Trst, v četrtek 1. junija 19U5. Tečaj XXX. 9m- Izhaja vsaki dan. Tudi oh nedMiab in praznikih ob 5. an. ob ponedeljkih ob t. uri ziutraj. -•••acjtČBr lii. Kran u. Mariboru. Celovcu. Idriji. !*t. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu ita. •Iflap** U naročbe »prejemu uprava liata „Edinost", aliei #'-orn«» Oalattl št. iS. — I radne ure so oa 2. pop. do *. zvečer. — Cene oeiaaom 16 st. na vreto petit; poslanice, •mir.rtnir*. javne zanvaie in domaći oeiaai po pogodbi. ^occ TELEFON Ste*. 11»7. Edinost Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znaša sa vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Ns. aaročbe brez dopoHlane naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista, Nefranko*aua pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo ii«ta UREDNIŠTVO: al. Gior*io Gnlattl 18. (Narodni dom.l Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kcnsoreija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. i8. Poštno-hranilnični račun št. 652.841. M-japska vojna. LONDON 3L »Dailv Ex ,re « s p-ibližao SOO m ž, posadke, kijegotovi> zapustil Vladivo- fet ;k z namenox, da se zel roži z ostanki balt ške (Brzojavne vestil. , , . , , esbaire, je zadel na j iponsko mine> ter ee je z Uelika bitka u korejski cesti, vsem m rtvem potopil. Lat pripomba k LONDON 31. »Dailv E.vjre^su« so temu I»»o«laf da je m.žio, da ee jenahajal eporodili z K' be : Japonaki ribiči so privedli na krovu »Umiral S*rydlov. Admiral je baje na kopno števili Rneov, ki bo jih vsprejeli prad tremi dn5vi objavil, da namerava od- * čolnov in estankov ladij. Ti ruski mornarji pluti in da 8a bo spremljala »Rosija«. 83 izjavili, da so daljši streijaji japonskih PETROGRAD 31. »Ros« poroča iz tipov ona gočili Japoncem, da so bili izven Vladivostoka od 30. t. m., da je iatega dne nevarnosti, docitn so ori obupali rus&e ladije popoiudne dospel tjakaj uničevalec t irpedov z naonln m ognjem. Vsled tega je vsa ru-jfea »Groani«, čegar ranjeni poveljnik poroča, da i Ka kmalu izgubila pogubi. Polastila se jo ga je zasledoval velik japDnski uničevalec e panika, ki je bila povečana, ko so jo Ja- torpedov. Oba ladiji sta ee več ur borili, pocci napadli s torpedov kami. V mnogo e učajih je možtvo, popolnoma brez reda, ne da Li počakalo povelja, poskakalu v čolne. (OM?a opoludae nnpadla eoega ruskega uničevalca; torpedov, ki sa je konečno pogrezii!. Kakor poročajo vjetniki, seje »Oaljabjac ; doe 27. t« m. okolo 3. ure popoiudne po- j greznila, potopil se je tudi »Navarin«. »Ste-maec so vide i k&ko sa je potaplja), vendar se #e ničesar ne ve o njegovi usod'. TOKIO 31. (Uradno). Sklep 5. poročila admirala Togo se glasi. Podrobnih podatkov o izgubi naših ladij še nisem prejel, vendar nieo naše ladije, kolikor se j« do sedaj za-moglo konstatovat1, imele velike škode, izla-sti ker se iste še udeležujejo opere cij. Skup-n h izgub nešrg« moštva tudi ni bilo možno še določiti. Izguba prve d.vizije znašajo nad 400 m( ž. Princ Jorihato se počuti popolnoma dne 27. maja dokler ni ruski strel pogodil nasprotnika ter , dobro. Admiral Misu je bil ga pogrecnil. »Groeni« je bil pošzodovan; lahko ranjen. Aleksejev PETROGRAD 31, (Petrcgr. brz. agent.) Podkralj Aleksejev se je danes zjutraj podal k carju v Carskoj e Selo. Vprašanje o miru. LONDON 31. »Morning Post« poroča iz Šangaja : O stališču, ki ga zavzame Nemčija glede vprašan'a o miru, se govori, da je nemški cesar ukazal priobčiti predBtdoiku RooBeveltu, da se ne vjema z midijo, da bi Be v svrho sklepanja miru sestal kongres ter da je zato, da Rusija in Japonska simi skleneti mir, ne da bi se v to mešale druga drž »ve. Ca ar je radi tega proti kongresu, ker bi nevtralne države skušale doseči ego:stičae namene, vsled česar bi utegnilo priti do reBnih sporov in da bi temu utegnila postati žrtev Ki- Js:i list poroča iz Šangaja, da je ruski transpoitni paroik »Korea« v spremstvu enega remorkerja dospel v Vusung. »Korea« ima ob boku velike luknje ter je vsled tega težko poškodovan. Vsi čolni bo bili odstre-ljtn;. Kap tan partija poroča, da je bil ob početku boja pri ruski floti in da je bila nje-gova lad ja zadeta od več krogelj, ko je z največo hitrostjo odplula. LONDON JI. »Morning Poste je včeraj prejela iz Šingaja nastopno poročilo: T ran sporiti paroik »Korea« in polagatelj min! »Svire« sta dospela v Vus-ang. »Srire« je prišel da Šaageja. Zapustil je preliv pri, Tsuš mi v soboto zvečer ter poroča, da je j pričela bitza v sobMo ob uri zjutraj. Njegovo mcžtvo je videlo, kako sta ae co-tapijali oklopnjaČ. »Oiljabja« m »Nikolaj I.«, kakor isto meni, vsled poškodeb po minah ali podmorskih čolnih. Možtvo je zitrdilo, H« je bila neka japonska bojna ladija v plamenu, ter da (o videli, kako se je potapljal en japonski križar; drugi japonski kr žar 8 tremi dimniki ss je pa pogrezail. Najhuji je b i boj med 2. in (>. uro p^paludne. Posadka »Koreje« poročf, da so se v prvi uri bitke pogrezmle tri ruake ladije. Skupno da se je posrreznile osem japonskih rojnik ladij »Korea« je težko poškodovana, »Svire« popolnoma nepoškodovan. Obe ladiji sta prejeli ukaz, da zapu t ti pristanišče ali pa da soameti rusko zastavo. Rusai konzul zatrjuje, da ni b i »Svire« na bojišču. LONDON 31. »Dai y Telegraph« poroča iz Tokija : R ž leatvenaki je bi baje lued b tko ranjen v levo oko in se je baje podal. LONDON 31. »Dai v Telegraph« poroča iz Tokija od 30. t- m.: »Ko se je oklopnjača >Kn az Savorov« pričela potapljati, bo oivedlt Roždestvenskega na neko drugo lad jo, toda danes je bil na viš.ni Funt ja vjet. iJa e je težko ranjen na roki. en častnik in trije pomorščaki so mrtv-. TOKIO 31. L'redno se poroča: Japoa-eki uničevalec torpedov »Sadjanani I.«- je proti večeru dne 27. t. m. vjel admirala Roždestvenskega, ki je bil ranjen, in štabne častzi ke bojne ladije »Knjaz Savorov«. TOKIO 31. (Uradno.) Peto poročilo admirala Togo, došlo semkaj dne 30. t. m. TOKIO 31. (Uradno.) Šesto poročilo admirala Togo, ki je tudi dospelo včeraj popoiudne, pravi : Potrjuje se, da sta ae potopili ruski ladiji »Orelc in »Navarin«. Tudi poročilo, da se je »Sisoj Veliki«, dne 28. maja zjutraj pogreenil, se potrjuje. Vojni svet v Petrogradu. BEROLIN 31. »Lokal Anzeiger« je popoiudne, se glasi : Ko se je, kakor že včeraj poročal z Pttrograda : Okolo polu-javljeno, ostanek ru-k-ga brodovja dne 28. noči bo ee zbrali vsi ministri in Členi vojnega t. m. pri skalovju Liaceourt podal glavni eili združene japonske fl >te, je ista prenehala b zasledovanjem. Kmalo na to je p?, ko je razvrščala ruske ladije, opazila ruski obrežni i oklopni križar »Admiral Usakov«, kako je plul v južne-zapadni smeri. Takoj 6ta bila oba oklopna križarja »Ivate« in »Jakumo« odposlana, da zaaledujeta »Admirala Ušakova«. Ker se ruska ladija na poziv ni hotela vdati, je b!la ob 6. uri popoiudne pogreznjena. < >*tala posadka, nad 300 mož, je bila rešena. Ruskega oklopnega križarja »DmitiTa Donskoja« je b lo videti ob 5. uri popoiudne, kako je plul v severno-za pad ni smeri. Takoj ga je nsša četrta diviz>ja in druga flot la torpedovk pričela zasledovati. Ko so gi ladije ' dohit9le, so pričele nanj streljat". Po noči je »Dmitrija Danskega« napadla fl >tila torpedovk PODLISTEK. 216 sveta v izredno sejo, da ae posvetujejo o nadaljevanju vojne. AmeiiSki pomorščaki o bitki. LONDON 31. L'Bt »Globe« je zvedel iz Ncw-Yorka, da je mnenje amerikanskih pomorščakov, da so morali bojevalci v dva-dnevni bitki porabiti vse strelivo in ker niso Rusi zamogli nadomestiti svojega streliva, zamore vsakdo razumeti njihov položaj. V Ameriki e:dijo, da je ravno vsled pomanjkanja streliva moralo kap tulirati toliko ru-skih ladij. Tukaj ee govori, da je bil za časa bitke na admiralski ladiji Togovi en angležki pooblaščenec vojne mornarice. Vzroki poraza ruskega brodovja. LONDON 31. »Central Ne\vi« poročajo iz Tokija : Tukajšnji pomorščaki ut9meljujejo poraz ruske eskadra s formacijo bit :e, ki jo je in drugo jutro »o ga našli na južnozapadnem Uredil Roždestvenski. Njegove bojne ladije obrežju otoka Urieung ob korejski obali med BO Btaie Vztočno, njegovi križarji zapadno skalovjem. ( protj Japoncem. Japonski uničevalec torpanov »Sadjanani Med cbsma črtama je b'l veči del II.« je proti večeru dne 27. t. m. južno od ladij. Divizija v sredi je prišla kakor umevno otoka Ure ujel ruskega uničevalca torpedov j kmalo v nered. Zmešnjava v tem cddtlku je »Biedovi«, na katerem ae je zahaja) admiral provzročila zmešnjavo v vrsti bojnih ladij. Rožd< stvenski, še neki drugi admiral, oba Zato ie prava pomorska b'tsa trajala le ranjena, ter HO Rusov, vštavši štabne Častnike malo Sas3. Ruske vojne ladije bo bile izpo-bojae lsdije »Knjaz Suvorov«, ki ee je dne stavljene uničevalnemu ognju ; na katerega 27. t. m. potopila. Vsi so bili proglašeni nieo zamogle vapešao odgovarjeti. Najbolje vojnimi ujetniki. Naš oklopni križar »Čitoae« ! ladije so poBtale neBpoBcbie za hoj in ostali je, ko je kr žaril na severu, prgreznil še ne- del brodovja so pričeli zasledovttT Japonci, kega druzega ruskega uničevalca torpedov. j Kar Be tiče ruskih oklopnjač, ki so Be tako Naš križar »Niki*aka« in uničevalec hitro potopile, menijo, da eo to provzroč li torpadov »Murakumo« ata dne 28. t- m. napadi torpedovk. PARIZ 31. Razpoloženje v Parizu je mirno, da, skoraj ravnodušno. Časniki ne taje velikega pcmena zadnjega ruskega poraza, toda le veliki listi, kakor »Temps« in Boci-jalistično časopisje, kakor »Humanitć« izvajajo posledice iz groznega položaja: kličejo po miru. LiBti največ ponatiskajo oficijelna pore čila brez VBacega komentarja. Prokletstvo. t|odoTioiki roman Avgusta ftenoe. in dovrfil I. S. Tomi<5. ■ Fre?e< M. O—O. = Nadaljeval — Zspomni si, da sem ti glavar ! je zshreščsl škof, pordečivši do vrh glave in dvigaje grozeči prsr. — Vem, da si rit 1 sli vedi, da je na nebu Bjg. Odoljeli smo l ut burji ivaniakih pif mičev, cdbili besnilo o te zaklinjali v zakrisii i : Opusti to, ne dotikaj se nai! Ali tisi se smejal in le zganil z rameni. A ta so pred malo časa prileteli bedni naši kmetje iz Struge in Cu-čerja ter so kričali, da tvoji ljudje pobirajo tam desetino pod bičem in mečem ter grose, da izgubi glavo vsakdo, kdor bi dal Kapi-telju, deželnemu gospodu, zrno Žita, kapljo vina za plačo. Je-li tvoja zapoved taka ? — Je ! se je otrcs3l škcf. — Po katerem pravu ? je ahrupel Nikola Magjar. — Po moji volji, ki je trden zakon proti vam puntarjem. — Ah ! je planil Omodej ali ste ga čuli ? — Proti puntaijem vam pravim zopet, je za grmel škof, in ž la mu je zaigrala na ! jeznem čelu. S rujfe in Ćucerje so uživali puntarji, odslej bom jaz. zvesti sluga kral'u. I Vedite to in ne črhnite ! Ah ! poznam vas in ne bojim se ves. V vašem Brcu še t!i iskra prokletega puntarstva. Samo vetrič naj pihne in zopet vsplsmtite v nezvestobi in za izdaj-Ica Pavla Hjrvtta. Mirujeta, kakor miruje keča, ko Be zvija v klopic, ali sjozi to Blepljivo dremanje pr. ž strupeni zob. Ali udušiti hočem t) iskro, izJieti a zob. Ali se spominjate, kaj mi je eapovedal kralj Sišman v kraljevskih dvorih ca Griču? Ho-čete-li, da vas pride strič meč krvnikov ? — Dovolj! je vaplamtel Nikola. V enem selu grozć v dtugem se ne boje. Ne zvračaj zdrave pameti, kakor kak lažen prorok ! Mari je Š.šman kralj v to, da zapečati krivico, mari je to punt, ako se zahteva pravico? Divno mešaš kocke škof Ivan ! Škofovo duš > je pretresala jeza, obraz mu je postal sivo-meder, obrvi so Be ocu jele tresti, zobje zagr žati v dolnjo us'nico, ali ni Be maknil z mesta. — Bjne, bene, optime ! ae je zasmejal. Vi poznaste bana Lučenca. Oster avat je to, aj ! Ta vam 2e raetolmači kraljevo voljo. Brzojavne vesti. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 31. Zbornica je nadaljevala debato o predlogu poal. Košuta. Grof Tisza je v daljšem govoru pobijal primernost Košutovega predloga ter je izvajal, da medsebojni intereBi obab delov monarhije ne morejo biti bolje zavarovani kakor po carinski skupnosti. Prihodnja seja v petek. Fejervarj. BUDIMPEŠTA 31. Dočim smatrajo danes vai oficijelni Časniki, da je sestava kabineta ponesrečila, piše »Pester Llovd«, da je še možno, da Fejervary sestavi novo ministarstvo. Avstrija in Romunija. BUKAREŠTA 31. Romunska vlada se je avstrijski vladi zahvalila za podporo, ki jo" je podelila poslednja povodom najnovejega spora s Turčijo. Kralj Alfonz na Francozkem. PARIZ 31. Predsednik Loubet je odlikoval več oseb kraljevega spremstva. Španski minister zunanjih stvari Villa Urrutia je prejel vettki križ častne legije. Grški prestolonaslednik pal s konja. BEROLIN 31. Grški prestolonaslednik princ Konetantin, ki je prišel eemkaj, da prisostvuje poroki nemškega prestolonaslednika, je v ponedeljek na vojaški paradi v Doberitzu pal s konja ter ee je moral vrniti v Berolin. — Mari je LuSenac ban v to je, nadaljeval Nikola, da zopet meča strele v nas, da nas opleai ? To bi bila dična pravica ! — Povrni nam desetino, povrni nam pravico, je zakričal Omodej. — Ne povraSam ničesir! se je odrezal škof, spravita se. Vaša glava visi na enem lasu, samo milost vas ohranja še na tem svetu. Gospod ban Lučenac vam bo tolmačil kraljevo voljo. — Ne povračaš? je zasukal Ivan od Moravča glavo, oči bo mu zabliskale kakor levu in je zaklical tovarišem : bratje, pojmo do kralja. Potrkajmo na njegova vrata ! — Do kralja! se je odzvala četa kanonikov. — Pojdite le ! je rekel škof, stegnivši roki, ali pazite, da kralj ne presliši vašega trkanja. Ban hrani ključe Šišmanovih vrat. — Ako ne bo hotel slušati kralj, poslušal bo papež. Sveti cče dosele vrhnega pastirja, ki proganja lastno čredo. Naslednik Petrov je veči in močneji od Ivana. (Pride še.) Črnogorski knez * Betolinu. ! Ponavljamo še enkrtt da je v popol- BKROLIN 31. Črnogorski knez je po- Mm soglasju z vsemi našimi nazori, ako je deM ceaarju Viljemu veliki križ Danilovega prakea našega kezenskega pravosodst™ naj reda neodvisnosti. (riosorskl knez odlikovan. BEKOLIN 31. Cesar Viljira je podelil črnogorskemu knezu Nikoli red Črnega orla. Metropolit tnocenefj. BKLIGR AD 31. Metropolit Icocencij umira. BEUGRAD 31. Stanje met opolita Ino-cencija, katerega so v s>boto na ušesu operirali, je od včeraj zjutraj opasno. Italijanska kraljica. MONAKOVO 31. Italijanska kraljica-vdova Margarita je a svojim spremstvom dospela semkaj danes popoludne ter ss nastanila v hotelu >Kontinental«. Razsodba v aferi bomb in nje politični pomen. Iz včerajšnjega lista so doznali čitatelji pravorek porotnikov in razsodbo sodnikov v tej glasoviti aferi, ki je že dolgo Časa razburjala javno mnenje tržaško in je te dni( za časa rasprave pred porotnim sodiščem na Danaju, vlekla na se pozornost politične javnosti ne le v naši driavi, ampak tudi izven nje mej, sosebno pa v sosednjem kraljestva italijanskem. Verdikt porotnikov in razsodba sodnikov sta provzrččila v Trstu vseobčo senzacijo in strmenje, v naših slovenskih krog h, :zlasti po okoiiei (kakor nam zatrjsjo došla poročila) pa osupnecje in razburjenje. Umljivo je tof ker takega verdikta in take razsodbe lu i je jedncstavno niso pričakovali...! Ali mi smo bili vendar £e od začetka razprave nekako pripravljeni na kaj tacega. Kdor je pazno sledil vssm fazam tega znamenitega prt c'83 :n kdor je sledil krit čnim očesom vsrm pojavom, je dobival ut;s, da vBa ti znamenja kažpjo na tr>, da s*- na ri-sokem mestu želi, da ttodi sodba kolikor le i uož no milost u a ! Karakteristična je bila že okolnost, da so uživali nenavadno, skcro bi rekli dosedaj nedoživljeno svobodo vsi oni listi, ki so pisali in delovali obtcžencsm v prilog. Tudi postopanje od etrani sodnega dvora in izlasti od stran' njega predsednika je bilo tako, da je napravljalo u ti p, da se hoče tudi od te strani kolikor le možno ublažiti nsodo obtožencev. Predsednik sem je takoj od zečetka razprave in dalje kazal v nadih sodnih dvoranah uprav nenadno in — naravnost bodi rečeno — neopravičljivo ljubeznjivost nasproti obtožencem. Utis, da se heČe na vsaki načia ublažiti usodo obtožencev, je poet3l šs posebno intenziven po reasumeju predsednika sodnemu dvoru. Pripetil se je namreč slučaj, kakoršni eo gotovo redki v analih našega sodnega življenja, s'učsj namreč, da je predsednik nekako ostentativno priznaval in kri-tikoval pomanjkljivosti zastarelih zakonitih določtb, dočim je bila do sedaj vedno na-vada, izlasti pa pri nas v Trstu, da so se sodišča tudi v manje kričečih slučajih s tr-dovratnostjo oprijemala takih in še bolj zastarelih zakonit h določeb na škodo obtožtn f«? in so z brezobzirno, drakonično strogostjo aplicirala dotične kazni, določene v takih zastarelih določbah... Sinoči dcšla nam »Neue Freie Presse« potrja to, ko piše : da je že državni jtranl-nik v svojem obtožnem govoru j tri pravil pravorek jtorotnikov in da je predsednik v svojem reasumeju dal rszumeti porotnikom, naj zanikajo vprašanje o veleizdajstvu. Vse to amo omenili ta kakor znamenja, po katerih je bilo pričakovati, da bo sodba na Dunaju proti obtožencem v Tratu zelo milostna...! Hvalevredno je sicer, ako so sodniki čim liberalneji in humanitarneji v tolmačenju dolcčil kazenskega zakona ter čim miloetaeji v apliciranju kazni. Hvalevredno je tudi, da •o sodniki dunajski respektirali pravorek porotnikov. Ali zamotati ne moremo dejstva, da se drugod vse drugače prakticira, da predsedniki navadno skušajo korigirati preblage pravoreke porotnikov...!! lit eralneja in nsjbumanitarneja. Ca pa se nam vspriČo razsodbe v aferi tržaških bcmb vendar le vspenja duša, je tema. vzrok kri čeča razlika, kako se je postopalo tu in kako v drugih slučajih... Mislimo namreč na elučaje, ko so neši ljudjs kršili zakon v svojem pstrijotičnem Čutstvovanju, a so se jim prisojale najostreje kazni potem, ko se je dogodilo nekaj dotlej nedoživljenoga v sodnih dvoranah, da se je namreč zastopnik državnega pravdništva laskal italijanskemu javnemu mnenju in da je svoj obtožni govor podkrepljal »cinično« z izrekom, da vse javno mnenje zahteva obsodbo teh barbarovu in je torej še razburjal itak že sbesnelo javno mnenje italijansko proti — slo renskim obto• žencem 11 Tu spominjamo še, da se je priznalo od strani sodnikov in da ss je potrdilo to tudi od strani italijanske vlade v parlamentu, da je prišel tudi od visoke strani ukaz, naj se strogo eodi niš j ljudi, ki so se bili razvneli radi umorstva cesarice Elizabet?. Na razpravi na Dunaju je šlo za dokazane in priznane, proti obstanku in integriteti države naperjene namene, ki bi bili vrhu tega, ako bi se bili posrečili, provzročili neizmerne nesreče na imetju, zdravju in življenju sočloveka !! In vendar, kolika razlika v postopanju z gornjimi našimi nesrečneži — z avstrijskim patrijotičnim Sutstvovanjem v src j, in s | temi poslednjimi, ki so sicer tudi patrijotiČni, j ali — za drugo državo!! Je-li res kdo, ki si domišlja, da naše ljudstvo ne bo delalo svojih zaključkov iz take kričeče razlike v postopanju ?! Slep bi bil, kdor hi tako mislil. Po razpravi na Dunaju je izkljačsno, da ne bi naše ljudstvo izvajalo logičnih konsekrenc v svojem mišljenju in čutstvovanju, ko se mn utr j a prepričanje, da i zvest ni državni faktorji tudi po poti justice hočejo dosezati svoje politične namene !! To j« gotovo, stokrati gotovo, da mora pr ti ljudstvo — ki je bilo do nedavno prava inkarnacija avstrijanstva — do zaključkov, ki ne bodo državni in dinastični misli v prilog, a tudi ne bodo povspeševali vere v jednako mero just:ce... Našim modrim upraviteljem se je žs posrečilo, da so eksemplari Snimi kaznimi do korena zatrli nekdanje ptjave avstrijskega patrijotizma in dinastičnega čuta, tako, da ni več med nami človeka, ki bi se še hotel izpostavljati na takih demonstracijah. Ssdaj se je pa posrečilo — da bo sistem popoln — še to, da so oni, ki prirejajo ani i avstrijske in antidinastične demonstracije, dobili vsjtodbujo. Kako ne! Saj je vsaki poštena irredt nt irska demonstracija vredna najmanje... borih 100 kron! Govorili smo : če je drugim prav tako, pa naj bo še nam !! Še enkrat povdarjamo, da mi se ne razburjamo radi tega, ker se je v tfari bomb tako milostno postopalo, marveč smo hoteli le konstatirati, kako vsa drugače se je postopalo z našimi ljudmi, katerih pregrešek je bil jedino ta, da so se preveč razvneli za — avstrijsko idejo. da te sedanji min'etsnki predsednik po sili, grof Tisza, pripravlja zopet na Dunaj. In ob enem zveni iz poročil tista stereotipna fraza, ♦ da tako ne more dalje «f da si v resnici gre vendar le tako dalje že mesece. Grehi, ki «o sa počeli leti 1867., se maš5ujejo. In misi uso-jamo trditi, da še usodneje, nego je bila neareSa na bojnem polju leta 1866., so za monarhijo grehi, ki eo sledili letu 1866. Tepli so nas Slovane, da bi s tem tolažili Madjare in Nemce, bo l pa danes in jo pretresa do mozga in kost: — habsburžko monarhijo. tfaši škofje t Rimu. »Agramer Tagblatt« priobčuje nastopno brzojavko: Rim 30. maja. — Na konferenci, ki ee je vršila včeraj popoludne, so govorili škofje Puliš <5, Uceellini in Dvorn k. ki so energično izpodbijali prigovore protivnikov. Tukaj je razpoloženje Hrvatom neugodno. Naše škofe se prikazuje sv. Stolici kakor r a z -kolnike, vendar ss isti vzlic tamu srčno borč nadalje. Italijanska juridično cerkvena revija, ki je početkom branila glagolico, je na na ukez rimske kurije ustavila nadaljevanje člankov. Mostarski list »Oavit« je pa prejel iz Rima nastopno brzojavko : Škofovske seje ee vršć tajno. Škof Buconjič (iz Mostara) je sv. Stolici izroč 1 pismen protest, ker so bili bosanski in hercegovski škofje izključeni od sodelovanja na konferencah. Škcf je zahteval, da se glago'.ica uvede v obe njegovi škofiji. (Z mostarsko škofijo je združena tadi škofija Duvno. Op. ured.) Kombinacija Fejervai v se je torej razbile. Pravi čudež bi bil, sko bi ne bilo prišlo tako. Če niti možje, ki se sicar udeležujejo velike dirke madjarakega šovinizm*, m ki so vendar poskusili, da bi našli izhoda is te neznosne situvacije, čs ti inožje niso mogli do sedaj doseči, da bi bili nasilnež , ki jih je velika madjarska poplava spravila na povrije in jih povzdignila v mogočne politične faktorje, v sij nek liko odnehali od svojih zahtev, če niti taki možje ne morejo n ti zi saak ublažiti duhov, potem res ne vemo, kako naj bi dosegel to mež take minolosti, kakoršenj« bivši minister Fejervsiv, ki mu že samo ime zveni, kakor provokzc ja za one nasilneže ? Po tem takem je vsaj 95 odstotkov ve-rojetnoeti govorilo zato, da se kombinaoija Fejervsiv ne posrači. Nasprotno pa se more reči, da je poskus z možem, ki je strupeno Cesar v Brucku. Budimpeštanski list »Az Ujsag« poroča, da je cesar na zadnjih vojaških vojah v Brucku ob I>itvi svoj nemški nagovor na častnike ponovil tudi na madjaiskem jeziku. Splošno je napravilo to utis, da je ceaar Btoril to n a v 1 a š č. Tej vesti pripisujejo v Budimpešti veliko važnost. Drugo poročilo omenjenega lista pravi, da se je casar to pot zadnjič udeležil vojaških vaj. Ta vest da je jako osupnila vojaške kroga. Drobne politične vesti. Bolgarski v s e u č i 1 i š č n i k i na zagrebškem vseučilišču. — »Pester Iiloyd« poroča is Zagreba, daje 300 dijakov z visoke šole v Sofiji predložilo zagrebškemu vseučilišču prošajo, da bi zamogli tamkaj nadaljevati svoje nauke, ako bi jih akademijska oblastnija v S.fiji odpustila radi neposlušnosti. Bolgarski dijaki da so prejeli iz Zagreba odgovor, da bodo vsprejeti, ako se izkažejo s svedočbo-odpustnieo tamošnjega senata. Nameravan atentat na kralja Viktorja E m a n u e 1 a. Ie R ma javljajo, da je bili tamošnja policija obveščene, da je 27-letni anarhist Antonio Cassi-bolo odpotoval iz New-Yorka. lati je baje žrebom doLčan, da umori italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Policijsko ravnateljstvo na Dunaju je prepovedalo na dan 10. in 11. junija dohičene slavnoeti doljneavstrijske zveze čeških sokolskih društev v dunajskem Pratru povodom društvene desetletnice. S porotno raspravo na Dunajc v sf^ri obeoviažljea pri voditeljih koalirane opozicije, tržaških bomb smo torej res doživeli slučaj, j le še bolj poostril položaj in povečal zme-ki po men j a senzacij onel no isjemo v praks injavo. Kajti poskus s F*jerv«ryjem bi mogel n siti ga kazenskega sodstva. In po vsem tem s'užiti koalirani opoziciji kakor dobro agita-rea ae moramo mi odklanjati od sebe misli, cijsko sredstvo mtd razgretimi madjarskimi da je vendar-le resnično, kar ae je govorilo 1 masami, češ, da ae namernje cd Dnnaja ka-in pisalo te dai v našsm mestu, da je nam- kov savratea atentst na svobodo msdjarakega reč doiel migljaj milostno todi.zJ! (hI visoke strani. naj se nareda. Splcšno vprašanje je : kaj ssdaj ? Nikdo ne ve odgovora. Edino to se poroča, Domače vesti. Imenovanje. C. kr. namestnik je imenoval narednika Frana Forenčida nameataištvenim kancelietom v Malem Lošinju. Imenovanje t finančni stroki. Minister za finance je imenoval finančnega pro-kuratorja v Zadru, dra. Jurja Gester-\Von-dricha, arijunktom pti finančni prokuraturi v Trstu. Smo pač — t Avstriji! Zopet danes moremo podati tako-le en izgled, kaj vse je možno v naši Avstriji ! Vsaj ljudje govore tako, da je naše Primorje še v Avstriji. Torej da čujemo. Minolega petka so začsle občinska volitve v Vižinadi. Ta dan ja volil tretji razred in amagajebila na etrani Hrvatov. Ker pa ss je je!o volilni komisiji dozdevati, da ee v tej občini bliža konec italijanskemu gospodstvu, so ta poštena gcsroda enostavno zaustavili volilni Čin in so se v poštenju svojem lepo rasišli vsaki na ■ vojo stran. Tako znajo in smejo v naši Istri Italijani preprečsti vsaki rezultst volitev, ki bi jim bil neljub! »Omnibue« je radoveden, kj« ja bil vladni zastopnik, in če je bil nav- zoč, je-li kaj ukrenil proti taki lopovščini i ! Nas pa zanima v veliko veSi meri, kaj ukrenejo vodilni činitelji naše stranke, da bo enkrat konec taki anarhiji, fci je imela do-sedaj v:šo eankcijo zistema v našem Primorju, torej v Avstriji, o kateri se včasih govori, da je pravna država ! ! Nadvojvoda Rainer je priš?l sinoči z brzovlakom v Trst. Ustanovitev zveze slovenskih sokolskih društev je miniBteratvo za notranje stvari, skl cuje se na § 6 zakona od 15. no* vembra 1867, drž. zak. št. 134, prepovedalo, češ, da bi zveza na podlagi popolnoma splošne oblike § 3, lit. j zveznih pravil v svoj delokrog lahko privzela tudi politčna prizadevanja. Iz koperske okolice nam pišajo : Veselica, ki jo je priredilo pevsko-bralno društvo »Svoboda« pri bv. Antonu v nedeljo 21. t. m. vspela je v moralnem obziru prav sijajno. Tudi udsležba je bila velika, navzlic teiru, da je bilo vreme nestanovitno. Videl si zbranega ljudstva od blizu in daleč. Vsakega rodoljuba mora veseliti, ko vidi med domačo množ'co ljudstva zbranih toliko od-Iičn h mož iz raznih krajev obširne občine in oddaljenejših krajev. Izlasti je bila velika in častna udeležba od strani naprednih Da-kančanov in Pobežanov. Tu si videl občinskih svetovalcev, odbornikov in drugih vrlih mož — na čelu jim sam dekanski nadžupan, ki s tem daje najlepši vzgled narodne dolžnosti; videl si inteligencije iz Kopra, z domače in sosednih občin ter veliko množ co starih in mladih ljudi, ki jim v srcih tli iskrica narodne zavesti. Predsednikov pozdrnv in govor je ssgal globoko v srce, da so se poslušalci pritrje-vaje splošno ogkšali. Deklamovalki sta s krepkim glasom vrlo dobro rešili svoji nalogi, dasi eti. še jako mladi, a jedna je ce!6 ss ljudskošolska učenka. Pevske točke so ee izvajale prav dobro. Pozna ee, da je pevkam in pevcem vseh nastopivših društev na srcu napredek tudi v glasbi. »ZrinjBki« in >Svo-boda< — vsi ao peli tako prijetno, da bi ju še sedaj radi poslušali. Tudi vrli rodoljubi iz Pobfgov z mladim pevovodjo ao pokazali dobro voljo in zmožnosti. V interesu dobre stvari Želimo, da ravno ti krepki možje in mladeniči vzbude znovič tamošnjo društvo »Ilirija«, ki naj deluje na to, da se tako vrle pevske moči ne izgube in da se navdušenje mladine ne ohladi. Igra je vzbudila mnogo smeha, saj sojo domači diletantje v obSe prav dobro predstavljali, zlasti pa gg. Nazarij in Ivan J^ko min, Anton Kocijančič in Marica Turkove. 8rečnejši udelcženci so nesli od veselice tudi jako umestne kmetijske in gospodinjske dobitke. Vsekako so to primernejši dobitki, nego je kaka krača in vino, ki hitro izginja iz posode in spomina! Godbina družba Pobegov slovi ie precej daleč, ker evira res tako dobro, da prekaša vse slične družbe, nahajajoče Be po vaseh. Kaj pa tamburaški zbor slavnega kat. slov. izcbrtževalnega društva v Dekanih ? Ta je očaral ljudstvo, da si ni upalo dihati, da ne presliši kakega glasu. Dasi se je vršila veselica pod milim nebom, vendar se je prav dobro slišalo lepe in težke skladbe po vsem prostoru. Igrajo pa vsi prav občutno, z gotovostjo in spretne stjo. Vsa čast jim in neutrudnemu vodji gospodu nadučitelju Kuretu ! Hvala, hvala Vam na tako izbornem glasbenem užitku t Srečno je bil dovršen razpored in obetala se je potem razviti živahna svobodoa zabava ob pe7anju treh pevBkih zborov in tamburaškega zbora. Ali črni cblaki eo na» razkropili na vse strani, da se nismo mogli več združiti, ker te«»ni notranji prostori go-stilnic bo bili natlačeni že drugega ljudstva. Društvu »Svobodac se mora pa čestitati, ko vidimo, da se vsestransko čimdalje bolj spopolnjuje. Prav je, da se ne strašimo truda ter da slušamo naše voditelje, ki nam Žele le dobro ; kajti : »Narod, ki Bbrbi le za svoje gmotno stanje, tak narod propada in slednjič izgine iz Človeštva ; on je podlaga tujčevi peti !« Tako nekako nam je v pozdravu povedal vrli predsednik društva »Svoboda« ; a jas Vam kličem: Le tako naprej! Ž velo društvo »Svobode« ! Opazovalec. Planinei v Kubedu. Na dveh krajib zbrali so se v nedeljo členi tržaške podružnica »Slov. plan. društva«. V<či del je pohitel na Volnik--Repnič, drugi oddelek pa se je podal na pe£-pot v Kubed, da vrne bratskemu pev. društvu is I^tre -j »Skali« obisk na divaški elavnosti. Preko Pobegov ia sv. Antona smo do p.li kmalu dj riba, cd kcder ?e cdpiraj pctniku prediven rargled na eni strani na romantično ržan^ko in črn kalako dolino. Ko amo ee nadivili prekrasnemu razgledu, ubrali smo jo navzdol pr< ti Kubedu. Vasici Kubed j« raz leljena v dva oddelfra n leži kakor trlajava zavarovana rd raznih goji. Že od daleč na* je pozdravljala slovenska trobojnima vrh cerkvenega zvenita, in kolikor bolj smo se bi žali vasici, tembolj ž vo je bilo v njej. Pr čtkoval nas je narod od mladega do starega. a nasproti je prihitelo vrlo pevsko društvo s zastavo tir nts prisrčno sprejelo. V .meau tržaške podružnice »S. P. D.« zahvalil se je na pozdravu podpredsednik Joeip Hočevar. Potem smo odkorakali, na čelu nem j evtko društvo, ki je pevalo navdušene koračnice, v vas. V krčmi pri »Zlatorogu« je jiI pripravljen skupen obid. Vrš le so se rasne nap tnce, v prvi vrati na vrlega budilelja Istre, veleč, župnika J. Kovača, pev. diuštvo, podruža co »S. P. D.« itd. L* prehitro je minul čas, saj nes je pa navduševalo tudi vrlo pevsko društvo neumorno krasnim pe-tjsm. Po kosilu smo si ogledali razvalino nekdanjega beaečanskega gradu, okolico, o čemer nam je bil vrl vodnik ondotm narodni župnik. A tudi odtod nas je klical glas na odhod, kajti pot do Tista je bila šs dolga. Ko smo ee poslovili od gostoljubnosti vrlega vodnika psvskega društva io vseh, odišli smo proti V ročnu, kjer izvira bistra R žana po dolini črnikalski, osapski, preko < ).eheka v Trst. V Ćrnemkalu nas je vsprejel pa nepričakovano gostoljubao o:dot li pisjstnis in trgovec itd. g^ep. Dragotin Si*k:>v:t\ kisa;e -p itnail tudi lepim darom naše podružnice in njenega delovanja. Srčna hva'a mu. Navdušenim pozdravom in planinskim pesmicam pridružil se je — mrak in v bližajem gaju opominjalo nas Je petje milih Blavcev, da 6e bi ži večer in tudi ntš odhod. Veselih src poslovili smo se od taga pr.jetnega kraja, daljaa pot v Trst požurila je naša korake, a v -'ovo zfcklicili smo: na veselo svidenje v nedeljo vrh Artviž in v Siivjah ! Oddaja tobakarne v Pali. Tobakarna, nahajajoča se v Puli v ulici Barbicin', je oidati potom javnega tekmovanja. Ponudba je uložiti do 24. junija na finančnem inspektoratu v Puli. Novo društvo C. kr. nameatništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : »Bratovščina sv. R^ka v Klenoščaku« (občina Buzet). Odtrsral se je vlak predvčeraj okolu 2 20 v jutro, in sicer v laškem Vidmu. Vlak je štel 58 polno na!ožen:h vozov. Vlak je tekel nazaj proti Korminu, in sic€r s hi trcsijo 40 km na uro pri Korm nn, poprej e h trostjo *>0 km na uro. Ker pa prrga med Gorico in Korminom visi, se je vstavil vlak blizu Koprive. K sreči se ni zgodila nikaka nesreča. Zahvala. Iz globina hvaležah aro S9 zahvaljujemo jaz, moja žena in nesrečni otro-č.či vsem blagim tovarišem in sUirim dobrotnikom svojim v »Del. podp. društvu«, Kolo. ZjituDg«, da hoče neko društvo zgraditi novo železnico preko Alp iz Turina v Marti gny (Švica). V tem slučaju bi morali pod Alpami napraviti dolg tunel. Daljava is Turina v Martignv iznaša 157 kilometrov. Nov podmorski brzojav. Med Komtaneo v Romuniji in Carigradom so položili nov podmorski brsojav. Kako dolgo traja parni stroj ? Novi železo. šji parni stroj je možno rabiti povprek 12 let. Nekatera francozk8 železniška društva se ponašajo, da imajo najstareje, in ob jednem najhitreje parne stroje na svetu Društvo orlean-ke železnice ima na nekih parižkih progah nekoliko strojev, ki so pričeli delovati leta 1871 ter vršijo do sedaj pravilno svoje delo. Isto društvo upotrebljuje tudi neke parne stroje, ki so iz leta 1872 A stroj, ki je ša sedaj dober in ki je iz leta 1861, upotrebljuje se še sedaj pri tovornih vlakih, vzlie temu da je star 44 let. Najsta reji stroj tega društva in nsjbrž tudi na svetu, je iz leta 1855, je torej t tir 50 let, a rabijo ga se m d za lahko službo. Razun tega ima imenovano društvo železniški stroj iz leta 1845, a tega ne rabijo več, ampak ga hranijo le kakor spomenik. Veroizpovedanja na svetu- — Neka nova statistika šteje na svetu 1.563,446 000 ljud j. Od tch je kiistjsnov 558,862.000 in sc.r rimskih katolikov 272,638.000, protestantov 166 066 500 pravoslavnih kristjanov 120,1 .">7.000. Nekristjanov je pa 1 004.584 000 in b car Židov 11 222 000, mohamedancev 216,630 000, paganov 776 732 000, budistov 137 935.000, hindov 209,659 000, vern kov Kotfdcija in ta« Titov 291,816.000 animistov fetišistov 157 669 500, šintoistov (na Japonskem) 24.900 000 Privržencev dragih vero izpevedanj je šs 15 352.500. Vrednost vsega dragocenega kamenja na sve'u zntša 2160 milijonov kron. V južni Af iki se nahaja toliko dragocsnega kamenja, kolikor po vseh drugih delih sveta. Madjari in Japonci Madjarsia dsouta-cijf, ki izroči japonskemu maršalu Ovimi častno sabljo, odpotuje iz Budimpešte dne 3 julije. »Slovenskega Naroda« v listih od 1., 4., 8., 11., 15., 18., 22, 24. in 29. marca izkazane zneske skupaj 470 K 92 stit. ; upravništvo »Mira« 241 K 74 st. ; upravništvo »Slovenca« 42 K 20 st. ; podružnica: ženska v Sežani preostanek veselice 249 K ; ra Celovec in okolico 100 K ; možka v Mariboru 501 K 38 et. ; ženska v Mariboru 152 K 40 st. ; i a Škocjan na Koroškem prebitek veselice 23 K 50 st.; možka v Kamniku 160 K; slavni občinski svet ljubljanski 500 K; posojilnice: v Brežicah 40 K ; v Trbovljah 30 K; v Francu 10 K ; v Konjicah 50 K ; ljudska v Gorici 100 K ; hranilnica v Senožečah 20 K ; v Žužemberku. 50 K ; glavna s ovenska hranilnica in ptsojilnica v L; ubijani 30 K; okrajna v Mokronogu 10 K; hranilnici in posojilnica pri Št. Ilju v Slov. Goricah 21 K 10 st. ; v Črnomlju 30 K ; društva : bralno pri sv. Antonu v S ov. Goricah zbirko na društveni zabavi 13 K 14 stot. (Zvišetek pride). Darila. Bralno In pevsko društvo v Dobrav Ijah. Za nakup tamburaškega orodja so darovali temu društvu sledeči gg. : Vek. Vrčon 1 K, Karol Volk 2 K, Anton Pavlič 40 st., Ludovik Čraigoj 2 K, Terčič Josip 1 K 40 st., Jezbec Ivan 60 st., Hrobat Aleksander 2 K, Hrobat Jožtf 2 K, Kravos Vistorija 1 K 40 st., Volčič Valentin 1 K, Anton Jerkič 1 K, Vrčon Peter 1 K, Čarmelj Fran 1 K, Pikic Vincencij 40 st., Kravos Karlo 1 K 40 it., Batič Karol 2 K, Leopold Va-lič 50 st., Belja Leopold 40 st., Jaabar Veko«! a v 1 K, Ćerme j Š>fai 1 K, Kravo i Leopold 1 K, Kočevar Juet 1 K, Mrmolja Jožef 1 K, Premrl Danijel 50 et.f Pečenko Henrik 2 K, Karol Hrobat 2 K, Bizjak Jožef 1 K, Valič Jožef 60 st., Ornigoj R> man 60 s'., Bizjak Jožef 50 st., Batič Alojzij 1 K. — Skupaj 34 K 70 at., katere je nabral nai vrli domačia Kristijsn Stopar med v Trstu živečimi Dobravei in sosedi. Ženski podružnici drnžbe st. Cirila in Xetodljn je podaril gos p. Ivan Maruš č trgovec s tenom is HraiČ 2 K. Naj bi se še pri mnogih prodanih vozah sena spominjal naša Eolske drnžbe. Družbi sv. Cirila In Melodija so od 1. do 31. marca 1905 pcslsli prispevka ia darila p. n. gg. in društva : Upravništvo Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Kritika amerikanskoga admirala Evansa. LONDON 31. Iz Ntw Yorka poroSajo : Kontraadmiral Evan? kritizira poBtopanje Roždestvenskega, ki sa je spustil v boj v korejski cesti, kjer so zamogle torpsdovke razviti vso svojo delavnost, mesto da je plul okolo Japonske ter se bojeval v Tihem Oceanu. Admiral meni, da bo ta poraz vojno podaljštl, nikakor pa skrsjšal. Ha vre. (Sklapl Kara šrantas good -rago sa tek. mesec po 50 kg 43.c/« hk, sa julij 44—. New-York. (Otvor ^ Kava Rio « Hnhavr. Stalno, nespremea eno, do 5 stot. znižanja. 2000 vreč. Hambnrr. (Sklep oop.) Kava f, «| average v naj 36— ta mejterober 36a/4 za dec. 3oV«, ta marec 37.*/4 -- Mirno.--Kav* Bio u - vadit loco 38—40, navadna realno 41—42 navat.i u dobu , 43—45. Sladkor tnzemaki. Centrira« r»ror«-r---K 74.50 do 75.50, za maj-p.vgust K 74.fO do 75.50 Concef« Mfn promptuo K 7?.50, za maj-avgust K 75.50 do 76.—. London. Sladkor i* repe surov 11'Vi« ^ . Mlačno. Pariš. Rl za tekoči meaefl J« 25, rt z* junij 16.—, sa julij avgust 15 25. za aeptanober-de-cember 15.25 (niroo.) — Punica s a i.e*oč< m -sec 24.25, za junij 94 33, za julij - avgust 23.60 za eept-december 21 70 (st li.o). Mok* za u> koči mesec —.—, za unij 31.40 *a ju.ij-avgua; 31.35, za s pt. - december s!9 30 (stalo >). Repično olje za tekoči mesce 50 V«. junii 50.V* za julij-avgust 50. V* za september - december 51 '/, ,mirno . dpirit z* utoA mesec 54za junij 5i z. julij-avguat 53.1/« «a september - december 4^ 3 4 (mlačno . Sladkor surov 83° uao nov 2:»'/a--298/* (mirno bel za tekoči mewc 333,4 za iulij-avgust 343/w. v oktober-januvar 3 i1/«? za januvar-april 3l3/4, (tidno) ratinirat *8--681/«- Vreme: vroče. Listnioa uredništva. Dopisniku o učiteljišču v Kopru : Motite se. Ni šio v koš. Samo na vrsto ' ni moglo še priti radi obilice gradiva. Pozirav in priporočilo. Ifnlft v d°brera stanJu se proda pod nizko IVUIO ceno. — Več se izve v upravništvu > Edin osti." Loterijske številke, izžrebane dna 31. maja 1905. : Prega 89 80 40 12 50 Lvov 18 52 8 49 72 Borana porošila dne 31. maja Tržaška borza. Napoleoni K 19.1 S — 19.12 angleike lire K-- do —.—, London kratek termin K 240 20—240 70 Francija K 95.s/„ -95.55, Italija K 95 40 — 95.b0 italijanski bankovJ K —.— —.—. NemČijs K 117.20—117.55, nemlki bankovci K--•-- avstrijska sdnotna renta K 100 40 100.70 ogrski kronska renta K P7 60 98.10, Italijana** ran' K —.— —kreditne akcija K <64— — t'65 — državne železnice K 666 — — 168— Lomb«^ & — 83.50, Llojdove akcije .66).--675 — Srečke: Tisa K 23)--341— Vredlt K 435 - do 495—, Boden kred «880 K 3L1— 31 i— denkredit 1839 K 3,7.— 314 —. lurfka k 143.-do 145 — Srbske —. - ao — Dunajska borza ob 2. url d od. Sprejemajo ee vsakovrstna dela posebnih načrtih. = h- Mirom cenit brezplačno in franko. * Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij ulica Malcanton štev. 1 po melo nizkih cenah. ! Državni dolg v papirju „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ kronah 4°/0 Avst. investicijska renta 31/,*/, Ograka renta v zlatu 4"/, „ „ kronah 4 •/, M n 3 V« Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. Ur Cesarski cekini vč raj lt. 1.0 > 101 05 119.75 10 >50 93.1» 118.05 97 9iJ h9.20 164S.— 66 S 50 210.27' danes 101.05 1 10) 119 83 1C0.5O 93.25 117.10 97«J 8«.2) 1H48 — 664 50 2 i 0.25 117.271/, 117.2 J Vi 25.48 23.4 S 19.08 l/i 19.11 9S.45 95.35 11.30 IVO /s Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta £9.80, italijanska renta 106/5, Španski ezterieur 9190, akcije otomanske banke 615—. Menjice na London 261 85. Pariš. (Skler » Avstrijske drtavsa ieie«n . e —.— Lom bard i 9110 anifleirara tnrika renU 89 — avstrij. flata n>v 10C.75, ograka 4 •/, zia:» ran ta 100 £5 LAnderba. -- turške srečfec 134.75 paržka banka —. italijanske msridi jonalne akcije 7^3.— »ko. e Bio Tinto 15.26. Trdni. London. (Skler Konsolidiran doig 90.*' „ Lombardi X*!t srebro Kpanaka renta 91.s/8 ita hjanaka renta 105.s/4, tržni diakoni, 2l'» menjioe s« Dunaju 24.^6 dohodki banke —.— isplaSla bank« —.—- Trdna. Tržna porodila 31. maja. Bndimpeita. Plenica za maj K--do K---; rž aa mej K —. — do K---; ove« maj od K —. - do —.—; koruza za maj K —.— do K —. Plenica: ponodbe radostne, povpraševanj? zbo'j§ no, tendenca vzdržana. Prndaja "24 tisoč met. stot. nespremenjeno, vzdržano. Vreme : Iej o vendar oblačno. SVOJI K SVOJIM! Mirodilnica MIHAEL PIŠČANC na Opčinah 212. ('nasproti gostilne „Pri Mičelu".) Velik izbor in zaloga vsakovrstnih drog, suhih in oljnatih barv. Lanenega olja, firneža, lake, čopičev, tapeearij (Vampov) za slikarje, petrolej, stearične in voščene sveče. Vsako vrstnih gob in zamaškov, gumijeve cevi, gumijeve cevi za cepljenje trt, dvakratno rafinirano žveplo, angležki vitrijol. Sipe za okna, žebljev in drugih železnin. Navadno in dišeče milo, profumerije, špirit za goreti, esence za jesih. Voščilo (biks) za črne in rumene črevlje j in drugih v to stroko spadajočih predmetov. K50CCCCCV Cene brez konkurence. lOiiOiiOiiOiiOHOiiOiiOiiO 11 O 11 O i MT Tovarna pohištva ^Heksander levi jVlinzi ulica Tesa 5tv. 52. R (lasina hi$a). ( ZALOGA: PIAZZA ROSRRIO (Šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po Ilnstrovan oenlk brezplačno ln franko lOHOiiOiiOliOHO IIOHOIIOIIO.IOI Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČBRNIG0J r' m lei Bemri JteT. 1 (Bosario) - v Trstu - til certa St. Petra t m Marenzl Hajvtija tovarna pohiitra primorske dežele. Pohištvo imdeluje ee solidno, trpežno in lično, in sicer samo is le**, pomuMenegm ir tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. mtr Vsaka konkurenca je izključena. Album pohištva poilja se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. t: TRSTU, ŠPUZTU ia ALEKSANDRI JI (ORJBNT). niacnuir naprodaj skoraj nov. < 'ena kron !»;0. Naslov ul. Farneto | št. .T), II. nd. Nnipmnil/ (nia,1dcrjar) išče se za ugodno J ležeče posestvo (vinograd) | Mizo Trsta jx wl zelo ugodnimi pogoji. Po- Kdinoet«. stori v Itooolu. Naslov povć Qnhni flliJ*arski pomočnik ee išče. OUUIII Naslov: Barkovlje št. 417. V nedeljo 4. junija 1905. od 12 do 2. in pol popol. velika razsvetljava ____Škocjanskih jam i rirej«*na od nemškoavetrijskega plan. društva. I -t-'pnina 1 K st. /.a oselk>. — Razven navadmira zabavnejra vlaka, odide ob 7*47 j^.^ben vlak v Divačo (dohod Za ta vlak se za morejo dobiti vožni listki po znižani • •eni in jmmI pogojem, liod v Trst — Vožnja ~tan«- tja in nazaj II. razred K III. razre« I K 1 t>0. Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov Jvan £ampe TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST 3 krat na dan t-rrl kruh. raznovrstne moke prvih vrrskih mlinov. tlne Tina v buteljkah, sladek** itd. Sprejema uaročbe za sladćiee. F.PertOturar TRST - ul. Poste nuove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Omega. Schaffhause. Lomjines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Xxbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Izvrstno jedilno olje po 28 nvč. liter v novi prodajalnici A. BERINI & A. STRINGARI ulica d i Torre biatica 45. Kis, milo. sveče in soda. Jedil 110 olje po 2S nove. Podpisani priporoča svoj iskuseni železni plug ranje na polju, pri b raj dali in drevju, za pletev. zasipanje, zrivanje itd. samovodilen, preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane škropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice. ZIVI C, inženjer - Trst Skladišče trgovinska ulica 2. Gostilna T. MAJCEN ul. M to 16 Macchiavelli 34 (ex Forni). Toči istrska m dalMMa ma. beli opolo. posebna tirolska Tina. Prve vrste pivo. Gorke in mrzle jedila. Sprejema naročbe na kosila in večerje. SB Za družino istrsko vino po 36 od 5 litrov naprej po 34. Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-A\arzen) in vležane (Lagrer) pive v ^»dčekih in v boteljkah, kakor tudi XXXIV. c. k. državna loterija za skupne vojaške dcbrodelne namene. 3»— «Iammmm9 Ia^mh« ki je edina v Avstriji postavno dovoljena, obsega skupno • a nendrna IISIIS6 3JO| 18 898 dobitkov v gotovini 512.980 kron. ------ -------- Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini - Srečkanje se bo vršilo nepreklicno dne 15. junija 1905. Srečka stane 4 krone -^ffg Srećke se vdobivajo pri oddelku za državne loterije. DUNAJ, III- Vordere Zollamtsstrasse št. 7, v loterijskih kolekcijah, tobakamah, davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških postajah tir menjalnicah. — IgTalni rad se daj a kupo vale e m brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Ođ c. kr. direkcije loterijskih io&otto?. Oddelek držav nit loterij. Zaloga istrskih in daimat. vin r ulici Cecilia 16 {vogal ul. Raggero Mnun.i) Zaloga je vedno preskrbljena z vini najh > kletij. Cene : istrsko po 64 st.. belo briško po SO opolo i7. Visa po 7m2 st.. vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TONSL Jtfanujakturna trgovina h« ^mbrosich & jVSadrlek? TRST - ul. Belvede t - T " ST Fuštanj za krila širok 90 cm po 36, 42 novi. Fuštanj veleur od 27 novč. dalje, bel, siv in plquet fuštanj. Koter.lna bela In siva. Maje. šlaji In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za m=»j posteljo. Kravate, srajce zi možne in ;en$ke. Krila, nogovice. čipke

% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trjrovino in avtorizovano krojačnic AUa Citta di Trieste v ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču Goldoni). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseli vrst in najposlednejše novosti. Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu, Corso štv. 47 priporoča vsakovrstne » I I zlatenine in srebrnine =— ter žepne ure. Sprejema poprave ter kupuje zlato. — Cene zmerne. — i£3 i©©®® posojilnica ui hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma štev. I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. IT Vhod po glavnih stopnicah. Hranilne uloge »prejema od vsakega, te tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4"„. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer nH uknjižbo po 5l/s°/0, na menjice po 6°0, na zastave po 5l/t°e. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od popoiudne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad z a p r t. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. ------- Poštno hraallnlinl račun 816.004. -- - SfSfSf i Sf m ©i m FEEOLIN a iz tovarne Bratov Roinin^haufl Steinfeld pri Qradcu. Zaloga JtCattonijeve giesshnbler vedno sveže kisle vode po smernih oenah | ANTONU DUAK junior j TRST S Via degli Artisti štev. 10. I Na milijone dam in gospodov vporablja „ Vprašajte svojega zdravnika, ali ni ..Feeolin4 najboljše lepotilo za polt. lase in zobe! Najbolj nesnažen obraz in najirrže roke zadobijo takoj aristokratsko finost in obliko po uporabi „Feeolina *. ..Feeolin" je angleško milo, obstoječe iz 4^ najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo. da tudi i^ube in vraske na obrazu, ogrci, mozolci. rdečica nosu itd. po uporabi „Feeolina" brez sledu izginejo. _ ,.Feeolin'4 je najboljše sredstvo za snaženje. gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plešavost in bolezni glavo. ..Feeolin*' je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor vporablja redno ..Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo takoj povrniti denar, ako ne bodete popolnoma zadovoljni s ..Feeolinom *. — Cena za t komad K 1--, 3 komadi K 2 50, 6 komadov K 4 —, 12 komadov K 7«_. Poštnina pri enem komadu 20 st., od 3 komadov naprej 60 st. — To poštnem povzetju 40 stot. več. - FEITH, Dunaj VI., Mariahilferstr. štev. 45. Alojzij Galtati Naslednik: Fr. Hittv TRST ul. Barriera vecchia št 13. Zate tu- in mirnim masa za mošKe obleke — Perilo. Flatenina. Zefir. - Ferkal. ~ Izbor drobnarij. Sprejema naroebe za obleke. n „S AN IT S" — novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. C O MINI, Trst Barriem 2S ANTON SKERL mehanik, zaprlaeieni zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg ji. - Trst. Zastopnik tovarne Mesin mototoles „Piieif. Napeljava in zaloga električnih zvorčkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in tonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnicama popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd. « Velika zaloga pripadkov po tovarniških oenah TELEFON štev. 1734. I / Razpošilja glavno skladišče J a dal je »e ndobiva tudi v mnogih drogerijoh, parfumerijah in lekarnah. X5or se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poDa v I prodajalnico I I izgotovljenih oblek j 1. FARCHI Barriera veccliia5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka v lastni krojačniol. r SLAVIJ A" sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnej Jih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje iD smrt z zmanj?ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let a v i j a Tzajemna zararoiaina Ma t Pragi. — Rezervni foni 31,865.386 80 K, izplačane odškodnine: 82,737.159-57 R. Po velikosti druga najemna zavarovalnica naše drtave z vseskozi slovansko-narodno n pravo. Th pljunil. Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cen«h. Žkode cenjuje takoj in najakutueje. Uživa najboljši slovea, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička iz.latne podpore v narodne in občnok iristne ^ namene.