznim. Po informacijah jugoslovanskega Rdečega križa se tej ustanovi kakor tudi republiškim in okrajnim odborom RK in zavodom za transfuzijo krvi neprestano javlja mnogo zdravnikov, inženirjev, tehnikov, delaMJ^, ki nudijo svojo pomoč, kakor tudi drugih občanov, ki dajejo na razpolago kri. Mnogi izražajo željo- da bi jih poslali na kraj nesrsce, da bi pomagaj! odkopavati ruševine in urediti razmere v prizadetem mestu. Danes dopoldne se je telefonič- riiiiHMtiiiiyiiiimMiiMitiiMiiMiiiiiiMiMiiiirmiiiiiiii Hujše kot v Agadiru BEOGRAD, 26. — Tuje agen-javljajo, da je seizmološki _itut ’ univerze v Uppsali (Sved-ca) danes zjutraj ob 5. uri 21 minut .23 sekund registriral po-■es v oddaljenosti 1950 kilo-etrov. /Strokovnjaki menijo, da za potres v okolici Skopja, za erega pravijo, da je slabši od “““‘kov tal v Alpah, katastrofalnega u (Mgroko) mar- vljajo, da so. potres, vnih ca Iz ...... - , ki je fcatiltrofalno prizadel področje Skopja, čutili tudi v Edesi, v obmejnem grškem mestecu. Observatorij v Atenah je zabeležil potres i epicentrom 405 kilometrov od grške prestolnice. Potres v Makedoniji je davi registriral tudi'observatorij nebpelj- tiesljiva *0 srečanja z Ljudmi na ' »Tee univerze na Vezuvu, mu Rdečemu križu generalni sekretar Lige društev Rdečega križa, ki je v imenu te organizacije ponudil pomoč. ŽENEVA, 26. — Liga mednarodnega Rdečega križa v Ženevi je danes pozvala vse nacionalne organizacije, naj pomagaji žrtvam katastrofalnega potresa v Skopju z opremo in denarjem. Liga je tudi nujno ' zahtevala od vseh komitejev, naj pošljejo prizadetim prebivalcem Skopja krvno plazmo, obleke, šotoTe, postelje in odeje. HAAG, 26. — Nizozemski Rdeči križ je danes sklenil poslati prizadetim prebivalcem Skopja 1000 odej, 25 šotorov in pakete prve pomoči. Poslovni partnerji - ljubljanske «Metalke» iz Velike Britanije so ponudili pomoč za ponesrečence v Skopju. Gre za večjo količino antibiotikov in različnega sanitetnega materiala. Vsi londonski časopisi so na prvih straneh objavili vesti in podrobnosti o elementarni katastrofi kot tudi o hitrih ukrepih, ki so jih sprejeli za reševanje in pomoč ponesrečencem. Od jugoslovanskih predstavništev, veleposlaništva, konzulatov in od dopisništva Tanjuga nenehno zahtevajo podrobnejših obvestil o nesreči, posamezne britanske u-stanove kot tudi državljani. Številne britanske ustanove in redakcije časopisov sprašujejo, kakšna oblika pomoči bi bila najprimernejša, in izražajo pripravljenost, da bi pomagali ponesrečencem. V ZDA je novica o strašnem potresu izzvala globoko žalost med jugoslovanskimi izseljenci. Izseljenci in Jugoslovani, ki žive v ZDA ali Kanadi, so takoj začeli zbirati pomoč za prebivalstvo potresnega območja. V Jugoslavijo so z letali odletele številne ekipe novinarjev, TV snemalcev in fotoreporterjev. V Rim jé novica o velikem potresu, ki je zajel Skopje in Makedonijo prispela že okoli osmih zjutraj. Večje število italijanskih In tujih novinarjev, akreditiranih v Rimu, je takoj zaprosilo za vize, da bi odpotovali v Jugoslavijo in poročali o tragediji, širša italijanska javnost je o katastrofi obveščena iz današnjih radijskih poročil in časopisov. DANES Vse — tudi najbolj važne — mednarodne dogodke je včeraj prevpila strašna novica o katastrofalnem potresu v glavnem mestu Socialistične republike Makedonije, potresu, ki je poruiil tri petine mesta in povzročil mnogo tisočev smrtnih žrtev, tako da niti 24 ur po potresu ni bilo moč njihovega števila bolj točno ugotoviti. Spričo te strašne nesreče, ki je vzbudila globoko sočutje in solidarnost ljudi vsega sveta, o-požar,jamo na poziv Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki -ga objavljamo na drugem mestu našega dnevnika. Hkrati toplo priporočamo vsem našim čitateljem, od katerih so prvi svojo solidarnost pokazali takoj, ko ao n strašno novico zvedeli, naj m spomnijo naših tako hudo prizadetih makedonskih bratov v Skopju. Kar se tiče političnih dogodkov v svetu, so komentarji o pogodbi, ki so jo parafirali v Moskvi, potisnili vse ostalu v ozadje. Ves svetovni tisk poudarja, da je največja važnost sporazuma v dejstvu, da se s tem odpirajo vrata za nadaljnje sporazume, ki naj postopoma pripeljejo do prave popustitve napetosti in do končne odprave nevarnosti vojne. V tem splošnem zadovoljstvu pa sta na žalost dve «temni senci», kakor ugotavlja neki francoski Ust, in ti senci sta Francija in Kitajska» ki sporazuma ne pozdravljata. 27. julija 1963 L ZS *mmmš***£tT %** ssar it ryH'ifi1 Ki -—Jol »< j... ll® - -:1 LlI ■’ Veliko zadovoljstvo po vsem svetu Solidarnost Ljubljane zaradi sporazuma v Moskvi Harriman se je včeraj sestal s Hruščovom - Ob podpisu pogodbe v Moskvi bodo trije ministri govorili tudi o drugih vprašanjih Svetovni tisk poudarja veliko važnost in velik pomen sporazuma - Obžalovanje v Parizu zaradi odsotnosti Francije 0 ’ferai P^afirani^pogodb^ter^o^rugih^u^trepih zmanjšanje napetosti med Vzhodom in Zahodom. Po razgovoru je Harriman na ------------ tiskovni konferenci izjavil, da je predlog Hruščova za name- stitev tujih inšpektorjev na sovjetskih m ameriških letaliških kot sredstvo za preprečitev iznenadnih napadov važen tako z vojaškega kakor s psihološkega stališča. «Sporazum, je dodal Harriman, dokazuje, da nobena od obeh strani ne misli prva udariti.» Harriman pa je dodal, da je treba ločiti vprašanje tujih inšpektorjev od vprašanja inšpektorjev na kraju samem. «Rusi, je pripomnil, bodo sprejeli stalne inšpektorje, toda absolutno nočejo ljudi, ki bi jim bili vedno pod nogami». Hruščov je nocoj priredil v Kremlju večerjo na čast Harri-manu in Hailshamu ter njunim sodelavcem. Hailsham je danes sprejel poslanike držav članic Commonwealtha v Moskvi in jim poročal o razgovorih. Jutri bo Hailsham odpotoval v London. Harriman je na svoji tiskovni konferenci! ki jo je imel, preden se je sestal s Hruščovom, izjavil, da bosta s Hruščovom govorila tudi o Laosu. Dalje je Harriman izjavil, da doseženi sporazum «odpira vrata drugim sporazumom, tako kar se tiče oboroževalnega sektorja, kakor tudi političnega sektorja. Dalje je izjavil, da med pogajanji niso sovjetski delegati načeli vprašanja večstranske jedrske sile NATO, in prav tako ni bijo govora o brezatomskih področjih ter o raznih sistemih nadzorstva nad prepovedjo jedrske oborožitve. Pripomnil je, da jfe bil sporazum mogoče, ker ga je Hruščov želel. «Ko sem se 15. jiilija sestal z njim, je nadaljeval Harriman, mi je Hruščov jasno rekel, da načelno želi podpisati sporazum. Zatem je šlo samo za to, da se najde primerna govorica». Harriman je izjavil, da so bili razgovori, ki so se končali sinoči, «med naiprisrčnejšimi», kar jih je kdaj imel s sovjetskimi predstavniki. Poudaril je, da vsebina pogodbe «odraža naše skupne smotre». Izrekel je prepričanje da se bo pogodbi pridružilo veliko število držav, zlasti pa države Latinske Amerike in Afrike Nakazal je možnost, da bodo nekatere afriške države vplivale na Francijo, da jo prepr*ajo, naj zavzame pozitivno stališče do pogodbe. Hruščov je dal intervju «Izve-stijam» in «Pravdi». Med drugim poudarja, da pomeni parafirana pogodba «dober začetek». Dodal pa je, da ne bi bilo pravilno pretiravati obseg uspeha in na ta način ošibeti «naše energije in našo odločenost pri nadaljevanju borbe za rešitev tistih vprašanj, od katerih sta odvisna varnost in mir na svetu. Prepoved jedrskih poskusov ne pomeni konec oboroževalne tekme, in zaradi tega ne more sama na sebi preprečiti nevarnosti vojne. Ta ukrep ne likvidira bremen za oboroževanje, za kar trosijo države ogromna sredstva. Glavna naloga je, napraviti konec oboroževalne tekme in doseči razorožitev. Zaradi tega je sovjetska vlada mnenja, da se sedaj nudi ugodna priložnost, ki bi omogočila pospešitev rešitve najvažnejših mednarodnih vprašanj». Zatem pravi Hruščov, da je prvo mednarodno vprašanje, na ka- tefn bi se morale vlade osredotočiti, nenapadalna pogodba med državami NATO in varšavskega pakta. Izrazil je zadovoljstvo, ker je bilo na moskovskih pogajanjih sprejeto načelo nadaljnie diskusije o tem vprašaniu. Ce se bo pokazala enaka dobra volja ka-k.or pji dosedanjih pogajanjih, bodo tudi Dogajanja za nenapadalno pogodbo prav gotovo uspešna. Oblika tega sporazuma pa je postranske važnosti. Pripomnil jé, da bi ta pogodba bila velike važnosti, predvsem zaradi tega, ker bi zajela vse države, ki imaio sedaj atomsko orožie. Bila bi torci mirovna pogodba med jedrskimi državami Ponovil je zatem vse predloge, ki jih je naznačil v svojem nedavnem govoru v Moskvi in ie pripomnil, da je sovjetska vlada pripravljena začeti razgovore z zahodnimi predstavniki o vseh teh vprašanjih na realistični podlagi do sklenitve odgovarjaiočih sporazumov. «S tem bi se odprla pot za sklenitev sporazuma o splošni in popolni razorožitvi. V ta namen je treba rešiti tudi vprašanje mirovne pogodbe z Nemčijo in s tem v zvezi zahodno-berlinsko vprašanje». Moskovski radio je v svojem komentarju poudaril, da parafiranje sporazuma ustvarja ugodno ozračje za rešitev drugih spornih vprašanj. Dodal je, da je politika miroljubnega sožitja, ki si nenehno utira pot, prišla do konkretizacije v pravkar sklenjeni pogodbi. «Prvi plodovi so vidni, in verjeti je treba, da ne bodo zadnji. Dejstvo, da je bila sklenjena tako važna pogodba med Sovjetsko zvezo in glavnimi zahodnimi državami, ustvarja ugodno ozračje za rešitev drugih spornih vprašanj». $vedski zunanji minister Tor-sten Nilsson je izjavil, da je pogodba «znak boljšega ozračja v mednarodni politiki, ki lahko pripelje do vedno večjega popuščanja napetosti ter do miroljubnega sodelovanja med Vzhodom in Zahodom». Japonska vlada je objavila izjavo, v kateri pravi, da ni moč še pričakovati bližnje rešitve sporov med Vzhodom in Zahodom, izraža pa željo, naj bi se pogodba čimprej začela izvajati. Kanadski ministrski predsednik Lester Pearson je med drugim izjavil: «Ocenitev sedanjega med' narodnega položaja vodi do zaključka, da niso vse pregrade, ki se zoperstavljajo pravemu pomir-jenju, odstranjene. Toda, kar se je zgodilo, jasno kaže, da si nihče ne more dovoliti, da bi zanemarjal priložnosti za pogajanja, da se doseže širše mednarodno razumevanje». Avstralski ministrski predsednik Menzies je izjavil, da gre «za važen korak v pravi smeri». V Buenos Airesu izjavljajo argentinski opazovalci, da pomeni sporazum prvi zelo važen korak za začetek splošne politike odprave atomskega orožja. Indijski zunanji minister je izjavil, da pomeni moskovski sporazum «prvi korak na poti uveljavitve svetovnega miru». Novozelandski ministrski predsednik je v parlamentu izjavil, da pomeni sporazum najvažnejši ukrep glede razorožitve po drugi svetovni vojni. Pozval je de Gaul-la in francosko vlado, naj revidirata svojo jedrsko politiko, zlasti kar se tiče jedrskih poskusov na Pacifiku. Predsednik britanske vlade Mac MUlan je že sinoči osebno sporočil v spodnji zbornici, da .ie bil dosežen sporazum. Poudarili so, da je d'inami in da se je razprave ude-ežilo trideset govornikov, poleg referentov in zadevnih ministrov. Po tej razpravi bodo odšli poslanci na poletne počitnice ter se bodo ponovno sestali 10. septembra, ko bodo nadaljevali razpravo še o ostalih proračunih posameznih ministrstev. Med pripravami za zasedanje glavnega odbora KD. ki se bo za-čelo v ponedeljek 29. t.m., je po- iHtiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMMiHifiitiiiuimitiiimiiiiitmiiiiiiitfiiititutmtiiiitiiitMMHMimiiuiiiMiiMiai Poziv ravnatelja FAO trem jedrskim silam Kennedy o moskovskem sporazumu . Članice varšavskega pakta odobrile sporazum RIM, 26. — Glavni ravnatelj FAO Sen je na tiskovni konferenci sporočil, da je pozval predsednike vlad, zastopanih v Moskvi za podpis sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov, naj vključijo v sklepe svojega sporazuma tudi Ustanovitev «svetovnega sklada Za razorožitev». «Ta- sklad, j« izjavil Sen, motu takoj začeti delovati. Finansirati ga morajo.vse države članice OZN in članice’ specializiranih agencij s prispevki, ki bi jih predstavljali prihranki iz znižanja vojlaških izdatkov, in spočetka z relativno skromnimi zneski, ki bi jih dosegli s prekinitvijo jedrskih poskusov. Ta sklad se mora uporabljati za lajšanje gladu in drugih potreb na svetu». WASHINGTON, 26. — Ameriški predsednik Kennedy je govoril nocoj po radiu in televiziji o moskovskem sporazumu. Med drugim je izjavil: «Nocoj vam govorim v duhu upanja.» Dodal Je, da parafirana pogodba ne odpravlja vseh problemov sveta, toda predstavlja zmago za človeštvo. «Pogodba, Je nadaljeval predsednik, ne odraža koncesij Sovjetski zvezi niti sovjetskih koncesij. Odraža enostavno naše priznanje nevarnosti, ki jo vsebuje nadaljevanje jedrskih poskusov.» Pripomnil je, da pogodba ne bo še odstranila nevarnosti vojne in prav tako ne bo zmanjšala «naših potreb po orožju ali po zaveznikih ali pa po programih za pomoč tujini». «Vendar pa je važen prvi korak razumu naproti, korak za oddaljitev vojne.» MOSKVA, 26. — Predsedniki vlad sedmih držav varšavskega pakta, ki so se sestali nocoj po zaključku konference sveta za vzajemno pomoč, so po poslušanju poročila sovjetskega zunanjega ministra Gromika, odobrili resolucijo, ki poudarja, da je sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov rezultat dosledne miroljubne zunanje politike Sovjetske zveze in vseh socialističnih držav ter po-meoi u-speh leninistične politike miroljubnega sožitja med državami z različnim socialnim sistemom. Resolucija poudarja, da bo pogodba prav gotovo prispevala k mednarodnemu pomirjenju m bo pomenila pozitiven činitelj v borbi narodov za mir proti nevarnosti nove vojne. Pozneje so udeležencem sestanka priredili banket, ki se ga je udeležil tudi Hruščov. Navzoči predsedniki vlad so imeli priložnostne govore. SAN PIERO IN BAGNO (Fon-11), 26. — Kakor vsako leto se je tudi letos odpravila na žetev žita Maria Rosa Nanni, ki ima 98 let. Zenska je zelo zdrava, dobro »liši in vidi in ima še zelo jasen spomin. trebno omeniti sestanek pristašev Scelbovega «Ljudskega centri-zma», kakor tudi sporočilo o sestanku, v katerem se poudarja «resnost sedanjega položaja». Kot je znano je ta struja odločna nasprotnica levega centra. Danes je bilo objavljeno tudi besedilo poročila, ki ga je prebral na zasedanju CK KPI Giancarlo Pajetta o «položaju v mednarodnem komunističnem gibanju». Med drugim je dejal, da so Kitajci izbrali za svoj napad na KP SZ prav trenutek, ko se je Sovjetska zveza uspešno pogajala za prepoved jedrskih posku-sov. Jutrišnja številka tednika «Rinascita» pa bo objavila Togliattijev članek, v katerem se točno določa stališče KPI do sta. lišlč KP Kitajske. Novo zbiranje kitajskih čet na indijski meji NOVI DELHI, 26. , — Zvedelo se je, da je indijski minister za obrambo pozval načelnika glavnega štaba, naj prekine svoje potovanje po ZDA in Veliki Britaniji in naj se vrne v Indijo zara-d informacij, da so opazili premike kitajskih čet na severni indijski meji, Indijska vlada je izrazila zaskrbljenost zaradi znatnih premikov in znatnega zbiranja kitajskih čet na tej meji v zadnjih tednih. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je izjavil, da se zdi, da Kitajci večajo napetost na meji med obema državama. «Vse to, je dodal, sk-upno z odkrito napovedjo sodelovanja med Kitajsko in Pakistanom, seveda skrbi indijsko vlado, katere prizadevanja, da mirno reši spor s Kitajsko in s Pakistanom, so znana.» V zvezi z izjavo, ki jo je v nedeljo podal kitajski zunanji minister, češ da skupni letalski ma. nevri ZDA, Velike Britanije in Indije pomenijo ogrožanje ne samo Kitajske, pač pa tudi drugih sosednih držav Indije, je indijski predstavnik izjavil, da se zdi, da ta izjava pomeni pripravljalno akcijo za nadaljnje grožnje z novimi napadi na Indijo. PALERMO, 26. — Sebastiano Montalto, ki je že od rojstva gluhonem, je včeraj promoviral za doktorja medicine na univerzi v Palermu. Francesco Cerabona je umrl na procesu NEAPELJ, 26. — Medtem ko je na sodišču branil nekega klienta, se je odvetnik Francesco Cerabona, bivši senator republike, sesedel. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki že ugotovili smrt Cerabona je po padcu fašizma skupaj z Meucciom Ruinijem u-stanovil demokratsko stranko dela in bil je minister v eni izmed vlad maršala Badoglia. Pozneje jé bil imenovan za senatorja republike. Kako so mogoča taka c naključja» SALISBURY, 26. — Včeraj jfe po naključju padla zelo močna bomba z nekega ameriškega vojaškega letala, ko je letelo v bližini Sglisburyja, nedaleč od atlantskega obrežja. Takoj so u-vedli preiskavo. Ugrabila sta 10 milijonov lir PESARO, 26. — Uslužbenec pri podružnici Banca Nazionale del Lavoro v Fanu je prišel s taksijem v Pesaro, da bi dvignil večjo vsoto denarja. Avto se je ustavil približno 10 metrov od bančnega zavoda in uslužbenec je v spremstvu šoferja odšel v banko. V času njune odsotnosti so neznanci predrli gumo na njunem av tomobilu. Ko je uslužbenec dvigni! vsoto, sta se odpeljala, toda avto se je moral ustaviti, ker se je kolo izpraznilo. Šofer je izstopil, da bi kolo zamenjal. Tudi u-službenec je stopil iz avtomobila ter držal torbo z denarjem pod pazduho. Nenadoma pa sta se približala dva mladeniča na možnem motorju, iztrgala uslužbencu torbo ter z vso naglico odbrzela. Neka «giulietta», ki Je privozila mimo, je začela tatova zasledovati. Ko pa je bila že v njuni bližini, je nenadoma zavozil s stranske ceste tovornjak s prikolico in tako sta tatova lahko izginila. V torbi, s katero sta tatova pobegnila, je bilo deset milijonov lir. Zemljevid makedonskega potresnega področja Center Skopju pred potresom Dom armade (desno) v Skopju, kakršen je bil do včeraj zjutraj. Potres ga je popolnoma zrušil miiuiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiminiiiMiinii,11111111,un,i„„u„i„,mi............................................................................................ Že 1. 1518 je potres porušil mesto Skupi Huda potresa sta bila Jela 1904 ta 1931 LJUBLJANA, 26. — v preteklosti je Skoplje že večkrat bilo izpostavljeno močnim potresom Med najmočnejšimi je bil potres leta 1518, ki je porušil trdnjave v mestu in povzročil propad tedanjega Skupija. Tudi pri tem potresu je izgubilo življenje veliko število ljudi. Močan potres na področju Skopske Cine Gore zasledimo 4. aprila 1904, še bolj izrazit pa je bil veliki potres v Valandovu, ki je nastal 8. marca 1931 in je imel katastrofalne posledice z izgubo velikega števila človeških življenj. V preteklih letih se je potresna aktivnost na tem področju države obnovila. Seizmologi že dalj časa sledimo močne potrese v mejnem področju med Jugoslavijo in Albanijo, deloma pa tudi v bližini Ohrida, blizu jugoslovansko - grške meje. Številne potrese v Albaniji se je dalo težko opredeliti, ker Albanija nima potresomernih postaj in so bili na voljo le približni podatki drugih evropskih seizmoloških postaj. Vsem nam je še v spominu potres na področju Sar-planine, ki je pred dvema letoma povzročil znatno škodo v Tetovu in okolici. Katastrofalne sunke ha potresnih valov bila okoli 4,5 sekunde. Zaradi tega je Ljubljana bila na skrajni možni meji občutljivosti potresnih sunkov za prebivalstvo, seizmološki aparati pa so ta potres zabeležili v vsej Evropi in seveda v večini seizmoloških postaj na drugih kontinentih, ki so opremljene s sodobnimi seizmološkimi aparati. Deveta stopnja potresa po Mercalli-Cancani-Siebergovl potresni lestvi-ci — tako lahko ta potres omenimo, pomeni za solidno zgrajeno mesto velike porušitve, ki so posebej očitne tam, kjer niso gradili potresno varno, Ce upoštevamo Se nepovoljne talne pogoje, ki prav v veliki meri prispevajo k preobremenitvam objektov med trajanjem potresnih sunkov/ je očitno, kako pomembne utegnejo biti sodobne varnostne mere pri gradnji objektov na potresnih o-zemljih. Seizmologi potresov še ne morejo napovedati. Stanje sodobne seizmologije je takšno, da nudi le nekatere kažipote k reševanju problematike napovedovanja potresov. Seizmologi pa morejo aktivno sodelovati pri dolo-lanju področij, ki so seizmično , nevarna, določevati stopnjo ne- skopskega potresa je ljubljanski varnosti, ki je, kakor vidimo na astronomsko - geofizikalni obser- priloženem zemljevidu seizmično- vatorij zabeležil ob 5, uri 18 minut in 50.4 sekunde. Ze sam začetek potresa, ki ga tvorijo longitudinalni potresni valovi, je dal sklepati, da gre za zelo močan potres. Približno 70I sekund kasneje so do aparatov na Golovcu prispeli tudi transverzalni valovi, ki so nosili največji del potresne energije. Največji premik tal v Ljubljani je znašal 565 mikronov, pri tem pa je nihajna do- priloženem zemljevidu seizmično-sti Makedonije, označena za področje Skoplja z 9. stopnjo MCS. Na ta način so dani prvi pogoji, da se tam, kjer so močni potresi verjetni, gradi trdneje — pa čeprav nekoliko dražje — da bi se tako reševala dragocena človeška življenja m delo človeTtovih rok ohranilo pred divjanjem naravnih sil. ki ga žal ne moremo preprečiti. A. R. Mnogo mrtvih pri dveh nesrečah v Grčiji AGRINION (Grčija), 26. — V vodah jezera Amvrakias v severno-zahodni Grčiji je izginilo 22 oseb, med katerimi je bilo več žena in otrok, ko se je prevrgel čoln, ki je bil namenjen na drugi breg k neki majhni cerkvi. Tu hi morala biti svečanost na čast krajevnemu patronu. Pozneje je policija javila, da sta se dve osebi, ki sta bili na čolnu, rešili. Policija nadaljuje iskanje v upanju, da bi našla še koga od morebitnih preživelih. Razen tega se je na področju Agrinionp dogodila še druga nesreča, pri kateri je našlo smrt 5 oseb. Neki avtobus je zavozil v 40 m globok prepad in poleg mrtvih je še veliko število ranjenih. Dve žrtvi Matterhorna dVa švi-skušala ZERMATT, 26. — Na carska alpinista, ki sta priplezati na Matterhorn, se je usulo kamenje, ki ju jfe zrušilo z višine nad 300 m. Bila sta takoj mrtva. Na Poljskem črne koze VARŠAVA, 26. — Po vesteh iz Wroclawa se je število primerov črnih koz povišalo na 21; med temi so bili trije primeri smrtni. Po vesteh, ki krožijo po Varšavi a niso uradno potrjene, so baje tudi v Varšavi sami ugotovili dva primera črnih koz. ALŽIRSKO VPRAŠANJE JE PRETEKLOST, TODA M ZA VSE Kljub vladnim naporom se povratniki niso znašli Za delo ni v glavnem velike skrbi, razen za obrtnike in funkcionarje Huje je s stanovanji - Skoraj polovica 730 tisoč ljudi brez stanovanja PARIZ, Julija. —— To ni bila Melodija, niti vojaška koračnica: udarci po bobnu so zveneli žalostno, kot pred smrtjo; na Elizejskih poljanah pa je bilo najprej vse tiho, nato je zazvenel prodoren krik: «Vive les paraš!» Proti tribuni predsednika so korakale padalske enote, ki so se proslavile v alžirski vojni. Človek, ki je izražal navdušenje, je bil alžirski povratnik. To smo zvedeli v njegovi bližini. Morda je to bilo domotožje ener ga od 73q, tisoč. «Piedsi noirsov», kot imenujejo francoske begunce iz Alžirije. Preko Sredozemskega morja so začeli prihajati pred letom dni. Mnogi med njimj niso še nikoli videli Francije, ker so se rodili v Aižiru od staršev, ki jih je tja privlekla možnost naglega in dobrega zaslužka. In sedaj so se znašli tu, da bi živeli v domovini, ki jim ni domovina. S tem pa je nastal problem, ki ni le njihov, pač pa tudi problem oblasti, ki jih zares skrbno sprejema. Lahko bi bili ostali v svoji stari domovini v Alžiriji. To jim je obljubljal sporazum v Evianu; to je proglašala tudi alžirska vlada. In vendar sò prišli sem. Morda zaradi negotovosti, ki se je kazala v tamkajšnjem življenju. Morda pa -so prišli tudi zaradi nekdanjih odnosov med Alžirci in Francijo. So pogrešili? Se vedno so nomadi, kot je nekdo od njih zapisal v nekem francoskem časopisu. Za sedaj se še niso ustalili in so se koncentrirali tako, da jih je 35 odstotkov ostalo v dolini reke RItone in vzdolž Alp, 15 Odstotkov jih- je v Parizu in njegovi okolici, 10 med Pireneji in Giron-do, ostali pa so se raztepli. Toda tudi ta večina ne misli, da je našla svoj mir. Parižani težijo proti Bretagni in Rhonu, «črne nbge» iz južnih krajev pa bi' sé radi naselili severno od Liqna in do Pariza. Pariška vlada Ima posebno ministrstvo za ' te ■ povratnike. Vodi ga Francois Missoffe, za katerega pravijo, da je najbolj zaposlen minister, hkrati pa tudi najbolj uspešen, saj mu je v kratkem času uspelo kakor koli namestiti množico družinskih poglavarjev z vsemi družinami, saj je pretežni večini našel kakršno koli zaposlitev. Missoffe je od vsega začetka začel s politiko «prednosti v zaposlitvi». Primerna okolnost za to je bila v tem, da preživlja Francija nekakšen «boom» in se je zato večina povratnikov mogla vključiti v gospodarstvo, ki potrebuje veliko delovne sile. Od 360.000 dru-ž.nskih poglavarjev, kolikor se jih je doselilo iz Alžirije, jih je 24 odstotkov delavcev, 20 odst. uradnikov, 10 odst. je upokojencev. Za delavce in uradnike je bilo lahko. Težje je s trgovci in obrtniki. Politika ministra Missoffe je bila, da ti dve kategoriji vključi v gospodarstvo, kjer bodo 6d samostojnih obrtnikov postali dobro' plačani kvalificirani delavci. Toda teh je kar 18 odst. >n tem ni lahko začeti vse znova. Najpogosteje je te ljudi zavedla OAS, da je ta ekzodus iz Alžirije le začasen. Zato so prinesli s seboj le obleko. Niso pa prinesli svojega orodja in drugih sredstev. Država daje posojila. V ministrstvu za povratnike govore o 70 milijonih frankov posojil poljedelcem in 59 milijonih frankov ostalim kategorijam. Toda obrtniki še niso zadovoljni. Od 730.000 beguncev je 300.000 Alžircev, ki so prosili za francosko državljanstvo in se vodijo v kartotekah kot povratniki. Med temi so tudi tako imenovani «har-kiji», to je «kolaboracionisti», ki so s Francozi sodelovali v alžirski vojni kot vojaki. Nedavno je prispela še ena skupina takšnih. Cim so jih alžirske oblasti izpustile iz zapora, so se umaknili v Francijo. Tem dajo službe v glavnem na podeželju in v gozdovih. Tovrstnih Alžircev je baje 6700. Mnogo težje je ljudem s svobodnimi poklici in še najhuje je s funkcionarji. Teh je 12 odst. Značilna je glede tega vest, ki jo daje tisk: «Repatriirani policaji, ki se nahajajo v Marseillu, so sklenili vrniti de Gaullu odlikovanja, ki so jih dobili v civi-lu in v vojski. S tem izražajo svojo ogorčenost, ker niso bili v metropoli vključeni v staro službo in zahtevajo da jih zaposlijo kot varnostne organe pri atomskih centrih». «Prednost v zaposlovanju» je omogočila, da je od 360.000 družinskih poglavarjev doslej dobilo zaposlitev 250.000. To je uspeh. Ostaja pa še odprto vprašanje za 100.000 povratnikov-družinskih poglavarjev brez sistematizacije in poleg teh tudi še drugih za delo sposobnih povratnikov. Seznam pravi, da je 510.000 «črnih stopal», ki bi mogli in hoteli z lastnim delom služiti si kruh. So pa med temi tudi takšni, ki tega nočejo. Posebno med mladino je najti takih. So tudi ženske, ki bi rade delale, in ženske ki nočejo delati. Med slednjimi so posebno one, ki so v Aižiru živele lažje življenje. Časopisi so pred kratkim prinesli reportažo, kako je neki Sa-dasky, «ki je pred letom dni prišel z dvema kovčkoma», dobil za sebe, ženo in otroka novo stanovanje in 1.000 frankov, kot dar ministra. Toda takšnih Sadoskyh, ki iščejo stanovanje, je kar 300.000. In v Franciji zgradijo na leto 300.000 Stanovanj. Zato se čujejo pogoste kritike na račun tega. V 12 letih je Francija zgradila v povprečju po 5,4 stanovanj na 1000 prebivalcev, dočim je v ostali Evropi znašalo povprečje 6,7, v deželah skupnega tržišča pa 7,2. Qd zahodnega sveta je le v Italiji, Španiji in Portugalski glede tega slabše kot v Franciji. In ritem je v zadnjih dveh letih celo upadel. Leta 1960 je bilo tu zgrajenih le 7 stanovanj na 1000 prebivalcev, 1962. pa 6,3. In sedaj «ekzodus» iz Alžirije zahteva zase vso enoletno izgradnjo. Jasno, da Alžircev statistika ne zanima, Alarci hočejo živeti. 57 odst. se jih je znašlo. Imajo svoja stanova- nja. 43 odst. pa ne. 7 odst. žive v taboriščih, 28 pri sorodnikih in prijateljih, 8 odst. v hotelih. To pa ni rešitev. Francija je v letošnji proračun dala poldrugo milijardo frankov za gradnjo stu-novanj Alžircem. Nedavno So to število povečali s tristo milijoni. Službena stran torej dela velike napore, da bi zmanjšala težave ljudem, ki še niso našli nove domovine... V lepem drevoredu Charles Floquet so nekoč slavili zmagovito francosko očbžje, danes so tu statistični servisi, ki dajejo podatke in statistiko o ljudeh, ki so se znašli v težavah prav zato, ker so preveč verovali v moč francoskega orožja. J. F. Središče Skoplja pred katastrofo * Sedanja prestolnica Makedonije Skoplje je do zadnje vojne bilo kaj skromno mesto. Zato pa se je po osvoboditvi močno razraslo in razvilo. Do včerajšnje katastrofe je bilo središče Skoplja takšno, kakor nam kaže gornja slika SVET, KJER SE VSE MERI LE V MILIJONSKIH DELCIH MER Drobceno jedro atoma največja tajnost vsega vesolja Kako daleč smo od tega, da bi si priskrbeli napravo za «gledanje» atoma - Neverjetne dimenzije - Ogromna na srečo kontrolirana energija Človek drvi proti vesolju, gradi velikane, ki mu bodo -omogočili prodor v kozmični prostor, hkrati pa še ne pozna samega sebe. To zveni čudno, pa je vendarle tako. Človek še vodno ne pozna osnovnega delca, tvarine, iz katere je sestavljen sam, iz katere je sestavljena Zemlja, in tudi vse vesolje. Jedro atoma je namreč še vedno neznano. Jedro atoma pa kl-ije tajnost snovi, iz katere je ustvarjen svet. Sile, ki so v njem, so omogočile ustvaritev zvezd in zvezdnih meglic, sonc in planetov, Neznaten delec teh sil je omogočil življenje na Zemlji in verjetno tudi na drugih delih vest lja. In čeprav je znanost napravila precej korakov v proučevanju teh sil, se je njen dosedanji uspeh zreduciral v glavnem na odkrivanje tajnosti, ki ovijajo jedro atoma, to trdnjavo materialnega sveta. Gradnjo nekega ogromnega stroja, ki bi mogel dajati nedojemljivo energijo, s katero bj mogli prodreti v jedro atoma in ga prisiliti, da nam odkrije svoje osnovne ali bolje kako o-snovno tajnost, je predložil fizik s Harvadskega vseučilišča prof. Norman Ramsey. Rekel je v Palo Alto, da bi stroj, ki bi dal delcem jedra brzino 100.ÓOÒ milijard elektronvoltov in stal okoli, 100 milijard dolarjev, bil «najbolj razburljivo sredstvo», ------1. -----j------ Postojna zvablja vedno več turistov. Na sliki parkirni prostor pretekli torek popoldne ZIV1N0ZDRA VNIK SVETUJE IN POJASNJUJE Nahod pri mladih prašičih in perutnini Zadnjič smo povedali nekaj splošnega o obolenju na dihalih. Danes pa pričnimo s pregledom obolenj na posameznih dihalnih organih. Kot prvo pride v poštev vnetje nosne sluznice ali nahod, ki je zelo pogosto pri pujskih in Perutnini. Najpogosteje so temu vzrok prehladi, nehigienska drža in oskrba in pa okužbe. Razlikujemo posamezne primere nahoda in skupinska obolenja predvsem Pri prašičkih, perutnini in kuncih Pri konjih, govedu in psih je nahod večinoma spremljevalni znak nalezljivih obolenj. Pri pujskih večkrat opažamo množični pojav nalezljivega nosnega katarja zaradi naglega o-hlajenja zraka, zaradi plesnivega ali snetljivega nastilja in pa zaradi raznih infekcij, podobno kot pri gripi, enzootični pljučnici in pasterolozi. Najraje obole seani in odstavljeni pujski, a niso redka obolenja tudi pri prašičkih do pol leta starosti. Bolezenski znaki so razen nosnega katarja visoka vročina, kot pri gripi, neješčnost, klavrnost in večkrat tudi krči, razdraženost in pozneje ohromelost. Na splošno zdravljenje navadnih vnetij nosne sluznice ni potrebno. Potrebno je le, da damo bolne živali v dovolj zračne in topie prostore, kjer naj bo obilo čistega nastilja. Bolnim živalim po-kladajmo tečno hrano z nekoliko nagretim, mlačnim napojem. Na ta način bomo zelo verjetno odstranili vzroke, ki so dovedli do tega obolenja. V težjih primerih je pa potrebna živinozdravniška pomoč. Tudi pri mladi, redkeje starejši perutnini opažamo sem in tja nalezljivi nahod. Razen kokoši obole na njem pure, gosi, race in celo golobi .Vzroki tega obolenja pri perutnini niso še popolnoma razjasnjeni, vendar o-boli predvsem perutnina v mestih in na perutninskih farmah, zelo redko pa na majhnih kmetijah. Zgube zaradi tega obolenja so lahko precej velike. Nalezljivi nahod pri perutnini na-stane večinoma zaradi enostran-ske prehrane in napak pri vzreji podmladka ter ga lahko štejemo za vzrejno bolezen. Značilni bolezenski znaki so izcedek iz oči in nosa, kihanje, tumenobele obloge v kljunu in grlu, otečene veke, neješčnost in splošna pobitost. V nekaj (Jneh ali v enem tednu pogine večji del mladih živali, dočim starejša perutnina često preboli tu nahod. Kot zdravilo se priporoča inhalacija klora. Za kurnik s prostornino 60 kubičnih metrov se vzame 2 g kalijevega hipermanga-na in da v posodo z 10 g solne kisline. Inhalacija se vrši nekaj dni. Zaporedoma po pol ure. Se važnejše je pa preprečeva-nje nalezljivega nahoda pri prašičkih, perutnini in kuncih s higiensko držo in prehrano. Kadar kupimo nove živali, jih moramo držati oddvojene od doma-čih 1 do 2 tedna. To velja za vsak primer tudi za druga kužna in parasitna obolenja. Poleg nahoda opažamo večkrat pri domačih živalih tudi notranje vnetje vratu. Vnetje, vratu ali angino imenujemo tudi ka-taralno obolenje žrela, nebnic in grla. Vnetje grla (laryngitis) je največkrat posledica prehlada, ali pa je spremljevalni znak angine, bronhitisa, smolike in nekaterih kužnih bolezni (influenca, kokošja in telečja difterija). Pre-hlajenja so razne vrste. Vzroki so lahko prepih, mrzel in vlažen zrak, premrzla voda, vroča ali premrzla klaja. Razen prehladov škodujejo grlu in žrelu mnogo prahu, dim, plini in sploh dražljive snovi. Največkrat obole za angino konji in prašiči. Znaki obolenja v grlu in žrelu so suh kašelj, težko požiranje, povračanje Zavžite vode in krme skozi usta in nos. Na pritisk grla z roko izzovemo napad kašlja. Telesna toplota je normalna ali neznatno povišana. Akutni katar v grlu se da v 6-10 dneh ozdraviti, pri kroničnem katarju se pa lahko razvije pljučni enfizem (naduha). Po odstranitvi dozdevnega vzroka zdravimo obolele živali predvsem z mirovanjem v čistem in enakomerno toplem prostoru ter s pokladanjem mehke sočne krme ali kašastega ne prehladnega napoja. Konjem dajemo na grlo tople obkladke, lahko pa tudi poskusimo z inhalacijo toplih par s terpentinovim oljem. V težjih primerih so potrebne injekcije, ki olajšajo kašelj in pa pospešijo luščenje vnetih oblog. Pri oteklinah in ohromelosti v grlu konj nastane včasih nevarnost zadušitve. V takih primerih se da rešiti žival z operacijo sapnika, ki jo bo izvedel z veščo roko le izkušen živino- kar si jih moremo danes zamisliti na področju tehnologije. Ob tem bomo dodali, da razpolagamo trenutno na svetu z akceleratorji, ki dajejo profonom brzino 33 milijard elektron voltov. Med 33 jn 100.000 milijardami pa je precejšnja razdalja. Ce ne moremo prodreti «de višu» v atomsko jedro, ga pa poznamo vsaj teoretično. Svet ato-. ma je tako fantastičen, da zahteva od nas, da v temeljih spremenimo svoje koncepcije o prostori! in času. Zelo radi govorimo o velikih stvareh in človek občuduje «kolose». Toda nič manj- ofh • tpyrstaiega «pjakro-kosma» hi zanimiv «mikroko- j zem». Le poglejmo; Ko„£oyorimo o atomskem jedru, je milijardni del sekunde zelo dolga doba, tri-lijonski del centimetra pa predstavlja v merilu atojnskega jedra veliko dolžino, kvadrilijon-ski del mase kubičnega centimetra pa predstavlja v merilu atomskega jedra veliko težo. Atom je tako majhen, da bi; če hi kapljico vode povečali na velikost naše zemeljske oble, bil atom v tej tako povečani kaplji vode enak ali celo manjši od povprečne pomaranče. Struktura tega tako majhnega atoma je na neki način podobna našemu sončnemu sistemu. Jedro atoma je «sonce». O-koli atomskega «sonca» pa se kretajo in Vrtajo, bolje povedano drvijo drobceni «planeti» — elektroni, ki pa se ne vrtijo po nekem kaotičnem «plesu», pač pa po v naprej določenih krožnih poteh, z enako pravilnostjo in enako pokornostjo nespremenljivim zakonom prirode, kot Zemlja in drugi planeti krožijo okoli našega «jedra» — Sonca. Premer tega drobcenega elektrona znaša komaj desetinko trilijonskega dela centimetra in predstavlja najmanjšo dolžino, kar jih priroda pozna. Njegova masa pa je manjša od bilijonskega dela bilijonskega dela enega grama. Ponavljamo bilijonski del bilijoninke enega drobcenega grama. Ir. to tako drobceno, za naše pojme nedojemljiv delec snovi, za katerega bi mogli reči, da je po svojem obsegu enak niču, ta majhen delfec je omogočil radio, televizijo, zvočni film, elektronski mikroskop, čudovite elektronske računske stroje in še nešteto drugih izumov, ki nas uvajajo v veliko dobo avtomatizacije, E-lektrika je namreč kroženje e-lektronov skozi primerne prevodnike električne energije, E-lektron nosi osnovno enoto negativne elektrike, On predstavlja najmanjši 'električni naboj' in zaradi tega je zhan kot, «električni atom». Elektron je omogočil neskončno .število kemičnih reakcij v živem in neživeth svetu, Samo življenje je električni Ì3pj"ftv, dó katerega prihaja s pomočjo ne- zdravnik. Or. D. R. ..................................................................iiiiiimiHiiimiimmmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiumiimilimiiiifi...min OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Več potrpežljivosti pri delu in uspeh vam bo zagotovljen. Prepustite se vodstvu osebe, ki vas ima rada. BIK (od 21. 4, do 21. 5.) Ce ne boste spremenili svojega obnašanja, se boste znašli v težavah. Več pozornosti posvetite svojcem in prijateljem. DVOJČKI (od 21. 5. do 22. 6.) Bodite skrajno previdni, da ne zabredete v velike finančne težave. Veliko priznanje v družbi intelektualcev. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Preveč ste počasni in premalo odločni In za to se vam marsikaj Izmuzne iz rok. V družini nekolikšna napetost. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ce boste z odločitvijo zavlačevali, boste zlezli HOROSKOP v še Večje težave. Čustva b&do zrna gala nad razumnostjo in bd prav. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Z odločno gesto boste razčistili star spor. Kadar Igblrate prijatelje, ne bodite preveč površni. To' mòti vašo ožjo družbo TEHTNICA (od 23, 9. do 23. 10.) Veliko problemov, kb jih ne boste mogli vseh hkrati rešiti. Lotite se težjih. Majhno tren|e v družini. ŠKORPIJON (Od 24. 10. do 22. 11.) Uspeh je zagotovljen, toda zelo dra go ' boste piščali, VcČ pòzornbjtl, posvetite svolcem kot prijateljem. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) rali boste v službi, kar pa spremeni vašega stališča do. Prijetno razpoloženje- doma. ROG (od 21. 12. do 2Q. 1. ne *#e', kot bi št Vi želeli Naj na ipredovali j 'ne spr tleli ker bo bolje: Doma boste I «e kaj' potrpite, doživeli zadoščenja, ki bodo odtehtala tttvè rta delu. VObNAR (Od 21. 1. do 19. ?.) Kopičijo vam veliko dela, toda manj bo konkretnih rezultatov. V družinskih sporih ne bodite preveč malenkostni. RIBI (od 20. 2 do 20. 3 ) Danes boste lahko pokazali kaj zmorete. Morda bodo sledili tudi materialni uspehi, Vsekakor moralno zadoščenje. skončnih variacij, kemičnih permutacij in kombinacij, elektron pa je življenjska sila v ozadju vsega tega. Brez elektrona bi bila nemogoča vsakršna kemična reakcija in kakršna koli oblika življenja. Jedro atoma se sestoji iz dveh osnovnih elementov, od katerih je izdelano vse vesolje, z vsemi zvezdami, zvezdnimi meglicami in ogromnimi količinami tvarine v tako imenoyani, vesoljski praznini: to se pravi iz pro- tonov in nevtronov, katerih masa je za skoraj 2.000-krat večja od mase elektrona. Proton je pozitivno,, naelektren in z isto silo kot negativno naelektreni elektroni. Pod določenimi pogoji postane proton nevron, kot se rtiore nevtžbn' pod določenimi pogoji spremeniti v proton, Obseg jedra znaša samo trili-jonski del obsega atoma, vzetega v celoti. Toda v tem neskončno majhnem prostoru je skoncentriranih' okoli 99.98 odstotkov vse mase in energije materialnega sveta. To pomeni, da je gostota tvarine v jedrih atoma dobesedno ogromna. Ona znaša 240 trilijonov gramov v kubičnem centimetru, nasproti enemu gramu, kolikor tehta kubični centimeter vode. Ker so protoni v jedrih pozitivno naelektreni, ki se med seboj odbijajo z ogromno silo, če bi tè odbojne sile ne premagovala neka druga, večja sila, tako imenovana jedrska sila, ki je najmočnejša v vesolju, ki je stokrat močnejša od elektromagnetne sile. Toda jedrska sila deluje v omejenem prostoru, ki znaša eno desetinko trilijonskega dela centimetra. In ta jedrska sila predstavlja največjo tajnost vesolja. Življenje in delo Milana Skrbinška Včeraj smo na kratko poročali 0 smrti slovenskega igralca in režiserja Milana Skrbinška. Toda lik tega vsestranskega odrskega človeka zasluži, da se ob njem nekoliko dlje ustavimo, kajti malo je med slovenskimi odrskimi ljudmi mož, ki bi se mu mogli primerjati. Milan Skrbinšek je namreč 50 let svojega življenja posvetil gledališču in prav nič ni pretirano, če rečemo, da nosi slovensko gledališko življenje in ustvarjanji njegov močan pečat. Tolikšen je bil namreč njegov delež tako v režiji, kot v igranju, v dramaturgiji in tudi v vzgoji novih in novih gledaliških kadrov, igralcev in režiserjev. Rodil se je pred 77 leti v Mariboru in je po končani srednji šoli v Ljubljani odšel na gledališko šolo na Dunaj, kjer «e j* učil pri prof. Seydelmannu, hkrati pa se je na Dunaju srečal s tedanjimi vrhovi nemške odrske umetnosti kot npr. s Kainzom, Schildkrautom, Wohlgemutovo in tudi z veliko Eleonoro Duše. Prvič je kot igralec stopil na oder leta 1909 in od tedaj je Sla njegova umetniška pot naglo navzgor. Igral je namreč in režiral vse do leta 1914 v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in za to dobo je Mirko Mahnič zapisal: ' Cas, v katerem je razvijal svojo najplodovitejšo dejavnost, je pravzaprav čas nastajanja sedanje podobe slovenske gledališke kulture, zato ni nič čudno, da se je, ker se je zavedal pomembnosti, odgovornosti in nujnosti svojega opravila, z neugnano bojevitostjo, neodnjenljivo voljo, zanesljivim znanjem in silnim darom zagnal v prav vsa žarišča in torišča našega takratnega gledališkega ustvarjanja, pri tem pa je bil vsepovsod in vseskozi tako ploden in vnet, da je zares težko določiti prvenstvo njegovim številnim prizadeva-njem». To njegovo vsestransko in plodno dejavnost je prekinila prva svetovna vojna, ko je moral v vojsko, kjer je ostal do 1918., torej do konca vojne, da bi takoj nato prišel t> Trst in tu, pri nas, obnovil Slovensko gledališče in postal njegov upravnik. Milan Skrbinšek je. bil v oni kratki dobi svojega življenja in delovanju v Trstu dejansko duša Slovenskega gledališča, saj je hkrati režiral, igral in vodil režisersko šolo. Tržaškemu občinstvu je Milan Skrbinšek tedaj odkrival vrhunce odrske umetnosti in še posebej vrednost in pomen Ivana Cankarja. Tu je postavil na oder Cankarjeve « Hlapce» v krstni predstavi, pa tudi «Kralja na Betajnovi» in druga Cankarjeva dela. Sicer pa je ob tem treba za Milana Skrbinška reči, da je bil v tedanji dobi in vse. do leta 1930 «naš edini režiser Cankarja», kot je to zapisal 1930. Bratko Kreft. Ko je fašistična drhal požgala naš Narodni dom in s tem zatrla tako veliko obetajoče slovensko gledališko življenje v Trstu, je Milan Skrbinšek odšel v Celje, kjer je ostal kot igralec, režiser in upravnik gledališča do 1923. leta, da bi nato postal u-pravnik drame v Mariboru. Toda ni dolgo ostal v svojem rojstnem mestu, pač pa kmalu prišel v Ljubljano, kjer je bil igralec in režiser v Slovenskem narodnem gledališču. Leta 1945, torej po drugi svetovni vojni, ga življenjska pot spet pripelje v Maribor, toda ne za dolgo, ker ga 1948. ponovno srečamo v Ljubljani. Nemogoče je našteti vloge, ki jih je Milan Skrbinšek igral, saj je postavil na oder okoli 150 del, kreiral pa nad 400 vlog ali bolje likov. Likov, saj za nekatere njegove vloge pravijo, da so bile na slovenskem odru edinstvene, kot npr. Osvald, Dimitrij K a-ramazov, Fouchè, Me/isto, Othel- 1 lo itd., da ne omenimo cankar- janskih vlog Damjana, Jerneja, župnika v «Hlapcu Jerneju», Kantorja itd. Sicer pa sta že omenjeni številki 150 režij in 400 vlog dovolj zgovorni. K temu pa je treba dodati še Milana Skrbinška kot organizatorja gledališč, kar smo rekli že v zvezi z njegovo dejavnost jo v Trstu, nakar je treba omg niti njegovo dejavnost po preselitvi iz Trsta v Celje in nato v Maribor v prvih letih po drugi svetovni vojni. Toda O. Sest pravi glede Milana Skrbinška takole: «Slovenski dramatiki bi mu lahko postavili spomenik. On je bil tisti, ki je svetoval in se gnal za pošten uspeh slehernega slovenskega novega dramskega dela». Hkrati pa je Milan Skrbinšek dal slovenskemu gledališču veliko igralcev in odrskih ljudi nasploh. Se v dobi, ko v Ljubljani ni bilo igralske akademije, je povsod, kjer je deloval, to se pravi najprej že v Trstu, nato v Celju in Mariboru, pa tudi v Ljubljani vneto in prizadevno ustanavljal dramske šole in vodil gledališke tečaje. V svoji dolgi dejavnosti na slovenskih deskah je dal Slovencem 48 poklicnih igralcev in med njimi Radio Trst A 7.00 Koledar; (.31: jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11,45: Italijanski akvarel; 12.15: Za naše žene; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.40: Pojejo «The Kalin Tvvins»; 15.00: Mali koncert; 15.30: «Tujci», igra v štirih dejanjih; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Tržaški skladatelji: «Ubald Vrabec»; 19.00: Liszt; 19.15: Na počitnicah, nato Karakteristični ansambli; 20.00: Športna tribuna; 20.30; Teden v Italiji; 20,45: Zbor s Proseka-Kon-tovela; 21.00. Vabilo na ples; 22.00: Mozart: Koncert, z» klavir in orkester; 22,30: Južnoameriški ritmi; 23,00: Orkester Stan Kenton. 12.00: Plošče;! 12.25: Tretja stran; 13.15: Opereta, kolikšna strast; 13.40: Lahka glasba; 14,15: Ital. arhiv redkih skladb; 14.40: Dantejeve «Vice». Koper 6.15: Jutranja glasba; 7,00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12,00 in 12,50: Glasba po željah; 13,40: Popevke In ritmi; 14.30: Zabayna glasba; 15.30: Kvintet Avsenik: 16.00: Izbrali ste; 16.30: Dogodki ifi odrrjevi; 16.45: Album klasikov; 17.00: Srečanje med notami; 17.30: Jazz: 18.00: Prenos RL; 19.00:'Poje Patty Page; 19.30: Prenos RL; 22.15 in 22.40: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL, Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Jutranja glasba; 8.30: Glasbeni sc- io režiserjev in to igralcev in režiserjev, ki dajejo danes značaj slovenskemu gledališkemu življenju. Sem namreč spadajo: Sest, Mira Danilova, E. Kralj, E. Kraljeva, M. Furijan, Kreft, Severjeva in Sever, Stupica itd. Kot bi to še ne bilo dovolj, je Milan Skrbinšek bil tudi «naš prvi gledališki publicist», kakor je zapisal Josip Vidmar. Napisal je namreč mnogo člankov o igranja, o odru, o igralcu in režiji, o igralskem naraščaju, nadalje vrsto dramaturških in režijskih razlag, pa tudi precej polemik. V to področje Škrbin-škove dejavnosti spadajo tudi prevodi nad 50 odrskih del iz francoske, italijanske in nemške dramske literature. Napisal pa je še izvirno dramo «Labiriirt» ter kup igric za otroke. Dramatiziral je •Hlapca Jerneja», «Gospo Judit», «Matajerega Matijo» in «Gadje gnezdo». Napisal je še svoje spomine v treh knjigah, katerih je prva pred nedavnim izšla, druga . je v tisku, tretjo pa je utegnil komaj iz-diktirati. Ta nepopolni prikaz petdesetih let vsestranskega gledališkega delovanja pokojnega Milana Skrbinška bomo zaključili z besedami, ki jih je že pred 30 leti o njem zapisal Bratko Kreft: «Njegovo ime je bilo ves program gledališke umetnosti za vsakega mladega človeka ... Mi smo verovali vanj, kakor more verovati mlad človek v dobrega učitelja, v dobrega igralca, v umetnika . ..». SOBOTA, 27. JULIJA 1963 jem; 9.05: Pesmi; 9.50: Operna antologija; 11.00: Za sam orkester; 11.30: Koncert; 13.25: Motivi v modi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.30: Ital. pesmi In plesi; 15.45: Navtika za zabavo; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.30: Operna glasba s plošč; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Koncert za mladino; 18,55: Plesna glasba; 20.25: Yorick: «Lo enigma dl San Michele alle rose»; 21.20: Ital. pesmi in melodij*; 22.00: G. Belli in Rim v njegovi dobi; 22.30: Plesna glasba. //. program 8.30: Jutranja glasba; 8.35: Poje Tonina Torielli; 9,00. Ital. pentagram; 9.35: Pisan program; 10.35: Nove Ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Orkestri; 14.00: Pevci; 14.35: Glasbeni kotiček; 15.15: Najnovejše plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.50: Plesna glasba; 17.35: Izžrebanje loterije; 18,35: Plavalne tekme: Italija - Holandska - Jugoslavija; 18,40: Vaši izbranci; 19.50: Prijeten večer; 20.35: Srečanje z opero. III. program 18.30: Brahmsova Rapsodija, op 79; 18.40: Prejeli smo; 19 00: Mali-pierove skladbe; 19.15: Nemška kultura; 19.30: Vsakovečemi koncert; 20,30: Revija revij; 20,40: Bachove skladbe; 21.20: Italijanski pesniki 1960; 21.30: Simfonični koncert. Slovenija 4.00: Dobro Jutro!; 8.05: Poštar-ček; 8.35: Na harmoniko igrata Mootcn Ui Homer; 8.55: Počitniško popotovanje ; 9.10: Deset pianistov iz desetih dežel; 9.45: Corticelll: Romantični trio; 10.15: Od popevke do popevke; 10.35: Gregorc: Šimfo-nietta; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12,05: Zabavna glasba: 12.15: Kmetijski nasveti: 12.25: Domači napevi; 13.15: Obvestila; 13.30: Za razvedrilo in oddih; 14.05: Z našimi opernimi pevci; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba; 15.30. Haydn: Koncert za violončelo m orkester; 16.00: Vsak dan za vas: 17.05: Gremo v kino; 17.50: Pianist Pepe Jaramilo; 18.00: Aktualnosti doma In v svetu: 18.10: Skladbice; 18.45; Novo v znanosti ; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Po domače...; 20.20: Altendorf: Tajno lovsko društvo: 20.57 Ples: 22.15: Oddaja za izseljence; 23,05; Ža ples. Ital. te le viiija 17.30: Prenos Športnega dogodka; 18.45: Program za najmlajše; 19.45: Izžrebanje loterije; 19.50: Sedem dni v parlamentu; 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik; 21,05: Terzoll In Zappoli: «11 naso tinto»; 22.15: Literarno umetniški pregled; 23.00-Razdelitev nagrad «Donatelov David». DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21,15: TV Priredba «Sah mat»; 22.10: Sardinija; 23.10: Plstonijev balet, ob koncu športne vesti. Jug. televizija 19.15: Oddaja o turizmu; 20.00: TV dnevnik; 20.30: S kamero po svetu — reportaža; 21.00: «Požuri momo za lada!» — spored narodnih pesmi in plesov; 21.30: «Istra» — reportaža; 22.00: Zgodba za odrasle Iz serije «Nič ena»; 22.30: Poročil». Vreme včeraj: najvišja temperatura 31, najnižja 22.9, ob 18. uri 28.4; vlage 50 odst., zračni tlak 1014.7 narašča, veter 5 km Ju«o-vzhodmk nebo 9/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 25.8. v > "v Tržaški dnevni Li l£ Danes, SOBOTA, 27. Julija Natalija Sonce vzide ob 4.41 in zatone ob 19.4-1. Dolžina dineva 15.00. Luna vzide ob 11.28 in zatone ob 23.10 Jutri, NEDELJA, 2». julija Zmago SKLEP IZVRŠNEGA ODBORA Stališče Nove delavske zbornice do tržaških pristaniških vprašanj Obsežna izjava se ukvarja s padcem prometa, z ustanavljanjem posebnih avtonomij in ustanovo tržaškega pristanišča Izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL je na seji 24. julija proučil različna pristaniška vprašanja zlasti v zvezi z zaskrbljujočim padcem prometa, u-»tanavljanjem posebnih «avtonomij» in ustanovitvijo ustanove za tržaško pristanišče. Odbor je na seji odobril obsežen dokument, v katerem podrobno obravnava vsa omenjena vprašanja in katerega prinašamo v izčrpnem izvlečku. Tako odbor uvodoma ostro zavrača obtožbe na račun delavcev, češ da so stavke povzročile padec prometa. Te obtožbe so lažnive in se s takimi lažmi skuša varati javno mnenje. Pri tem pa se namenoma pozablja ,da so vsa ostala italijanska pristanišča v težavah, ker ne zmorejo preobsežnega prometa, medtem ko je Trst prazen ne zaradi stavk, temveč zaradi konkurence drugih pristanišč, ki so v ugodnejših pogojih kot Hamburg in Reka, ki uporablja politične tarife. V bistvu se skuša prikriti odgovornost tistih, ki so podpisali pogodbo o Skupnem evropskem tržišču in so s členom št. 82 omo-močili Zahodni Nemčiji, da je za Hamburg uporabila posebne ta. rife. Teh ugodnosti niso takrat zahtevali za Trst, ki ima ne samo pravico temveč nujno potrebo po takih olajšavah. Tudi sedaj se ni zahtevala revizija tega člena, pa čeprav so to zahtevo že mnogokrat predložile sindikalne organizacije CGIL. Po drugi plati pa v omenjenem dokumentu CGIL poudarja, da niso skušali odpomo-či političnim tarifam Reke s političnimi tarifami v korist Trsta. Industrijci s področja Pada so se postopoma preorientirali proti Benetkam in Trstu, ko Genova ni več zmogla obširnega prometa. Vendar pa je beneško pristanišče premajhno, medtem ko Trst ne razpolaga s primernimi vezmi, da bi lahko prevzel ta promet, čeprav ima razpoložljive pristaniške zmogljivosti. V tem primeru se je izkazala velika pomanjkljivost, saj ni obnovljen dvojni železniški tir med Trstom in Benetkami in še ni zgrajena avtostrada. Za te pomanjkljivosti, ki predstavljajo osnovni razlog padca prometa, so odgovorne oblasti, u-stanove in organizacije (tudi tržaške) in niso odgovorni delavci niti njih sindikat CGIL. Izvršni odbor Nove delavske zbornice CGIL odločno zavrača stališče predsedstva tržaške trgovinske zbornice v zvezi z imenovanjem študijske komisije za u-stanovitev ustanove tržaškega pristanišča. Odbor nikakor ne more sprejeti stališča, da zastopa delavce v tej komisiji oseba, ki z veliko večino pristaniških delavcev nima nobene veze in jih ne predstavlja, niti da ni v komisiji prisoten strokovnjak CGIL. To toliko bolj, v kolikor je predsedstvo izjavilo, da bodo povabili k sodelovanju v komisijo strokovnjake, neodvisno kateri kategoriji ali združenju pripadajo, temveč bodo izključno upoštevali izkušnje, ki jih imajo na določenih gospodarskih sektorjih. Kako lahko predsedstvo trgovinske zbornice dokaže, da imajo take izkušnje samo predstavniki ene same sindikalne organizacije, kadar gre za vprašanja delovnih odnosov in da v vrstah CGIL ni mogoče najti niti enega strokovnjaka? Samo na tak način lahko predsedstvo prepreči obtožbe, da je ravnalo diskriminacijsko, medtem ko je prav pri reševanju gospodarskih vprašanj nujna enotnost in složnost vseh gospodarskih, sindikalnih in političnih sil. Celotna Genova se je z županom in občinskim svetom na čelu izrekla proti ustanovitvi «funkcionalnih avtonomij». V izjavi je nato govora o ustanovitvi študijske komisije za ustanovitev pristaniške ustanove, v katero ni vključen predstavnik CGIL in se poudarja, da se bo sindikalna organizacija odločno uprla vsaki diskriminaciji ter zahteva, da morajo biti pravično zastopane vse sindikalne organizacije in to skladno s številom delavcev, ki jih zastopajo. Zadnje poglavje izjave je posvečeno ustanovitvi «funkcionalnih avtonomij» in torej posebnim koncesijam, ki jih dobe nekatera podjetja, da avtonomno delajo na določenih predelih pristaniške obale, medtem ko lahko načeloma vrše pristaniške operacije samo delavci pristaniških družb, ki jih prizadeti delavci' tudi sami upravljajo. Poskusi za postopno ustanovitev takih «funkcionalnih avtonomij» pomenijo za delavce resno nevarnost, in jih zato odločno obsojajo. Izjava zaključuje z naslednjimi šestimi zahtevami. 1. Uveljaviti je treba nujne ukrepe za okrepitev pristaniških naprav in za razvoj prometa in to s pomočjo izprememb določb rimske pogodbe ter s primernimi pogodbami s tujimi državami, da bo lahko Trst vzdržal tujo konkurenco. 2. Naglo je treba izgraditi in urediti cestne in železniške zveze z zaledjem. 3. Ustanoviti je treba demokratično ustanovo za tržaško pristanišče, v kateri bodo zastopani delavci in ki bo imela značaj javne ustanove, ki naj služi splošnim in ne zasebnim interesom. 4. Okrepiti je treba ladjedelnico Sv. Marka in celoten sektor IRI. 5. Odločno se je treba boriti proti «funkcionalnim avtonomijam», s katerimi se skušajo ustvariti zasebna področja v pristaniščih. 6. Prekiniti je treba z diskriminacijami proti CGIL, saj ima pravico zastopati včlanjene delavce. Nova delavska zbornica CGIL je v zvezi z vprašanji tržaškega pristanišča priredila sinoči na Trgu sv. Antona novega zborovanje, na katerem je govoril tajnik Arturo Calabria. Sožalje SKGZ Skrbinškovi vdovi Slovenska kulturno-gospodarska zveza je včeraj poslala Anici Skrbinšek naslednjo sožalno brzojavko: Ob hudi izgubi Vašega soproga Milana Skrbinška, bivšega ravnatelja Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, sprejmite od Slovencev, ki živimo v Italiji, najgloblje sožalje. Slovenska kulturno-gospodarska zveza Trst Za žrtve katastrofalnega potresa v Skopju Takoj ko se je v Trstu zvedelo ■ Prosvetno društvo Barkovlje, or. za strahoviti potres, ki je terjal kester «Miramar» in pevci Pesti v glavnem mestu Makedonije to-1 vala slovenskih popevk darujejo liko človeških in materialnih žrtev, so nekateri naši čitatelji začeli v prvih popoldanskih urah prinašati v naše uredništvo prve prispevke za ponesrečence. Zato sta naše uredništvo in uprava sklenila, da tako spontano začeto nabiralno akcijo nadaljujeta v upanju, da bodo v našem mestu in v naši deželi organizirale širšo nabiralno akcijo tiste ustanove, ki so za to poklicane in ki se jim bo pridružil tudi naš list. Doslej so za žrtve katastrofalnega potresa v Skoplju prispevali: E.B., upokojenec, 1000, uslužbenci Gospodarskega združenja 5000, Darko Kosmina 1000, Srečko Zupan 1000, Lojze Abram 2C00, Lucijan Volk 3000. Milan Bolčič 5.000, Danilo Benčina 2.000. Albin Bubnič 5.000, Mili Berginc 2.000, Marjan Dolgan 5.000, Romana Juriševič 2.000, Vladimir Kenda 5.000, Franc Kavs 5.000, Maks Pečar 2.000, Slavko Stoka 5-000, Rado Rauber 5.000, Stanislav Ilenko 5.000, Bogo Samsa 5.000, Franc Udovič 5.000. Prispevke sprejemamo v Ulici Montecchi 6-II in v Ul. sv Frančiška 20-1. Poleg tega so nam sporočili iz .Barkovelj sledeče obvestilo: 20.000 lir za žrtve potresa Skoplju. Prosvetno društvo Barkovlje poziva Barkovljane, da prispevajo za žrtve potresa v Skoplju in da prispevke v blagu ali denarju iz ročajo na sedežu društva vsak večer od 20. do 22. ure. Sekcija Komunistične partije «Matjašič» iz Barkovelj je pričela z. zbiranjem denarnih prispevkov, oblačil, obutve in zdravil za žrtve strahotnega makedonskega potresa, ki je prizadel na tisoče ljudi. V tej zvezi poziva vse Barkovljane, naj prispevajo po svojih močeh, in to čimprej, ker so prizadeti očitno izgubili popolnoma vse. Prispevke sprejemajo vsak dan od 19. do 21. ure na sedežu pri Rumeni hiši. Tržaška redakcija radijskega in televizijskega dnevnika je poslala v Skoplje skupino šestih urednikov in operaterjev. Tej skupini je pokrajinski odbor Italijanskega Rdečega križa predal zdravila in sanitetni material z nalogo, da ga dajo na razpolago ponesrečencem v Skoplju kot otipljiv dokaz solidarnosti. Vodstvo PSDI je sinoči izrazilo sožalje ob katastrofi, v kateri je bilo porušeno Skoplje. TISKOVNA K NCAV KOPRU Ves prihodnji teden IV. folklorni festival Prej kot o folklornem jestivaiui Mn jntetok • I lili II lili II lllllll lili II III lil lili lili || || mn n lliiiiiintirr ii inni liiiMllllimillllllllllllllllllllll lili lllttlllllllltllll II Itili lllllll lili II lili II I, lil Itili lili II II Ulili MIII llllllllllll lili KAJ SE SKRIVA ZA NAČRTI ENI Gradnja naftovoda Trst - Dunaj spada v bitko za osvajanje tržišča Zakaj ne pojde naftovod po krajši poti skozi Jugoslavijo, marveč skozi Trbiž sti proti tretjim osebam tiče. Toda tudi tu so nastale težkoče za likvidacijo te vsote, ker so občinski organi prepozno prijavili dogodek. Junija 1961. sta morala oškodovanca ubrati pravno pot. Tožba se je vlekla nekaj mesecev, dokler so novembra lani dosegli transakcij o, po kateri je plačala zavarovalna družba 968.500 lir. Delavnica pa se je še nadalje vsekakor nahajala pod ravnijo cestišča in je bila nezaščitena pred poplavami. (Po «La Regione») ■imiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiliiMiiiiiiuiiiiiiiMMiiiimiliiiiliiMtanmmiiiiiiiiiiiiiiiiililiilliiliiilimimiiiiiiiiiiiiii Ali bo končno spregovorila pravica? Trije meseci bodo morali zado- občino, kar se njene odgovorno-stonati uradnim izvedencem, katerim je poveril sodnik, ki se u-kvarja z raziskavo nesreče v Ul. della Tesa, nalogo, da do kraja odkrijejo vzroke tega tragičnega dogodka. Izvedenci, ki so prejeli to nalogo, so inž. Denon ter profesorja in inženirja Tassinari in Costa. Glavni vprašanji sta dve: 1. kateri so vzroki nesreče: 2. ali je treba nesreč d delno ali v ' celoti pripisati nemarnosti in v tem primeru naj se pokažejo tisti, ki so zanjo odgovorni. Medtem sti lastnika delavnice na začasni svobodi. Gre za izpustitev iz zapora, za katero je naš list že od vsega začetka trdil, da je potrebna ter pri tem omenjal odgovornost javnih organov. Medtem so prišle na dan druge podrobnosti o sporih, ki so se dolgo časa vlekli med lastniki delavnice in občino, nato med lastnico porušene stavbe (Jožefo Dujc) in občino. Zadnje dejanje v zvezi s tem (ki se je izvršilo štiri tedne pred nesrečo) je pismo z dne 17. junija t.l, v katerem je Dujc pozval občino, naj odstrani ovire, ki povzročajo ponovne poplavitve, ali naj zamenja stavbo z zemljiščem za gradnjo, ki je v biližini. Ne vemo za noben ukrep, ki bi bil sprejet v zvezi s tem. Katastrofa te je usodno bližala. Spor se je uradno pričel z opominom tržaški občini z dne 23.7. 1960, na katerega pa ni bilo nobenega odgovora. Medtem sta prizadeta zgradila na lastne stroške mali zaščitni zid proti poplavam, ki ju je stal 150.000 lir. Nekaj dni po zgraditvi tega zidu (30.8.1960) je neko gradbeno podjetje, kateremu je poverila občina dela za gradnjo nove Ulice Rigutti, delno podrlo omenjeni zid, ne da bi sploh koga obvestilo. Oškodovanca sta se znova pritožila 2. septembra. Mesec dni kasneje sta za■ htevala od občine povračilo škode v skupnem znesku 1.085.499 lir zaradi škode, ki je nastala ob ponovnih poplavah. 5. oktobra so prišli na kraj funkcionarji občinskega tehničnega urada, ki so nato poklicali lastnika ter ju obvestili, da so pripravljeni plačati za odškodnino 720.000 lir. Nato je sledil nenaden molk tega urada. Sele naslednjega 25. marca je občina sporočila pravnemu zastopniku lastnikov, da je zahtevo po povra- Stavka uslužbencev avtobusnih podjetij V nedeljo ln v ponedeljek bodo stavkali uslužbenci podjetij, ki vzdržujejo redne koncesijske avtobusne zveze in bo torej praktično ustavljen celotni avtobusni promet z izjemo avtobusov ACEGAT. Stavka je vsedržavnega značaja In so jo enotno proglasile vse prizadete sindikalne organizacije, ker delodajalci nočejo pristati na obnovitev pogajanj za novo delovno pogodbo. Na našem področju se tiče etavka okoli 300 uslužbencev. Tudi visokošolci proslavijo 25. julij Zveza italijanskih visokošolcev (UGI) In Zdrženje demokratičnih študentov (ASD) bosta priredili v ponedeljek ob 20.30 antifašistično manifestacijo ob dvajseti obletnici padca fašizma. Manifestacija bo na športnem igrišču v Ul. Pindemonte za pivovarno Dreher. Po uvodnih besedah tajnikov obeh organizacij bodo predvajali Rossellinijev film «Rim odprto mesto». Regulacijski načrt n miljsko občino Včeraj zvečer se je sestal pod predsedstvom župana Pacca milj. ski občinski odbor, ki je obravnaval regulacijski načrt . mestp Milje, ki ga je izdelal inž. prof. Antonio Guacci. Odbor je sprejel delo inž. Guaccija ter sklenil sklicati občinski svet za diskusijo in odo-Čilu škode poslala tržaški agenciji britev . načrta v mesecu septem-«Assicuratrice Italiana», ki ščiti hrti; Nedavni obisk na Dunaju predsednika ENI inž. Boldrinija je ponovno postavil na dnevni red gradnjo naftovoda iz Trsta na Dunaj. Pobudo za gradnjo tega naftovoda je dala lansko leto avstrijska državna petrolejska ustanova. Za uresničitev te pobude so avstrijski predstavniki prišli v Trst in o tom razpravljali s pristojnimi osebnostmi na trgovinski zbornici. V začetku je bilo tudi na tržaški trgovinski zbornici potrjeno, da bodo naftovod zgradili iz Trsta skozi Gradec na Dunaj. Naftovod naj bi šel skozi jugoslovansko ozemlje. Tedaj so nam zagotovili, da so Avstrijci preračunali, da je to edina pot, po kateri naj bi šel novi naftovod, ker se jim ne bi izplačalo graditi naftovoda iz Trsta' na Dunaj skozi Trbiž. Avstrijci so pri tem baje govorili tudi o načrtih za gradnjo nove čistilnice petroleja v Gradcu, tako da bi naftovod zalagal ne samo sedanje čistilnice vzhodno od Dunaja, arbpak tudi novo čistilnico v Gradcu. Zato so bili tudi na tržaški trgovinski zbornici mnenja, da je edina, najkrajša in najbolj rentabilna pot naftovoda skozi Jugoslavijo v Gradec in nato na Dunaj. Z obiskom inž. Boldrinija na Dunaju pa se je zvedelo za novi načrt, ki ga je izdelala ustanova ENI. Po tem načrtu naj bi šel naftovod iz Trsta skozi Trbiž naravnost na Dunaj. ENI v svojem načrtu predvideva odcepek med Vidmom in Trbižem skozi Karnijske Alpe naftovoda za Bavarsko. Zato tudi načrt izključuje možnost gradnje naftovoda Trst— Dunaj skozi Jugoslavijo. Poleg tega pa načrt ENI predvideva tudi ustanovitev dveh ločenih družb, in sicer eno, v kateri bi imela ENI 51 odst. delnic, ki bi upravljala naftovod od Trsta do Trbiža, druga, v kateri bi imeli Avstrijci večji del delnic, ki naj bi upravljala naftovod od italijanske meje do Dunaja. Toda Avstrijci se z načrtom ENI ne strinjajo. Oni predlagajo eno samo mešano družbo, ki naj bi upravljala celoten naftovod od Trsta do Dunaja. Polovica delnic te mešane družbe naj bi pripadala Avstrijcem, druga polovi-ga polovica pa ustanovi ENI in drugim zainteresiranim zahodnim petrolejskim družbam. Zato tudi razgovori, ki jih je imel inž. Boldrini na Dunaju, niso še privedli do konkretnih zaključkov. Pri tem pa lahko že sedaj ugotovimo, da so se začetne avstrijske pobude polastili še ENI in druge ameriško-angleške ter francoske družbe, ki delujejo na petrolejskem tržišču v Zahodni Evropi. To pomeni, da so te družbe posegle v avstrijsko zamisel in ne dovoljujejo, da bi Avstrijci sami, ali delno s pomočjo drugih, zgradili lastni naftovod TRST—Gradec—Dunaj skozi jugoslovansko o-zemlje, ter jim vsiljujejo rešitev, ki naj bi tem družbam omogočila gradnjo odcepka za Bavarsko. O naftovodu Trst—Dunaj je imel v preteklih dneh zanimiv članek zagrebški list «Vjesnik». V članku je uvodoma rečeno, da po začetku gradnje dvosmernega naftovoda iz Genove v Švico in v Zahodno Nemčijo, nihče ni mislil, da bodo položili še en naftovod v smeri Srednje Evrope. List se nadalje sprašuje, zakaj so zahodne petrolejske družbe tako zainteresirane za gradnjo naftovoda Trst—Dunaj, ko so vendar na področju Zahodne Evrope naftovodi že tako razpredeni. Na to vprašanje, list odgovarja: To področje je razen ZDA največji potrošnik petrolejskih proizvodov na svetu. Obe ti področji porabita letno 80 odst. celotne svetovne potrošnje petroleja, ki je sedaj dosegla 1,2 milijarde ton letno in stalno narašča. V zadnjih letih se je znatno povečala proizvodnja petroleja v Sovjetski zvezi in je v stanju, da lahko odvaja svetovnemu tržišču precejšnje količine petroleja. Da bi bil odvoz sovjetskega petroleja cenejši, so začeli graditi naftovod s kujbišev-skega področja proti Vzhodni Evropi. Gradnja sovjetskega «naftovoda prijateljstva» se redno nadaljuje. Prekinjena dobava cevi iz Zahodne Nemčije ne bo morala zakasniti uresničenja načrtov gradnje naftovoda skozi Poljsko do Vzhodne Nemčije, saj so trase proti Madžarski že končane in delno tudi proti Češkoslovaški, od koder je najbolj zanimiv odcepek proti Bratislavi. Nekoč je bila avstrijska vlada v dilemi, ali nabavljati cenejši petrolej z Vzhoda, ali pa nadaljevati z nabavljanjem na Zahodu. Poleg tega «Vjesnik» ugotavlja, da je načrt o gradnji naftovoda Trst—Dunaj značilen sklep v bitki za osvajanje evropskega tržišča. S tem načrtom bi preprečili dovoz sovjetskega petroleja na avstrijsko tržišče, kar bi bilo sicer za Avstrijo mnogo cenejše. Zato se zahodne petrolejske družbe raje spuščajo v gradnjo več stokilometrskih naftovodov, kot da bi dovolile Avstriji, da nabavlja petrolej iz Bratislave, ki je samo nekaj desetin km oddaljena od najbližjih avstrijskih petrolejskih čistilnic. Iz načrta ENI in iz članka «Vjesnika» je jasno razvidna bitka, ki jo vodijo na Zahodu za preprečitev vdora cenejšega sovjetskega petroleja v Srednjo in sčasoma, v morebitnih novih političnih pogojih, tudi v Zahodno Evropo. V Trstu registrirali potres v Makedoniji Geofizikalni eksperimentalni observatorij je zabeležil tragični potres v Makedoniji ob 5. uri 18 minut in 53 sekund. Po vesteh geofizikalnega zavoda, je bil epicenter potresa oddaljen od Trsta 700 km, v smeri jugovzhod. Potres je pokvaril v tržaškem potresnem zavodu nekaj aparatov. Sunek je bil tako močan, da ga je lahko vsakdo čutil. poročilo je imel generalni sekretar prof. Umberto Campagnolo. Popolna zapora bencinskih črpalk Včeraj se je nadaljevala v Trstu zapora bencinskih črpalk, ki je bila izredno enotna, saj ni bila odprta niti ena bencinska črpalka. Podobno enotnost Je prizadeta kategorija pokazala tudi v obeh sosednjih — videmski in goriški pokrajini, kjer je stavka prav tako dobro uspela. Zaradi stavke ni prišlo do resnejšega zastoja v lokalnem avtomobilskem prometu, pač pa je prišlo do prave «invazije» tržaških avtomobilistov pri bencinskih črpalkah v Kopru in v Sežani, saj so številni avtomobilisti izkoristili ugodnosti maloobmejnega prometa, da so v Sežani ali Kopru napolnili bencinski tank. Zasedanje evropskega združenja za kulturo Včeraj so otvorili poletno zasedanje izvršilnega odbora evropskega združenja za kulturo (SEC). Zasedanju je prisostvoval poleg drugih oblasti rektor prof. Agostino Origone. Na zasedanju bodo poleg dru-gih aktualnih problemov obravnavali tudi hladno vojno in spo-razum med Vzhodom in Zahodom. Poleg teh razprav je na programu tudi razprava o statu tu Svetovnega združenja za kulturo. Zasedanje SEC vodi prof, Ba-bel, švicarski ekonomist, rektor ženevske univerze ter podpredsednik omenjene družbe. Uvodno Sestanek vodstva tržaške FSD1 Snoči se je sestalo pokrajinsko vodstvo PSDl in razpravljalo o krajevnem položaju po glasovanju o občinskem in pokrajinskem proračunu. Vodstvo je odobrilo ravnanje svetovalcev, ki so hoteli preprečiti imenovanje komisarjev hkrati pa ohraniti odprto možnost za razširjenje demokratične osnove sedanje večine. Vodstvo izraža željo, da bi si oba odbora zagotovila pred ponovno predložitvijo proračunov gotovo demokratično večino, ki bo omogočila izvedbo širokega socialnega programa. Vodstvo se je spomnilo tudi 25. julija, ki je pomenil konec fašistične diktature in začetek svobode Turistična zveza, govorilo o potresu v Skopju. Ni bilo še kakih točnih vesti, vendar je bilo mo-goče razumeti, da gre za prava katastrofo. Preden pa so med samo konferenco novinarji pričeli zastavljati vprašanja o festivalu, je eden od številnih tržaških novinarjev izrazil solidarnost s prizadetim prebivalstvom. Tiskovno konferenco je pričel predsednik komisije za prireditve Črtomir Kolenc, ki je pozdravil navzoče novinarje ter še posebej predstavnike listov iz Italije. Poudaril je, da so kulturne prireditve važen faktor medsebojnega zbliževanja, in izrazil je upanje, da bo prišlo do vedno številnejšega obiska takih prireditev z o-beh strani meje. Dejal je še, da je festival zanimiv in privlačen za turiste, domače in tuje, istočasno pa je tudi spodbuden za same nastopajoče ansamble. Podrobneje pa je prikazal skrb za program ter sam program festivala tajnik prireditvenega odbora Milan Lindič. Festival ima trojno zunanjo podobo: izvirna folklora, amaterska folklora tn folklora v izvedbi pnifetiifnainih unsamblov. Prireditelji so po istca-nju v prejšnjih letih prišli do zaključka, da vsako leto prikažejo omejeno področje izvirne folklore. Letos je na vrsti Slovenija. Kot amaterji bodo nastopili ansambli iz Hrvatske, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Srbije. (Nastop Makedoncev je seveda po Strašni nesreči, ki je zadela njihovo glavno me*b, dvomljiv.) Poleg vseh (lomflčih gnsanklov bo kot gost festivala nastopil 1. avgusta državni /olklorntfcplMiii ansambel Romunije- sRapsodia» iz Bukarešte. Petek 2. avgusta je namenjen nastopom treh svet o»»o fipinih ansamblov — Taneč, Lado, Kolo — v Izoli, Portorožu in Piranu istočasno. (Zopet je vprašanje, uh bo Taneč nastopil.) Naslednji večer — 3. avgusta — pa se festival zaključi z nastopom profesionalnih unsamblov v Kopru, za uvod pa nastopi KUD France Marolt. Poudariti je treba, da so organizatorji določili za nastop profesionalnih skupin določene po. goje, po katerih te skupine izvajajo eno tretjino povsem novega sporeda, druga tretjina je iz njih stalnega repertoarja, ki pa na festivalu še ni bil izvajan, in samo ena tretjina je programa, ki so ga na festivalu že izvajali. Na konferenci so prireditelji dajali vsa pojasnila, ki so jih časnikarji želeli. Kot gostje Turistične zveze so potem časnikarji ostali še na kosilu v novi ribji restavraciji. umetnih ognjev Jutri zvečer ob 21. uri se bo začelo pod pokroviteljstvom Avtonomne turistične ustanove II. tekmovanje umetnih ognjev. Kot je znano, nastopa na tem tekmovanju 5 italijanskih tvrdk (prve tri so lani zasedle prva mesta, ostali dve pa sta začetniški), ki bodo izstrelile v ' nedeljo 28. julija, 4., Hi, 18. in 25. avgusta svoje rakete v času, ki ne bo pre-egal 30 minut. Jutri bo na vrsti «La Pirotecnica» Edoarda Giaquinta iz Vid-ma. Ta, videmska tvrdka je zelo dobro organizirana, saj je lani zasedla II. mesto ter si je osvojila razne nagrade v Benetkah, Padovi in Florenci. V Benetkah je omenjena tvrdka celo organizirala ves program z ognjemeti na čast angleške kraljice Elizabete. Poleg tega je gospod Giaquinto najavil dve novosti: prva se bo imenovala «Večer na Ha-way.h» Gospod Giaquinto pravi, da bo ta točka zelo pestra. Glede druge novosti pa nismo nič izvedeli. Stvar je namreč še tajna in Giaquinto želi pripraviti vsem Tržačanom in turistom veliko presenečenje. VSTOPNICE za zaključno prireditev folklornega festivala ki bo v Kopru v soboto, dne 3. avgusta, so v prodaji v Trstu pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul..Cioerone-4, tel, 29243. 10. avgusta v Kopru solisti in orkester «Miramar» Solisti in orkester «Miramar», ki so dosegli tako lep uspeh na I. festivalu slovenskih popevk v Trstu, bodo v soboto 10. avgusta ob 21. uri nastopili v Kopru na Titovem trgu s programom izbranih popevk festivala. Prireditev bo snemala RTV Ljubljana. Prosvetno društvo Barkovlje. pod okriljem katerega nastopaj o solisti in orkester «Miramar», je te dni sklenilo zadevno pogodbo s Turistično zvezo v Kopru. Razvaline devinskega gradu dostopne občinstvu Po posredovanju pokrajinske turistične ustanove in avtonomne turistične letoviščarske ustanove iz Sesljana je devinski princ Torre e Tasso pristal na prošnjo, da se za občinstvo odprejo razvaline starega devinskega gradu. Ogjed razvalin, od koder je kra-sen razgled, bb dovoljen vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. iiiiHiiiMiiiimiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiii IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Zakrknfenemn tatu so znižali obsodbo samo za ^jva meseca Skupno s svojim pajdašem je izvršil razne tatvine, a obtožen in obsojen jo bil tudi zaradi poskusa ropa Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16.00 «Taur 11 re della forza bruta». Film, ki so ga snemali v Trstu in Postojni. Fenice 16.00 «I tre implacabili» — Eastmancolor. Geoffrey Horne. Excelsior 16.00 «Horor» Gerard Tl-chy. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «La finestra sul cortile». Technicolor. James Stewart, Grace Kelly. Supercinema 16.00 «I guerriglieri della jungla». Alabarda 16.30 «L’urlo del marines» Alex Nicols. Filodrammatico 16.30 «La spada di Robin Hood». Technicolor. Don Taylor. Aurora 16.30 «FBI Cape Canaveral». Cristallo 16.00 «Il segno di Zorro». Technicolor. Sean Flynn. Capitol Zaprto zaradi počitnic. Garibaldi Zaprto zaradi počitnic. Massimo 16.30 «Le 3 spade dii Zorro» Gloria Millaod. Impero 16.30 «THiara Tahiti». Moderno Zaprto zaradi počitnic. Astoria 17.00 «Il figlio di Kociss». Technicolor. Rock Hudson. Astra 17.00 «Diciottenni al sole». Vittorio Veneto Revija policijskih filmov. 16.30 «La banda Casaroli». Renato Salvatori. Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 «I ponti di Toko-Ri» William Holden. Marconi 16.30 «Gli uomini della terra selvaggia». Scopecolor. Alan l.adid, Ernest Borgnine. Ideale 16.30 «Il trionfo di Pandho Villa». Technicolor. Pedro Armen-dariz. KINO NA PHOSTEM Satellite 20.30 «Sacro e profano» Frank Sinatra, Gina Lollobrigida. Marconi 20.15 in 22.00 «Gli uomini della terra sei vagala». Scopecolor. Alan Ladd, Ernest Borgnine. Skedenj 20.30 «Si spogli dottore» Michael Craig. Paradiso 2.0.30 «L’oocfoio caldo del cielo» Technicolor. Rock Hudson, Kirk Douglas. Danes; v MiHAMARU predstava «Luči in zvoki». Ob 21. uri v nemščini «Der Kaisertraum von Mirama-re», ob 22.15 v italijanščini «Maksimilijan in Karlota». Danes: na GRADU SV. JUSTA ob 2.1.15 edini nastop čudovitih «Harlem Globetrotters» ln devet točk svetovnega slovesa. Rezervacija in nakup vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Proibì (tel. 38-547), Pred prizivnim sodiščem (predsednik Maltese, tožilec Meyer, zapisnikar Magliacca, obramba Padovani) sta se morala zagovarjati včeraj 21-letni Luciano Busechian iz Ricmanj 69 ter 22-letni Aldo Braini iz Ul. Fernatti 7. Oba mladeniča sta se morala zagovarjati že pred kazenskim sodiščem 11. marca letos. Tedaj so ju sodniki spoznali za kriva ter so obsodili Brainija na 3 leta zapora in 1601000 lir globe, a Buse-chiana na 2 leti in 2 meseca zapora ter 100.000 lir globe. Prizivni sodniki so le nekoliko spremenili prejšnjo razsodbo. V bistvu so sprejeli tožilčevo zahtevo, da se Brainiju zniža kazen na 2 leti in 10 mesecev zapora ter na J 50.000 lir globe. To pa zato, ker so sodniki prvostopnega sodišča zgrešili pri odmerjanju kazni za razne prekrške. Braini je bil obtožen raznih tatvin in poskusa ropa, medtem, ko se je Busechian moral zagovarjati zaradi tatvin. Bilo je okoli 2. ure zjutraj lanskega leta, ko je gostilničar Felice Ciacchi, ki ima gostilno v Ulici Flavia 24, opazil dva tatova, ki sta se splazila v klet, ki je pod lokalom. Ciacchi je takoj obvestil o poskusu tatvine policijske agente pri Sv. Soboti. Takoj nato pa je odšel v klet, kjer je skušal prijeti tatova. Zgodilo pa se je, da je Braini zgrabil za kladivo, ki ga je našel v kleti ter ga zalučal v gostilničarja. Takoj nato se je Braini rešil z begom. Trenutek pozneje so prispeli policijski agenti, ki so zasačili Busechiana v kleti ter ga prijeli. Ta je priznal prekršek ter je takoj povedal, kje stanuje njegov pajdaš. Se istega večera so agenti aretirali tudi Brainija, in sicer kmalu potem, ko je mladenič šel spat. V bližini gostilne pa so policisti našli tudi avto znamke Fiat 500. Ugotovili so, da so neznanci prerezali na vozilu platneno streho ter odnesli s seboj torbo z raznim orodjem. Omenjena mladenr RESTAVRACIJA BAR «LA MARINELLA» BARKOVUANSKO NABREŽJE Danes 27. julija od 21. ure dalje VELIK GALA PLES ZA IZVOLITEV MISS TRSTA IN MISS KINA 1963 Napovedovalec programa RICCARDO BERTINI z RAI - TV Vstopnina In prva pijača 1000 lir. PRIDITE! Vabimo vas ! Naročilo miz pri «La Marinella», Mlramarski dr. 333, tal. 36366 ča sta priznala pozneje; da sta tatvino zagrešila prav ona dva. Pontisti niso seveda odnehali ter so ju še strožje zaslišali. Čeprav z veliko muko so ju prisilili, da sta priznala celo vrsto raznih tatvin. En dan prej, in sicer zvečer, sta med drugim skušala krasti v baru pri Spodnji Magdaleni 806. Vdrla sta v stranišče, toda do lokala nista prišla, ker se vrata, ki vodijo vanj niso hotela vdati. Takoj nato sta vdrla v neko pekarno od koder sta odnesla približno 20.000 lir. Med drugim sta mladeniča prerezala tudi platneno streho na avtu nekega Zuljcha ter odnesla s seboi torbo z raznim orodjem. Busechiana so nadalje obtožili, da je ukradel lambreto 25-letnemu Brunu Pirchiu, ki je bil parkiral vozilo v Ul. Sjqieo. Tata je zasledil neki Pirchiov prijatelj, 1 no. Casselerova je povedala, da so prertsinočnjim použili za večerjo pol kilograma okisanih paradižnikov. Sredi noč. pa so vsi čutili hude bolečine v želodcu. Casselerova je povedala, da je paradižnike kupila na neki stojnici v bližini doma. O zadevi se sedaj u-kvarjajo karabinjerji s postaje pri Sv. Ivanu, ki so tudi obvestili občinski higienski urad, Z motorjem v avto Žrtev prometne nesreče je postal včeraj 50-letni delavec Aleksander Stefančič s Cola pri Re-pentabru št. 3 Stefančič se je qap%reč ' vozil, proti Opčinam na ’sAojVm mbtofju. Ko Je dospbl v Prosvetno društvo Lonjer-Katlnara priredi 15. avgusta t.l. Izlet v Postojno z ogledom Postojnske Jame. Rakovo dolino, Predjamski grad ln Sv. Socerb. Vpisovanje In pojasnila v Lonjer-Ju pri Vilku Batiču ln Maksu Pečarju od 19. do 22. ure. Prosvetno društvo «Matjašič» tz Barkovelj priredi dne 8. septembra izlet k partizanski bolnici «Franja». Vpisovanje je v teku vsak dan, razen nedelj, na sedežu pri Rumeni hiši od 20. do 21. ure in se sprejema tudi telefonsko na štev. 30-597 vse do 25. avgusta. Cena izleta znaša 2400 lir. Mladinska iniciativa priredi 15. in 16. avgusta dvodnevni mladinski Izlet na Koroško. Cena v kateri je vračunana vožnja, hrana in prenočišče znaša 3500 lir. Vpisovanje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška. Število prostorov je omejeno. je 13. oktobra lani opazil neznani lovim ca, ki se je s Pirch jem peljal po obalni cesti v bližini Velikega trga. Mladenič se je pognal za neznancem ter ga ustavil. Busechian je takoj priznal krivdo. Spočetka so policijske oblasti prijavile sodišču samo Busechiana, in sicer za ta zadnji prekršek. Se preden pa je prišlo do procesa, sta Busechian in Braini zagrešila vrsto drugih tatvin, dokler nista nazadnje padla policiji v roke. Tako sta se znašla na zatožni klopi oba. Ze na obravnavi prve stopnje je Braini zanikal, da je zalučal kladivo v Ciacchija. To je ponovil tudi na včerajšnji obravnavi. Sodniki pa mu spet niso verjeli ter so ga zato obsodili zaradi poskusa ropa. Ul. Monrupino, za restavracijo «Danev» na )tOj|činah, je trčil v : -vozil 58-letni Rima, Ul. Bat-mafor-l 1**1 132" 36fTic7"7e 'namreč tedaj avto. Zaradi trčenja se je Stefančič prevrnil in si zmečkal desni sredinec, prstanec in mezinec ter ima verjetne kostne poškodbe. Pri nesreči si je tudi prerezal prvi členek na desnem mezincu. Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 25 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Opozorilo hotelirjem in oddajaicem sob Pokrajinska turistična ustanova opozarja vse tiste, ki dajejo v najem sobe, da morajo vse osebe, ki prihajajo iz Wroclawa, imeti potrdilo o cepljenju proti kozam. Ce ga ne bi imele, je treba zadevo takoj prijaviti občinskemu zdravniku. Zaradi paradižnikov družina-v bolnišnici Vsa družina potleca iz Ul. delle Docce 11/1, in sicer 41-letni Guido, njegova 30-letna žena Antonia Cas-seler, njuna 14-letna hčerka Maria Luisa ter 10-letni sin Sergio, se je morala zateči po zdravniško pomoč. Z avtom RK so jih prepeljali v bolnišnico, kjer so jih sprejeli na drugi zdravniški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi zastrupljenja s hra- S steklom se je ranil Ko je prenašal steklo v steklarski delavnici «Pasinati» v Drevoredu 20, septembra 63, kjer je uslužben, je včeraj nerodno spodrsnil in padel 40-letni steklar Mario Lo Bianco iz Drevoreda Campi Elisi 7 Zaradi padca se je steklo razbilo in ga ranilo po desnem zapestju z verjetnimi kitnimi poškodbami. V bolnišnico so ga prepeljali z zasebnim avtom in zdravniki so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 40 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Padel je na mokrem tlaku Na delu se je včeraj ponesrečil 62-letni zidar Antonio Damiani iz Ul. Valmaura 2. V tovarni kon-serv «Salvador» v Ratto della Pileria 39 je namreč spodrsnil na mokrem tlaku ter se hudo pobil po zatilju, S posebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. Dr. VERA SARDOČ Ul. C. Battisti 4, tel. 61-692, bo odsotna od 29. julija do 18. avgusta. Darovi in prispevki Ob 18. obletnici smrti matere Antonije Milkovič daruje družina 1000 lir za Dijaško Matico. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 26. julija 1963 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 13 oseb. UMRLI SO: 79-letni Romeo Romano. 86-letni Eugenio Ambrosi, 1 dan stara Maria Paola Servoll, 87-letni Àbramo Angelo Leoni, 23-letnl Sandro Mori. 62-letna Giuseppina Cam-pedelli, 9-letna Rosanna Ferluga, 60-letna Aurora Manzella por. Gambe!, 59-letn! Bruno Calzi, 68-letnl Renato Fatur, 81-letma Silvia Misano, 75-let-na Leopoldina Hanig, 98-letna Tere-sita Gasparotto vd. Marchio. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; De-pangher Ul. San Giusto L Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. 22. julija so v občinski umetnostni galeriji izžrebali listka št. 0678 in 0673. Imetniki dobe sliki V. De Monta in B. Rive, ki sta razstavljala v omenjeni galeriji. Sliki dobe v sobi št. 124 na županstvu. Prijavljen tatič m ukradenec Agenti letečega oddelka policije so prijavili sodnim oblastem mladega tata in, kar je najbolj čudno, tudi ukradenca. Mestni stražnik je namreč že 23. junija letos obvestil agente, da je že več dni parkirana lambreta Ts 17106 v Ul. Lamarmora. Agenti so se lotili takoj dela in ugotovili, da je lastnik lambrete 18-letni študent Adriano Kovačič iz Ul. Cisterno-ne 33 prijavil tatvino motorja na komisariatu Starega mesta. Kmalu nato so izsledili tudi tatiča, 17-letnega Giorgia S.; ta pa je povedal, da lambrete ni ukradel, temveč da mu jo je posodil omenjeni Kovačič. Giorgio se bo moral zagovarjati zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami, medtem ko se bo moral Kovačič zagovarjati, ker je kršil člen 79 cestnega zakona, ker je posodil motor mladoletniku. S proslav 25. Julija Množica na zborovanju na Trgu Garibaldi .. ( m Polaganje venca v Rižarni S sprejema na miljskem županstvu Proslava na nabrcžinskcm županstvu Proslava na zgoniškem županstvu KtmnaVncii Mk- predvaja danes 27. t. m. ob 18. in 20.30 uri na prostem film: LA GUERRA CONTINUA (Vojna se nadaljuje) «1» Igrajo: JACK PALANCE, GIOVANNA RALLI, FOLCO LULLI, SERGE REGGIANI, VENANTINO VENANTINI in FRANCO BALDUCCI Zaradi škarlatinke so zaprli kolonijo V gornji dolini Tilmenta so za-prli otroško kolonijo tržaških o-trok deset dni prej zaradi škrla-tinke. Od 207 otrok se jih je na-lezlo škrlatinke 41. Vseh 41 otrok so odpeljali takoj v tržaško bolnico pri Magda-leni. Požar v trgovini radioaparatov in televizorjev Skoraj milijon lir škode je povzročil požar, ki je nastal včeraj v trgovini radioaparatov in televizorjev «Radio Sponza» v Ulici Imbriani 14. Požar je nastal zaradi kratkega stika v zadnji sobi trgovine, kjer je bilo spravljeno razno orodje, televizorji, radio-aparati in razni nadomestni deli. O nevarnosti se je zavedla vratarica stavbe, ki je opazila, da se je okrog 6.30 začelo kaditi iz trgovine. Takoj je poklicala gasilce s Trga Niccolini, ki so prihiteli na kraj požara z dvema brizgalkama pod vodstvom podčastnika De Lucia. Ko so gasilci odprli vrata trgovine, so se znašli v megli gostega dima. Potrebne so bile varovalne maske, da so gasilci ugotovili žarišče požara. Takoj so speljali gumijasto cev na notranje dvorišče stavbe in od tam začeli zalivati požar. Drugi so brizgali vodo iz notranjosti trgovine Dve uri so se morali truditi, preden so požar pogasili. Na kraju nesreče sta potem ostala dva gasilca, da bi preprečila vsak nov nastanek požara. Kot smo omenili, so gasilci ocenili škodo na milijon lir. Z avtom v platano 2rtev prometne nesreče Je postala včeraj zjutraj mlada, 28-let-na šoferka Fulvia Chiandussi iz Ul. Trento 6. Chiandussijeva se je okrog 6.30 vozila s svojim avtom Po Miramarskem drevoredu. Ko je privozila do gostilne «Al pescatore», je iz neznanih razlogov izgubila nadzorstvo nad gvtom in silovito trčila v platano ob -césti. Pri nesreči se je hudo pobila po desni nogi in ima verjetni zlom pogačice. Z zasebnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih, Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. Zaradi nepazljivosti je trčil v parkiran avto Včeraj ponoči se je ponesrečil 19-letni tekstilni delavec Mario Persico od Spodnje Magdalene št. 2036. Okrog 0.30 se je vozil na motorju po Ul. Forti proti naselju Sv. Sergeja. Zaradi nepazljivosti pa je nenadoma trčil v parkiran Fiat 1100 ter se prevrnil. Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji iz Ul. Cologna in bolničarji RK iz Milj. Persica so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rane in udarce po levem sencu, levi rami in komolcu ter na desnem gležnju in bedrih. Sprejeli so ga na drugi kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti dvajset dni. Upokojenec podlegel za posledicami padca Neroden padec je stal življenje 69-letnega upokojenca Renata Fa-turja iz Ul. Molino a Vapore 3. Kot smo poročali, se je Fatur ponesrečil prejšnji ponedeljek v Ul. G. Gozzi, ko je hotel v javno prenočišče. Na pločniku je spodrsnil in nerodno padel. Prepeljali so ga v bolnišnico z avtom RK in zdravniki so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih, ker se je pobil po bedru in je imel verjetne kostne poškodbe. Vse zdravniške nege pa so bile zaman in nesrečnik je včeraj izdihnil. PRI PHA VE ZA DEŽELNE VOLITVE Kako se predvideva razdelitev sedmih svetovalcev na Goriškem Slovenski volivci bi lahko izvolili svojega kandidata io na Usti kakšne večje stranke Kot smo v našem listu že po-ročali, je odbor za ustavne posle v Rimu preteklo sredo z naglim postopkom odobril osnutek zakona za izvolitev in sklicanje deželnega sveta va deželo Furlani-ja-Julijska krajina. Ce bodo po-slanci odobrili ta sklep še pred po čitnicami in senat v septembru, potem ni izključeno, da bodo volitve za deželni svet razpisane še letos ali pa najkasneje prihodnjo spomlad. V osnutku je določeno, da bo izvoljen po en deželni poslanec na vsakih 20 tisoč prebivalcev ah odlomek nad 10.000 v posameznih volilnih kolegijih, ki jih je pet. Goriška pokrajina tvori ko. legij zase in ker šteje nekaj nad 140.000 prebivalcev, bo izvolila sedem deželnih svetovalcev. Pri tem se postavlja seveda vprašanje, katere stranke in koliko sve. tovalcev bodo dobile. Volilni zakon predvideva direktno izvolitev kandidatov po posameznih volilnih kolegijih in nato še razdelitev ostankov v skupnem deželnem merilu. Po re-zultatih zadnjih volitev v pretek, lem aprilu pridejo v poštev za direktno izvolitev na Goriškem trije kandidati demokristjanov in en komunist, Predvidomu bo nam-reč znašal količnik za tako razdelitev okrog 12.000, se pravi, da bodo posamezne stranke dobile po enega svetovalca za vsakih 12.000 dobljenih glasov. Ker so demokristjani pri državnih volitvah v aprilu dobili na Goriškem 42.100 glasov, bi pri e-nakem volilnem rezultatu za de-želo dobili na Goriškem tri svetovalce z ostankom okrog 6000 glasov. Komunisti, ki so dosegli 22.620 glasov, bi dobili enega svetovalca z ostankom nekaj nad 10 tisoč glasov. To bi bili štirje direktno izvoljeni goriški deželni svetovalci. Ostala tri mesta bodo morali razdeliti iz ostankov v deželnem merilu. Pri tem pridejo v poštev tri stranke, ki imajo največje o-stanke. Pri državnih volitvah v aprilu so dobili socialisti 11.060 glasov in bi kot prvi prišli v po. štev za dodelitev deželnega po-»lanca na Goriškem. Kot drugi pridejo komunisti z ostankom ne, kaj nad 10.000 in tretji PSDI s svojimi lotto glasovi. Za socialiste se ne predvidevajo tako velike spremembe pri glasovih, da bi to lahko vplivalo na izvolitev njihovega kandidata. Pač pa lahko pride do spremembe pri PSDI. Ce bi namreč ti na Goriškem izgubili 600 ftli 700 glasov in bi porasli na Tržaškem za okrog 1000 glasov, potem bi dodelitev iz o-stankov pripadla kandidatu te stranke na Tržaškem in ne na Goriškem. Dejstvo je namreč, da pri razdeljevanju ostankov ne pri-de v poštev absolutno število, ampak odstotek glasov od celokupnega števila v posameznih kolegijih. Naši čitatelji se bodo pri tem gotovo tudi vprašali: kaj pa Slovenci, kakšne možnosti imamo, da bomo zastopani v deželnem svetu? Tudi na to vprašanje lahko vsaj približno odgovorimo le na podlagi aprilskih državnih vo-litev. Na Goriškem so slovenski volivci oddali svoje glasove največ naprednim levičarskim strankam, socialistom in komunistom, kjer so lahko dali preferenčni glas slovenskim kandidatom na teh listah. Liparji so glasovali za demokristjane, vendar se število teh glasov ne da niti približno u-gotoviti, ker demokristjani niso postavili nobenega Slovenca na svojo kandidatno listo. Vsekakor je jasno, da Slovenci na Goriškem pridemo lahko do svojega zastopstva v deželnem svetu edino z oddajo preferenc slovenskemu kandidatu na listah italijanskih strank, ker za direktno izvolitev nimamo dovolj glasov. Vedeti moramo namreč, da bo lahko vsak volivec dal na Gori- PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I KINO PROSEK-KONTOV E L predvaja danes 27. t. m. ob 19.30 uri barvni film: LA NOTTE DELL’ INNOMINATO (Noč neimenovanega) Igrajo: DAN HARRISON, CHARITA RUIZ, MIRKO ELLIS FOSCO GIACCHETTI In LORELLA DE LUCA MIMO «IRIS» PROSEK predvaja danes 27. t. m. ob 19.30 film: I MISERABILI (BEDNI) Posnet po nesmrtnem romanu Victorja Hugoja. Največji evropski film v cinemascopu technicolorju Igrajo: nepozabni JEAN GABIN, DANIELLE DELORME SER-GE REGGIANI In BOURVILLE Ponovitev jutri ob 16. uri. »kem po dva preferenčna glasova in bodo izvoljeni tisti kandidati, ki bodo prejeli največ preferenčnih glasov. Pogajanja tekstilcev v Rimu Včeraj ob 10. uri je bil na ministrstvu za delo v Rimu prvi sestanek sindikalnih predstavnikov in zastopnikov Tognelle, da bi skušali dobiti kompromisno rešitev spora z goriškimi tekstilci. Zastopniki gospodarja so zvišali svojo ponudbo za proizvodno nagrado na 30.000 lir, predstavniki delavcev pa so zahtevali več. Poleg tega zahtevajo tudi posojilo po 15.000 lir za vsakega delavca, ki naj bi ga ti vrnili po podpisu nove delovne pogodbe. Ker ni prišlo do sporazuma, so se do- govorili za nov sestanek, ki je začel ob 11), uri prav tam. Zastopniki odvetnikov pri Goriškem županu Goriški župan dr. Poterzio je sprejel na razgovor zastopnika go-riških odvetnikov Pascolija in Cosso, ki sta mu orisala težak položaj pri goriškem sodišču, kjer še vedno traja veliko pomanjkanje uradnikov in sodnikov. Zastopnika odvetnikov sta smatrala za potrebno, da se občinska uprava v Gorici pozanima za to stanje in da prispeva za odpravo takega stanja. Župana je obiskal tudi novi predsednik Lyons cluba v Gorici, Antonino Chiozza, ki je županu orisal program dela, ki ga namerava izvesti to združenje v bližnji prihodnosti v interesu gojriških meščanov. SLIKA IZ BENEŠKE SLOVENIJE Domači izseljenci so prišli na «sagro» Tudi v Cedadu je vroče. Iz kamnitih. temačnih srednjeveških ulic kar puhti! Sobota zvečer, zadnji nakupi, pa radovedni turisti na vratih muzeja, orožarne, pod Hudičevim mostom... O čem vsem premišlja bistra Nadiža v svojem kratkem teku najbolj na jug pomaknjene dežele Slovenov? O tem, kar je bilo včeraj, -pred tisočletji, kako je danes? Zadnji avtobus v Skrutovo odpelje ob sedmih. Pohitimo. V vozilu vročina, pa veselo razpoloženje. Večina je deklet, čeč kot jim pravijo tam zgoraj. Postavne so, visoke «n sloke. V Čedad so pohitele po najnujnejše, tudi na pričeske niso pozabile. V vasi je sagra, veselo bo, polno ljudi, najlepši dan v letu. Pa saj so vendar vasi v bregu brez mladine, kdo bo plesal, kdo bo pel in vlekel na harmoniko? Brez skrbi, puobi so sedaj doma, ne vsi, tisti še prosti vezi so prišli na poletni dopust. Daleč je Soica, še dalje francoski rudniki, toda čez naše vasi jih ni. Ni je lepše govorice od naše, ni milejših pesmi in boljših deklet kot doma. Da, da, ugibata dva za me- iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiitiMiMiiiiiiniiiiiniMiiHMiiiimiiimiiiiiiiitiitittiimniiiifiimitiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiimiiiMiiiiiMifiiiMiiiiiiiiiiiHiii SADJARSKO ZBOROVANJE V VERONI Tudi pri sadjarstvu na Goriškem potrebna večja kooperacija Zaradi konkurence na tržišču je potrebna še večja mehanizacija tudi v zelenjadarstvu Pogreb Valeria Collinija Pred dnevi je bilo v Veroni posvetovanje sadjarjev Treh Benečij, ki sta ga organizirali Posvetovalnica za kmetijstvo in deželni odbor za sadjarstvo Sestanka so se poleg zastopnikov drugih pokrajin udeležili tudi predstavniki furlanskega kmetijstva iz Vidma. Ob tej priliki je imel profesor dr. Giorgio Favarettl, izvedenec za kmetijstvo pri univerzi v Padovi zanimivo predavanje o potrebi deželnega načrtovanja za razvoj zadružništva v sadjarstvu. Pri tem je poudaril, da ima sadjarstvo največje možnosti za mehanizacijo dela ln da pri tem zahteva manjšo specializacijo kot druga kmetijska področja. Dr. Favarettl Je nadalje dejal, da mora sadjarstvo v prihodnjih 5 -10 letih povečati svojo proizvodnjo v državi za 40 odst. ter preiti od 8 na 12 milijonov stotov sadja. Na področju Treh Benečij imamo trenutno 400 predelovalnih naprav za sadje, ki lahko opravijo približno 50 odst. potrebnega dela. Večina teh naprav je v bocenski in trident-ski pokrajini (90 odst.). V pokrajini Verona, Videm in Rovigo je v gradnji še 16 takih podjetij, nekatera že obstoječa pa bodo povečali. Govornik je še poudaril, da je treba nujno preiti od družinskega gospodarstva, ki zahteva visoke stroške, do zadružnega gospodarstva, ki omogoča boljšo ln cenejšo proizvodnjo, kar olajša prodajo pridelkov. Zato bo moralo v bodoče priti tudi pri nas v sadjarstvu do temeljitih sprememb pri proizvodnji in pri organizaciji prodaje, če bomo hoteli biti kos konkurenci drugih visoko razvitih sadjarskih področij. V tem okviru bo potrebno izdelati točen program predelovalnih naprav v sadjarstvu, ne morda kot nekaj vsiljenega, ampak zaradi nujne potrebe, ki jo narekuje današnje stanje v sadjarstvu in na trgu. Ta izvajanja so zanimiva tudi za gorlške sadjarje in zelenjadarje, saj naši sadjerejci v Brdih ln zelenjadarji iz Standreža in Sovodenj, vedno bolj občutijo na trgu hudo konkurenco blaga, ki prihaja iz sosednjih ln oddaljenejših pokrajin. Taki konkurenci bodo naši sadjarji kos le, če bodo tudi oni segli po radikalnejših ukrepih za modernizacijo in racionalizacijo svoje proizvodnje, predvsem pa, da se bodo tako pri proizvodnji, kot pri prodaji bolj povezali med seboj. Včeraj popoldne ob 16. uri je bil v Gorici pogreb 30-letnega goriške-ga avtoprevoznika Valeria Collinija, ki je v sredo zvečer ob 23.30 tragično preminil pri trčenju avta Fiat 600 iz Trsta s tovornikom, s katerim sta z bratom Paolom peljala težak tovor lesa v Milan. Žalni sprevod je krenil iz mrtvašnice v civilni bolnišnici na mestno pokopališče ob Tržaški cesti, kjer se je od pokojnika poslovilo veliko število prijateljev in znancev. Njegov brat Paolo, ki je bil pri trčenju ranjen, pa je v bolnišnici v Latisani kjer so zdravniki izjavili, da bo okreval v osmih dneh, če ne bo kakšnih notranjih komplikacij. Delovanje goriikih planincev Pretekli četrtek zvečer je imel odbor Slovenskega planinskega društva svojo redno sejo, na kateri so obravnavali razne društvene zadeve. Po poročilu predsednika Kumarja o nekaterih poslovnih zadevah zadnjih tednóv, so odbbrniki proučili delo društva v zadnjem mesecu. Ugotovili so, da sta oba visokogorska izleta, prejšnjo nedeljo na škrbino in dne 6.-7. t. m. na Bogatin dobro uspela, ker so imeli udeleženci lepo vreme, ki je olajšalo vzpon na oba Julijca. Sklenili so, da se bo delovanje društva tudi v avgustu omejilo predvsem na gorske ture planincev, za kakršne je ta mesec najbolj primeren. Razdelitev nagrad razstavljavcem v Štcverjanu Jutri, v nedeljo dopoldne ob 11. Verbi, Candido Massau, župan Pod-veršič, Slavko Klanjšek In Giovanni Fattore. Zapora trgovin v soboto popoldne Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo od danes dalje zapirale svoje lokale ob sobotah popoldne naslednje trgovine: Urarne in zlatarne: Giuseppe Rus-sian, na Korzu Italia 33; Adamo Russian, Ul. Mazzini 9 ln sestre Cella, na Korzu Italia 113. Gospodinjski stroji: D. Saccomani, Ul. IX Agosto 3, Radijske potrebščine: Bojan' Cuk, Korzo Vérdi 54. Radijski in elektro material: Mario Bregant v Ločniku. Tovornik povozil otroka v Ronkah Včeraj popoldne okrog 16. ure je 44-letni šofer Antonio Toma. sin iz Tržiča vozil tovornik Fiat 640 po državni cesti iz Ronk pro-t. Redipuglii. Blizu hiše št. 190 pa je skuial 3-letni Morano Me-deot iz Granarola pri Bologni, ki se je mudil na obisku pri so-rodnikih, prečkati cesto od leva proti desni strani. Deček se je pojavil pred tovornikom tako ne-nadoma, da šofer ni imel časa ustaviti ali kako drugače preprečiti nesrečo. Zato je deček padel pod tovornik ter pri tem dobi! hude poškodbe. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico v Tržiču, kjer so mu ugotovili več udarcev in poškodb po telesu in na glavi ter so ga obdržali na zdravljenju s pridržano prognozo. Z motociklom se jo zaletel v poltovornik Predsinočnjim nekaj pred 22. u-ro se je peljal 56-letni Luigi Or-zan iz Slovrenca s svojim motociklom Gilera 98 po Ulici Trie-Uri bodo na županstvu v Števerja- ste v Gradiški v smeri prot; srenu uradno razdelili nagrade tistim dišču mesta. Iz neznanih vzrokov vinogradnikom, ki so se v nedeljo 21. t. m. udeležili s svojimi vini razstavi: nà BtikbVju. Nagrade za najboljša vina bo razdelil župan Ermenegild Podveršič. Kot znano je razstavljalo v nedeljo 10 vinogradnikov števerjanske občine več vrst vina svoje lastne proizvodnje, ki jih je pokušala in ocenila posebna komisija. Predsednik ocenjevalne komisije je bil inž. Josip Rustja iz Gorice, člani pa dr. pa se je s svojim vozilom zaletel v poltovornik podjetja Singer, ki je parkiral ob strani ceste. Pri trčenju je Orzan treščil na tla s tako silo, da je obležal nezavesten. Takoj so ga odpeljali v go riško civilno .bolnišnico, kjer so mu ugotovili pretres možganov in številne poškodbe v glavi in po telesu ter zlom nosne kosti. Pridržali so ga v bolnišnici s pridržano prognozo. noj, dekli daš lahko 8 dni, pa si drugo izbereš, toda z ženo je drugače. Divorcio, že res, toda v naših vaseh ga nočemo; zato smo prišli domov po tiste, ki so ostale v bregeh, no, one po suetu bodo že našle sebi primerne. Teče, teče pogovor, kot bi se vozili v Bovec, Kobarid, v Idrijo ali v Tolmin, niti enega tujega naglasa hiti prikrivanja rodu, doma ali navad. Pa duhoviti so ti Benečani, glasni in vsi med seboj kot bratje! Slovenci ste iz Gorice? Ja, ja moj oče je pisal in bral po slovensko, mi pa govorimo kot on, ožji je vaš govor, pa raztimimo vse. Ja, pri nas je lepo, čeprav je mladih vedno manj. Ste thdli mak ine, dolge, široke kot ceste, t takimi pridejo iz Suice, Kanade, Nemčije. Doma je težko, davki so velici, zemlja malo obrodi, gozda ni. Pa si pomagajmo v svet. Skoda naših vasi, prazne bodo... Jutri je šagra tudi v Klodiču, orke-strina bo igrala, tista ta prava, iz Čedada, ta mladi bodo plesali twist. Kaj imo, leta tečejo za vse. Bi šli v oštarijo, nas rabijo, zares so prijazni! Tako lepo nekdo vleče stari meh, da ne moremo preč. Liter briškega pj domač sir, kdo bi odklonil. Gledaš po ljudeh, za-res so postavni ti fantje, beneški. Bele srajce, denar v žepu, na obrazu samozavest in nasmeh. Trdo je delo v rudnikih, dolge noči v tujini, pa želja za domom večja in vsak dan hujša. Poletje je tu, z njim pot domov, v avtu ali brez, in če se le da tudi s harmoniko. Zato zaigrajmo zdaj, tiste slovenske, zavpije nekdo Tiste lepe domače: ko sem na rajžo šel, pa ono o hribčku pa katero še? Igra, igra harmonika, čriček poje za Kozico, noč je legla na d vasjo... Lepo je poleti v Benečiji; tujcev ni, sami mladi samozavestni ljudje, ki so spoznali svet, pa tudi sebe, svoj dom in svoj rod! Ne bo nam lagal nihče več, tega ne izrečejo, taki mislijo, tako se obnašajo. «Doma je sedaj lepo, tujih učiteljev ni, uniformirancev vedno manj, le škoda, da mora-mo spet nazaj. Daleč je rov, pozabimo nanj, zaigrajmo, zapojmo, p vtem pa k Čeči v vas. Skoda res, da je poletje tako kratko, pa bomo spet prišli, kdo more brez vas, brez pesmi in zvenečih besed.» Noč je vedno globlja, harmonika pa poje kar naprej, jutri je-i šagra, začnimo danes, tudi vi Slovenci od onkraj Soče, zaplešite z nami, počakajte, veselo bo pri nas, po domače, lepo. Seveda bo lepo, tako kot kjerkoli na slovensk zemlji na vzhodu, jugu, ob Ljubljanci, pod Kaninom, ali pa tu pod Matajurjem, ob bistri Nadiži, kjer živi veseli, dobri rod naših bratov m sestra. Lepo je poletje v Benečiji, zato bomo še prišli, morda še letos... dm WH». agnmNMM LETALSKI MITING, ki so ga v nedeljo organizirali v Bovcu, je privabil ta dan v Bovec precej izletnikov in športnikov, ki so z zanimanjem sledili izvajanju posameznih točk med katerimi so bile nekatere prav zanimive MODNA REVIJA V NOVI GORICI, ki sta jo prejšnjo soboto in nedeljo organizirali v Park hotelu podjetje oblačila «Ideal» ln tovarna čevljev «Jadran» iz Mirna, je vzbudila splošno zanimanje, saj so na njej prikazali celo vrsto zanimivih modelov o domači modi. Na sliki vidimo enega takih modelov VERDI. Zaprto zaradi poletnih počitnic do 2. avgusta. CORSO. 17.30: «Fiume rosso», J. Wayne in Montgomery Clift. A-meriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.30: «1 re di Roma Aquila imperiale», J. Cassel in R. Dary. Francoski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.30: «Vino, whisky e acqua salata», Tino Buazzelli in Raimondo Vianello. Italijanski barvni film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 34,4 stopinje ob 13.30, najnižjo 15.4 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 40 odstotkov. — 6 MEDNARODNA KOŠARKA V MILJAH Mariborskemu Braniku trofejo miijskega mesta Hausbrandt na drugem, CUS pa na tretjem mestu Zadnji dan košarkarskega turnirja za trofejo miijskega mesta se spričo katastrofe v Skopju ni mogel začeti brez pietetne geste: športniki so z enominutnim molkom počastili spomin žrtev potresa. Turnir pa se je končal po pričakovanju: mariborski Branik je odnesel glavno nagrado, Hausbrandt se je uvrstil na drugo mesto, moštvo tržaških akademikov CUS je zasedlo tretji stolček, Ricciardi iz Taranta pa ja ostal na repu končne lestvice. Najbolj zanimiva je bila tekma za prvo mesto med Branikom in Uausbrandtom. Mariborčani so izstopali zaradi vigranosti, s katero so stalno večali naskok. Sele v prvih minutah drugega polčasa sta si bili moštvi enakovredni, igra pa zelo izenačena. Mariborčani niso mogli do koša Tržačanov, a tudi napadi slednjih so bili jalovi. Branik je nato popravil mete in koš Haus-brandta se je začel ponovno polniti. Domačini so spravili z igrišča Franceschinija, ki je sicer dobro branil, a je zavlačeval igro. Upali so, da bodo lahko prehajali v hitrejše protinapade, toda tudi za poteza se jim je izjalovila. Ce trezno presodimo tekmo, moramo podčrtati, da ima, kljub prizadevnosti vseh igralcev, prav ma- •im Hlinili mi milili mn imi 111111111111111111111111111111 ŽENSKA KOŠARKA V Portu S. Giorgio prva zmaga (in poraz) Crvene zvezde PORTO SAN GIORGIO, 26. — Sinoči se je začel na igrišču «Pi-netina» Porta San Giorgio (Ascoli Piceno) XII. mednarodni ženski košarkarski turnir. Poleg italijanskih prvakinj Stande nastopajo zelo borbene ekipe Crvene zvezde iz Beograda, Akademika iz Sofije, Blue Starša iz Amsterdama, Rapida iz Bukarešte in Spartaka iz Prage. V otvoritvenem dnevu so si dekleta Crvene zvezde privoščile tekmice milanske strande, medtem ko so bolgarske košarkarice premagale nizozemske nasprotnice. Izida prvih dveh srečanj sta naslednja : AKADEMIK—BLUE STARS 65:45 (31:22) CRVENA ZVEZDA-STANDA 63:50 (25:26) V drugem dnevu turnirja pa so Beograjčanke prepustile zmago bolj vigranim in hitrejšim Čehinjam praškega Spartaka. Sicer je bila razlika majhna, a zadostna za zmago. Belgijke Blue Starša, ki so že včeraj doživele poraz, so morale tudi nocoj kloniti. Tokrat je zmaga pripadla košarkaricam bukareškega Rapida. Izida nocojšnjih tekem mednarodnega ženskega košarkarskega turinrja sta naslednja: Rapici - Blue Starš 51:37 (31:17) Spartak • Crv. zvezda 66:60 ( 33:2!)) riborski trener največ zaslug za zmago. Trener je namreč razporedil igralce po igrišču tako, da Je popolnoma onemogočil najbolj bodečo ost Tržačanov — to je protinapad. V zadnjih minutah igre je Hausbrandt z igro na moža skušal izboljšati položaj in zmanjšati razliko. Tudi ta sistem pa je bolj koristil gostom, ki so zmagovito za-klučili turnir. V tekmi za tretje in četrto mesto je tržaški CUS premagal, kljub dobri Igri in ostremu odporu, goste iz Taranta. Izida: Branik - Hausbrandt 50:32 ( 25:12) CUS - Ricciardi 51:46 (28:1?) PRVI DAN ATLETSKEGA DVOBOJA POLJSKA-ZDA Nov svetovni rekord Pennela s palico: 5.10 m Pri moških Američani, pri ženskah pa Poljakinje v vodstvu VARŠAVA, 26 — Prvi dan atletskega dvoboja moških in ženskih reprezentanc Poljske in ZDA se je zaključil s svetovnim rekordom, ki ga je John Pennel dosegel v skoku s palico. Pri tem je bil precejšen kaos, ker je bil Pennel prepričan, da je skočil 5,145 m. Američan je dal zato postaviti letvico na višini 5,19 m, toda vsi njegovi posku- si so bili zaman. Sicer je razumljivo, ker so skakališče razsvetljevali le z žarometi avtomobilov. Še prej so najavili, da je Pennel postavil rekord z znamko 5,11 m. Komisija sodnikov je takoj začela z uradnim merjenjem in pri tem je skočila na dan mera 5,145. Ker ta višina ni prepričala nobenega so nadaljevali z merjenjem, kar se je precej zavleklo, tako da so ga končali v popolni temi. Končno so le ugotovili, da gre za 5,10 m, kar je za 8 cm bolje od prejšnjega Pen-nelovega rekorda. Po prvem dnevu so Američani v vodstvu nad Poljaki 68:36, medtem ko je razlika v tekmovanju žensk v korist Poljakinj, ki so si nabrale 27 točk, medtem ko Jih imajo Američanke 4 manj. • Illlll lili III lllll llllllll lllllt Ulit Hilli INtllllllllilfllllMIIHHItl IHIIIHtl IIIIHIIIIIIIII til tllHIIHIIIIiHIIMII UH II UMI H KOPRSKEGA OKRAJA Plavalci Kopra pred Celulozo v I. delu lige Dobri rezultati Bandlja, Brozovičeve in Jazbeca Plavalni klub Koper nastopa letos prvič v slovenski plavalni ligi, kjer tekmuje skupno 9 klubov. Ti so razdeljeni v tri skupine: Koper nastopa v skupini z Ljubljano II. in Celulozo II. iz Krškega. Prvo preizkušnjo so imeli plavalci Kopra v Krškem v ponedeljek 22, t. m. Na prvem delu troboja je uspelo Kopru nabrati večje število točk kot Celuloza, Ljubljana pa je trenutno na vrhu lestvice v tej skupini, Troboj je bil izredno napet vse do konca, ker so komaj štafete določile, kdo bo zasedel drugo in tretje mesto. Ce upoštevamo, da so v glavnem nastopali juniorji in pionirji so tudi nekateri rezultati prav dobri. Med koprskimi plavalci so se najbolje odrezali: Brozovič Alenka na 100 m hrbtno, Jazbec Roman 200 prsno in Bandelj Damjan 100 prosto. Prav dobro se je uvrstil tudi Bradaškja Rastko, ki je pokazal, da je soliden tekmovalec, pa čeprav mu v metuljčku tokrat ni šlo najbolje. Dobri so bili tudi Olivieri, Lileg, Volk, Sabadin, Vuga in Slapernik, ki bi lahko z intenzivnejšim in rednim treningom dosegli precej več. O-stali so tokrat malo razočarali, vendar je upati da jim bo v prihodnje šlo boljše. Drugi del ligaškega tekmovanja bo v Kopru 31. t. m. predvidoma ob 17. uri. Poleg tega bodo v Kopru prihodnji Damjan Bandelj: najboljši koprski plavalec v prostem slogu mesec tudi druga zanimiva tekmovanja: 2., 3. in 4. avgusta bo tu republiško juniorsko prvenstvo v vaterpolu, 26., 27. in 28. istega meseca pa bo prav tako v novem koprskem bazenu državno prvenstvo v plavanju za kategorijo pionirjev. F. VIDMAR Nekaj boljših rezultatov: 100 m metuljček moški: Vošlnek Valter (Ljubljana) 1T0”. 100 m hrbtno ženske Brozivič Alenka (Koper) 1’41”2 (pionirka) 200 m prsno ženske Drugovič Nevenka (Celuloza) 3’ in 43”6 200 m prsno moški Jazbec Roman (Koper) 2’59”3 100 m prosto moški Bandelj Damjan (Koper) 1'05”9 Svetovno prvenstvo v sabljanju Presenečenje: Poljska ekipni prvak v meču GDANSK, 26. — Poljska je danes dvakrat presenetila na svetovnem prvenstvu v sabljanju. V polfinalu ekipnega tekmovanja v meču je presenetljivo premagala madžarske favorite za naslov, v finalu pa je odpravila Francijo in tako postala svetovni ekipni prvak. Madžari so morali v polfinalu podleči Poljakom 8:3, medtem ko so se Francozi z 9:7 iznebili sovjetskih sabljačev. Končna lestvica ekipnega tekmovanja: 1. POLJSKA 2. Francija 3. Madžarska 4. SZ MOŠKI 100 m: 1. R. Hayes (ZDA) 10”2, 2. J. Moon (ZDA) 10”5, 3. J. Jusko-wiak (Polj.) 10”6, 4. Syka (Polj.) 10”8. 1500 m: 1. Burleson (ZDA) 3’50”, 2. O’Hara (ZD) 3’50”, 3. Baran (Polj.) 3’50”, 4. Kowalczyk (Polj.) 3’58”3. 400 m: 1. Williams (ZDA) 45”8, 2. Badenski (Polj.) 46”1, 3. Milburn (ZDA) 46”9, 4. Kluczek (Polj.) 48”9. Daljina: 1. Horn (ZDA) 7,89, 2. Boston (ZDA) 7,75, 3. Schmidt (Polj.) 7.57, 4. Majchrowski (Polj.) 7,04. 110 m ovire- 1. H. Jones (ZDA) 13”6, 2. B. Lindgren (ZDA) 13”8, 3. A Kolodziejcyk (Polj.) 14”5, 4. R. Muzyk (Polj.) 15”2. Kladivo: 1. Cieply (Polj.) 65,28 m, 2.Rut (Polj.) 64,42, 3. Hall (ZDA) 63,64, 4. Frenn (ZDA) 57,83. 10.000 m: 1. McArdle (ZDA) 30’, 2. Mathias (Polj.) 30’20"8, 3. Sargent (ZDA) 31’20”8, 4. Lukasik (Polj.) 32’03”6. Palica: 1. Pennel (ZDA) 5,10 m, 2. Uelses (ZDA) 4,95, 3. Wisokolow-skl (Polj.) 4,70, 4. Gronowski (Polj.) 4,60. Disk: 1. Humphreys (ZDA) 59,45, 2. Piatkowskl (Polj.) 58,60, 3. Be-gier (Polj.) 57,20, 4. Frenn (ZDA) 47,56. Štafeta 4x100 m: 1. ZDA (Gilbert, Moon, Drayton, Hayes) 39”6; ' 2. Poljska (Justkowiak, Zielinski, Syka, Foik) diskvalificirana. ŽENSKE 1(M) m: 1. Mac Guire (ZDA) U”5, 2. Syroka (Poljska) 11”6, 3. Tyus (ZDA) 11”7, 4. Gerecka (Polj.) 11"7. 80 m ovire: 1. Piatkowska (Polj.) 10”9, 2. Krzyzinska (Polj.) 11”, 3. Terry (ZDA) 11”9. Roste Bond (ZDA) je bila diskvalificirana. Krogla: 1. Kowalczyk (Polj.) 14,30, 2. Shepherd (ZDA) 14,25, 3. Wyatt (ZDA) 13,87, 4. Kiewlen (Polj.) 13,76. Višina: 1. Montgomery (ZDA) 1,73 m, 2. Bieda (Polj.) 1,68, 3. Daniels (ZDA) 1,65, 4. Salacinska (Polj.) 1,65. Štafeta 4x100 m: 1. Poljska (Piat- kowska, Sqbqta, Syroka, Gorecka) 45”6; 2. ZDA (Whìte, Tyus, McGui-re, Brown) 46”2. ATLETIKA MI. mladinci Bora danes na tekmovanju v Gorici DANES popoldne bo v Gorici atletsko tekmovanje mlajših mladincev (allievi), katerega se bodo udeležili tudi Borovi predstavniki. Atleti Bora (Fabjan, Hreščak, Fučka, Sancin I., Sancin II., Gombač, Žerjal in Dolenc) naj se DANES zberejo na tržaški železniški postaji TOČNO ob 14. uri. PRED JUTRIŠNJIM NASTOPOM PROTI AVSTRIJI VlTrstu zenske skupni trening reprezentance Italijanske atletinje v dobri formi Državno atletsko prvenstvo je že pred nekaj dnevi končalo, pri nas pa se je še vedno mudila cela vrsta ljubkih deklet - atletinj: ženska državna reprezentanca je namreč kar ostala pri nas in se na Opčinah in v Kolonji pripravljala na nedeljsko srečanje z Avstrijo v Linzu. Obiskali smo trening deklet in se pogovorili z njimi in z njihovim trenerjem o bližnjem srečanju z Avstrijkami in o bodočem delu. Največ zanimanja v italijanski reprezentanci vzbujata trenutno veteranki Bertoni in Vettoraz-zo .atletinji, ki sta prav v Trstu postavili državne rekorde zadovoljive mednarodne vrednosti. O* Bertonijevi nam je trener povedal, da se je atletinja oviram resno posvetila komaj pfed dveiha letoma, čeprav je stari rekord 11”1 X . 1 f.4 n 1 Q K O TV. prvič tekla že leta 1959. Do olimpijskih iger v Tokiu bo atletinja še naprej trenirala in skušala svoj levji delež prinesti tudi v štafeti 4x100 m. Potem pa bo verjetno zapustila aktivno udejstvovanje. Skakalka v daljino Vettovazzo, ki ima 21 let, trenira največ hitrost in skuša čimbolj popraviti svoj stil skakanja. S pridobitvijo hitrosti ima atletinja še lepe možnosti da rezultat izboljša, saj so njene potencialne sposobnosti, vsaj za naše razmere, izredne. Od mlajših reprezentantk je vredno, da si zapomnimo ime Donate Govoni, za katero računajo, da se bo čez nekaj let uvrstila v svetovno elito. Pravijo, da bo atletinja posebno uspešna na progi 400 m, kjer je letos, brez vsakega specifičnega treninga dosegla izreden čas 54”9. Na 100 m in na 200 m je italijanska sprinterka št. 2 Tacciaria iz Turina, ki pa za sedaj še ne more ogrožati dvojne prvakinje. Veliko presenečenje je v Trstu pripravila srednjeprogašica Acquarone iz Imperije. Atletinja kcmaj drugo leto nastopa in je lansko sezono zaključila z slabim časom 2’31”5. Z nedavnim 2T3” se je 19-letna tekačica povzpela na 2. mesto v državi in mnenje zveznega trenerja je, da bi z večjim številom mednarodnih izkušenj prav kmalu atletinja premagala dosedanji rekord 2’9”5. V širšo javnost je letos prišla tudi komaj 16-letna Turinčanka Trio, ki se odlikuje posebno v skoku v daljino. Prvič je atletinja tekmovala lani v jeseni in dosegla znamko 5.07 m. Letos je sezono začela brez posebnih treningov in v kratkem izboljšala rezultat v skoku v daljino do 5.80 m. Poleg tega pa je tudi nekajkrat nastopila v peteroboju in dosegla kljub mladosti najprej 3747, natò pa 3765 točk. Potencialno je Trio državna rekorderka v nekaj panogah, saj ima poleg izrednih fizičnih sposobnosti na svoji strani tudi leta. Glede srečanja z Avstrijkami računajo «azzurre» na popoln uspeh. Ženska atletika iz bližnje Avstri-je sicer bolje ne poznamo, vendar Nocoj ob 21,15 na Gradu sv. Justa Po nastopu Harlem GT varietejska parada 1963 Nocoj bodo košarkarji Harlem Globetrotter« nastopili pred tržaškim občinstvom, kateremu bo. do skupno s tekmeci ekipe «In-dian Cherokee» prikazali vrhunski, duhoviti, akrobatski in tudi zabavni basket■ Tudi košev ne bo manjkalo, saj so do danes temnopolti igralci pokazali in do. kazali, da so v streljanju nenad-kriljivi. Razumljivo, saj je večina njih tako visoke postave, da jim skoraj niti ni potreben skok, da dosežejo mrežo. Največje zanimanje pa vlada za komika st. 1 in naslednika legendarnega Tatuata Meadowlarka Lemona, ki je duša sedanjih harlemovcev. Igralci ekipe Harlem Globetrot. ters se bodo ustavili samo nocoj v našem mestu. Jutri zvečer bodo namre( že v San Marinu in ker je njihov koledar brez prostih dni, so morali, kljub ugodnim ponudbam zavrniti vabila. Harlemovci pa ne bodo edina airukciju večera. V, drugem delu prireditve bo še devet privlačnih točk: poleg akrobatov in «čarov, nikov» bodo nastopili ekvilibri. sti, skakalec z elastičnega stolpa in izredni indijanski ritmiki, ki bodo prikazali «ples z obroči». Kot zaključek bosta nastopila Amerikanec in Kitajec v. prikazu namiznega tenisa. To sicer ni navadna igra. Gre namreč za neverjetno oster dvoboj, med katerim žoga deset in še več minut ne pade na tla niti ne konča v mreži, temveč se z .bliskovito na. plico odbija od loparja do lopar, ja. Preostali prostori so še na razpolago v Pasaži Protti in nocoj od JO. Ure dalje pri blagajni Grada sv. Justa, kjer bo z začet, kom ob 21.15 ta edinstvena, zanimiva in zabavna prireditev, ki je brez dvoma vredna ogleda. Tenis za pokal De Galea Italija in Romunija v finalu ital. cone V drugih conah zmage Madžarske, Belgije in Avstrije RICCIONE, 26. — Italija je odpravila v izločilnem teniškem tekmovanju italijanske cone za pokal De Galea Grčijo s 4:1. Najprej je Maioli premagal Calegeropoulosa 6:2, 6:2, v zadnjem singlu dvoboja pa je Bologna spravil na kolena tudi Gavrielidisa 6:2, 6:3. V finalu bo Italija nastopila proti Italijanska štafeta: ( od leve ) Meccoc-ci, Spampani, Tacciaria in Govoni bi morale Italijanke na resnejši odpor naleteti le v metalki Sgras-ser in v vsestransko solidni Fle-gel, ki največ nastopa na ovirah, v daljini in v višini. Bližnjih mednarodnih izkušenj italijanska reprezentanca po srečanju v Linzu ne bo imela. V celi sezoni ostane prijaznim dekletom le troboj z Francijo in Jugoslavijo, ki bo 22. septembra v Milanu. Večje vsedržavne mitinge bodo italijanske atletinje imele še v Piacenzi, Savo-ni in končno v Bariju, kjer bo izbirno predolimpijsko tekmovanje. BRUNO KRIŽMAN DVIGANJE UTEŽI Romuniji, ki je odpravila Poljsko 5:0. KREM, 26. — Avstrija je v tekmovanju za pokal De Galea premagala Luksemburg 4:1, medtem ko Sovjetska zveza vodi z 2:1 v dvoboju z Nemčijo. * * * NIEUPORT, 26 — Madžarska in Belgija se. bosta. spoprijela v finalu tekmovanja'belgijske cone ža pokal De Galea. Madžari vodijo 4:0 nad Nizozemci. Belgijci pa z istim rezultatom nad Švicarji. VILLARS, 26. — Vsi favoriti so se uvrstili v polfinale tekmovanja v singlu za moške na mednarodnem teniškem turnirju v švtcarskem Villarsu. Izidi četrtfinalnih tekem so naslednji: Hewitt (Avstral.) - Kileff (Rod.) 6:2, 6:2 Soriano (Arg.) - A. Maggi (It.) 4:6, 6:2, 6:4 Tacchini (It.) - Licis (apolid) 4-6, 6:4, 6:3 Stolte (Avstral.) 6:2, 6:3 STOCKHOLM, 26. — Letošnje svetovno prvenstvo v dviganju uteži bo od 7. do 13. septembra. Vse borbe bodo v Aeriksdalshal-lenu. Spored tekmovanja in uradnih sestankov je naslednji: četrtek 5. septembra — seja odbora mednarodne zveze za težko atletiko petek 6. septembra — kongres mednarodne zveze sobota 7. septembra — tekmovanje za naslov Petelinje kategorije. nedelja 8. septembra — tekmovanje v peresni kategoriji ponedeljek 9. septembra — tekmovanje v lahki kategoriji torek 10 septembra — tekmovanje v srednji kategoriji sreda 11. septembra — tekmovanje v srednjetežki kategoriji četrtek 12. septembra — tekmovanje v poltežki kategoriji petek 13. septembra — tekmovanje v težki kategoriji KOLESARSTVO PESCARA, 26. — Približno sto profesionalnih kolesarjev se bo udeležilo nedeljske dirke za trofejo Matteotti. Dirka bo potekala na progi Pescara — Montesilvano — Cappelle — Spoltore — Villa Raspa — Pescara. To progo bodo kolesarji vozili desetkrat za skupno dolžino 275 km. • Na tej dirki bodo tudi nastopili kolesarji, ki se bodo udeležili svetovnega prvenstva v cestni vožnji in sicer Taccone, Adorni, Du-Loizeau (Fr.) I rante Fontona ,Pe Rosso, Cri-| bion, Baldini, Mealli in Poggiali. JOŽE V ERG AN: OdMAREZIG do MADRIDA 24. Naslednjega dne sem Sel v Milje k tovarišu Pobegi, ki Je skrbel za zvezo med Trstom in Istro. Med pogovorom sem mu povedal, da sem v stalni nevarnosti, ker me bodo še naprej preganjali. Prej ali slej me zgrabijo in potem bom crkaval spet leta in leta po ječah. Zato sem mu rekel: ': «Ne kaže mi drugega, kakor da zbežim čez mejo. Rad bi šel v Francijo. Tam imam že dva svoja brata in poleg tega pa moram izročiti neko važno pismo centralnemu komiteju v Parizu.» Odvrnil mi je, da se bo posvetoval s conskim komitejem in da lahko pričakujem odgovor v 15 dneh. Preden sem se poslovil, sem se obvezal, da še pred odhodom v tujino utrdim organizacija v 10 vaseh in osnujem v njih 10 trojk. Ko sem se vračal proti domu, sem se ustavil še v Ce-žarjih. Tu sem obiskal Ernesta Vatovca, Albina Tedeska in Benjamina Valentiča. Tudi njim sem povedal, da nameravam ici v Pariz, in sem jih prosil, da mi zberejo nekaj denarja za na pot. Tovariši so mi povedali, da nameravajo tudi oni zbežati čez mejo in da poj demo lahko skupaj. To ne bo niti tako težko, ker je v vasi posebna organizacija, ki pomaga beguncem čez mejo. Prav tisti večer so pretihotapili 'nekega političnega begunca iz Bologne v Jugoslavijo. Jaz sem jim povedal, da ne morem iti z njimi, ker sem prevzel nalogo, da organiziram prej še nekaj novih trojk po vaseh. V čežarjih sem se predolgo mudil. Ko sem se odpravil proti domu, je bila že trda noč. V Turkih sem naletel na tri oborožene fašiste. Jakomina Karmala in Karla Šemo sem poznal, tretjega pa ne. Ustavili so me in zahtevali osebno izkaznico. Ker sem prišel šele pred tednom dni iz konfina-cije, še nisem imel izkaznice. To so seveda vedeli. «Kaj zahtevate legitimacijo,» sem jim rekel, «saj me vendar poznate!» Tedaj so planili name, jaz pa sem se jim iztrgal in zbežal v noč. 25. maja je minilo osem dni, odkar sem prišel iz konfi-nacije. 2e navsezgodaj se je razlegalo butanje po vratih, šest karabinjerjev je obkolilo našo hišo. V hiši so vse preiskali in premetali. Mislili so, da me ujamejo kot nekoč, toda zmotili so se. Iz previdnosti sem spal pri sosedovih in gledal skozi okno, kako skačejo okrog hiše. Očetu so zabičali, da se moram sam javiti na karabinjerski postaji, sicer zaprejo njega. Jaz sem nadaljeval svoje delo, danes v tej, jutri v drugi vasi. Medtem so prišli karabinjerji še štirikrat v vas, toda nikdar se niso zglasili pri nas, kakor da se zame več ne brigajo. Jaz pa se nisem dal preslepiti in sem spal rajši na prostem in na pokopališču. Junija pa so se zakleli, da me morajo dobiti v svoje kremplje. 15. junija zvečer je prišlo v Popetre 12 karabinjerjev. Zasedli so vse izhode iz vasi in nato začeli stikati po vasi in hišah. Pri šestih družinah so napravili temeljite preiskave. Istočasno so preiskali tudi hišo moje sestre v Glemu. Vse zaman, niso me našli. Tisti večer sem bil v nekem vinogradu kakih 300 metrov nad vasjo in sem jih opazoval izza trt. Odšli so z dolgim nosom. Prej pa so zagrozili vsem, ki bi mi dali zavetišče, da jim pozaprejo vso družino. Kljub neprestani nevarnosti sem nadaljeval svoje politično delo na terenu. Zdaj sem bil tu, zdaj tam. Karabinjerji in fašisti pa so mi bili stalno za petami. Bila je že prava gonja. Včasih sem se ijim prav zadnji hip izmuznil. MED TIHOTAPCI Bilo mi je jasno, da se bom moral prav kmalu odpraviti čez mejo. # Na kata» jskižbo sploh nisem mogel misliti, ker sem živel, oàkar sem priSèl iz'konflnacije, v ilegali. Da bi se skrival v Trstu ali v kakem drugem mestu, je bilo nemogoče, ker nisem imel denarja. Bil sem večkrat lačen in slabo oblečen. Mprfll;|*| ^ pMUMti 1 bližini doma in po bližnjih z©. a s tudi ti so bili siromaki. Po vsej Istri je vladala revščina. V stiski so si ljudje pomagali kakor so vedeli in znali. Reka je imela v Italiji previlegiran položaj. Tam je bila kava zelo poceni. To je veljalo seveda samo za Rečane. Nositi kavo tr mestar _Je Bilo ; strog» prepovedano. Kljub temu je marsl-^aléH'TSEfaJT'fvegSI' 'In”prinesel naskrivaj kak kilogram kave čez j c^rinfkf, meje m pii tem zaslužil nekaj lir. 'Ciid tz Fojrefer tfo sre kdaj pa kdaj revne ženice ria Reko po kavo. Da jih niso zasačili, so morale hoditi po stranskih ■ poteh in kozjih stezah. Do reke in nažaj je bilo 160 km, pešačila so fiomle càe fÉiri 4|nfc spale so na prostem in bile nepi|st|n<| v jstAhl, da jih zjilotijo. Če je šla vse po steči, so zaslužile pri tem kvečjemu'kakih 20 do 30"lir. Ce so pa iimele smolo, so izgubile še svoj denar in so bile obsojene na veliko denarno kazen ali celo na zapor. Bližala se je nedelja, ko je bilo v naši vasi proščenje in ples. Teden prej sta prišli k meni dve dekleti in me vabili; naj grem z njima na Reko po kavo, češ da si tudi jaz kaj prislužim. Ker nisem imel denarja, mi je posodila sosedova Regina 30 lir. V ponedeljek ob dveh ponoči smo se odpravili na pot. Bilo nas je pet, dve dekleti, dve ženi in jaz. Hodili smo po slabih poteh in stezah čez Učko. V Opatijo smo prišli šele v torek ob petih popoldne. Da bi ne zbudili pozornosti, smo se razdelili v dve skupini. Z menoj šta bili dve dekleti, Regina in Zora. Po trgovinah smo nakupili vsak po 10 kg kave. Kc smo se vračali proti domu, je bila že tema. Korakali smo po stezi skozi majhen gozdič in se previdno bližali carinski meji. Za hip smo se ustavili in prisluhnili, ali gre kdo za nami. Nikogar ni bilo slišati, le zeleno vejevje je rahlo šele-stelo v večerni sapici. Bližali smo se kritični točki. Domenili smo se, da pojde Zora sto metrov pred nama in vzame samo dva kilograma kave, ostalo kavo sem prevzel jaz. Tudi če ji vzamejo tisto kavo — sem si mislil — nebo take škode, midva pa bova opozorjena in poskušava lahko srečo na drugem kraju. Zgodilo pa se je drugače. Cariniki so pustili Zoro gladko naprej, ko sva pa prišla midva za njo, je nenadoma zadonelo: «Mani in alto!» In štiri puške so bile naperjene proti nama. Kaj sva hotela? Vdala sva se. Odpeljali so naju na bližnjo carinsko postajo. Regina je bila zaradi Izgubljene kave in denarja vsa obupana, meni pa je rojilo vse drugo po glavi. Kaj, če bodo telefonirali v Koper? Na carinski postaji so zahtevali najine osebne izkaznice. Jaz sem se delal, kakor da jo iščem po žepih in je ne ma rem najti. (Nadaljevanie sledi) URKDNISIVO: TRST - UL MONTECCH1 6 ■ II. TELEFON 93-808 letna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 8400 Ur — FLRJ: » tednu Stritarjeva ulica 3-1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni Danki v IN 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA; Ulica S. Peli 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Urini Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - B ICO l-II, Tel 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. 8V FRANČIŠKA št. 20 - Tel. St. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur - Vnaprej: četrt, illetno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: aDIT DZS, Ljubljana, lega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 Ur. - Mali oglasi 30 Ur beseda. - Vsi oglasi se naročajo pri upravi. ija In liska Založništvo tržaškega tiska. Trst