PRIMORSKI DNEVNIK Poitnlna plačana v Abb. postale I gruppo r"“ - Cena 40 Ur Lelo XXI. St. 105 (6083) TRST, sreda 5. maja 1965 NESOGLASJA V ORGANIZACIJI AMERIŠKIH DRŽAV DANIŠ V AJDOVŠČINI Ostra reakcija v Latinski Ameriki" vajs"ta °“ct*“ proti napadu ZDA na Dominikansko republiko Francisco Caamano izvoljen za začasnega predsednika, ki pa ga ZDA nočejo priznati - Spopadi med Caamanovimi in ameriškimi vojaki - Protiameriške demonstracije v raznih prestolnicah SANTO DOMINGO, 4. — Bivši dominikanski predsednik Juan Bosch, ki živi v izgnanstvu v Portoriku, je sinoči sporočil, da je bil polkovnik Francisco Caamano izvoljen za začasnega predsednika republike. Izvolil ga je dominikanski kongres v skladu z ustavo iz leta 1963, ki je veljala, ko je vojska odstavila Boscha. Bosch je to sporočil po po »vetovanju s svojimi sodelavci. Dejal je, da je za novega predsednika glasovalo 49 članov kongresa, deset pa proti. Pri pomnil je: «To pomeni, da ima Dominikanska republika sedaj ustavno vlado in upa, da bodo vsp vlade Amerike priznale to vlado, ki izhaja iz ljudske volje.# Bosch je nato dejal, da Organizacija ameriških držav ne bo mogla odreči priznanja novi vladi. Na vprašanje, ali se bo vrnil v Dominikansko republiko, je Bosch odgovoril, da je to odvisno od tega, kar bo odločila vlada, ki jo vodi polkovnik Caamano. Polkovnik Caamano je takoj zahteval priznanje svoje vlade od Velike Britanije, Francije in vseh držav zahodne poloble. To je telefonsko sporočil bivšemu predsedniku Boschu. V ta namen je poslal brzojavko predsedniku de Gaullu, britanski vladi in državnim poglavarjem zahodne poloble. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja sporočil, da Je sedaj nemogoče priznati predsednika Caamana. Pripomnil je, da «za sedaj ni nobene dejanske vlade« In da ameriška vlada ne more upoštevati kakršnega koli priznanja. V ameriških uradnih krogih so sporočili, da je osebni predstavnik predsednika Johnsona Imel včeraj in predvčerajšnjim v portoriški prestolnici dva razgovora z bivšim dominikanskim predsednikom Bo-s-hom V teh krogih pravijo, da sta Johnsonov predstavnik in Bosch «orepledala vse poti, ki lahko pripeljejo do rešitve sedanje krize«. Francisco Caamano je danes prisedel v parku neodvisnosti v središču dominikanske" prestolnice kot začasni ustavni predsednik Dominikanske republike. Takoj po prisegi je Caamano izjavil, da se bo bivši predsednik Bosch odrekel svoji pravici do predsedniškega mesta in da bo dominikanski kongres tedaj lahko svobodno izvolil novega ustavnega predsednika. Zatem je Caamano iziavil. da dominikansko ljudstvo una, da bodo ameriški vojaki zapustili čim hitreje deželo, da se prepreči, da bi se v Dominikanski republiki razširila protiameriška čustva Zatem je novi predsednik zanikal. da je uporniško gibanje komunistično. Sporočil je, da je bil za 7"oanieea ministra imenovan Jot-t:n Cury. za ministra oboroženih sil Manuel Ramen Montes, za tajnika v nredsedstvu pa Hector Ari-sty Pereira. Ameriški voiaki so praktično obkolili uporniške čete v Domingu in jim s tem onemogočili popoln uspeh. Nocoj pa je prišlo med u-porniškim' in ameriškimi četami do spopada, ki je trajal približno dve uri. Žena bivšega predsednika Boscha 1“ poslala predsedniku Johnsonu brzojavko, v kateri pravi med dru--gim: ('Potrebujemo vašo pomoč in vaše razumevanje, toda ne potrebujemo vaših padalcev.« V Organizaciji ameriških držav je prišlo do precejšnjih nesoglasij zaradi ameriške intervencije v Dominikanski republiki. Sinočnja razprava o ameriški resoluciji, naj bi poslali v Dominikansko republiko ekspedicijski zbor držav Latinske Amerike je bila zelo burna. Kolumbija je predlagala spremembo, t. j. naj se ustvari »medameriška oborožena sila pod enotnim poveljstvom OAD«. Čile in Mehika pa sta predložila resolucijo, s katero zahtevata umik ameriških čet iz Dominikanska republike. Nova seja Organizacije ameriških držav bi morala biti nocoj ob 20. url po srednjevropskem času, toda bila je odložena za dve uri, da se delegacije posvetujejo in skušajo najti kompromis. Do zastoja je prišlo ker ni nobena od treh predloženih resolucij zbrala potrebne dvetretjinske večine. Predstavnik venezuelskega zunanjega ministrstva je izjavil, da Venezuela nasprotuje internacionalizaciji vojaških sil, ki so v Dominikanski republiki. V političnih krogih ostro kritizirajo Johnsonov sklep, da pošlje ameriške vojake v to republiko. Ugotavlja se, da je predsednik Leoni že od vsega začetka zahteval od Johnsona, naj umakne svoje čete, katerih navzočnost je samo poslabšala položaj. Predsednik Leoni je tudi izjavil, da bi povratek bivšega predsednika Boscha pripeljal do obnovitve diplomatskih odnosov med Venezue- lo in Dominikansko renubliko ki ] vala za podporo sovjetski zahtevi, čejo opravičiti intervencijo. Kanad-so se prekinili leta 1963. j naj se zadeva proučuje pred Var- sld ministrski predsednik Pearson Čilski zunanji minister Je sl i -čl mstnim svetom OZN. Prav tako \ je izjavil: «Nimamo nobenega do- _i _ ... 1 5/a 'u1q/5<3 nnel o 1 o nntmfllln 1.1 :..u r i __________ .i. ». t izjavil, da je Čile mnenja, da so Je "vlada poslala navodila svojemu ZDA grobo kršile načelo nevme a 1 predstavniku v Organizaciji ame- vanja, in je zahteval, naj se v Dominikanski republiki nemudoma vzpostavi civilni in demokratični režim. Dodal je, da Čile odločno zahteva umik ameriških čet. Prav tako čilska vlada nasprotuje organizaciji mednarodne sile, ki bi delovala v Dominikanski republiki. Mehiško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je mehiški predstavnik v Organizaciji ameriških držav dobil navodila, naj ne odobri no. benega predloga, ki bi posredno ali neposredno uzakonil navzočnost tu-jih čet v Dominikanski republiki. Urugvajski zunanji minister je izjavil, da je ameriška intervencija strašna stvar, ki pomeni konec mednarodnih organizmov. Urugvajska vlada je včeraj soglasno glaso- riških dr lav, naj zahteva umik a-meriških čet iz Dominikanske republike. Brazilski predsednik Branco se je sinoči posvetoval z voditelji političnih strank. Danes pa je sprejel ameriškega državnega podtajnika Harrimana, ki potuje po Latinski Ameriki. Pozneje je sporo, čil, da namerava tesno sodelovati z ZDA in da bo dal na razpolago vojake za ((policijske sile OAD«, V poslanski zbornici je bila včeraj burna seja, na kateri so številni poslanci obsodili ravnanje brazilske vlade, ki se podreja ZDA v zadevi kršitve načela nevmeša-vanja. Celo v Kanadi ne verjamejo ame. riškim izgovorom, s katerimi ho- RAZPRAVA « DOMINIKANSKI REPUBLIKI V VARNOSTNEM SVETU Tudi Franci j a zahteva umik ameriških vojakov z otoka Francoski predstavnik je poudaril, da so ZDA nastopile proti tistim, ki hočejo vzpostaviti ustavno zakonitost - Sovjetska resolucija z obsodbo napada NEW YORK, 4. — Varnostni svet OZN je popoldne nadaljeval razpravo v zvezi z ameriškim napadom na Dominikansko republiko. V začetku seje je sovjetski delegat predložil resolucijo, ki zahteva, naj Varnostni svet obsodi ameriško interven-cijo v Dominikanski republiki, in zahteva takojšen umik ameriških čet. Resolucija pravi med drugim: • Varnostni svet, po proučitvi obo- rožene intervencije ZDA v Dominikanski republiki, obsoja oboroženo intervencijo ZDA kot grobo kršitev listine OZN in zahteva takojšen umik oboroženih sil ZDA z ozemlja Dominikanske republike.* Urugvajski predstavnik je tudi obsodil ameriško vojaško intervencijo in »Johnsonovo doktrino* (ki opravičuje vojaško intervencijo z izgovorom, da »grozi uvedba komunističnega režima*). Pouda-ril je, da ta intervencija nima nobene pravne podlage in je neskladna s pravico narodov do sa-moodločanja. Urugvajski predstavnik je predlagal, naj Varnostni svet zahteva takojšnjo ■ ustavitev sleherne enostranske akcije v Dominikanski republiki. Varnostni svet bi eventualno lahko tudi podprl akcijo komisije Organizacije ameriških držav in vse njene poznejše ukrepe. Sledili so še nekateri drugi govorniki in nato je povzel besedo francoski delegat Roger Seydoux, ki je poudaril, da Francija samo želi, da bi dominikansko ljudstvo moglo svobodno izbirati svojo vlado, in da je treba takoj odpraviti navzočnost čet na otoku, ki so se tam izkrcale. Francoski predstavnik je poudaril, da so ti ukrepi potrebni ob upoštevanju dejstva, da se zdi, da se ameriška intervencija izvaja proti tistim, ki zahtevajo ustavno zakonitost na o-toku. Govoril je še kubanski predstavnik, ki je ostro obsodil ameriški napad, in seja je bila nato odložena na jutri zvečer. Satovo pismo Kosiginu MOSKVA, 4. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je sprejel danes japonskega ministra za kmetijstvo, ki mu je izročil osebno pismo predsednika japonske vlade Sata. Satova poslanica omenja na- slednje tri točke: i. Japonska zahteva od Sovjetske zveze jamstva o varnosti japonskih ribičev ob obalah Kurdskih otokov. 2. Japonska ^eli večje sodelovanje med o-bema državama glede ribqlova. 3. JaponSaa vlada predlaga, paj se nadaljujejo posvetovanja med Moskvo in Tokiom glede Vietnama. Kar se tiče prve točke, je Kosigin izjavil, da je stanje normalno in da niso potrebni nobeni u-krepi, da bi jamčili varnost japonskih ribičev. Dodal pa je, da je naklonjen izpustitvi 51 japonskih ribičev in dovolitvi vizuma Japoncem, ki želijo obiskati grobove japonskih vojakov, ki so padli v Sovjetski zvezi. Glede tretje točke se Kosigin strinja, naj se nadaljuje izmenjava mnenj med obema vladama o Vietnamu. Poudaril pa je, da ne bo mogoča nobena rešitev, če ne bodo Američani prenehali bombardiranja Severnega Vietnama. Kosigin je Izrazil upanje, da bo predsednik japonske vlade Sato uradno obiskal Moskvo. Demonstracije v Rimu RIM, 4. — Davi je v raznih krajih Rima demonstriralo na tisoče delavcev in uradnikov ter drugih prebivalcev proti zvišanju cene vozovnic za tramvaje in avtobuse, ki jih je občinski odbor zvišal na 50 lir, ne da bi prej o tem razpravljati v občinskem svetu. Ze zjutraj je nad 2000 oseb blokiralo promet v Largo Preneste. Nastopila je policija, ki je pridržala veliko število demonstrantov. Do najhujših incidentov je prišlo v Largo Telese, kjer so demonstranti metali kamenje proti tramvajem in avtobusom ter so poškodovali mnogo vozil. Tudi tu je policija pridržala mnogo demonstrantov in jih odpeljala v vojašnico. Skupno so pridržali kakih 300 demonstrantov. Demonstracije so bile tudi drugod. Zvečer so javili, da so od pridržanih aretirali 15 oseb, drugih 55 pa Ameriški mornariški strelci % lahkim topništvom na položaju po izkrcanju v Dominikanski republiki bodo prijavili sodišču, ne da hi jih aretirali. Delegacija KPI pojde na Kubo RIM, 4. — Tiskovni urad KPI v Rimu Je Javil, da je na vabilo Fl-dela Castra in vodstva kubanske enotne socialistične stranke tajništvo KPI določilo delegacijo, ki bo prihodnje dni odpotovala na Kubo. Delegacijo bo vodil član tajništva Mario Alicata. V njej bodo še Ugo Pettioli, Giuliano Pajetta, Giuseppe Chiarante, Enzo Ferrari in Ernesto Treccani. Uradno sporočilo pravi, da je namen delegacije «v prvi vrsti izkazati našim kubanskim tovarišem in njihovemu voditelju Fidelu Castru spoštovanje in solidarnost italijanski komunistov in delavcev v trenutku, ko ameriški napad v Dominikanski republiki in nove grožnji proti Kubi nakazujejo potrebo enotnosti vseh delavskih in demokratičnih sil v borbi proti imperializmu«. BONN, 4. — Danes so v Bonnu sporočili, da bo izraelsko poslaništvo v Zahodni Nemčiji imelo svoj sedež v Koelnu, kjer je že izraelsko odposlanstvo kaza, kljub na-'im naporom, da bi ga dobili, ki bi nam omogočil priti do zaključka, da dominikanski upor podpirajo kubanski komunisti, čeprav so vanj vmešani.« Pripomnil je: ((Ameriške oblasti, s katerimi smo glede tega v stiku, nam niso še poslale zadostnih dokazov, da bi mogli priti do kakršnega koli zaključka.« Včeraj so bile demonstracije proti ameriškemu napadu na Dominikansko republiko v Buenos Airesu, Santiagu (Čile) in Caracasu. Demonstracije so bile tudi v eni glavnih ulic New Yorka, pri čemer Je prišlo do spopadov med demonstranti in zagovorniki inter-vencite. V Washingtonu Je vojaški predstavnik sporočil, da je sedaj v Dominikanski republiki 18.500 ameriških vojakov. Do sedaj Je bilo ubitih šest ameriških vojakov, 45 pa ranjenih. Ob dominikanski obali kroži 24 ameriških vojnih ladij. Ameriški «New York Times« piše, da je ameriška intervencija na karibskem področju nedvomno zadala hud udarec medameriškemu sistemu. Johnson zahteva nove kredite za vojno WASHINGTON, 4. — Ameriški predsednik Johnson je pred voditelji obeh strank v kongresu, ki so se zbrali v Beli hiši, zahteval novih 700 milijonov dolarjev za vojne izdatke do 30. junija letos. Predsednik je izjavil, da bodo ti izdatki določeni predvsem v vojaške namene v Vietnamu in Dominikanski republiki. Predsednik je izjavil,. da imajo ZDA sedaj opravka z vedno večjimi vojaškimi potrebami, in zato ni izključeno, da bo zahteval nove kredite za vojsko še pred 30. junijem. Predsednik je pripomnil, da so v tekočem finančnem letu dosegli vojaški izdatki samo v jugovzhodni Aziji poldrugo milijardo dolarjev. Johnson je nato dejal, da sedaj ne vidi možnosti pogajanj, in da bodo zaradi tega ZDA še dalje napadale Severni Vietnam. Zvedelo se je, da je predsednik Johnson voditeljem kongresa izjavil, da so včeraj dobili informacije, da se je pripravljala revolucija v neki drugi državi. Čeprav je kazalo, da bo vsak čas izbruhnila, ni pozneje do nje prišlo. Predsednik pa ni povedal, za katero državo gre. Demokratični senator Wayne Morse je protestiral pred senatom proti Johnsonovi zahtevi za dodatnih 700 milijonov dolarjev za vojne izdatke v Vietnamu in Dominikanski republiki. Demokratični senator je izjavil, da predsednik Johnson nima potrebne ustavne oblasti, da lahko še dalje vodi vojno, «ne da bi kongres napovedal vojno«. Izja- ]• kreditom. vil je, da bo glasoval proti novim Komisija za kredite je nocoj odobrila zahtevane kredite in se bo jutri ponovno sestala. Prireditve ob 20-letnici osvoboditve Ljubljane LJUBLJANA, 4. — S slovesno sejo občinske skupščine, katere se bodo udeležili člani izvršnega sveta Slovenije, zastopniki republiške skupščine, Zveze združenj borcev, društveno političnih organizacij, zastopniki bivših partizanskih enot, ki so sodelovale pri osvoboditvi Slovenije, in člani prve slovenske vlade, bodo jutri v Ajdovščini proslavili 20. obletnico u-stanovitvp prve slovenske vlade. Predsednik prve slovenske vlade, ki je bila ustanovljena 5. maja 1945 v Ajdovščini, je bil pokojni Boris Kidrič, prvi podpredsednik pa sedanji podpredsednik republiške skupščine dr. Marjan Brecelj. Prva vlada Slovenije je bila ustanovljena v času, ko je bila Primorska popolnoma osvobojena in ko so enote NOV Jugoslavije vodile končne operacije za o svoboditev vse Jugoslavije. V Ljubljani bo v nedeljo, 9. maja, na dan 20. obletnice o svoboditve Ljubljane tradicionalni pohod športnikov, šolnikov, pripadnikov JLA in delovnih kolektivov po poteh parti zanske Ljubljane. Za pohod je prijavljenih 1068 skupin iz raznih krajev Jugoslavije. V o-kviru proslave bodo tudi športna tekmovanja. Posebno zanimanje vlada za tekmovanje lah-koatletov in za štafeto 3x5000 m. Za to tekmovanje so prijavljene mestne reprezentance: iz Beograda, v kateri bo nastopil Franjo Mihalič, iz Celja, v kateri bosta nastopila repre-zentativca Važič in Žuntar, in iz Ljubljane, za katero bodo nastopili Špan, štos in Hafner, zatem reprezentance Maribora, Nove Gorice, Osijeka, Skopja, Prištine, Splita, Titograda in Zagreba. Strahovite posledice potresa v S. Salvadorju SAN SALVADOR, 4. — Danes so uradno javili, da je med potresom, ki je včeraj zjutraj prizadel San Salvador, zgubilo življenje sto oseb, 500 pa jih je bilo ranjenih. Reševalne skupine pa so tudi danes našle mnogo mrličev in ranjenih med ruševinami. Na tisoče ljudi, ki se bojijo novih potresov, zapušča prestolnico, ki šteje nad 250 000 prebivalcev. Seizmografski zavod je namreč mnenja! da bi utegnilo priti do še močnejših potresov, kakor je bil včerajšnji. Začenjajo primanjkovati tudi živila. Pekarne in trgovine jestvin so zaprte. Vojaki stražijo prizadeta področja, da preprečijo plenjenje. 150 letal ZDA je bombardiralo Severni Vietnam SAJGON, 4. — Tudi danes so ameriška letala bombardirala razne vojaške objekte v Severnem Vietnamu. Pri napadu je sodelovalo 150 letal. Kakor sporočajo v vojaških krogih v Sajgonu, so bombardirali zbirališča čet, mostove, skladišča streliva in druge objekte. Letala so naletela na močan protiletalski ogenj. V Sajgonu pa so danes močno zastražili vladno palačo. Pred palačo je tudi en tank. Niso znani vzroki teh varnostnih ukrepov. iiiiiiitKiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiilltimiiiiiiiifiiiuiitluiiiiiitmiiiiiiiifiiiiiiiiiH «COMPAGNIA MEDITERRANEA Dl ASSICURAZIONi> V PARLAMENTU Pogajanja Confindustria-sindikati o kolektivnih odpustih v industriji Senat zaiel splošno razpravo o vladnem odloku za poživitev gospodarske dejavnosti - Danes seja vodstva PSI - Fanfani na zasedanju posvetovalne skupščine evropskega sveta v Strassburgu RIM, 4. — Predsednik vlade je sprejel na ločen razgovor ministre Piccionija, Scaglio in Ferrari Aggradija ter poslanko Elisabetto Conci, za njimi pa še predsednika mednarodnega zavoda za pravne vede odv. Turana, ki mu je izročil knjigo o re- formi kazenskega zakonika in o reformi kazenskega postopni-ka. Zvečer je Moro sprejel novega čilskega veleposlanika Francisca Pinta Santa Cruz in novega delegiranega upravnika RAI-TV dr. Giannija Graneotta, V poslanski zbornici so bile na dnevnem redu interpelacije PSIUP in MSI o položaju, ki je nastal po prisilni likvidaciji zavarovalne družbe «Compagnia Mediterranea di Assicurazioni« in vprašanje Gelminija (KPI) o istem argumentu: druga točka dnevnega reda pa je obsegala vprašanja poslancev o drugih argumentih pretežno krajevnega značaja. Interpelantom je odgovoril podtajnik ministrstva za industrijo in trgovino Oliva, interpelanti pa niso bili zadovoljni z njegovim odgovorom in so priporočali, naj vlada sprejme ustrezne ukrepe, da bi šli na roko predvsem obrtniškim avto prevoznikom, ki jih je stečaj zavarovalne družbe tako prizadel, da utegnejo izgubiti celo svoja prevozna sredstva. V senatu se je začela splošna razprava o vladnem zakonskem odloku za poživitev gospodarstva. Senator Roda (PSIUP) bo obrazložil nasprotovanje svoje stranke ...........umni...... Jugoslovanska spomenica za razorožitveno konferenco Udeležile naj bi se je tudi nečlanice OZN- Pred proslavo dneva zmage v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Stalni zastopnik Jugoslavije v Organizaciji združenih narodov Danilo Lekič je predložil odboru za razorožitev spomenico jugoslovanske vlade, v kateri se predlaga sklicanje svetovne konference o razorožitvi. Spomenica ima tri dele: 1. V prvem je podana analiza celotnega položaja v povojni dobi z ugotovitvijo, da se oboroževalna tekma kljub vsem naporom nadaljuje. 2. V drugem delu Je prikazan program minimalnih ukrepov, ki bi bili nujno potrebni. Med drugim jugoslovanska vlada predlaga prepoved uporabe jedrskega orožja, prepoved vseh jedrskih in termo-jedrskih eksplozij upoštevajoč nezadovoljivo stanje v sedanjih pogajanjih in trenutni položaj na svetu. Jugoslovanska vlada predlaga sklicanje svetovne konference o razorožitvi pod okriljem svetovne organizacije, na kateri bi bile zastopane vse države članice in nečlanice OZN. 3. Svetovna konferenca o razorožitvi naj bi napravila obračun dosedanjih naporov in sprejela vrsto ukrepov ter predvidela konkretne naloge za nadaljnja pogajanja. Zasedanje svetovne konference ne bi izključilo druge oblike akcije na področju razorožitve. Jugoslovanska spomenica bo objavljena kot uraden dokument OZN v četrtek, ko bo na zasedanju odbora za razorožitev govoril stalni zastopnik Jugoslavije Danilo Lekič. Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je v sporazumu s predsednikoma zveznega odbora SZDL Jugoslavije in zveznega odbora Združenja borcev NOB Jugoslavije sklical ob Dnevu zmage nad nacifašistično Nemčijo 9. maja skupno sejo vseh svetov zvezne skupščine, zveznega odbora Socialistične zveze Jugoslavije in zveznega odbora Zveze združenj borcev NOB Jugoslavije. Seja bo 9. maja ob 10. uri v veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu. Poročilo o pomenu Dneva zmage bo na seji podal Koča Popovič, član izvršnega odbora zveznega odbora SZDL Ju-gooslavije. B. B. Nesoglasja med ZDA in Francijo glede Nemčije BONN, 4. — Zahodnonemški kancler Erhard je sprejel danes francoskega poslanika v Bonnu in se z njim dolgo razgovarjal. V poučenih krogih pravijo, da sta govorila o nedavnem Gromikovem obisku v Parizu ter o težavah, ki so nastale med ZDA in Francijo glede vsebine izjave o Nemčiji, ki bi jo morale zahodne velesile ob. javiti ob dvajseti obletnici zaključka vojne. Poleg tega sta govorila tudi o bližnjem obisku de' Gaulia v Bonnu. Predstavnik vlade je izjavil, da ni bil še določen datum francosko-nemškega sestanka, toda z nemške strani so poudarili, da jim je na tem, da do tega sestanka pride v čimkrajšem času. Zunanji minister Schroeder pa Je sprejel ameriškega poslanika v Bonnu in mu je sporočil željo bonske vlade, naj bi se odbor poslanikov v Washingtonu sporazumel o do- končni vsebini zahodne izjave o Nemčiji. Znano je, da so bili dosedanji razgovori glede tega neuspešni, ker je francoska vlada predlagala, naj bi predvidevali ((evropeizacijo« nemškega vprašanja. V Bonnu so v političnih krogih opustili upanje, da bi prišlo do skupne izjave treh zahodnih držav, razen če se stalni odbor poslanikov v Washingtonu ne sporazume v’ zadnjem trenutku. Na torkovi seji niso mogli znatno približati raznih stališč in določen ni bil noben nov sestanek. Francoski minister za obrambo Messmer Je danes zaključil v Bonnu razgovore s tamkajšnjim ministrom za obrambo von Hasselom v zvezi z vojaškim sodelovanjem med obema državama. Podpisali so nov sporazum o razvoju sodelovanja na področju elektronike. Prav tako so strokovnjaki obeh držav dobili nalogo, naj pripravijo konkreten program zaradi skupne graditve helikopterjev. Zahodna Nemčija je tudi sprejela proučevanje izdelovanja poltonskega vozila vrste džipa skupno s Francijo in z Italijo. SEATO LONDON, 4. — Danes se je nadaljevala tajna seja konference ministrov SEATO. Zvedelo se je, da so govorih o Kambodži in Vietnamu. Britanski zunanji minister Stewart je poudaril, da britanska vlada ne more poslati vojaške po. moči v Južni Vietnam, toda Velika Britanija nudi Južnemu Vietnamu gospodarsko in tehnično pomoč. Glede Malezije Je Stewart izjavil, da »indonezijske vojne priprave silijo britansko vlado, da sprej. me obrambne ukrepe«. Stewart je dejal, da se ((indonezijske ambicije ne omejujejo na Malezijo«. Pri tem pa je dejal, da britanska vlada želi, da bi sporazumno rešili spor z Indonezijo. temu odloku, kritične pripombe liberalcev pa je obrazložil senator Bosso. Razprava se bo nadaljevala jutri. Danes popoldne je bil nov sestanek med predstavniki Zveze industrijcev in predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL, na katerem so obravnavali vprašanje kolektivnih odpustov v industriji, dopoldne pa so podpisali sporazum o individualnih odpustih, ki sta ga CISL in UIL parafirali že 29. aprila. V zvezi s tem sporazumom je Zveza industrijcev objavila danes sporočilo, v katerem poudarja med drugim, da ta sporazum o individualnih odpustih edokazu-je občutljivost industrijcev za socialna in človeška vprašanja, ki imajo še poseben pomen v trenutku, ko gospodarska depresija otežkoča delavcem, da bi mogli menjati delovno mesto*. V tem sporočilu se hkrati zatrjuje, da sporazum predstavlja žrtev za in-dustrijce. Zveza industrijcev je proti temu, da bi temu sporazumu dali zakonsko obliko, ker da bi to bilo v nasprotju s 3. členom ustave, hkrati pa tudi s členom 39, ki pridržuje sindikalnemu sistemu vse delovne odnose, in s členom 41, v kolikor bi s tem »hudo kršili načelo zasebne pobude* v gospodarstvu. Jutri bo seja vodstva PSI, na kateri bodo proučili političen položaj, zlasti v zvezi z mednarodnimi vprašanji (Vietnam, S. Domingo) in z vprašanjem gospodarskega načrtovanja. O vprašanju načrtovanja pa bo zlasti razpravljala gospodarska komisija stranke, ki se bo sestala v torek. Lombardi je v razgovoru z novinarji dejal, da bo zahteval, naj bi tematiki načrtovanja posvetili posebno zasedanje centralnega odbora stranke. V četrtek bo prva seja »komisije štiridesetih*, ki jo sestavlja-j° člani vodstva centralnega odbora PSI, in ki mora izdelati osnutek za morebitno organizacijo kongresa na podlagi «tez» v težnji, da bi se tako izognili togi o-predelitvi članstva stranke, ki j0 nujno povzroča kongresna diskusija na podlagi že vnaprej izdelanih in nasprotujočih si resolucij. Za tako kongresno diskusijo so načelno avtonomisti in levica, medtem ko so pristaši Lombardi-ja skeptični glede možnosti in u-streznosti take diskusije in zatrjujejo, da bodo »teze* imele isto vlogo kot resolucije. Na svoji seji, ki bo v četrtek, bo vodstvo PSIUP proučilo politični položaj v luči najnovejših mednarodnih dogodkov. Ko je povzel besedo v posvetovalni skupščini evropskega sveta v Strassburgu, je zunanji minister Fanfani izkoristil okoliščino, da je temu zasedanju prisostvovala, kot gost, tudi delegacija ameriškega kongresa, in poudaril, da asmo gotovi, da bodo mogli poročati ameriškemu javnemu mnenju o vtisih, ki so jih tu dobili glede funkcij, dosežkov in smotrov evropskega sveta, hkrati pa tudi o trdni želji, da bi vprašanja, ki so se danes odprla v južnovzhodni Aziji in v Srednji Ameriki, našla čimprejšnjo rešitev na podlagi načel svobode, pravičnosti, varnosti in miru, ki navdihujejo vse države članice evropskega sveta in zatrdno tudi ZDA. To bo le povečalo in poglobilo vezi, ki združujejo vse narode, ki "so zastopali v Strassburgu, z veliko demokracijo II V C ... _____ onstran Atlan tika«. Fanfani je v nadaljevanju svojega govora omenil nove pobude odbora zunanjih ministrov in izrazil prepričanje, da jih bo skupščina podprla, «kakor bo hkrati podprla tudi pripravljalna dela, da bi zadovoljili želji, ki so jo izrazili določeni narodi vzhodne Evrope, za na-vezanje nekaterih posebnih stikov evropskim svetom«. Na koncu svojega govora je Fanfani zlasti poudaril potrebo po hitrejšem pro- cesu evropske združitve <" nil, da so predvsem mlajši roobvi nestrphi spričo počasnosti tega procesa in da ne razumejo, kako je mogoče, da so vlade, po skoraj dvajsetih letih evropeistične dejavnosti in po nedvomnem uspehu gospodarske integracije, še vedno tako o mahljive, ko gre za to,» da se postopno, toda odločno podamo na pot, ki nas mora privesti do enotnosti Evrope. Danes je v Ajdovščini slovesna proslava dvajsete obletnice prve slovenske vlade. Ta zgodovinski dogodek je pomenil krono krvave narodnoosvobodilne borbe vsega slovenskega naroda. Zato se tega dogodka na današnji dan spominjamo z vsem slovenskim narodom tudi Slovenci v Italiji, ki smo po vseh svojih močeh k zmagi prispevali. V San Domingu so ameriški vojaki, ki jih je sedaj tam že 18.500, praktično obkolili uporniške čete, s katerimi je prišlo do spopada, ki je trajal približno dve uri. Hkrati pa je dominikanski parlament z 49 glasovi proti 10 izvolil polkovnika Caamana za začasnega predsednika republike, •ker se je bivši predsednik Bosch, ki živi v Portoriku, odrekel svoji pravici do predsedniškega mesta ter je izjavil, da ima republika sedaj ustavno vlado, ki izhaja iz ljudske volje in ki bi jo morale priznati vse vlade Amerike. Toda predstavnik vlade ZDA je že sporočil, da vlade predsednika Caamana ni mogoče priznati, češ da sedaj «ni nobene dejanske vlade*. Caamano pa je že zaprosil za priznanje vseh držav zahodne poloble in je včeraj prisegel ter izjavil, da uporniško gibanje ni komunistično. Proti ameriški intervenciji so se ponovno izrekle vlade Čila, Mehike, Venezuele, Urugvaja, medtem ko so številni poslanci v brazilski poslanski zbornici obsodili ravnanje brazilske vlade; celo v Kanadi ne verjamejo ameri-kim izgovorom, s katerimi hočejo opravičiti intervencijo. Proti ameriškemu napadu so bile predvčerajšnjim demonstracije v Argentini. Čilu in Venezueli in tudi na eni glavnih ulic New Yorka. Komisija za kredite ZDA je včeraj odobrila novih 700 milijonov dolarjev, ki jih je predlagal Johnson v vojaške namene v Viet-namu in Dominikanski republiki. Proti odobritvi kreditov je protestiral senator Morse, ki je dejal, da Johnson nima potrebne ustavne oblasti, da bi lahko še nadalje vodil vojno, ne da bi jo kongres napovedal. Varnostni svet se je vnovič sestal včeraj in se bo sestal tudi nocoj. Razpravljal je o sovjetski resoluciji, ki zahteva obsodbo ameriške vojaške intervencije in grobe kršitve listine OZN ter odhod ameriških čet. Govoril je tudi francoski delegat, ki je dejal, da je treba takoj odpraviti navzočnost čet na otoku, ker se zdi, da se ameriška intervencija izvaja proti tistim, ki zahtevajo ustavno zakonitost na otoku. Tudi včeraj so ameriška letala bombardirala Severni Vietnam — s 150 letaU. Na seji SEATO pa je britanski zunanji minister izjavil, da njegova vlada nudi Južnemu Vietnamu gospodarsko in tehnično pomoč. Vreme vteraj: najvišja temperatura 19.3, najiniija 11.6, ob 19. url 17; vlaga 62 odst.. zračni tlak 1011.9 pada, veter 5km vzhodnik, nebo 7 desetin pooblateno. morje mirno, temperatura morja 15j6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 5. maja Miran So:tce vzide ob 4.47 In zatone ob 19.17. Dolžina dneva 14.30. Luna vzide ob 7.41 in zatone ob O.OC Jutri. ČETRTEK, 6. maja Janez S SEJE DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o proračunu in programski izjavi odbora Po odgovorih no razna vprašanja in interpelacije, je spregovorilo v razpravi 13 svetovalcev Včeraj Je začel deželni svet splošno razpravo o proračunih za leto 1964 in 1965 in o programski izjavi predsednika deželnega odbora Ber-zantija. Skupno sta jutranja in popoldanska seja trajali kar osem ur V začetku seje so odborniki odgovorili na nekaj vprašanj in interpelacij svetovalcev. Zatem se Je pričela razprava o proračunu, v kateri Je dopoldne in popoldne spregovorilo trinajst svetovalcev, in sicer Moro za PSI, Pellegrini, Ba-cicchi in Coghetto za KPI, Metus, Virgolini, Rigutto, Debiasio, Chieu in Ramani za KD, Gefter Wondrich za MSI, Cumbat za PRI in Rinaldo Bertoll za PLI. Prvi je spregovoril Metus (KD). V bistvu je pohvalil programsko izjavo predsednika Berzantija in proračun ter izrekel upanje, da bodo tudi v naši deželi dozoreli pogoji za sodelovanje s socialisti in drugimi silami levega centra. V zvezi s politiko odbora je dejal, da so zanjo značilni tudi odnosi z našimi sosedi, ko se iskreno izjavlja, da Je potreben odkrit razgovor z narodi v okviru miru in varnosti in ko se nameravajo dati pobude za okrepitev in poglobitev kulturnih in gospodarskih odnosov z mejnimi državami, zlasti pa s Koroško in Slovenijo. Nihče ne more spregledati političnega in človečanskega pomena, ki ga' vsebuje takšna internacionalistična zasnova, saj bi zapiranje oči pred tem dejstvom pomenilo političen konformizem. S tem stališčem odbora in s stiki, ki sta jih imela odbor in predsednik s političnimi predstavniki Slovenije, se postavlja naša dežela na konstruktivno stališče, ki se uresničuje v zaželeni solidar nosti med našim ljudstvom s slovenskim in avstrijskim ljudstvom, za kar se izraža tudi želja, za enake stike s Koroško. Zatem je Metus govoril o širši mednarodni politiki odnosov s srednjo Evropo in s SET. Zatem je obravnaval razna splošna vprašanja, ki izvirajo iz proračuna, v zvezi z industrijo, zaposlitvijo in gospodarstvom sploh. Komunist Pellegrini Je v začetku omenil Berzantijevo programsko izjavo in dejal, da je sklicevanje na levi center jalovo, saj ni nobenega upanja, da bo ta politična usmeritev v sedanji obliki sploh še kaj dosegla. Zato so vsa upanja le žalostne utvare. Pri tem je omenil izjave Lombardija in samega tajnika PSI De Martiptk ter dejal, da bo levica v Krščanski demokraciji resnično svobodna, ko se bo izločil levi center v sedanji obliki. Zatem je polemiziral z Metusovimi izjavami in rekel, da boleha za neozdravljivim optimizmom. Ostro je kritiziral vladni načrt gospodarskega razvoja ter dejal, da politične sile, ki so sedaj na oblasti, ne bodo sploh mogle izvesti nobenega programa ki bi bil v korist ljudstvu. Vprašal se je tudi, kakšno Je sploh sedanje stališče PSI v deželi, ker se socialisti niso izrekli o njem v razpravi o proračunu v prvi deželni komisiji. Pritožil se je nad zamudo pri izdajanju norm o uresničitvi deželnega statuta. Kar se tiče zunanje politike, Je dejal, da se dežela ne sme omejevati samo na dobre odnose s sosedi, marveč da se mora boriti za mir sploh, saj je to bistveno vprašanje. Končno je dejal, da Je njegova skupina nezadovoljna bodisi s proračunom bodisi s programsko izjavo deželnega predsednika. Za njim je govoril načelnik socialistične skupine Moro. Rekel je, da je nujno predmet te razprave odnos med socialističnimi in katoliškimi množicami. Čeprav ni prišlo pri zadnjih pogajanjih za sestavo deželnega odbora do sporazuma, ostaja vprašanje omenjenega odnosa še vedno odprto. Zatem je Moro orisal socialistično politiko v zadnjih 60 letih in odnose s katoličani. Omenil Je fašistično zatiranje in rekel, da so se socialisti in katoličani spet znašli ramo ob rami po 8. septembru 1943. Kar se tiče teh odnosov, je omenil tudi stališče socialističnega voditelja Morandija, ki je vedno zagovarjal sodelovanje, seveda na pravilni podlagi. Glede krajevnega položaja morajo socialisti seveda presojati objektivni razvoj in težnje ter se zato ne more vsedržavni obrazec sodelovanja v levem centru mehanično prenesti na deželno in druge uprave. Moro je pri tem tudi zavrnil razlago predsednika Berzantija o vzrokih razbitja pogajanj za ustanovitev odbora levega centra, v katerem bi bili zastopani tudi socialisti. Pri tem namreč ne gre za pomanjkanje popolne dozorelosti pogojev, ki so ne uresničili na vsedržavni ravni. Socialisti niso šli v deželni odbor, ker so bile nekatere njihove programske zahteve zavrnjene, predvsem pa zahteva po ustanovitvi ustanove za razvoj kmetijstva. Zato so socialisti v deželnem svetu na razne stvari pristali, drugim so nasprotovali, pri nekaterih pa so se vzdržali. Socialisti se zavedajo, da je v naši deželi še posebno potreben levi center, ki pa more biti na naprednih položajih. Glede samega proračuna pa gojijo socialisti še nekatere dvome, ki jih bo treba razčistiti. Zato je stališče socialistov stališče pričakovanja. Za Morom je spregovoril miso-vec Gefter Wondrich, ki je zavzel do proračuna in do programske izjave odklonilno stališče. Nato Je govoril še demokristjan Rigutto. Na popoldanski seji Je prvi spregovoril liberalec Rinaldo Bertoli, znani furlanski industrijec. Kriti, ziral je proračun in dejal, da se liberalci ne strinjajo niti s proračunom niti z Berzantijevo izjavo ter da ne bodo zato oddali svojega glasu v prid. Demokristjan Virgolini je imel dolg govor o kmetijstvu, v katerem je predvsem očital komunistom, da se niso nikoli resnično zanimali za kmetijstvo, kar je povzročilo nekoliko polemike. Odločno je zagovarjal politiko Bonomijeve organizacije in dejal, da so imeli furlanski kmetje velike koristi od »zelenega načrta«. Republikanec Cumbat je dejal, da je da se zato v bistvu strinja z njim. Precej izčrpen govor je imel zatem deželni tajnik KPI Bacicchi, ki je kritično ocenil razne postavke in politiko večine ter izrazil tudi dvome v zvezi s politiko PSI. Dejal je, da se iz proračunov vidi politika starega kova. Program ni v bistvu različen od tistega, ki so ga lanskega junija socialisti zavrnili. Kvečjemu pomeni proračun v primeri s sporazumom v Juniju celo kak korak nazaj, na primer v kmetijstvu. Po izjavah dr. Berzantija bi lahko sodili, da vprašanje slovenske manjšine sploh ne obstaja. Razlika je torej samo v tem, da sedaj sodeluje PSI v številnih občinskih svetih v deželi. V zvezi z mednarodno politiko je Bacicchi dejal, da je treba spremeniti odnose v Skupnem evropskem tržišču ter da je treba zagotoviti tržaškemu pristanišču vsaj enake pogoje, kot jih uživajo pristanišča v drugih državah te skupnosti. Rekel je, da se strinja z ustanovitvijo finančne družbe, ki pa mora biti v javnih rokah. Prav tako se strinja z ustanovitvijo posebnega zavoda za obrt ter je še poudaril zahtevo po ustanovi za kmetijski razvoj. Končno je poudaril nujnost nove večine. Zatem so spregovorili še demo kristjani De Biasio, Chieu in Ra mani, ki so obravnavali razna po sebna vprašanja. Zadnji je sprego voril komunist Coghetto in obrav naval zlasti vprašanja gorskih pod roči j. Sestanek elanov žirije za reklamne filme Člani obeh žirij, ki si bosta ogledali in ocenili vrsto propagandnih filmov, ki jih predvajajo v reklam, ne namene po italijanskih kinematografih in po televiziji, so se včeraj prvič sestali na skupni seji v prostorih hotela Ekcelsior. Zadnje priprave na VIII. državni festival reklamnega filma, ki ga kakor vsako leto organizirajo kot stransko prireditev tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma ob sodelovanju s tržaškim centrom za gospodarski razvoj, gredo tako h koncu. Danes zjutraj bodo začeli s pravim programom ter bodo zavrteli prve filme, ki se potegujejo za to posebno priznanje. Jutri pa bodo začeli prihajati v naše tnestd tudi' strokovnjaki, ki se bodo...udeležili kongresa z isto tematiko. PROSLAVA «EVROPSKEGA DNE« Trg pred velesejmom imenovan po De (iasperiju V okviru manifestacij za počastitev »Evropskega aneva«, ki ga praznujejo danes v 17 državah evropskega sveta, in ki jih prireja tržaška občina, bodo danes ob 18. uri na trgu pred vhodom v velesejem odkrili ploščo, s katero se ta trg poimenuje po Alcidu De Gasperiju. Občinski odbor je ob tej priložnosti izdal na meščane proglas, v katerem je med drugim rečeno, da se občina pridružuje proslavam v počastitev tega dne.va, ki odraža prepričanje o nujnosti združevanja evropskih narodov. Svečanostim se pridružuje tudi pokrajinska uprava, ki v svojem proglasu pravi med drugim, da se pripravlja ceremonija, med katero bodo nagradili študente mestnih šol, ki so zmagali s temo »Evropska skupnost«. * Danes 5. t.m. ob 1». uri bosta v kulturnem krožku »Rodolfo Moran-, di» Claudio Luttlnl in Elsa Fonda čitala odlomke, pesmi in pričevanja o italijanskem odporniškem gibanju. ZANIMIVE UGOTOVITVE DR. PINCHERLEJA V OBČINSKEM SVETU Za zgraditev prehodov pod Trgom Goldoni bi morala občina plačati 450 milijonov lir Dr. Pincherle predlaga, naj odbor umakne predlog sklepa o izroei! vi del podjetju Porfirio, ki poslavlja nesprejemljive pogoje, in razpiše zasebno dražbo Svoj čas smo tudi mi objavili članek, v katerem smo pozivali občinsko upravo, naj predloži v odobritev občinskemu svetu sklep o gradnji podzemeljskih prehodov na Trgu Goldoni, ki naj bi jih zgradilo podjetje Porfirio za koncesijo podzemeljskega prostora pod trgom, kjer naj bi podjetje zgradilo zase veliko dvonadstropno garažo in razne druge poslovne prostore. Iz prvih podatkov o ponudbi podjetja Porfirio se je zdelo, da občina ne ho potrošila niti ene lire za gradnjo prehodov. Po predložitvi zadevnega sklepa v občinskem svetu in po obrazložitvi celotnega vprašanja, ki jo je 'dal odbornik za javna dela inž. Colautti, pa je bila ponudba podjetja postavljena v popolnoma fdrugačni luči. V razpravi o tem vprašanju, ki se je začela na ponedeljkovi seji občinskega sveta in se bo nadaljevala prihodnji teden, je sve- tovalec dr. Pincherle (PSIUP) s podatki dokazal, da bi bil sklep o gradnji podzemeljskih prehodov in o koncesiji podjetju Porfirio za gradnjo garaže in poslovnih prostorov pod Trgom Goldoni izključno v '■< s' zasebnega podjetja, tez < :• •' občinska uprava morala kljub vsemu plačati podjetju v 15 letih 450 milijonov lir. Dr. Pincherle je najprej napravil prerez »kozi celotno »zgodovino« predlogov za gradnjo omenjenih prehodov in poudaril, da so bili leta 1960-61 napravljeni načrti, na osnovi katerih naj bi občina porabila 83 milijonov lir za gradnjo prehodov in vseh ostalih del, kot na primer premestitev raznih podzemeljskih električnih, vodovodnih in drugih napeljav. Ti stroški so se v letu 1933 povišali na 120 milijonov lir. Za ta dela je občina 28. aprila lani povabila na javno dražbo 38 podjetij, vendar pa se ni niti eno prijavilo. lllliimililililtMiiiilimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiuifiiiitiutiiiiHiimiiHHiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiniinniiiiiimmiiHiMiiitifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiriiiiliiililHiililllilil DESET DNI PRED OTVORITVIJO V LJUBLJANI Že nad 30 prijavljenih italijanskih podjetij za sejem Alpe-Adria Videmska pokrajina bo zastopana s kolektivno razstavo v priredbi trgovinske zbornice - V kratkem odobritev uvoznih kontingentov še rltve deset dni nas loči od otvo-IV. mednarodnega sejma obmejne blagovne izmenjave «Alpe -Adria«, ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 15. do 23. maja. Letos bo ta prireditev brez dvoma doživela večji uspeh kakor v prejšnjih letih, in sicer v prvi vrsti zaradi tega, ker so bile letos razstavljavcem zagotovljene razne olajšave, kar zadeva prodajo razstavljenega blaga za široko potrošnjo, pa tudi kar se tiče deviznih razpoložljivosti za uresničenje na sejmu sklenjenih uvozno-izvoznih poslov. Da se IV. sejmu «Alpe -Adria« obeta večji uspeh kakor sicer, Je lahko sklepati tudi po nenavadno visokem številu razstavljavcev, ki se Je že doslej priglasilo nž upravo velesejma. Svojo udeležbo je z'italijanske strani zagotovilo že preko 30 uvozno-izvoznih podjetij, delniških družb in komercialnih tvrdk. Med razstavljavci, ki se bodo udeležili letošnje prireditve, bi omenili na primer industrijo Zanussi iz Pordenona, ki bo razstavljala izbor pralnih strojev znane znamke «Rex», dalje tržaško uvozno-izvozno podjetje Im-pexsport, drugo močno tržaško podjetje Trans-Trst, ki bo na sej- itiiiiiiiiiiimiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiliimtiiiiiifiiiiiiiiiiiMitiiMiiiiiiiiiiiiiintimiiiiiiii POPOLDNE OD 13. DO 24. URE Včeraj nenadna zapora vseh tržaških pekarn Zaporo je določila vsedržavna zveza pekov zaradi nerazumevanja oblasti za rešitev raznih vprašanj pekovske stroke Včeraj popoldne so bile od 13. do 24. ure zaprte vse pekarne v znak protesta proti nerazumevanju vladnih oblasti za rešitev vprašanj pekov. Zaporo pekarn je določila vsedržavna zveza pekov kot prvo protestno manifestacijo v vsedržavnem okviru, verjetno pa bodo tej zapori sledile še druge, če ne bo prišlo do kompromisa. V Rimu bo 25. maja vsedržavno zborovanje pekov, ki bodo raz. pravljali o problemih svoje kategorije in določili smernice za prihodnje akcije. Peki zahtevajo med drugim o-lajšave glede določanja cen kruha, oziroma sprostitev cen, tako da bi določitev cene veljala samo za en tip kruha. Razen tega zahtevajo nove zakonske predpise glede proizvodnje, enotni nedelj- ski umik po vsej državi, enotno prepoved nočnega dela, zmanjšanje davkov Umestitev elanov odbora za prehrano Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Nardini Je sinoči umestil člane posebnega odbora, ki bo pri-pravil srečanje strokovnjakov s področja prehrane v prihodnjem septembru. Na srečanju, ki ga organizirajo pod pokroviteljstvom ministrstva za zdravstvo, bodo raz pravljali o vprašanjih, ki zadevajo način prehranjevanja ter zadevno zakonodajo v tržaški, videmski in goriškl pokrajini. mišču odprlo posebno pisarno z raznimi vzorci in prospekti, uvozno-izvozno podjetje Adriaimpex, industrijska družba ATLAS (Azienda Triestina Laminazione Slderurgica SpA), ki bo razstavljala hladno va-ljene jeklene motorje, prožne cevi Italflex, toge Bergmannove cevi v svitkih itd., uvozno-izvozno tvrdko dr. Eugenio Vatta in številne druge tržaške firme. Tudi z Goriškega in Videmskega se je letos prijavilo več razstavljavcev kakor v prejšnjih letih. Videmska pokrajina bo na sejmu prisotna s skupno razstavo, ki jo bo priredila videmska zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo. V doglednem času pričakujemo, da bodo prizadeti rrtfntstrski kro-gi v Rimu odpbrill uvozne kontingente, ki so povezani s poslovanjem med italijanskimi in jugoslovanskimi partnerji na sejmu Alpe-Adria. Kakor znano gre za spisek uvoznih postavk v skupni vrednosti dve milijardi lir ter za vzporeden Spisek izvoznih postavk prav tako v skupni višini dve milijardi lir. Na predloženem spisku jugoslovanskega uvoza je 18 po-stavk, med temi agrumi, električni aparati, kemikalje, tkanine in konfekcija, pluta, papir, pribor za šport, barve in laki, razni stroji itd., blagovna lista jugoslovanske ga izvoza pa obsega kar 34 postavk tako mesne konzerve, živino za re jo in zakol, mesne proizvode, sad ne sokove, sveže mleko, les in lesne proizvode, tkanine, tekstilno in usnjeno konfekcijo, proizvode ko-vinske industrije, papir, gradbeni material, hmelj, divjačino, Itd. Blagovna spiska za poslovanje med jugoslovanskimi in avstrijskimi partnerji pa se glasita na skupno vrednost 16,950.000 šilingov v vsaki smeri, ter obsegata prvi (uvoz avstrijskega blaga) 15, drugi (izvoz jugoslovanskega blaga) pa 27 postavk. Nesreča minerja Včeraj popoldne se je v sesljan-skem kamnolomu, kjer je zaposlen, ponesrečil 39-letni miner Antonio Segulin iz Naselja sv. Mavra št. 118. Ko je pripravljal mine In postavljal detonator, se je ta nenadoma razpočil in plamen je Segulina oplazil po obrazu. Ponesrečenca so odpeljali v bolniš-nico, kjer se bo moral na dermatološkem oddelku zdraviti od 15 do 20 dni. Trčenje avta m motofurgona Na križišču Ul. delle Milizie in Ul. Lamarmora sta včeraj zjutraj iiiiiiiiiiniiriiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiii V DESETIH LETIH IMA NA VESTI VEČ STO ŽRTEV Zaključena sleparska kariera prebrisane sleparke «La Rosse» Starim zenicam se je predstavljala kot uslužbenka ECA ali pa kot vplivna oseba IACP in od njih izvabljala denar Besedo «poštenje» je 59-letna Gio-vanna Surina, imenovana «la Ros-sa», po rodu z Reke in brez stalnega bivališča, izbrisala Iz slovarja. Njen glavni življenjski smoter je bila goljufija in tatvina. Toda Su-rinova je pred približno mesecem dni zaključila svojo dolgoletno nepošteno kariero v koronejskih zaporih, kamor so jo pospremili a-genti letečega oddelka policije po njeni aretaciji 10. aprila na Trgu Giuliani. Surinova je prebrisana ženska, Delo ji ni nikoli dišalo, zato si je izmislila način kako goljufati predvsem stare ženice, ki so povečini živele same v bornih stanovanjih. «La Rossa«, tako imenovana ker ima rdeče lase, je najprej poizvedovala pri sosedih o žrtvi, ki jo je nameravala ogoljufati. Potem se je predstavila kot uslužbenka podporne občinske ustanove ECA, ali pa r__________ _______________j„.,___kot vplivna oseba pri IACP. Starim proračun v glavnem pozitiven in I ženskam je obljubljala povišanje pokojnine ali lepša in prostornejša stanovanja. K svojim žrtvam je prihajala že pripravljena, z vrsto formularjev in kolkovanim papirjem; znala pa je tako prepričati, da je skoraj vse svoje žrtve ogoljufala. Ce že ni bilo mogoče iztisniti kaj več, je Surinova dobila najmanj tristo lir, za kolkovani papir. Nepošteno delovanje Surinove se je vleklo že dolgih deset let, razen enega leta, tri mesece in 16 dni, ko jih je presedela v zaporu zaradi tatvine. Ko pa so jo spet spustili na svobodo se je Surinova ponovno lotila svojega dela. Bila je tako prebrisana, da je stalno menjavala stanovanje, ali celo prenočevala pri slučajnih znancih ter s tem neprestano mešala štrene policistom, ki so Ji bili za petami. Na tak način se je celo izognila zaporu, ker Jo 'je sodišče nekoč obsodilo na eno leto, šest mesecev in 13 dni zapora zaradi tatvine. Kljub temu je »La Rossa« neu- strašeno nadaljevala s svojifni goljufijami in v desetih letih, razen seveda leta in tri mesece, ko je sedela v zaporu, ogoljufala na stotine žrtev. V najboljšem primeru je dobila po 30.000 lir, v najslabšem pa samo 300, 70-letnl upokojenki Giovannl Fonzar iz Ul. dellTndu-stria 16 pa je nekoč ukradla celo pokojnino. Prijave so se kopičile, več pa je takih ženic, ki sploh niso izpolnile prijave, ker so se morda bale sorodnikov. Bilo bi predolgo, da bi našteli vse žrtve, katere je Surinova ogoljufala. «La Rossa« je te dni končala s svojim nepoštenim delovanjem. Po dolgem zaslišanju na kvesturi so Jo agenti odpeljali po mestnih ulicah in ženska jim je točno pokazala vse stavbe, v katerih je izvrševala svojo »službo«. Agenti so Su-rinovo odpeljali nato v zapor, kjer je v pričakovanju sodbe. Prestati pa bo morala tudi kazen, ki je ni odsedela. Komaj mesec dni po razpisu dražbe pa se je pojavilo podjetje Porfirio, ki .ie predlagalo občini, da bo zgradilo prehode na »lastne stroške«, če mu občina da v brezplačno koncesijo za 36-35 let ves prostor pod Trgom Goldoni, kjer bi podjetje zgradilo dvonadstropno garažo za približno 400 avtomobilov ter razne prostore za trgovine. Po 30-35 letih, se pravi leta 2000, pa naj bi bili vsi podzemeljski prostori darovani občin-ski upravi. Toda po zamisli podjetja Porfi-rio naj bi občina plačala podjetju za dobo 15 let 20 ali 29 milijonov lir letno (te vsote naj bi bile odvisne od širine in dolžine prehodov), kar bi po 15 letih znašalo 300 milijonov odnosno 450 milijonov lir. Svetovalec je nato poudaril, da je občinski odbor sprejel v celoti ta predlog podjetja in je nato sestavil predlog sklepa, ki je bil predložen v odobritev svetu. Potem ko je svetovalec kritiziral odbor, da je sploh sprejel ponudbo enega samega podjetja in da ni razpisal javne dražbe, je obširno obravnaval tudi razvoj prometa v središču mesta in je postavil vprašanje, ali je sploh primerno graditi v središču mesta tako veliko garažo, ki lahko v prihodnosti ovira promet. Nato je dr. Pincherle ugotovil, da bi občina, če bi sama zgradila prehode, lani porabila 120 milijonov lir, letos pa največ od 10 do 12 odstotkov več. Podjetje Porfirio pa zahteva od občine, poleg brezplačne koncesije za izkoriščanje podzemeljskega prostora pod Trgom Goldoni, še 300 milijonov odnosno 450 milijonov lir za prehode, Se pravi enkrat ali celo dvakrat toliko, kot bi bili stroški, če bi občina prehode zgradila sama. Na osnovi teh in še drugih utemeljenih ugotovitev je dr. Pin-eherle predlagal, naj občinski od-bor najprej razpiše natečaj za urbanistično ureditev Trga Goldoni in njegove bližine. Ce bodo strokovnjaki ugotovili, da je primerno zgraditi tudi garažo, je dejal dr. Pincherle, potem naj občina odloči, ali bo garažo zgradila sama, ali pa bo izdala koncesijo kakemu zasebnemu podjetju. V tem drugem primeru pa bi moralo podjetje plačati občini najemnino za zasedbo javnega prostora, in ne občina podjetju, kot se to sedaj predlaga. Za sedaj pa ie d,r. Pincherle predlagal, naj odbor u-makne predloženi sklep' ih naj poskrbi, da Bo celotna zadeva urejena na osnovi zasebne dražbe, na katero naj se povabijo vsa kvalificirana podjetja. Poročilo dr. Pimcherla je zbudilo v občinskem svetu veliko zanimanje in vse kaže, da se večina usmerja na njegov predlog, naj odbor za sedaj umakne predlože-ni sklep in naj se celotno vprašanje bolj podrobno in odgovorno prouči. ..................... IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Tihotapci z avtom in čolnom padli v financarsko zasedo Prvostopni sodniki so obsodili na zaporno in denarno kazen le dva, enemu pa so prizivni sodniki znižali kazen trčila motofurgon «ape» TS 21632, ki ga je vozil 37-letni Pasquale Mano-sperti iz Ul. San Michele 29 ter fiat 1100 TS 26878, ki ga je vozil 42-letni mehanik Pavel Strajn iz Doline 131. Zaradi trčenja se je motofurgon prevrnil in Manosperti se je pri tem ranil in pobil po zatilju, desnem sencu, prsih in levi nogi. V bolnišnici se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti teden dni. Usodna pomota s kalijevim galunom , 43-letna Wilma Mian por. Mazzari iz Ul. Sv. Frančiška 10 je včeraj ponoči naredila u'šodn6 : napako. Ker ni mogla zaspati, je v omarici, kjer hrani zdravila, poiskala u-spavalno sredstvo. Toda zgrešila je stekleničko in namesto uspavalnega sredstva je v kozarcu vode raztopila dve žlički kalijevega galuna ter raztopino izpila. Mianova se je takoj zavedla napake ter nemudoma zaprosila za zdravniško pomoč v bolnišnici. Sprejeli so jo na drugi medicinski oddelek s pridržano prognozo. Pred prizivnim sodiščem (predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Parigi) sta se morala zagovarjati včeraj dva tihotapca, ki sta bila obtožena, da sta vtihotapila v Italijo 138,8 kg švicarskih 'cigaret. Prvostopna obravnava je bila lani v maju v Gorici. Tedaj so sedeli na zatožni klopi naslednji obtoženci: Paolo Mammarella, star 42 let iz Padove (njegovo ime je prišlo na dan pred kratkim v zvezi z nekim drugim tihotapskim podvigom, kjer pa ni imel prstov vmes); Giuseppe Corbatto, star 53 let iz Trži-ča-Drevored 24. maja 41; Roberto Glavich, star 38 let iz Tržiča-Ul. Marco Polo 17; Antonio Moralli, star 23 let iz Coma. Vsi štirje so bili obtoženi, da so 27. maja 1962 zvečer skušali vtihotapiti v državo omenjeno količino cigaret. Dogodki pa so potekali takole. Tistega dne je poveljstvo financerjev v Tržiču okrepilo nadzorstvo nad suhozemskim in morskim prometom. V ta namen je motorni čoln tipa »mototopo« odrinil z dve-iha financarjema na odprto morje, medtem, ko je po cestah križarila patrulja agentov s hitrim avtom. Motorni čoln in avto sta bila radijsko povezana s poveljstvom. Ta povezava je trajala dokler se zaradi oddaljenosti vozil ni prekinila. Okoli 23. ure zvečer je motorizirana patrulja na kopnem naletela v kraju «Fossa vecchia« na dva avtomobila, ki sta bila parkirana na neki njivi. Agenti so se približali skupini ljudi, ki so bili v bližini avtov ter jih pozvali, naj ostanejo na mestu. Nastal je živ žav in eden izmed avtov se je nenadoma premaknil ter sl skušal utreti pot do ceste. Šofer pa je bil neroden ter je zadel ob avto, ki je bil pred njim. Medtem sta dva financerja oddala tri strele v zrak. Potniki v avtu so zapustili vozili ter izginili v noč. Financarji so pregledali oba avtomobila ter našli omenjeno količino cigaret. V enem izmed vozil so našli tudi klobuk z oznako «MP», ki je bil zavit v ovitek nekega milanskega podjetja. Na ovitku pa je bilo jasno napisano ime «Mammarella». Ob 20.30 pa je patrulja motornega čolna, ki je križarila med Zdo-bo in krajem »Giarrette« slišala brnenje motornega čolna, ki je plul proti obali. Deset minut pozneje Je motorni čoln priplul spet na odprto morje ter se z ugašenimi lučmi odpeljal z vso naglico proti Panzanu. Financarji so ga zasledovali in dohiteli. Na čolnu sta bila Corbatto in Glavina. Ta dva sta izjavila, da sta ves dan ribarila (plen pa je bil malenkosten) in da se jima je pokvaril motor. Už-gal se je le nekaj sto metrov prej ko so ju dohiteli financarji. Vedno sta zanikala, da bi sodelovala pri tihotapski akciji. Ko so financarji prijeli Mammarella v Padovi, Je ta odločno odbil, da je sodeloval pri akciji. En avto je bil včasih res njegov, toda medtem ga je bil že prodal nekemu Morallu. Res je, da kupoprodajna pogodba ni bila še sklenjena, toda z avtom je v resnici razpolagal Moralli. Tega so financarji prijeli šele mesec dni pozneje. Moški je priznal, da je zagrešil tihotapstvo, toda ni izdal nobenega sokrivca. Goriško kazensko sodišče je lani spoznalo Mammarella in Morallija za kriva ter obsodilo prvega na 1 leto zapora in 9,3 milijona lir globe, a drugega na 8 mesecev zapora ln 6,2 milijona Ur globe. Ostala dva obtoženca je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Proti tej razsodbi sta se pritožila le Mammarella in Moralli. Temu so prizivni sodniki znižali ka zen na 2 meseca zapora in 4,35 milijone lir globe. V ostalem so potrdili prvotno razsodbo. Počila je brizgalka in ranila delavcu roko Žrtev nesreče na delu je postal včeraj 45-letni delavec Giordano Crevatin iz Ul. Machlig 6, kj je v vrtcu »Istria« v Ul. Puccini, s pomočjo brizgalke brizgal lepilo pod plast linoleja. Nenadoma je brizgalka počila in drobci stekla so Crevatina ranili po levi roki. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti dva tedna. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM V četrtek, 6. maja ob 18. uri premiera (premierski abonma) TRNULJČICA mladinska igra v treh dejanjih Po Grimmu napisala E. in E. Martinuzzi Režija ADRIJAN RUSTJA PONOVITVE V petek, 7. maja ob 18. uri (abonma I. ponovitev), v soboto, 8. maja ob 18. url (abonma red A in B) (Nadaljnje ponovitve Trnuljčice bodo objavljene v prihodnji številki) V nedeljo, 9. maja ob 17. uri in v torek, 11. maja ob 17. uri NA SPLOSNO ZELJO OBČINSTVA VELIK1 SLOVENSKI PASIJON Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za šesti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v četrtek ob 21 uri pod vodstvom dirigenta Maria Rossija jn s sodelovanjem »Tržaškega tria«. Na programu so skladbe: Frescor baldl-Ghedint — Štirje stavki; Ghe-dinl — Koncert za orkester, violino, čelo, klavir in reoitativ; Schumann - Četrta simfonija op. 120. TEATRO STABILE Danes dne 5. t.m. debut skupine »Teatro delle Novitš« z Montanelli-jevo igro »Resnični Detla Rovere« z Mariom Carotenutom V glavna vlo. gi. Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Prottl. Cene: parter 2000 Ur, za abonente dramske sezone 1200 lir, balkon 500 lir. Danes, 5. t. m. ob 20.45 bomo v dvorani prosvetnega društva Ivan Cankar, Ul. Montecchi 6/IV., predvajali barvne diapozitive o krajih kamor bomo šli 23. t.m. na skupni izlet. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Vpisovanje za izlet se nadaljuje. Nazlonale 16.00 «007 licenza dl uccl-dere« Technicolor, Sean Connery, Uršula Andress. Tretji teden. Arcobaleno 16.00 «L’uomo che mori tre valte« Stanley Baker. Excelsior 16.00 »Milite e una donna« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «Invito ad una spara-toria« Yul Brynner. George Segal Technicolor. Grattacielo 16.00 «Gli impetuosl« James Darren. Technicolor Alabarda 16.30 «A 017 dalla Franeta senza amore« Sean Comnery Zadnji dan. Filodrammatjco 16,30 «82 Marines — Attak« Vojni film Aurora 15.30 «Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo« Cristallo 16.00 «Come sl seduce un uomo« Technicolor Tony Curtis, Nathalie VVood. Prepovedano mladini pod 14 letom. Garibaldi 16.30 «11 promontorlo della paura« Gregory Pečk. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capltol 16.00 «La congluntura« Technicolor. Vittorlo Gasman, Joan Collins. Zadnji dan. lmpero 16.00 «Matrlmonlo aUTtalla-na» Prepovedano mladini pod 14. letom. Vtttorio Veneto 15.00 «Scandalo ln socletž« Janet Franclscus, Suzanne Pleshette. Moderno t6.00 »Londra chiama Polo Nord» Zadnji dan. Astoria 16,30 «Sangue mlsto« Ava Gardner Technicolor. Astra 16.00 «L'lnvasione del mostrl verdi«. Abbazta 16.00 «11 segreto dl Budda* Technicolor. B. Harris. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Ercole contro I Figll del Sole« Technicolor. Mark Forest. predvaja danes, 5. t. m. ob 18. uri film: -Lamoma (Uničile (TEŽAVNA LJUBEZEN) Igrajo: C. SPAAK, N. MANFREDI, E. M. SALERNO, CLAUDIA MORI in V. GASSMAN KINO PROSEK-KONTOVEL' predvaja danes, 5. t. m. ob 19.30 uri film: IC0NQUISTATORI DEI 7 MARI (Zavojevalci sedmih morij) Igrajo: JOHN WAYNE in SUSAN HAYWARD POTOVALNI URAD «AURORA» TRST, Ul. Cicerone 4, tel. 29243 PRIREDI OB NOGOMETNI TEKMI M ADŽARSK A-IT ALIJA IZLET V BUDIMPEŠTO Z OSEBNIMI AVTOMOBILI in sicer od 26. do 29. junija 1965. Sprejemamo tudi prijave za ENODNEVNI IZLET Z LETALOM, in sicer dne 27. junija. Vse informacije dobite pri potovalnem uradu Aurora. Zaradi omejenega števila mest, prosimo, da pohitite z vpisovanjem. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 4. maja 1965 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je b oseh UMRLI SO: 72-letna Maria Budi. ca vd. Borselli, 50-lct.na Maria Cor-retti, 66-letna Maria Delise por. Della Zotta, 81-let,na Maria Olovanria Nardin por. Macor, 70-kPna Alrna Gratton por. Gambetta. HO-letna Irma Cella, 89.1etm< Leornlde Tedeschi, Moreno Barbiani, star 13 dni. V NEDELJO, 9. MAJA IN V PONEDELJEK, 10. MAJA • ples pod mlajem v Dolini Odprta bo tudi razstava vin. Prosvetno društvo Igo Gruden. Nabrežina, priredi 27. maja avtobusni Izlet v Postojnsko jamo in Predjamski grad. Avtobus bo šel skozi bližnje vasi. Vpisovanje traja do nedelje 9. maja. Informacije dobite na sedežu vsak dan od 18.30 do 19.30 in ob nedeljah od 11. do 12.30. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (3 J. — 9. b.) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Comb! 19; dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul Dante 7; Godina, Trg S. Glacomo 1; AHa Minerva, Trg s. Francesco l: Al Due Mori, Trg U-nita 4; G. Papa, Ul. Felluga 46. Služba od 13. do 16. ure Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr. Sl-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro ln Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN Godina, Trg S. Glacomo l; AUa Minerva. Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unltš 4; G. Papa, Ul. Felluga 46 Razna obvestila Tajništvo Mladinsk: Iniciative sp roča vsem svojim članom, da bo petek 7. t.m. ob 20.30 v Ul. Gept 9 seja glavnega odbora. Darovi in prispevki Ob obletnici smrti nepozabrieg; čaka Kartela Pertota daruje teta rija, v počastitev spomina, 200 za Dijaško Matico. ' Prijateljem ln znancem sporočam, da nas je za vedno zapustil dr. Stanko Jug odvetnik 3. maja je prenehalo biti njegovo blago srce. Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 15.45 v Ljubljani. Dr. JOSIP ŠKERK Trst. 5. maja 1965. nega Nepričakovano smo v Ljubljani izgubili našega nepo; JOSIPA GERLANCA s Kontovela — Dolenja vas. Pokopali ga bomo doma, na Kontovelu, v četrtek, ob 17. uri. Žalujoči: žena, hčerki, bratje in sestre družine Daneu, Gruden, Regent, Golouh ter ostali sorodniki Kontovel, Prosek, Ljubljana, Nabrežina, 5. maja 1965. 5 ČIM VSE SE UKVARJAJO VROČE GLAVE* V PENTAGONU «Končno, toksična orožja so cenejša od klasičnega in jedrskega orožja» Ameriški general kar odkrito govori, koliko bolezni bi lahko povzročili v sovražnikovem zaledju z metanjem klic cele vrste bolezni Mnogi komentatorji politike ZDA so pred časom poudarjali, da je med Belo hišo, torej med predsednikom ZDA in Pentagonom določeno trenje in da je Bela hiša nekakšen pomirjevalec, ki da skuša držati na vajetih «vroče glave« iz Pentagona. Poznejši dogodki pa so nas prepričali, da temu ni tako, kajti Johnson sam si je prevzel odgovornost za' nastope ameriške vojske v Južnem in Severnem Vietnamu, kakor tudi sedaj v primeru Dominikanske republike. čeprav je res, da so v Vietnamu Američani prenehali z metanjem plina, k čemur jih je prisilil splošen protest svetovnega javnega mnenja, in čeprav Američani trdijo, da je bil njihov plin neškodljiv, pa čeprav je hkrati znano, da je v Vietnamu ta njihov «neškodljtvi» plin povzročil veliko pohabljencev, moremo brez obotavljanja reči, da preizkuša Pentagov na tem bojišču tudi svoja nova orožja kot na primer izstrelke z jeklenimi bodicami, ki so baje nekaj strahotnega. Toda najhujše, kar imajo ameriški vojaški strokovnjaki v «rezervi», so njihova »biološka orožja«, to je cela skla dišča bakterij, ki bi jih bili pripravljeni uporabiti, brž ko bi se jim ponudila možnost. V zvezi s tem ne bomo dajali nikaklh komentarjev, pač pa bomo navedli le to, kar v svoji knjigi «Orožje jutrišnjega dne« piše ameriški general G.M. Rotschild. Predpostavimo, da> bi Sovjetska zveza napadla zahodno Evropo in da bi pri tem ne uporabila jedrskega strateškega orožja. To bi bila »omejena« vojna. Zahod bi v tem primeru ne mogel odgovoriti na napad z uporabo svojega jedrskega orožja proti SZ, ker bi to nujno izzvalo sovjetske rakete, ki bi padale na ameriška in evropska središča. To bi predstavljalo totalno vojno in popolno medsebojno uničenje. vobol. človek se povsem zaveda vsega, pa čeprav njegov obraz izgubi vsak normalni izraz zaradi paralize mišic na obrazu. Smrt nastopi redno v roku od 3 do 10 dni, lahko pa tudi v samih 24 urah. Za one, ki ne umrejo, pa se zdravljenje zavleče za Zato je treba prizadeti sovjetsko ozadje fronte. Minila je doba, ko je invazijska vojska mogla živeti v zasedeni deželi. Njej je danes potrebna ogromna preskrba. Ce bi se sistem oskrbovanja sovjetskih sil razbil, bi bilo njihovo napredovanje ustavljeno. V tem primeru bi moglo intervenirati bakteriološko orožje. Obstajajo velike možnosti, da bi biološki napad na sovjetske ozemlje, posebno če bi se izvršil s pato-genskimi silami nesmrtonosnih bolezni, ne izzval atomskih represalij. Mogli bi uporabiti npr. bakterije, kj povzročajo tako imenovano rumeno mrzlico. Ta se kaže v glavobolu, drhtenju, v izgubljanju teka, v krčenju členkov, v povišani temperaturi ter v fizični in živčni izčrpanosti. Doba in-kubacije se vrti od 3 do 21 dni, bolezen pa traja od enega do štirih mesecev. Odstotek smrtnosti je od 2 do 5 odst., lahko pa se zmanjša, tudi za 2 odst., če se oboleli zdravijo z antibiotiki. Za začetek napada z bakteriološkim orožjem bi bilo treba severno in vzhodno od Murmanska posuti bakterije v maso hladnega zraka, ki .se; periodično spušča s. Tečaja -in se razširi po SoVjetški' zvezi zahodno od Urala vse do Kaspijskega morja. Na tem o-gromnem področju bi zbolelo o-koli 30 odstotkov prebivalstva. To pomeni, da bi zbolelo okoli 30 odstotkov zdravnikov, bolničarjev, Železničarjev in vseh strokovnja; kov na tem področju. Ker bi bili povsem zaposleni z zdravljenjem bolnikov ter z vzdrževanjem o-snovnih dejavnosti, bi prebivalstvo ne moglo več zagotoviti o-skrhovanje borbenim silam na fronti. Cena tovrstnega napada bi bila razmeroma nizka. Izbira načina vnašanja bolezni na tuje o-zemlje bi predstavljalo brez dvoma določene probleme. Bilo bi nevarno uporabljati medcelinske rakete za razprševanje bakterij na tuje ozemlje, ker bi sovražnik, ko bi rakete opazil, da se bližajo, ne mogel vedeti, ali nosijo jedrsko glavo ali ne. Tako malo je verjetno, da bi sejanje bakterij v ozračju s pomočjo letal ali podmornic od Baltika do Finskega zaliva moglo povzročiti jedrske represalije Sovjetske zveze. Podobno je stanje tudi v primeru kakega drugega morebitnega sovražnika. Od 160 znanih nalezljivih bolezni, od katerih lahko človek zboli, se ne morejo vse uporabiti v vojaške namene. Toda kakih 30 bolezni vendarle pride v poštev. Na tem področju, kot tudi glede »plinske vojne», se raziskovanja v ZDA usmerjajo na izbiro bakterij, ki povzročajo bolezni z zelo visoko ali pa tudi zelo nizko smrtnostjo. Seznam bioloških orožij, katerih uporaba je predvidena za primer vojne, predstavlja vojaško tajnost, vendar se morejo kot primeri navesti nekatere bolezni, ki obetajo največji uspeh. Antraks: v obliki obolenja kože, ki je glede te bolezni najpogostejša; privede do smrti v 5 do 20 odst., če se ne zdravi. V obliki obolenja pljuč pa je skoraj vedno smrten. Zastrupljevanje z bakterijami te bolezni s pomočjo drobcenega prahu, ki lebdi v zraku, bi povzročilo veliko število obolenj na pljučih. Ker sr, znaki bolezni nespecifični — kašelj, težave pri dihanju, vročica, nezavest, — je malo možnosti, da bi se nujno zdravljenje z antibiotiki pravočasno začelo. Bacil antraksa še zaradi svojih specifičnih lastnosti more vskladi-ščiti in je dolgo aktiven tudi po razpršitvi v zraku. Blastomikosis: to je po navadi smrtonosna infekcija, ki je razširjena v Južni Ameriki, posebno v poljedelskih predelih Brazilije. Njen povzročitelj je mikroskopska glivica, ki ustvarja trose (spore). Trosi so dolgo časa živi in se morejo posejati v zraku ali pa moremo z njimi zastrupiti vode. Te glivice povzročajo boleče čire na koži, okvare v črevesju, na jetrih, na pljučih in v vratnih ščit-nih žlezah. Znaki: skrajna izčrpanost, velike notranje bolečine, bruhanje, driska, odvratnost do jedi. Smrt nastopi v dobi med tremi meseci ali tremi leti. Tudi če se začne zdravljenje z edinimi učinkovitimi endovenoznimi injekcijami je smrtnost zelo visoka. Botulizem: zastrupljenja ne povzroči sama bakterija botulinos, pač pa strup, ki ga ta bakterija izloča. Doslej znani primeri so bili povzročeni z uživanjem hrane iz pokvarjenih konzerv. Botu-lični strup je najmočnejši znani biološki strup. Po dobi inkubaci-je, ki traja 12 do 16 ur, bolnik dobi omotičnost, motnje v vidu, težave v dihanju in močan gla- vec mesecev. Sakagija:: Je bolezen konj, mezgov in oslov. Prenese se pa tudi na človeka. Bolnik dobi visoko temperaturo in Čire, ki po- vzročajo velike bolečine in zastrupljajo ves organizem. V akutni obliki je bolezen vedno smrtna v roku od osmih do desetih dni. Med drugimi boleznimi, ki povzročajo veliko smrtnost in ki se morejo uporabiti v vojaške namene, se morejo navesti še japonsko vnetje možganov, (35 do 60 odst. smrtnosti — zdravljenje neznano), vzhodnjaški konjski en-cefalomielitis (smrtnost 65 odst. — zdravljenje neznano), kuga (če se ne zdravi, 30 do 90 odst. smrtnosti), koze, tifus in druge bolezni. Glavni kriterij za izbiro bakterij je njihova učinkovitost pri manjših dozah. Razen tega mora bakterija dolgo ostati živa v skladiščih kot tudi dovolj dolgo da ohrani svojo učinkovitost, ko jo razpršimo v ozračje ali vržemo v vodo, da se po njej razširi na ustrezno področje. Tudi v borbi proti gverilcem morejo biološka orožja imeti pomembno vlogo, podobno kot v pripravah za napad na določenem delu bojišča. Na kratko bi mogli lastnosti biološkega in bakterijskega orožja strniti takole: 1. Toksična orožja, za razliko od klasičnega eksploziva in jedrskega orožja, ne povzročajo materialne škode. 2. Njihova akcija se lahko vrši na zelo obsežnem področju. Pri enem napadu morejo kemična sredstva prizadeti desetine kvadratnih kilometrov, bakteriološka sredstva pa morejo zajeti kar sto-tiscče kvadratnih kilometrov. 3. Ker ga nosi veter, more to orožje, priti povsod: v domove, v zaklonišča, v trdnjave, kjer zajame njih prebivalce. 4. Težko se je boriti proti njim, posebno ko se ta sredstva uporabijo v svoji brezbarvni obliki in brez duha, in ker se prvi simptomi pokažejo šele, ko je absorbirana že Zadostna količina bakterij. Napadeno ljudstvo ima v tem primeru kaj malo možnosti, da se pravočasno zaščiti z zaščitnimi oblekami. 5. Ta orožja omogočajo nagel napad: vojaško poveljstvo more vnaprej sklepati o smrti ali le o začasnem izločanju sovražnika iz borbe. 6. To orožje omogoča, da se prizadene 30 ali celo več odstotkov sovražnikovih borcev, kar more uničiti borbeno sposobnost 7. Končno .toksična orožja imajo prednost glede prenašanja in njihovega vskladiščevanja. Cena njihove proizvodnje pa je znatno nižja od cene klasičnega razstreliva in jedrskega orožja, ki bi bilo sposobno, zagotoviti enak ali približno enak vojaški učinek. Pomladanski motiv na bližnjem Krasu Italija z enim filmom v Cannes Italija bo na letošnjem festivalu v Cannesu skoro gotovo zastopana samo z enim filmom, saj se je izvedelo, da je ravnateljstvo festivala povabilo samo Rossijev film «11 momento delta verita. in da ne namerava povabiti drugih filmov. Sicer pa tudi kaže, da obstajajo težave glede drugih pomembnejših filmov, ki še niso dokončani, ali pa jih producenti ne nameravajo predstaviti na festivalu v Cannesu. Tako film »Le solda-'teisei ZurTinija šž hi (lokonč&n, producent pa je tudi dejal, da ga ne bo predstavil najprej francoski publiki. Ostali pomembni filmi: •Giulietta degli spiriti» Fellinija, .Vaghe stelle delVor-sa . . .» Viscontija in «Casanova 70» AfoniccIHja pa nikakor ne morejo biti do kraja posneti do začetka festivala. To bo prvič, ko bo Italija na festivalu prisotna s samo enim filmom, saj so od 1962. leta vedno predvajali po štiri filme. Velika Britanija bo zastopana s tremi filmi in to: «The Hill., «Ipcress Filet in *The Knack». Švedska, Sovjetska zveza in Španija bodo zastopane s po dvema filmoma, ZDA bodo predstavile štiri, Kanada pa se je u-maknila, ker predvideni film še ni izgotovljen. Do sedaj so izbrali 25 filmov in morajo še določiti nemškega in argentinskega. iiiniiMiMnitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiitTiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiitiii.iiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiiiiiiii ciklus predavanj o Danteju. V Muenchnu pa bodo v okviru «Ita-lijanskega tedna» od 8. do 16. maja organizirali mednarodni «Dantejev teden«, ki ga bo vodila že v začetku omenjena nemška organizacija, Sovjetski strokovnjaki so dohiteli Američane «Molnija-l», prvi sovjetski satelit za TV in telefonske zveze Tak način prenašanja vesti in TV oddaj na velike razdalje ima veliko bodočnost in je zlasti pomemben za Sovjetsko zvezo Izključitev filmov s španskega festivala Španske oblasti so izključile sedem filmov s festivala »religioznih in človečanskih filmov, ki se vrši v mestu Valladolid. Ta izključitev je povzročila o-gorčene proteste in je zaradi nje podal ostavko tajnik festivala Vicente Pineda. Med izključenimi filmi je tudi Antoninijev • Deserto rosso». Predsedni(c festivala, ki je istočasno tudi predstavnik ministrstva za predstave, pa je izključitev povsem zagovarjal in trdi ,da bodo na festivalu v bodoče prisotni samo taki filmi, ki odgovarjajo namenom prireditve. V Nemčiji cel niz Dantejevih proslav BONN, 4. — Sedemstoletnica Dantejevega rojstva časovno sovpada s stoletnico obstoja in delovanja nemškega združenja «Deu-tsche Dante Gesellschaft«, ki je eno najstarejših in najbolj delavnih tovrstnih organizacij na svetu. Zato je tudi razumljivo, da je ta nemška organizacija za letos, ob sedemstoletnici rojstva velikega italijanskega pesnika, pripravila obsežen program svečanosti, ki se bodo začele jutri z veliko svečanostjo v dvorani gimnazije sChristianeum«. Ob tej priložnosti bo predstavljen javnosti «Codex Altonensis«, ki sta ga izdala brata Mann. Naslednjega dne se bo začel ciklus prireditev, ki sta jih pripravila seminar za romanske jezike ter Gutenbergov muzej. Istega dne se bo v Wuerzburgu začel Film o kitajski atomski bombi Iz Pekinga pofbčffjd,'dh so pr? vega maja pričeli predvajati po vsej Kitajski dokumentarni film o kitajski atomski bombi imenovan *Prva eksplozija kitajske atomske bombe*. V komentarju se podčrtuje, da odloča izzid neke vojne človek in ne orožje, pa kakršno koli bi bilo. Novi ateljeji na Jalti Iz Jalte poročajo, da grade v tem letoviščarskem kraju obsežne filmske ateljeje. Zgradili bodo tri gledališča, bazen ter obsežnejše področje za zunanje snemanje, vse potrebne tehnične pripomočke itd. Letno bodo proizvedli štiri do pet filmov. Sovjetski znanstveniki in tehniki se upravičeno ponašajo s svojimi «sputniki», saj so glede raketne tehnike daleč pred Ame-rikanci in torej tudi prvi na svetu ter vse kaže, da bodo to prednost obdržali. Seveda pa te ugotovitve veljajo predvsem za raketno'tehniko in torej za višino ter težo umetnih satelitov, ki so jih sposobni izstreliti v vesolje, ne velja pa vedno tudi za razne praktične uporabe satelitov. ZDA so naredile v tej smeri pomemben korak, ko so umetne satelite izkoristile za vzdrževanje telefonskih in zlasti televizijskih oddaj. Sovjetski znanstveniki in tehniki sedaj skušajo nadoknaditi zamujeno, pri čemer imajo boljše pogoje od svojih ameriških kolegov, saj lahko izstrele v vesolje mnogo obsežnejše in težje naprave. Prvi korak so naredili v SZ, ko so 23. aprila izstrelili telekomunikacijski satelit, katerega iiiiiiimfiiiniiniimiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiimiiiiiiimiimiiHiiiiiniiitiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiimiiiiiiui Franco Interlenghi davčni strokovnjak Vse kaže, da je znani fUmski igralec Franco Interlenghi opustil filmsko kariero in se u-kvarja predvsem z davčnimi posveti s svojim filmskim kolegom. O tej svoji nenavadni dejavnosti Interlenghi noče govoriti in jo skriva kot gad noge. Zato ga tudi predstavniki tiska kaj težko najdejo in z njimi noče govoriti. Je pa izredno zaposlen, saj vstaja zgodaj zjutraj ter dela v svojem uradu pozno v noč. Igralec se je pričel zanimati za davčne prijave in davčno zakonodajo 1955. leta, ko so finančni uradi ugotovili, da sta z ženo Antonello Lualdi zaslužila 34 milijonov lir, kar Pa je bilo mnogo več, kot sta v resnici prejela. Pričel je čitati tekste zakonov, vse okrožnice in ministrske uredbe. V kratkem je postal pravi strokovnjak in je v bitki z davčnimi uradi zmagal. Zanimiv je bil njegov spor z nemškimi davčnimi uradi,, ki so zahtevali od njegove žene visok davek na dohodek od snemanja nekega filma v Nemčiji. Interlenghi je nabavil nemške tekste davčnih zakonov in ugotovil, da te davščine ne gredo na breme igralke ter tudi to bitko v celoti dobil. Istočasno pa se mu je razvil poslovni čut, tako da je v bližin i filmskega študija »De Laurentis» kupil obsežnejše zemljišče za bore pare, katerega cena se je sedaj dvignila do zvezd. so imenovali »Molnija - 1» (strela). O tem satelitu smo na kratko že poročali na osnovi agencijskih vesti, sedaj pa objavljamo krajši članek, ki je izšel v agenciji «Novosti». Glavna naloga satelita je v realizaciji televizijskih, radiotelevizijskih', radiotelefonskih, fotografskih ip telegrafskih prenosov. Satelit deluje na tak način, da močne postaje z Zemlje s pomočjo visokih anten pošiljajo informacije sputniku, ki te informacije sprejme, jih okrepi in odda na veliko razdaljo. Da Je celotna oddaja mogoča, morajo antene z Zemlje oddajati znake točno proti sputniku in morajo biti točno proti njemu usmerjene, kar je možno s posebnimi napravami. «Molnija - 1» ima svojevrstno orbito, odnosno krožno pot, ki Je izredno eliptična. Apogej na južni hemisferi namreč znaša 39.380 lcw> perigej pa samo 497 km. Sputnik kroži okoli Zemlje enajst ur in oseminštirideset minut. Sputnik leti več ur nad Sovjetsko zvezo, kar omogoča dalj časa trajajoče zveze med Moskvo in Vladivostokom. V satelit so vgrajene naprave za prenašanje televizijskih in radijskih programov, poleg tega pa merilni instrumenti, antene, naprave za orientacijo sputnika in za popravljanje orbite. Parabolič-ne antene so zelo široke, kar zagotavlja radijsko zvezo s celotnim področjem Sovjetske zveze. Vse naprave napaja električni tok iz baterij in prvenstveno iz sončnih elementov. Vse naprave so Angleži imajo zares velike skrbi s svojimi «teenagersi», to je tisthn delom mladine, ki se zbira v velike skupine in nato prav po vandalsko uničuje vse. Slika nam prikazuje tak «roj kobilic* OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preden se lotite nove naloge, jo temeljito proučite. Preveč ste kritični do nekaterih bližnjih oseb. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ce hočete ostati na sedanji ravni, morate pošteno zavihati rokave. Zanimivo srečanje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pobudo boste uveljavili edinole z večjo vnemo. Nesporazum, ki ga boste pa pravočasno rešili. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nekdo je proti vam in vsem vašim načrtom. Skušajte ga prepričati. Ne izdajajte svojih intimnosti, LEV (od 23.7. do 22.8.) Nakazujejo se vam dobre poslovne mož- nosti. Važen sklep za bližnjo bodočnost. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite do svojih poslovnih sodelavcev bolj iskreni, ker nekaj ne gre. Pomagajte najbližjim. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ohranite sedanji tempo dela čimbolj morete. Ne boste vedno enako razpoloženi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Preveč se zanašate na druge in to bo imelo svoje posledice. Večer prihranite izključno zase. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Več podjetnosti bi ne bilo odveč Primerno vzdušje za nova prijateljstva. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Samo z dobro voljo in požrtvovalnostjo se boste uveljavili. Preveč ste podjetni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Možno je, da svoje načrte uveljavite, vendar brez ustreznih materialnih posledic. Izogibajte se spletkam. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vsekakor ste na pravi poti, vendar pa ne bo šlo vse gladko. Preveč ste zahtevni in s tem odbijate. povsem avtomatizirane. Repetitor na sputniku deluje po ukazih z Zemlje in omogoča istočasno oddajanje televizijskega programa ter posredovanje večjega števila telefonskih in telegrafskih zvez. Na Zemlji so v ta namen postavljeni oddajniki, ki so opremljeni prav tako z zelo--velikimi gibljivimi paraboličnimi antenami, ki so opremljene s kontrolnimi in merilnimi napravami. Posebni aparati skrbe, da sovpadata zvok in slika pri televizijskih oddajah. Uspeh izstrelitve «Molnije - 1» in dejstvo, da so vse naprave na krovu sputnika in na Zemlji v redu delovale, pričata, da ima tak način prenašanja vesti zelo veliko bodočnost, saj je relativno cenen in zlasti ugoden pri televizijskih prenosih na velike razdalje. Agencija «Novosti» v tej zvezi ugotavlja, da je bilo do sedaj v SZ ustvarjeno radijsko omrežje s pomočjo kablov in usmerjenih anten in da del teh nalog lahko sedaj prevzamejo umetni sateliti. Razumljivo Je, da ne gre za izrivanje enega sistema z drugim, temveč za izpopolnjevanje. Na tak način bo mogoče v kratkem omogočiti gledanje televizijskih in poslušanje radijskih programov na celotnem obsežnem prostoru Sovjetske zveze in bo mogoče moskovske programe prenašati vsem televizijskim centrom. Pevec Ivo Robič že dvajset let v prvih vrstah jug. lahke glasbe Jugoslovanska lahka glasba je razmeroma mlada. Pred zadnjo vojno domače lahke glasbe v Jugoslaviji praktično niso poznali in kar je je bilo, je bila vsa «uvože-na». Sicer je bila lahka glasba tudi drugod po svetu pred vojno neprimerno manj razširjena, kot je danes, vendar smemo za Jugoslavijo reči, da se je lahka glasba uveljavila šele po vojni, bolje povedano celo šele v zadnjem desetletju. In kljub tej ugotovitvi je eden najbolj znanih predstavnikov jugoslovanske lahke glasbe pred dnevi slavil svoj — jubilej, dvajsetletnico nastopanja. Je to tudi po svetu znan pevec Ivo Robič. Kdo ga pri nas ne pozna, saj se z njim srečujemo tako rekoč vsak dan, brž ko odpremo radijski sprejemnik in ga nastavimo na radio Zagreb, Ljubljano, pa včasih tudi na domačo radijsko postajo v Trstu. Ker je že tako popularen in ker je slavil svoj jubilej, se bomo z njim nekoliko pobliže spoznali. Ivo Robič je po rodu iz Bjelo-vara. Izhaja iz glasbene družine, kar sam pravi. Njegov oče je bil pevovodja domačega pevskega zbora in je doma stalno igral, tako da se je Ivo še kot otrok srečal z glasbo. Ker pa je imel pred mutacijo zelo lep «sopran», ga je tudi domači učitelj močno cenil in mu izven rednega pouka dajal lekcije iz glasbe. Tako se je Ivo Robič že zgodaj srečal tudi z notami. Kmalu pa ga je pritegnil Za greb. Pravzaprav so ga v Zagreb zvabili njegovi someščani, ki so v Zagrebu študirali in imeli tam majhen orkester. V njihovi družbi se je Ivo lotil igranja, bolje učenja nekaterih inštrumentov. Hkrati je seveda tudi pel in takoj po končani srednji šoli začel nastopati po nočnih lokalih kot pevec. Pritegnili so ga tudi na zagrebški radio. Toda prijatelji so mu to odsvetovali in ga nekako prisilili, da se je vpisal na glasbeno šolo. S tem se je njegova pevska kariera tudi zapečatila. Seveda je ostal pri lahki glasbi, vendar pa z določenimi osnovami, z resnimi glasbenimi temelji. •>-.•• r Se danes je Ivo Robič hvaležen tem svojim tovarišem, ki so ga nekoč napotili v resno delo in študij, ki ga je pripeljal na poznejšo pot, kar pa ni bilo lahko, kajti v začetku so mnogi zagrebški glasbeniki gledali nanj z nezaupanjem, misleč, da gre za «muho enodnevnico«. Od tedaj je šla njegova pevska kariera navzgor in zaslovel je ne samo doma, pač pa so se kmalu začela njegova gostovanja v tujini in čeprav nastopa že polnih dvajset let, je še vedno «na vrhuncu«. Da to ni morda pretirano, ali morda le epoklon ob njegovem jubileju«, priča dejstvo, da je bilo, kolikor on ve, doslej prodanih nad 6 milijonov njegovih plošč, ki so šle po vsem svetu, saj jih ni posnel le v jugoslovanskih studiih, pač pa tudi pri mnogih zavodih in družbah po Evropi in Ameriki. Kljub tej svoji slavi, ki je šla daleč v svet, pa je Ivo Robič najbolj srečen, kadar poje svojemu domačemu zagrebškemu ali jugoslovanskemu občinstvu sploh. Kakor je nedavno izjavil, je že večkrat odpovedal razne prireditve, ki so se mu ponujale v tujini, da je lahko nastopil doma. Posebno rad ima splitski festival, na katerem «prevladujejo žive in vesele pesmi z nacionalnim melosom«. Sicer se na račun jugoslovanskih festivalov veliko piše in govori, da ne dajo tega, kar se o