GLASILO OBČINE MI JANUAR - C FiS obvestila KARO INŽENIRING d.o.o. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Fax: 01/723-80-15 www.karo.si PRODAMO: Stanovanja: - Mengeš, Levčeva, eno-sobno stanovanje v skupni izmeri 41,60 m2, VP/5 nad., delno obnovljeno l. 2001, vsi priključki. Cena: 99.000 EUR - Domžale, garsonjera, 36,44 m2, V lega, 5/11 nad., 2 dvigali, kletna parkirišča, l. 1986, menjane talne obloge, svetlo, lepo vzdrževano, velika loggia. - Domžale, 1,5 sobno, 57,67 m2, zaprt balkon, V-Z lega, 5/11 nad., svetlo, kletna parkirišča, l. 1986. Cena: 115.000 EUR - Ljubljana - Spodnja Šiška, enosobno stanovanje, 35,15 m2, l. 1965, IV. nad., nizek blok. Cena: 96.000 EUR - Kamnik - Duplica, Jakopičeva, enosobno stanovanje, 40m2, delno adaptirano, velik balkon, urejen blok, l. 1976, vselitev po dogovoru. Cena: 93.000 EUR - Domžale - Bistra, trisobno stanovanje 81,22 m2 + atrij 79 m2 + klet 5,90 m2, dve parkirni mesti v garažni kleti, takoj vseljivo. Cena: 230.000,00 EUR - Kamnik - Stahovica, trisobno stanovanje v dvostano-vanjski hiši v izmeri 95 m2, 40 m2 (klet + garaža), 200 m2 zemljišča. Stavba stara 11 let, ločeni vsi priključki, etažna, možnost takojšne vselitve. Cena: 95.000 EUR Hiše: - Domžale - Količevo, dve enoti v stanovanjskem dvojčku, zgrajenem l. 2007, neto velikost posamezne enote (P + M) je 120 m2 + atrij, velikost pripadajočega zemljišča k enoti je cca. 200 m2. Stavba je zgrajena do III. pod. grad. faze (fasada, okna, vhodna vrata, zuna- nja ureditev), vsi priključki, možnost izdelave na ključ. Posamezna enota vključuje dve parkirni mesti. Cena: 185.000 EUR/enoto - Domžale - Količevo, stanovanjska hiša, l. 2007, 217 m2 neto površine, dve etaži, V. grad. faza, 457 m2 zemljišča. Cena: 385.000 EUR - Domžale, stanovanjska hiša, 3 etaže v skupni izmeri 300 m2, zgrajena l. 1995, zemljišče 631 m2, terasa cca. 40 m2, balkon, garaža, končna hiša, mirna okolica. Cena: 370.000 EUR - Moste pri Komendi - dvo-stanovanjska hiša, 400 m2, l. 1983, zemljišče 1500 m2. V hiši je tudi poslovni prostor s skladiščem cca. 90m2. Cena: 480.000 EUR Poslovni prostori: - Mengeš, center - poslovni prostor za mirno dejavnost, 140 m2, PK, III. podaljšana gr. faza. Cena: 140.000 EUR - Moste pri Komendi - gostinski lokal, 234 m2, letni vrt 82 m2, l. 1992, zemlji-šče1556 m2, parkirišča urejena. Cena: 700.000 EUR - Kamnik - gostinski lokal, kava bar, 60 m2, možnost uporabe letnega vrta 30 m2, l. 1992. Cena: 180.000 EUR - Ljubljana, Sp. Šiška - poslovni prostor, 52,50 m2 + shramba, parkirno mesto v garažni kleti, l. 2005. Cena: 118.094 EUR - Moravske Toplice - center, neposredna bližina kopališč; posl.-stan. kompleks: gostinski lokal s teraso in kuhinjo, 10 sob s kopalnicami za goste, 4-sobno stanovanje, kotlovnica, pralnica, skladišče, urejena zunanja parkirišča, 211 m2 zemljišča. Cena: 870.000 EUR stv^di^o D Tjaša Aleš s.p. SLOVENSKA CESTA 24 (OBJEKT KARO) MENGEŠ FRIZERSKI SALON, UMETNI NOHTI NEGA NARAVNIH NOHTOV, LIČENJE, PODALJŠEVANJE LAS PONEDELJEK - PETEK 8.00 - 20.00 SOBOTA 8.00-13.00 (DOGOVOR) TEL.;01/ 7238 383,GSM.;031/ 55 77 30 PONUJAMO VAM USLUGE Z UGODNIMI CENAMI IN NAJBOLJŠIMI MATERIALI. DARILO ZA VSAKO STRANKO! V naslednji številki bomo pripravili intervju z Ivanom Sivcem, znanim pisateljem. Pogovarjali se bomo o njegovem pogledu na razvoj kulture. Vsem občankam in občanom želim prijetno praznovanje 8. februarja - slovenskega kulturnega praznika. Župan, Franc Jerič V vsako leto vstopamo optimistično, polni novih pričakovanj. Država je del naših pričakovanj ustavila z novimi podražitvami, nato nam je del energije z meglenimi dnevi vzelo še vreme. V preteklem tednu pa sta nam jo vrnila sprejeta proračuna Občine Mengeš za leti 2008 in 2009. Večina projektov, ki so jih na lokalnih volitvah 2006 obljubljale politične stranke in liste, je vključena vanju. O realizaciji zastavljenih projektov v letu 2008 smo povprašali »našega« astrologa Tadeja Šinka, ki je pogledal v zvezde. Ne spreglejte tudi njegove napovedi za mesec februar. uvodnik dovinski duh in naravo, ki nas obdaja. Naravno drsališče, ki je urejeno na bajerju je prav gotovo eden od dokazov, da lahko z majhnim trudom in vložki vsem nam omogočimo boljše bivanje. Prav tako kot pozimi bajer, pa nas poleti razveselijo kolesarske poti, za katere bi si prav gotovo želeli, da bi bile bolj urejene. In miren sprehod na Mengeško kočo, ki se v sončnih spomladanskih dneh spremeni v pravo procesijo. Vse našteto in še drugi objekti nam Mengšanom ponujajo marsikaj, pa vendar je na nas odločitev, ali bomo to izkoristili in si s tem obogatili svoj vsakdan. Sama si želim, da bi Mengšan Vse vas lepo pozdravljam in še naprej uspešno poročal o dogodkih v občini in njeni okolici, hkrati pa vam v sodelovanju z društvi še približal Mengeš, njegov zgo- vam želim sneženi konec januarja in kulture poln februar. Tina Zeleznik Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je petek, 15. februar 2008, do 12. ure. Opravičujem se vsem, ki so bili kakorkoli prizadeti ob objavi članka Problematika zobozdravstva. Prispevek sem prejela od pristojne ustanove in nisem preverjala verodostojnosti posredovanih informacij. Urednica MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Odgovorna urednica: Tina Železnik, gsm: 051 684 404, e-pošta: tina.zeleznik@t-2.net, mengsan@menges.si Uredniški svet: Peter Škrlep, Janja Verbančič, Smiljana Mayer Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek Uredniški odbor: Urban Ropotar, Urška Vahtar Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Set, d.d., Ljubljana, Vevška cesta 52, Ljubljana, tel: (1) 587 44 11, fax: 528 24 74, e-pošta: tiskarna@set.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96 Trženje: Občina Mengeš, ga. Marta Kuret, tel. (1) 723 70 81, e-pošta: marta.kuret@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06 občinska uprava Spoštovane občanke in spoštovani občani! Običajno po zaključenem letu zbiramo vtise in ocenjujemo, kaj smo uspešno naredili in kaj bi lahko bilo še bolje. Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da nam je leto 2007 prineslo veliko pozitivnega, da smo realizirali mnogo zastavljenih ciljev, nekaj pa jih prenašamo v letošnje leto. V letu 2007 smo zaključili obnovo cestišča na delu Slovenske ceste, ki se je začela že v letu 2006, obnovili smo Gorenjsko cesto, se srečevali s prometnimi zagatami, ki so jih včasih spremljali slaba volja in hudovanja, a če hočeš nekaj imeti, moraš za to tudi nekaj dati. Vršili smo obnovitvena dela, redna in investicijsko vzdrževalna dela na občinskih cestah, obnavljali prometno signalizacijo, skrbeli za prometne in neprometne znake ter svetlobno prometno signalizacijo, obnavljali javno razsvetljavo, urejali in vzdrževali pokopališče, skrbeli za športne objekte in zelene rekreacijske površine v Občini Mengeš, sofinancirali dejavnosti javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Mengeš (Vrtec Mengeš, Osnovna šola Mengeš, Osnovna šola Roje, Glasbena šola Domžale, Knjižnica Domžale, Zdravstveni dom Domžale), sofinancirali dejavnosti športnih, kulturnih, gasilskih in humanitarnih društev, ki delujejo v Občini Mengeš, sodelovali pri izvedbi protokolarnih dogodkov in še bi lahko naštevali, a je tega toliko, da sem omenila le najpomembnejše naloge. Ob tem se še posebej zavedam, da vsega tega ne bi bilo brez osebnega prizadevanja in angažiranosti župana, podžupanov, občinskih svetnikov in članov odborov, zaposlenih v Občinski upravi ter vseh sodelujočih v izvajanju nalog, ki so v pristojnosti Občine Mengeš. Novo leto nam prinaša nove izzive in zadolžitve. Verjamem, da jih bomo uspešno izpeljali in konec leta potegnili črto zadovoljstva pod njimi. Vam, spoštovane občanke in spoštovani občani, pa želim, da čim bolj zdravo preživite hladne zimske dni, da vam bele snežinke polepšajo sivino meglenih juter in da vam lepota zimske idile z ivjem na drevesih, ledom na potokih in ribnikih ter z otroškim smehom v zimskih igrah pričara najlepše slike, ki jih lahko riše življenje. Na trenutke glejte s pozitivnimi mislimi. Marija Kos, direktorica Občinske uprave Občine Mengeš Knjiga pohval in pripomb na delo občinske uprave se nahaja v tajništvu Občine pri Marti Kuret. OBČINSKA PRORAČUNA 2008 IN 2009 STA SPREJETA V četrtek, 19. januarja 2008, je v prostorih poročne dvorane Občine Mengeš potekala 14. redna seja Občinskega sveta Občine Mengeš. Seje se je udeležilo 17 svetnikov, dva pa sta bila odsotna. Na seji so svetniki: • obravnavali in sprejemali zapisnik 13. seje Občinskega sveta Občine Mengeš, postavljali pobude in vprašanja županu; • obravnavali in sprejemali okvirni program dela Občinskega sveta v letu 2008 in terminski plan sej Občinskega sveta v letu 2008; • potrdili višino Trdinove nagrade v letu 2008; • sprejeli sklep o javnem razpisu za podelitev priznanj Občine Mengeš v letu 2008; • obravnavali poročilo inventurnih komisij Občine Mengeš za poslovno leto 2007; • obravnavali in sprejemali Odlok o proračunu Občine Mengeš za leto 2008 v II. obravnavi in Odlok o proračunu Občine Mengeš za leto 2009 v II. obravnavi ter • potrdili člana Sveta zavoda v Osnovni šoli Roje, katerega soustanoviteljica je Občina Mengeš. Okvirni program dela Občinskega sveta v letu 2008 s terminskim planom sej Občinskega sveta v letu 2008, višino Trdinove nagrade v letu 2008 (900,00 € neto) in sklep o javnem razpisu za podelitev priznanj Občine Mengeš (eno zlato, dve srebrni in tri bronasta priznanja) so občinski svetniki soglasno sprejeli. Pri obravnavanju Poročila o stanju denarnih sredstev v blagajni Občine Mengeš in Poročila o popisu osnovnih sredstev Občine Mengeš za poslovno leto 2007 so bili po krajši razpravi sprejeti sklepi, ki sta jih predlagali inventurna komisija in Občinska uprava. Za so glasovali vsi prisotni svetniki, razen g. Tomaža Štebeta, ki ni glasoval. Največ časa so svetniki namenili obravnavi Odlokov o proračunu Občine Mengeš za leto 2008 in leto 2009, letnemu načrtu pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Mengeš za leti 2008 in 2009, obravnavi posebnega dela proračunov za leti 2008 in 2009 in obravnavi predlaganega Načrta razvojnih programov za naslednjih pet let. Proračun Občine Mengeš v II. obravnavi za naslednji dve leti je delno spremenjen od proračuna za naslednji dve leti od prve obravnave. Proračun za leto 2008 je spremenjen za višino prenosa pogodbenih obveznosti, ki se prenašajo iz leta 2007 v leto 2008, ker gradbene situacije še niso zapadle v plačilo, dela pa so že bila izvedena (prenašajo se pogodbene obveznosti za Slovensko cesto - 55.064,01 €, za Gorenjsko cesto - 88.064,87 €, za Glavičevo ulico - 63.049,07 €, za Šolsko ulico - 30.280,84 € in za Kamniško cesto - 33.630,81 €). Skupaj se v leto 2008 prenaša 270.089,60 € pogodbenih obveznosti. Proračun je v posebnem delu za leto 2008 spremenjen še na nekaterih postavkah, ki jih nismo uspeli realizirati v letu 2007, ker nismo pravočasno prejeli računov za dogovorjena dela in opravljene storitve (proračunske postavke medregijsko in med-občinko sodelovanje, osnovna dejavnost na področju gasilstva, dolgoročni strateški in razvojni načrti), ker na proračunskih postavkah ni bilo dovolj sredstev, da bi poravnali vse nastale tekoče obveznosti (proračunske postavke tokovina javne razsvetljave, zelene rekreacijske površine, trim steza in parki, Zdravstveni dom Mengeš), ali pa jih nismo uspeli realizirati v letu 2007 in jih bomo v letošnjem letu (proračunska postavka avtobusna postaja Topole). V proračunu za leto 2008 v drugi obravnavi je povečana pro- občinska uprava računska postavka Prešernova cesta z območjem Glavnega trga za 110.000,00 € (Glavni vzrok povečanja je v tem, da so v državnem proračunu za leti 2008 in 2009 namenjena sredstva za obnovo teh cest in da je potrebno slediti tem zneskom, če želimo, da jih bomo dobili. Ko bo zgrajena obvoznica, te ceste ne bodo več državne in jih tudi država ne bo pomagala obnoviti.) in na novo oblikovali proračunsko postavko za javno razsvetljavo v Športnem parku Mengeš. Proračun za leto 2009 v drugi obravnavi je spremenjen za 41.023,00 €, in sicer na strani prihodkov iz naslova glavarine in razlike med prihodki in odhodki iz prve obravnave, na odhodkovni strani pa se povečajo proračunske postavke Prešernova cesta z območjem Glavnega trga, vodovodni sistem Mengeš, ZKDOM in JSKD ter telovadnica/manjša športna dvorana. Proračun v predlagani obliki je bil v začetku meseca januarja obravnavan na vseh vaških odborih (na Dobenu, v Loki, Mengšu in Topolah). Župan je usklajeval proračun z vodji svetniških skupin, žal pa je predstavnik SDS svojo prisotnost opravičil in poslal le pismene pripombe za prvo obravnavo, ki pa so bile tudi upoštevane že v prvi obravnavi. Pravočasno smo prejeli amandmaje za obravnavo proračuna za leto 2008 in leto 2009 v II. obravnavi od SDS (svetniške skupine) in Nove Slovenije (svetniške skupine). Amandmaji so bili posredovani svetnikom na seji Občinskega sveta. Svetniška skupina SDS je posredovala 7 amandmajev in svetniška skupina Nove Slovenije 4 amandmaje. Občinski svetniki so glasovali o petih amandmajih SDS in jih niso potrdili. Amandma številka 1 s strani Nove Slovenije pa ni bil ustrezno pripravljen in ker so se nanj nanašali drugi trije, se o njih ni glasovalo. V sami razpravi, ki je sledila obrazložitvi proračuna s strani župana in direktorice Občinske uprave, so svetniki razpravljali o načrtu pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Mengeš za leti 2008 in 2009, o Odloku o izvajanju proračuna Občine Mengeš za leto 2008 in leto 2009, o posebnem delu proračuna za leti 2008 in 2009, o Načrtu razvojnih programov in o zadolževanju Občine Mengeš. Župan je povedal, da je proračun za leti 2008 in 2009 sestavljen in pripravljen na znanih podatkih in ocenah. Prav tako smo poskušali v Načrtu razvojnih programov zajeti projekte, ki jih bo potrebno izpeljati v naslednjih letih. Za projekt izgradnje telovadnice/ manjše športne dvorane za potrebe osnovne šole je predvideno tudi zadolževanje v letu 2009. Projekt je še v fazi priprave in ker še nimamo investicijske študije, so vrednosti zaenkrat le okvirne in se bodo še spreminjale. Takrat se bodo ustrezno spremenili tudi spremljajoči dokumenti z rebalansom (Načrt razvojnih projektov se lahko spreminja tudi z rebalansom med letom, ko za to nastopijo pogoji). Župan je tudi povedal, da nakup prostorov v prostorih Melodije Mengeš za potrebe Muzeja Mengeš ne predstavlja samo sredstev v višini plačila drugega obroka kupnine v višini 48.010,00 €, temveč posledično v skladu s planom, ki ga je Občina prejela od Muzeja Mengeš, še dodatnih 81.059,00 € za dokončanje teh prostorov in potem še vsako leto sredstva za vzdrževanje teh prostorov in delovanje Muzeja Mengeš (predvideva se več zaposlenih). Žal si Občina Mengeš s svojimi proračunskimi prihodki ne more »privoščiti« muzeja v tako bogati obliki, čeprav bi si to želela. Vsekakor dejavnost muzeja podpiramo, a za to dejavnost ne moremo nameniti toliko denarja. Proračun so svetniki Občine Mengeš podprli skoraj soglasno. Proti je glasoval le g. Štebe. V nadaljevanju so svetniki na predlog Komisije za volitve in imenovanja potrdili še predstavnika Občine Lukovica v Svetu zavoda OŠ Roje za obdobje enega leta. Franc Jerič, župan Občine Mengeš Marija Kos, direktorica Občinske uprave NOVI PROSTORSKI AKTI OBČINE MENGEŠ (pojasnila in povabilo) Državni zbor Republike Slovenije je na svoji 26. seji, 30. marca 2007, sprejel Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Zakon je pričel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 29. aprila 2007. Na tej podlagi je župan Občine Mengeš sprejel SKLEP št. 3500-1/2007-rš o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Mengeš, ki je objavljen v Uradnem vestniku Občine Mengeš, št. 8/2007. Na tej podlagi je opredeljen tudi rok za zbiranje pobud fizičnih in pravnih oseb v postopku izdelave novih prostorskih aktov občine - OPN. Rok za oddajo pobud je določen do 30. marca 2008. Pobude, ki so bile posredovane občini od 1. 7. 2004 dalje, se bodo obravnavale in jih ni potrebno ponovno posredovati. Za vse na novo posredovane pobude pa je potrebno izpolniti vlogo, ki jo dobite na svetovnem spletu oziroma v prostorih občine. Bistvene novosti, ki jih na področju priprave prostorskih aktov občin prinaša ZPNačrt ZPNačrt uvaja nove prostorske akte na državni in občinski ravni. Na občinski ravni predvideva en sam obvezen prostorski akt -Občinski prostorski načrt (OPN). Pripravljal in sprejemal se bo kot enovit dokument, ki bo celovito obravnaval prostorsko problematiko občine in bo hkrati strateški in izvedbeni prostorski akt ter podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zakon pa daje občini tudi možnost, da, v kolikor se ji bo to zdelo primemo, strateški del prostorskega načrta sprejme kot samostojen prostorski akt - Občinski strateški prostorski načrt (OSPN). Poleg OPN oziroma OPN in OSPN je v sistemu občinskih prostorskih aktov tudi Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki ga bodo občine lahko pripravile za posamezne prostorske ureditve. OPPN po zakonu ni obvezen prostorski akt. OPN je prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor (v nadaljnjem besedilu: prostorski izvedbeni pogoji). Pri tem strateški del OPN določa: izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine; usmeritve za razvoj poselitve ter usmeritve za razvoj v krajini, za celovito prenovo, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture. Izvedbeni del OPN določa območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje, kot jih določa 43. člen zakona (gre za pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje, ipd.), in območja, za katera bo občina pripravila Občinski podrobni prostorski načrt, v kolikor se bo tako odločila. Novo vsebino OPN, ki je prostorski akti po ZUreP-1 nimajo, predstavlja Urbanistični načrt (UN), ki je v 41. členu določen kot podlaga za določitev vsebin strateškega in izvedbenega dela OPN za območja posameznih mest ali naselij mestnega značaja ter drugih razvojnih središč, ki bodo zaradi predvidenega razvoja postala mesta ali naselja mestnega značaja. Na podlagi UN se bodo v OPN lahko določala tudi območja, za katera se bodo urbanistično-arhi-tekturne rešitve pridobile z javnim natečajem. V OPN se bodo območja namenske rabe prostora določala kot območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, te osnovne namenske rabe pa se bodo lahko delile na območja podrobnejše namenske rabe prostora, ki bodo določene v podzakonskem predpisu ministra. (nadaljevanje na strani 22) intervju TADEJ ŠINK o napovedi v zvezdah za leto 2008 Tadej Šink je horarni astrolog in se je za astrologijo pričel zanimati že zelo zgodaj, ko je za 15. rojstni dan dobil knjigo Velika šola astrologije. Pisal je za mnoge časopise, vsakodnevno svetuje svojim strankam in piše razne analize. Ker piše tudi za naše glasilo, imamo tudi mi »zveze« med zvezdami in smo mu zastavili nekaj vprašanj, povezanih z volilnimi obljubami na zadnjih lokalnih volitvah 2006. Odgovarjal je s pomočjo horarne astrologije, ki daje odgovore na konkretna vprašanja. To pomeni, da ne potrebuje točnega datuma, ure in kraja rojstva, ampak točen datum, uro in kraj, ko se poraja vprašanje. Med drugim sodeluje tudi s Štajerskim tednikom in Radiom Ptuj, kjer ima svojo oddajo Astročvek. V decembrski številki Mengša-na smo si lahko prebrali več prispevkov o pitni vodi in zato je bilo to tudi naše prvo vprašanje - ali bomo imeli v Mengšu čisto vodo in predvsem - ali je bo dovolj? Problem čiste vode se bo pojavil povsod in službe, ki skrbijo, da je dovolj čiste vodo, bodo kmalu pridobile določene namige in poskrbele, da s tem ne bo težav. Ustanovila pa se bo tudi komisija, ki bo imela jasen pregled nad vsem. Proračuna Občine Mengeš za leti 2008 in 2009 V preteklosti je pogosto prihajalo do prekoračitve proračunskih postavk, zato smo vprašali, ali imamo v Mengšu za leto 2008 načrtovano realno porabo občinskega proračuna. Zanimiva je naslednja ugotovitev, da se bodo reševale določene stvari iz preteklosti in da bodo zadeve sprva nejasne, kajti narediti bo potrebno določene načrte in se jih držati. Načrti bodo vsekakor realni in zelo glasna bo neka ženska, ki bo imela kar nekaj pripomb, istočasno pa bo pripomogla h kvalitetni ureditvi. Izkazali pa se bodo kot dobri in predvsem racionalni gospodarji. Ali bodo v Občini Mengeš za občinske projekte uspeli pridobiti dodatna sredstva od države ali Evropske unije? Kakšnih hudih premikov na tem področju ne bo. Predvsem zaradi pomanjkanja strategije in nepo-zornega sledenja kriterijem, ki jih imata država in Evropska unija. Med volilnimi obljubami sem zasledila tudi oblikovanje Informacijske pisarne, ki bo ponudila informacije o razpisih EU in nato nudila potrebno podporo za prijavo na razpis. To bi bila pa zelo modra opcija in dobra teza za naprej; vendarle se bo stvar dodobra razvila šele v letu 2009. Med razpravami o gradnji nove telovadnice se pogosto zastavlja vprašanje, ali se bomo v Mengšu v letu 2008 zadolžili. Zanimivo je, da je sprva finančno stanje podobno gugalnici. Toda stvari se bodo dobro in kvalitetno rešile, kajti naredili bodo sintezo in upoštevali tudi priporočila stroke. Zdi pa se, da bo ključno vlogo pri vsem tem imel nek vplivni moški, in to je vaš gospod župan. Investicije v Občini Mengeš Ali se bo na področju investicij načrtovalo racionalno? Na tem področju je v preteklosti vedno prihajalo do kakšnih nepravilnosti, seveda je to odvisno tudi od tega, s katerimi očmi gledamo na zadeve. Toda zvezde pravijo, da se na napakah učimo in tako bodo tudi načrti bolj racionalni. Ogrevanje na zemeljski plin je ekološko, saj pomeni manj emisij toplogrednih plinov v okolje, zato me je zanimalo, ali se bo povečalo število gospodinjstev, ogrevanih na plin. Uspehi so bili so zelo dobri in tudi iztočnice za prihodnost so spodbudne. Mreža plinskega ogrevanja se bo širila, kajti tudi ljudje bodo ozavestili koristi in prednosti tega načina ogrevanja. Pitna, čista voda postaja prva dobrina in njena kvaliteta je odvisna tudi od kvalitete vodovodnega omrežja, zato vprašanje: Ali bodo uspešni pri graditvi in obnovi vodovodnega omrežja? Težko je verjeti, da se bo menjalo celo vodovodno omrežje, kajti le-to bi predstavljajo precejšnji finančni zalogaj. Nesporno pa je, da so v občini nekatere kritične točke, ki bodejo v oči in te bodo imele prednost. Narejenega pa bo veliko, morda celo več, kot bi pričakoval posameznik ali neka skupina ljudi. V današnji dobi računalnikov pa mnoge Mengšane zanima tudi, ali bodo v Mengšu zagotovili telekomunikacijsko omrežje. V slovenskem prostoru se bo pojavil nek tuj ponudnik in z občino sklenil pomembne dogovore, ki bodo ponujali kvalitetne storitve. Seveda pa bodo določeni ljudje ta projekt zavirali. Vprašanje, ki je bilo pri sprejemanju proračuna najpogosteje izpostavljeno: Ali bomo začeli z gradnjo nove telovadnice? Verjamem, da bi bili telovadnice veseli mnogi, toda na tem področju ni videti večjih premikov. Čeprav bodo določeni ljudje na sejah Občinskega sveta zelo glasni, se stvari ne bodo spremenile. Nekoliko večji napredek pa bo pri pridobivanju dokumentacije. Med volilnimi obljubami je bila zelo pogosta tudi ureditev parkirišč v večstanovanjskih naseljih. Ali jih bodo zagotovili? Problemi so jasni in v tem letu se bodo naredili določeni premiki na bolje in sprejeli se bodo načrti, ki lahko pozitivno vplivajo na to problematiko. Morda res, za mnoge bo šlo tudi v tem letu vse po polžje, toda počasi gre na bolje. Druga obljuba, vezana na več-stanovanjska naselja, je odvoz odpadnih vozil izpred večsta-novanjskih naselij. Se bo sprejeti odlok začel izvajati? Sprva se bodo zadeve pokazale v luči, da je vse v najlepšem redu in se s tem ne bo nihče ukvarjal - ali pa vsaj zadev ne bodo jemali resno. Potem bo nek moški dal pobudo, podprla ga bo neka ženska in sprejela se bo salomon-ska rešitev. Država pa bo občini na tem področju določila neko nalogo in če je ta ne bo sprejela, bo sledila finančna kazen. Tretja obljuba v večstanovanjskih naselij je gradnja oziroma ureditev otroških igrišč. Bomo v letu 2008 pri tem uspešni? Žal ne vem, koliko je teh naselij, toda zvezde menijo, da je to predvolilna obljuba, ki se ne bo realizirala. Bo pa občina pridobila prepoznavnost zaradi neke otroške kreativne dejavnosti (dramski krožek osnovne šole). Mnoge Mengšane kot tudi voznike tranzitnega prometa prav gotovo najbolj zanima, ali se bo začelo z izgradnjo obvoznice. Gradnja obvoznice se bo pričela izvajati pozno poleti (konec avgusta). Zadeve se bodo sprva nekoliko zapletle, a bo veljalo: konec dober, vse dobro. Ali bomo zaključili, ogradili in zaščitili Športni park v Mengšu? Športni park bo doživel cvetoče čase v smislu finančnega napredka in zanimanja za šport. Seveda pa se ne bo mogel čisto rešiti vandalizma, stvar bo posebno pereča v poletnih mesecih (junij, julij). Ali bomo obnovili Kulturni dom Mengeš? Zdelo se bo, da so na Kulturni dom pozabili, toda prve spremembe se bodo začele odvijati pred samo stavbo, do temeljite intervju obnove pa bo potrebno še nekoliko počakati. Nakazano pa je, da bodo v Kulturnem domu gostili pomembne goste iz tujine. Ali bomo uredili strugo Pša-te? Stvari se ne bodo bistveno spremenile, zdi pa se, da prihaja čas ozaveščanja in tako bo sledilo kar nekaj poučnih predavanj in morda čistilnih akcij okoli Pšate. Med volilnimi obljubami je bila večkrat izpostavljena tudi izgradnja avtobusnega postajališča v Topolah. Če je avtobusna postaja mišljeno kot nek širše zastavljeni projekt, za to ne bo denarja, če bo manjša, pa so vsekakor dobre iztočnice. Strategija razvoja v Občini Mengeš Ali bomo začeli s pripravo Strategije razvoja Občine Mengeš? Kmalu na začetku leta bodo mnogi občani dobili občutek, da stvari nekoliko spijo in da ni pravega interesa. Toda na pomlad se bo organizirala določena skupina ljudi, ki bo naredila strategijo. Komunikacija z občani Ali bo Mengšan ohranil nivo, ki ga je uspel pridobiti v letu 2007? Mengšan kot časopis bo dobil pomemben vpliv in vlogo, prihaja pač njegovo leto in samo od lastne samoiniciativnosti uredniškega odbora je odvisno, kako ga bodo sprejeli ljudje. Sicer pa bodo ljudje z njim zadovoljni in bodo v bodoče izvedeli še mnogo več, kot jih zanima. Ali bodo spletne strani Občine Mengeš informativne? Da, čeprav je struktura prebivalstva takšna, da še vedno raje pregledajo časopis ali pa se pozanimajo pri sosedu, kaj se dogaja v njihovem kraju. Odnosi župan - Občinski svet Ali se bo nadaljevala dobra praksa odnosov med Občinskim svetom in županom? Gospod Jerič je oseba, ki je, gledano z astrološkega vidika (rojstne karte) zelo modra in preudarna. Na svoj način zna vedno vleči niti iz ozadja in stvari reševati. Ravno zaradi tega kakšnih hudih zapletov ni videti in menim, da bodo skupaj konstruktivni in v pomoč ter ponos vsej občini. Ureditev Mengša Ali bo investitor začel z deli ruši-tve starega obrata Eta in novogradnjo na tem področju? Zadeva je večplastna in brez temeljitega programa ne bo šlo. Oseba, ki bo vložila finančna sredstva, bo želela neko povratno informacijo oziroma zagotovilo o uspehu. Seveda je to težko dati in tako se bo stvar zavlekla. Koliko časa bo potrebno, da bo projekt zaključil? Težko je dati jasen odgovor, koliko časa, toda jesen (september) prinaša določene uspehe in razrešitev. Ali bodo dogovori med občino in gospodom Bernotom uspešni? Gospod Bernot je zelo močna oseba, ki se določenih stvari drži in jasno izraža svoje mnenje. Občina bo morala narediti dober načrt in uporabiti diplomatsko pot. Res pa je, da v primeru neodločnosti in nejasnih načrtov stvari padejo v vodo. Ali se bo uredil bajer Pristava? Bajer Pristava je zadeva, ki lahko buri duhove, daje neke dvome in razdvaja ljudi. Nekateri so za, drugi so proti, argumente pa imata obe strani precej močne. Sprejeti bo treba srednjo pot in tako bodo rezultati zelo spodbudni. Ali se bo promet skozi Mengeš kaj umiril? V Mengšu se bodo stvari zaostrovale, tako kot povsod bo država naložila vedno nove in nove predpise, kopičili se bodo tudi predlogi o tem, kaj bi se dalo še spremeniti. Prva polovica leta bo prometno naporna in druga lažja. Bistvenih sprememb pa ne bo. Kako bo z ureditvijo prometnih razmer na področju šole? Varnost se bo izboljšala, iluzorno pa bi bilo pričakovati, da sama po sebi, kajti zavest ljudi je tista, ki lahko dvigne raven in kvaliteto. V tem primeru lahko posameznik naredi veliko, kajti krivično bi bilo vso krivdo zvaliti na občino. Nekaj trezne presoje in zdrave previdnosti pač ne bo odveč in tudi ozavestiti se bo potrebno, da so pač šolska področja nekoliko bolj problematična območja, še zlasti v prometnih konicah. Ali bomo Občino Mengeš povezali s peš- in kolesarskimi potmi? Tu se bo izkazala neka posamezna skupina ljudi, ki ne bo imela političnih interesov in se bo zanimala za dobrobit človeka. Vsekakor skupaj in s pomočjo občine (razni predlogi, mnenja, projekti dosežejo veliko. Industrijska cona Ali se bo sprejela odločitev za širitev industrijske cone? Industrijska panoga bo pomemben vidik, tako za rast kot tudi za delovna mesta, kajti vsak potrebuje svoj prostor za ustvarjanje. Širitev pa se bo realizirala v skladu z realnimi možnostmi in obljubami občine. Ali bodo v Občino Mengeš vstopila nova podjetja? Vsekakor je vidna neka širitev in ugodnosti za nova podjetja. Veliko pa bo poudarkov v smislu sodelovanja s turizmom in uspeli bodo tisti, ki se ukvarjajo s kakšno kreativno ali umetniško dejavnostjo. Ali se bodo izboljšali pogoji za srednja in mala podjetja? Za srednja in mala podjetja pa bo še vedno precej težko, zdelo se bo, da se jim sreča nasmiha v mesecu oktobru. Tedaj se bo za mnoge pokazala neka svetla točka. Smeti Ali nam bo uspelo rešiti problem deponiranja odpadkov? Problemi z odpadki in na splošno s komunalnimi zadevami bodo pereč problem in bodo zaostrili marsikatero občinsko sejo. Ozavestiti bo potrebno, da bo večji poudarek na ločenem zbiranju odpadkov. Pokrajine Ali bodo ustanovljene v letošnjem letu? Glede pokrajin je težko napovedati, kajti zadeva se bo nekoliko zaostrila. Ali bo Mengeš spadal v Kamni-ško-Zasavsko pokrajino? Ko se bo to zgodilo, boste v tisti pokrajini, ki vam bo dala maksimalne možnosti za razvoj in rast občine. In tudi ugled ne bo izostal. Turizem Ali bomo še naprej razvijali turizem? Letošnje leto bo turizem v Občini Mengeš dobil pomembno vlogo in dobre iztočnice za napredovanje. Vsekakor se bo turizem razvijal in vedno bolj boste prepoznavni v nekem širšem smislu Evropske unije. Obiskal pa vas bo nek ugleden gost, ki se ukvarja s politiko. Ali bo Mengeš dobil turistično informacijsko tablo? Žal še ne, kajti pojavilo se bo vprašanje, kam jo postaviti in se ne bo našla ustrezna lokacija. Ali bo Mengeš dobil Informacijsko turistično pisarno? Da, vendar bo ta najprej v začetni fazi in se bo v naslednjih letih razvijala. Kmetijstvo Ali bo občina podpirala ekološko kmetovanje? Ekološko kmetijstvo bo nekaj, kar daje prihodnost in upanje za naravo. Država bo poskrbela za neko pomoč v finančnem smislu in tudi občina se bo v tem pogledu odrezala. Zanemariti to panogo bi bila velika škoda in greh. Zdravstvene vsebine Ali bo občina izboljšala ponudbo zdravstvenih storitev? Bistvenih sprememb ne bo, uradni medicini pa se bo ponudila še neka alternativna pomoč. Nekaj več pa bo potrebno postoriti v smislu ozaveščanja ljudi. Hvala za odgovore. Tina Železnik decembrska srečanja NA TRADICIONALNEM DECEMBRSKEM SREČANJU Vsako leto se v mesecu decembru srečajo občani, stari nad 70 let. V letošnjem decembru se jih je od 622 povabljencev, toliko je namreč občanov, starih nad 70 let, zbralo kar 153. občine Mengeš, g. Franc Jerič, ravnatelj OŠ Mengeš, g. Milan Burkeljca, sekretar OORK Domžale, g. Branko Kosmač, in jaz. Ob dobri hrani, prijetni glasbi ansambla Stopar, ob petju narodnih pesmi in ob plesu so se zabavali do poznih popoldanskih ur. Za srečanje, kakršno je bilo v soboto, 15. decembra 2007, je potrebno veliko sredstev, dela in dobre volje. Vse to smo omogočili: Občina Mengeš z materialnimi sredstvi, OŠ Mengeš, ki vsako leto gostoljubno odstopi v uporabo avlo, kuhinjo garderobo in druge prostore, Območna organizacija RK Domžale s finančnimi sredstvi in člani OORK Mengeš s prostovoljci, ki poskrbimo za celotno organizacijo in izvedbo srečanja kot tudi s finančnimi prispevki. Še pred novim letom pa obiščemo in obdarimo vse tiste občane, ki se srečanja niso mogli udeležiti. Letos smo jih imeli kar 500. Ker je srečanje tudi letos v celoti uspelo in smo se imeli lepo, upam, da ga bomo ponovili tudi v letu 2008. Predsednica OORK Mengeš, Majda Trobec Taka srečanja so v naši občini že prava tradicija, saj se brez presledka ponavljajo že od leta 1971, to je že 36 let. V lepo urejeni avli OŠ Mengeš so se povabljenci ob pogrnjenih mizah v krogu znancev in sosedov pripravili na praznovanje. Prijetno vzdušje so jim pričarali učenci, pod vodstvom mentorice RK Simone Hrovat in gospe Nataše Banko, učiteljice glasbe, z glasbenim programom ter z dobrimi željami za praznike in novo leto. Vse prisotne smo nato pozdravili in jim prav tako izrekli veliko lepih besed tudi župan DELOVNO DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV DOMŽALE Delegacija Društva vojnih invalidov Domžale je v mesecu decembru obiskala svoje člane, ki so praznovali okrogle jubileje in jih obdarila s prijaznimi besedami, praktičnim darilom in stiski rok. Na območju Občine Mengeš smo obiskali Franca Lužarja na Veselovem Nabrežju, ki je 100% invalid, potreben vsakodnevne oskrbe žene in ostalih domačih. Star je 86 let in hrepeni po življenju. V Domu počitka Mengeš smo obiskali našega člana in invalida Frančka Smrkolja, ki živi v domski oskrbi že 5 let in je zelo zadovoljen s strežbo in oskrbo v domu. V tem času je bil 14 dni v bolnici v Ljubljani in uspešno preživel operacijo. 5. januarja 2008 so ga namestili v Zdravilišče Šmarješke toplice, kjer se dobro počuti. Zadnji obisk je bil pri Moravčanki Francki Vehovec, stari 98 let, ki nepokretna v Domu počitka živi že 38 let. Počuti se dobro in se veseli vsakega obiska. Z njo smo se pogovarjali o življenju in delu v njeni domači vasi. Zase in za svoje sostanovalce si je zaželela veliko zdravja in zadovoljstva. Če imate v domu babico, dedka, teto ali soseda, jih obiščite, zelo vas bodo veseli, lepšega darila jim ne morete prinesti. Društvo vojnih invalidov se zavezuje, da bo tudi v letu 2008 nadaljevalo s svojimi aktivnostmi. Jože Novak decembrska srečanja SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV MENGEŠ, STARIH 80 LET IN VEČ 18. decembra 2007 je Društvo upokojencev Mengeš organiziralo tradicionalno srečanje svojih članov, starih 80 let in več. Srečanje je potekalo v prekrasno urejenem in okrašenem večnamenskem prostoru v Domu počitka Mengeš. Povabljenih je bilo okoli 90 naših članov, ki so dosegli to visoko starost in srečanja se jih je, kljub letom in različnim boleznim, udeležilo kar lepo število. Vse prisotne je najprej z lahkotnimi melodijami za dobrodošlico pozdravil glasbenik Franc Osterman. Predsednik DU, gospod Janez Šutar, se je vsem zahvalil za udeležbo na srečanju in jim zaželel prijetno druženje, v prihajajočem letu pa, da naj jih spremljata predvsem sreča in zdravje. Čestitkam se je pridružil tudi župan Občine Mengeš, gospod Franc Jerič, in vsem zaželel vse lepo ob prihajajočih praznikih ter veliko zdravja v letu 2008. Na srečanje je prišla tudi predstavnica Doma počitka Mengeš, gospa Ivica Krivic. Izrazila je veselje, ker smo se tudi letos odločili, da to srečanje organiziramo pri njih. Povedala je, da se vodstvo dóma trudi in vsako leto poskrbi za kakšno novost, da bi bilo vsem varovancem pri njih čim bolj udobno in lepo. Nadaljevali smo s kosilom, ki so ga pripravili v kuhinji Doma počitka. Vse je bilo odlično pripravljeno in zelo okusno. Tudi dobre kapljice ni manjkalo. Pobrskali smo po naših evidencah in ugotovili, da sta bila tokrat prisotna najstarejša povabljenca: PREDNOVOLETNO SREČANJE S PREDSEDNIKI DRUŠTEV TER DIREKTORJI JAVNIH ZAVODOV Župan Franc Jerič je v sredo, 12. decembra 2007, na skupno pred-novoletno srečanje povabil predsednike društev ter direktorje javnih zavodov. Srečanje se je odvijalo v Lovski koči Mengeš. devetdesetletnika, Ivanka Mejač in Anton Jenko. Čestitali smo jima in ju skromno obdarili. Za dobro voljo je vseskozi skrbel naš glasbenik, pridružila se mu je tudi naša predsednica NO, gospa Teodora Blejec, z recitacijami, pevskimi vložki in obujanjem starih običajev. Skupaj z glasbenikom je zapel tudi naš predsednik Janez Šutar, pridružili pa so se mu tudi povabljenci. Ko smo opazovali naše goste, smo opazili, kako zgovorni, srečni in veseli so. Z nasmejanimi obrazi so zapuščali srečanje, mi organizatorji pa smo bili veseli, da smo jim pričarali nekaj ur druženja s prijatelji in obujanja spominov na preteklost. Za uspešno organizacijo srečanja gre zahvala vodstvu Društva upokojencev s predsednikom Janezom Šutarjem, Domu počitka Mengeš z direktorico, gospo Ireno Gričar, in odličnemu osebju v kuhinji, glasbeniku gospodu Francu Ostermanu, recitatorki in pevki, gospe Teodori Blejec in prevozniku na srečanje in domov ter fotografu, gospodu Štefanu Borinu. Hvala tudi županu Občine Mengeš, gospodu Francu Jeriču. Povabljenih je bilo okoli 60 povabljencev, ki aktivno sodelujejo z občino, in srečanja se je udeležilo kar lepo število le-teh. Župan Franc Jerič se je vsem zahvalili za udeležbo na srečanju ter jim zaželel uspešno sodelovanje še v prihodnjem letu. Podžupana, Jože Vahtar in Aleš Janežič, sta jim zaželela prijetno druženje ter lepe praznike in srečno novo leto 2008. Srečanja so se med drugimi udeležili tudi direktorica Občinske uprave, Marija Kos, svetovalka na področju družbenih dejavnosti, Erika Lavrič, častna občana, gospod Franc Zabret in gospod Franc Blejc, direktorica Dom počitka Mengeš, Irena Gričar, direktor Glasbene šole Domžale, Anton Savnik, direktorica Knjižnice Domžale, Barbara Zupanc Oberwalder ter novi župnik Janez Avsenik, ki je prisotne tudi lepo pozdravil. Po uradnem delu smo nadaljevali s pogostitvijo s hladnim bifejem ter z bogračem. Manjkala ni niti dobra kapljica. Srečanje so popestrili tudi člani zasedbe KOSCI. Župan Franc Jerič je vse prisotne tudi obdaril z vstopnicami za božično-novoletno druženje s simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik. Srečanje se je zaključilo ob skupnem ognju, dobri hrani ter pijači in seveda s pesmijo. Občinska uprava Tajnica DU: Francka Trobec decembrska srečanja GRAD JABLE - PREDPRAZNICNI GLASBENI VEČER Turistično društvo Kanja Trzin in Turistično društvo Mengeš sta v soboto, 8. decembra zvečer v gradu Jable organizirala pred-praznični glasbeni večer in po zaključku požela številne pohvale tako obiskovalcev kot predstavnikov obeh občin, med drugim tudi župana in podžupana občine Mengeš. DOBITNIKI PRIZNANJ TURISTIČNEGA DRUŠTVA MENGEŠ Na novoletnem koncertu mengeških godbenikov in združenih pevskih zborov za leto 2007 je Turistično društvo Mengeš podelilo priznanja posameznikom in organizacijam, ki s svojim delom prispevajo h kvaliteti življenja v Mengšu. Harmonikarska sekcija KD Mihaelov sejem pod vodstvom gospoda Franca Veiderja Tako organiziranih prireditev in različnih oblik sodelovanja na turističnem področju je bilo že kar nekaj in po zadovoljstvu prebivalcev obeh občin sodeč bosta društvi s tako obliko še nadaljevali. Prostore so nam odprli v gradu kljub polni zasedenosti s poslovilnimi ali državnimi dogodki v teh decembrskih dneh in za koncert ponudili dvorano, poimenovano po baronu Leopoldu Lichtenbergu, ki ga predvsem Trzinci poznajo kot soustanovitelja šolstva v Trzinu pred 120 leti (takrat je bil deželni glavar) in dolgoletnega šolskega nadzornika ter mecena. Skupina harmonikarjev na klavirskih harmonikah, ki zadnji dve leti vadi pod umetniškim vodjem, gospodom Francem Veiderjem, sicer pa so sekcija KS Mihaelov sejem Mengeš, je prisotne navdušila s skladbami, prirejenimi za ta glasbila. Med njimi smo slišali nekaj znanih iz repertoarja slovenske popevke in, kot se za Mengšane spodobi, na koncu tudi tisto znano Mengeško. Skupina ljudskih pevk Cintare, ki vadi in nastopa pod umetniškim vodstvom gospe Mire Nastran, in je sestavljena iz bivših folkloristk folklornih skupin France Marolt in Tine Rožanc, se je predstavila v narodnih nošah različnih slovenskih pokrajin in temu primerne so bile njihove pesmi. V predprostoru Lichtembergove dvorane se je ob družabnem srečanju in priložnostnem prigrizku »program« nadaljeval z ubranim petjem in željami za mirne in prijetne praznike in vse dobro v letu 2008. V imenu Turističnega društva Mengeš in Turističnega društva Kanja Trzin se zahvaljujemo vsem nastopajočim za vrhunski glasbeni večer, Centru za evropske povezave pa za gostovanje. Turistično društvo Kanja Trzin, predsednica Jožica Valenščak in Turistično društvo Mengeš, Franc Zabret Zapis in foto: Franc Zabret Skupina ljudskih pevk »Cintare« pod vodstvom gospe Mire Nastran ROMAN KALUŠNIK: za izredno lepo obnovo celotnega kompleksa stavb bivše Melodije Z obnovo, ki je ohranila prvotno zasnovo stavb bivše Melodije, je Trdinov trg pridobil lepšo podobo tega dela Mengša, celoten Mengeš pa precej novih stanovanjskih in poslovnih prostorov. PETER KRUŠNIK: za dolgoletno uspešno in prizadevno delo v okviru Turističnega društva Mengeš Za svoje več kot 45-letno aktivno delo v Turističnem društvu je s svojimi pobudami in idejami sooblikoval program društva in ga tudi uspešno izvajal. Sodeloval je pri različnih prireditvah v okviru občine in prireditvah turističnega društva. KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM IN ŠTEFAN BORIN: za petnajstletno uspešno delovanje in vodenje Mihaelovega sejma Pred petnajstimi leti se je na pobudo Štefana Borina in še nekaterih oblikovala ideja o obuditvi stare tradicije sejmarjenja v Mengšu. Danes lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je Mihaelov sejem zaživel in dobil sloves, ne samo v kraju ampak širom Slovenije in tudi v zamejstvu. Vsako leto obišče sejem več kot 20.000 obiskovalcev. Sejem ponuja bogat kulturni program, prikaz domače obrti, tradicionalne povorke in bogato ponudbo stojničarjev. LOVSKA DRUŽINA MENGEŠ: za 60 let uspešnega delovanja na področju lovstva in varstva naravnega okolja Lovska družina in njeni člani so skozi vsa ta leta prizadevno skrbeli za varstvo naravnega okolja, zgradili Lovski dom, vzgojili številne lovce, sodelovali pri vzgoji mladih in se vsako leto vključujejo v spomladansko čistilno akcijo. Pri njihovem delu jim želimo še veliko uspeha. NEŽKA ŽELJKO: za prizadevno delo pri urejanju okolice župni-šča in cerkve Nežka Željko je pri svojem delu vestna in neutrudna pri svoji večletni skrbi za okolico župnišča in cerkve. Cvetlične grede, okensko cvetje in vrt so lepo urejene in tu se kažejo dobre in pride roke gospe Nežke. CIRILA ULES: za ohranjanje tradicije izdelovanja narodnih noš Cirila Ules je znana s svojimi izdelki narodnih noš, ne samo v Sloveniji ampak tudi v zamejstvu. Svoje odlične izdelke je predstavila tudi na televiziji v Avstriji in na Poljskem, na različnih sejmih v Postojni, na Dnevih narodnih noš v Kamniku, na turističnih sejmih Alpe Adria in še bi lahko naštevali. Še naprej ji želimo veliko uspeha pri njenem delu. Turistično društvo Mengeš TRIKRALJEVSKA AKCIJA 2007/2008 Veselje, ki smo ga doživeli v cerkvi ob praznovanju Jezusovega prihoda, želimo ponesti vsem v našem mestu - vernim in drugače mislečim. Luč veselja božične noči se širi v vse domove in povezuje ljudi med seboj, da bi pogumno stopili v novo leto. Zavzetost in požrtvovalnost mladih kolednikov navdušuje ljudi, da z veseljem darujejo za posebne projekte v krajih, kjer delujejo naši misijonarji: »Česar se mi veselimo, radi z drugimi delimo.« Z zbranimi darovi je bilo zgrajenih že veliko vrtcev, ambulant, nahranjena so bila lačna usta, rešeni otroci s ceste, omogočeno je bilo šolanje v tretjem svetu. Spoštovani, v letošnji trikraljevski akciji smo v naši občini zbrali 6.788,89 €. Iskrena hvala za vsak prispevek. Hvala kolednikom in njihovim spremljevalcem, g. župniku Janezu Avseniku ter čistilnici Pingvin. Nasvidenje ob koncu leta 2008. Tone Hribar, Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš Animator koledovanja POHVALE IN ZAHVALE CENTRA ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE Center za socialno delo Domžale želi pohvaliti štiri praktikantke Fakultete za socialno delo, in sicer: Tino Dokl, Suzano Draganič, Simono Krempl in Uršo Landis, ki so v mesecu decembru zavzeto in požrtvovalno iskale donatorska sredstva in izdelke za prednovo-letno obdaritev otrok iz socialno ogroženih družin, s čimer smo zagotovo marsikateremu otroku polepšali praznične dni. Center za socialno delo Domžale se želi še posebej lepo zahvaliti vodstvu in vsem zaposlenim v Vrtcu Urša, ki so tudi letos z akcijo zbiranja igrač za otroke iz socialno ogroženih družin pomembno prispevali k razvese-ljevanju otroških src. Center za socialno delo Domžale se želi zahvaliti vsem organizacijam, ki so v mesecu decembru brezplačno prispevali svoje izdelke za prednovoletno obdaritev otrok iz socialno ogroženih družin in nam s tem pomagali razveseliti otroke in jim polepšati decembrske praznične dni. Želimo se zahvaliti naslednjim organizacijam: Mercator, Radio Hit, Droga Kolinska, Žito Gorenjka, Eta Kamnik, Založba Rokus Klett, KD Group, finančna družba, Intersnack, Mehano, Žito Šumi, Kocka, Elform, Katja & Alen, NLB Domžale, Makop, Belinka Ljubljana, Redoljub in Študentski servis Domžale. Vsem iskrena hvala! Center za socialno delo Domžale V NOVEM LETU NIČ NOVEGA Svojo drugo za Mengšana kolumno pišem, hej, že v letu 2008, in vreme je še vedno »za en drek«, pa še virusi razsajajo. Ampak januar je tukaj in, ja, imel sem kar prav: sem revež in čist »broke«, čeprav sem se decembrski nakupovalni histeriji na široko ognil. Šit! Najbrž je to zaradi inflacije, podražitev _ Ja, to bo to. Aja, pa nove bobne sem si kupil (kot da to koga zanima). Kakorkoli že, celo leto imam čas, da pridem na zeleno vejo. Bo že. Kaj pa nas, drage občanke in občani, čaka v novem letu? Veliko in nič novega. Februarja, marca, aprila in maja bo v državi še vedno premalo denarja za zdravstvo, socialo, šolstvo, kulturo in verjetno še za kaj. Šur, to so stvari, ki so brez veze, »folk« tega ne rabi, blaginja? Škoda »keša«. Hja, nič novega. Po drugi strani pa pomanjkanja ne bo v, hmm, ^ vojski? »Valda«, to narod »nuca«: nove patrije, eskadriljo najnovejših tankov, reaktivcev in mogoče, ker ravno Hrvate »neki trga«, še eno super hudo oboroženo ladjo. »Kao« NATO, pa to ... V glavnem, nič novega. Nekaj denarja se bo v tem času, vse tja do junija, brez problema zapravilo še za predsedovanje EU, z vso »fensi, ful, kul, nobel, luksuz« kramo vred. Julija in avgusta bomo šli vsi skupaj na bolj ali manj zaslužen dopust: domače dvorišče s pogledom na hribe ter sosedov balkon, kjer bo možno videti oddaljeno morje, pa še to seveda, če bo lepo vreme. Upam, da bo. No, ja, nekateri bodo na morje in v hribe dejansko šli. Kakor kdor zmore/ želi. Torej, nič novega. Septembra bomo začeli spet pridno dinarčke služiti. Še vedno bo premalo denarja za zdravstvo, socialo itd., zato so možne tudi kakšne demonstracije (čakamo še na množični »štrajk« upokojencev), mularija bo šla pa znova v šolo. Tako se bo leto postopoma prevesilo v jesen, kjer pa denar zopet ne bo problem, saj bodo na vrsti parlamentarne volitve. Hura!!! Demokracija »rules«! Spet nam bodo strankarski prvaki vsi po vrsti lezli v rit in nas »strokovno« prepričevali, kako nam gre v bistvu zelo dobro oz. kako zelo smo v krizi. Spet nič novega. Še vedno bomo namreč morali delati in se boriti za....................(poljubno dodaj/te). Po volitvah se bomo 1. novembra spomnili svojih dragih, žal preminulih, ter se postopoma začeli pripravljati na december. Decembra pa spet cel žur, partiji, »pijanke« itd., kjer bodo navkljub podražitvam in inflaciji hipermarketi spet nabito polni. V vsem tem času pa se bo »folk« v Iraku še vedno klal, v Afriki bodo še vedno umirali zaradi številnih bolezni, nafta pa bo še vedno zakon. Vse za biznis! »Yes«! Nič novega torej. Upravičeno se tako lahko vprašamo, ali bo sploh kaj novega? Seveda! Ogromno novih stvari se bo zgodilo vsakemu posamezniku izmed nas - enim več, drugim manj. Vsak trenutek tega leta bo nov, svež, edinstven in nadvse dragocen. Na vse stvari v življenju, kot vidimo, ne moremo vplivati, zato naj bo tisto, na kar lahko, iskreno, lepo, prijetno, pozitivno in pa predvsem: boljše, kot je bilo v preteklih letih. Ne glejmo preveč nazaj, ker se lahko spotaknemo, zrimo v prihodnost in živimo za sedanjost. Veliko sreče, ljubezni, lastnih zmag in osebnega zadovoljstva v letu 2008! Urban Ropotar drobtinice VODA IZ PLANIN ALI S POLJA? Javni posvet o bodoči oskrbi s pitno vodo meseca decembra v Gasilskem domu je neob-veščenemu občanu vcepil kar nekaj dilem o pristopu sedanje Občinske uprave. Povedano je bilo, da se je ta opredelila za domžalsko varianto črpanja pitne vode na Mengeškem polju ter za izstop iz krvavškega sistema. Ker o tem ni bilo predhodne širše strokovne opredelitve ter brez seznanjanja občanov na poljuden, razumljiv način, je odločitev nenavadna in podcenljiva. Strategijo vodooskrbe zagotovo uvrščamo na sam vrh pomembnosti katerekoli bivalne skupnosti. Že sedanja klimatska dogajanja, predvsem pa v naslednjem petdeset do sto-letnem ciklu, zahtevajo pri opredelitvi danes za jutri odločitev, ki v svoji pomembnosti presega zbir modrosti občinskih upraviteljev v ciklusu mandata. Pri vodooskrbi bo vsak rod dnevno prizadet in rezultat bo trajno zapisan v spomin. Posebej zato, ker pitna voda postaja najdragocenejša dobrina. Poudarjeno tista, ki samodejno priteka v vodne hranilnike. In občina Mengeš to ima. Povedano je bilo, da že pred časom predvidena sanacija zagotavlja izboljšano primarno povezavo ter s tem povečano kapaciteto. Kot protipredlog, sprejet na Občinskem svetu, je odločitev za t.i. domžalsko vodooskrbo, ki bo vodo črpala iz mengeškega polja in opustila krvavški vir. Odločitev je utemeljena z omejeno kapaciteto in kontaminirano vodo zaradi onesnaženja. Navedba, da ima krvavški izvir omejeno kapaciteto, je korektna. Navedbe o slabši kvaliteti zaradi onesnaženja - človeškega in naravnega - ne zasluži. Človeško onesnaženje je v gorskem arealu mnogo manjše in lažje sanirano. Morebitno naravno (neurja, vdori) pa se kontrolira in preventivo izključi do odtoka zablatene vode. Kvaliteto izvira vode Krvavec je mogoče danes oceniti za prihodnjih 50-100 let. In pogrešek bo lahko samo v njenem prenizkem ovrednotenju. Kaj pa domžalski vir? Predlagatelji navajajo, da je dober, kar je verjeti. Kapaciteta je večja od krvavške. Pohvalno. Toda pri tem je nujno postaviti vprašanje trajnosti kvalitete. Govorimo o ravnini! Ne tako daleč nazaj so se odpadki odlagali vsepovsod. Od Gorenjske do vzhodne naravne meje ljubljanske ravnine. Tudi Mengeško polje je poznalo kar nekaj odlagališč. Med največjimi je bilo na prostoru SCT v Mengšu (v času smetišča je bila jama izkopana do nivoja podtalnice), ostala so bila v smeri proti Brniku in Domžalam, Kamniku. Tudi Helios je odlagal svoje odpadke (kemija). Odpadne jame niso sanirali, temveč samo pokrili z zemljo ali prodom (Mengeš). Tako padavine ponikajo skozi smetišča. Poljedelstvo dodaja mineralna gnojila in zaščitne kemikalije. Tudi to se spira. Iz enega od virov mariborske vode je bilo potrebno kar nekaj let »prati« (črpanje - izliv) podtalnico, zastrupljeno s strani tovarne Pinus. Na mengeško podtalnico bo dodatno vplival bodoči razvoj in pozidava okoli letališča Brnik in dolinskega dela proti Cerkljam in Kranju. Že danes Sava ni sanitarno priporočljiva za kopanje! Meteorna voda »pere« cestišča in ostale urbanizirane površine. Zato bi bilo pred kakršnokoli odločitvijo nujno dobiti kvalificiran strokovni odgovor na možnost bodoče prizadetosti podtalnega vira. Za Krvavec je znano! Navedeno je bilo, da je za sanacijo primarnega krvavškega omrežja strošek višji. Brez teže je bil podatek, da bi EU in Vlada Republike Slovenije prispevali sredstva sanacije skoraj v celoti. Domžalska varianta bo cenovno v celoti izvedena z občinskimi sredstvi. Dodatno bo še trajni strošek črpanja. Dolgoročni cilj na temelju kratkoročnega pogleda in prihranka praviloma vedno pokaže nezrelost odločitve. V življenju potrebuje vrednotenje izven materialnih dobrin v bodočnosti zrelost sredine, ki o tem odloča. Kolikšno vrednost ima zagotovljena potreba oskrbe z alpsko vodo, njene kvalitete in energetske neodvisnosti? Odgovora ne podaja matematika. Tudi ne današnja izhodišča vrednotenja. Prej, kakor v petdesetih letih, bodo tovrstne vrednosti v celoti spremenjene navzgor! Nenavadno je, da je potrebno omenjati neustrezen odnos sedanje Občinske uprave in Občinskega sveta do tako pomembne odločitve o dolgoročni oskrbi z pitno vodo. Prehod na domžalski vodni vir. Opustitev pridobivanja alpske vode. Sedanji mengeški delež je že porazdeljen zainteresiranim občinam. Nezrelo je dejanje odgovornih ljudi v mengeški samoupravi, da pred sprejemom strategije niso čutili potrebe seznaniti občane z racionalno utemeljitvijo opustitve krvavškega vira. Poniževalna je sedanja formalna predstavitev generalne strategije kot ideje, saj pri tem že operativno izvaja prve korake opustitve Krvavca. Katera glava je menila, da so posveti z občani nepotrebni? Obveščali bi jih lahko tudi s pomočjo lista, dodeljenega v Mengšana. Z navedbo izhodišč. Mar mengeška vodstvena ekipa meni, da visoko presega intelektualni nivo občanov? Ali zato šele sedaj z drobnim vabilom vabijo na posvet o »generalni strategiji oskrbe z pitno vodo za naslednja desetletja«? Katero že udejanjajo? Kaj s tem svoje zrelosti ne odslikavajo samemu sebi? Ne oziraje na potrebe dodatnih kapacitet virov vode bi bila odpoved krvavškemu sistemu zelo groba napaka, ki bi ostala stalnica oznake nezrelosti odločujoče občinske samouprave in storjene škode vodooskrbi. Prosto tekoče krvavško napajanje že imamo. Črpano domžalsko naj bi šele bilo. So njegove prednosti res tako velike, da se z lahkoto zavrže krvavški alpski vir? Aleksander Markovčič KOSI ZA PASJE IZTREBKE S strani občanov smo bili na Občini Mengeš že večkrat pozvani o ureditvi problematike vzgoje in obnašanja lastnikov psov v urbanem naselju in na kmetijskih lastniških površinah. V pripravi je predlog odloka, ki se usklajuje. Eden glavnih poudarkov so seveda pasji iztrebki. V ta namen smo se na Občini Mengeš odločili, da še pred formalnim sprejetjem odloka postavimo nekaj (6 kosov) košev za pasje iztrebke ter pripadajoče vrečke. Menimo, da je potrebno najprej zagotavljati in uveljavljati pogoje ter šele kasneje kaznovati kršitelje odloka. S tem dopisom pozivamo predvsem lastnike psov, da se košev poslužujejo. S tem bomo vsi skupaj izrazili svojo kulturo. Tega, kar smo doživeli že po dobrem mesecu postavitve košev za iztrebke v drevoredu v Mengšu, ko so bili uničeni trije koši, si ne želimo več. Prav zanimivo bi bilo videti sliko vandala, ki je to povzročil. Morda pa za ime to celo nekdo ve _ V izogib vsem sprenevedanjem lahko zapišem, da že veljavni Odlok o javnem redu in miru (UR.V.ŠT.14/96) govori o teh stvareh, zato ga citiram s sledečim izvlečkom: Prepovedano je voditi ali puščati živali v javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča, na zelenice, na pokopališče in na zasebno površino brez dovoljenja lastnika zemljišča ali objekta, brez nadzora puščati živali na javne površine ter jih puščati, da z iztrebki onesnažujejo vse naštete prostore. V naseljenih delih občine in na urejenih rekreacijskih površinah je potrebno živali voditi na vrvici in pobirati njihove iztrebke. Jože Vahtar občinski svet POROČILO 13. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ Seja je potekala v četrtek, 20. decembra. Na dnevnem redu je bilo tokrat 12 točk, za obravnavo so svetnice in svetniki porabili dve uri in pol. Potrditvi dnevnega reda in sprejetju zapisnika 12. seje so sledila vprašanja ter pobude svetnic in svetnikov, ki si jih lahko preberete v glasilu Mengšan. V naslednji točki je župan, g. Jerič, podal obrazložitev v zvezi z začasnimi ukrepi na področju odlaganja odpadkov v Občini Mengeš. Po razpravi so bili na glasovanje dani trije sklepi (zaradi dolžine sklepov in omejenega prostora si le-te lahko preberete v Uradnem vestniku), ki so bili tudi sprejeti. Pod točko 4 dnevnega reda so svetnice in svetniki, po obrazložitvi g. Jeriča in razpravi, sprejeli sklep, da se odpovedujejo izplačilu sejnine za udeležbo na tej (13.) seji v korist prizadetim občinam po neurju, ki se nakažejo na transakcijski račun Prostovoljnega gasilskega društva Železniki. V naslednji točki so člani OS po razpravi dali pozitivno soglasje k Pravilom javnega zavoda Knjižnica Domžale, ki jih je pred tem predstavila direktorica Knjižnice Domžale, ga. Zupanec Oberwalder. V 6. točki dnevnega reda je ga. Erce, sodelavka v Vrtcu Mengeš, podala obrazložitev k sistematizaciji delovnih mest v Vrtcu Mengeš za šolsko leto 2007/2008 v zvezi s svetovalnim delavcem. Po posredovanju mnenj k predlagani sistematizaciji pristojnih odborov ter razpravi OS predlaganemu sklepu ni dal soglasja, temveč je sprejel drug sklep, in sicer o Sistematizaciji delovnih mest Vrtca Mengeš za šolsko leto 2007/2008: brez svetovalnega delavca. V nadaljevanju seje so svetnice in svetniki pod točkami 7, 8, 9, 10 in 11, po obrazložitvah gdč. Lavrič iz Občinske uprave ter po posredovanju mnenj pristojnih odborov, brez razprave sprejeli Odlok o turistični taksi v 2. obravnavi, Sklep o določitvi višine turistične takse za območje občine Mengeš, Odlok o organiziranju pomoči na domu - 2. obravnava, Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje upravičenosti občinske socialne pomoči ter Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi vzgojno-izobra-ževalnega zavoda OŠ Roje. V zadnji točki dnevnega reda je direktorica Občinske uprave, ga. Kos, predstavila Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Regionalnega razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije ter Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Sveta Ljubljanske urbane regije. Po posredovanju mnenj pristojnih odborov je OS predlagana sklepa tudi sprejel. Urban Ropotar POROČILO 14. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ Seja je potekala v četrtek, 17. januarja. Na dnevnem redu je bilo potrebno obravnavati 8 točk, za kar so svetnice in svetniki porabili slabe tri ure. Potrditvi dnevnega reda in sprejetju zapisnika 13. seje so sledila vprašanja ter pobude svetnic in svetnikov, katere si lahko kot običajno preberete v občinskem glasilu. V naslednji točki je župan, g. Jerič, predstavil Okvirni program dela in terminski plan sej Občinskega sveta v letu 2008, ki je bil s spremembo februarskega termina tudi sprejet. Pod točko 4 je predsednik Odbora za družbene in društvene dejavnosti, g. Malus, podal obrazložitev o višini (900 €) Trdinove nagrade, ki so jo člani OS, po posredovanju mnenja pristojnega odbora, tudi soglasno sprejeli. V naslednji točki so svetnice in svetniki, na podlagi obrazložitve s strani ga. Podboršek iz Občinske uprave ter pozitivnem mnenju pristojnega odbora, sprejeli Sklep o javnem razpisu za podelitev priznanj Občine Mengeš v letu 2008. Pod točko 7 je član Komisije za popis osnovnih sredstev, g. Hribar, predstavil Poročilo komisije za popis osnovnih sredstev Občine Mengeš za leto 2007 in Poročilo komisije za popis denarnih sredstev v blagajni Občine Mengeš za leto 2007, ki sta bila, skupaj s šestimi dopolnitvami sklepov (več v Uradnem vestniku) Odbora za finance in proračun, tudi sprejeta. V nadaljevanju seje sta sledili še dve točki dnevnega reda, in sicer Odloka o proračunu Občine Mengeš za leti 2008 in 2009 (2. obravnava) ter imenovanje predstavnika v Svet zavoda OŠ Roje. Odloka proračuna sta predstavila župan, g. Jerič, ter direktorica Občinske uprave, ga. Kos. V razpravi je svetniška skupina SDS izrazila pomisleke ter vložila 5 amandmajev k predlaganim odlokom, ki pa jih OS ni sprejel ter je tako potrdil predlagana proračuna za tekoče in naslednje leto. Za konec prve seje v letu 2008 so svetnice in svetniki na predlog KVIAZ-a dali soglasje k imenovanju predstavnice v Svet zavoda OŠ Roje, gospe Martine Šorn Povšnar. Naslednja seja bo v četrtek, 28. februarja. Urban Ropotar VABILO NA 15. SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ, ki bo v četrtek, 28. FEBRUARJA 2008, ob 18.00 uri, v sejni sobi - poročni dvorani Občine Mengeš. VABLJENI! Uradne ure Občine Mengeš: PONEDELJEK od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 15.00 SREDA od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 17.00 PETEK od 8.00 - 13.00. Županove ure za občanke in občane so vsako sredo od 14.00 do 16.00. Termin si rezervirajte v tajništvu pri ga. Marti Kuret na telefonu 01 723 70 81. občinski svet ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA ČLANOV SVETA Pobuda g. Jožeta Vahtarja -pisno Pred časom nas je doletela novica, da je Ministrstvo za promet in zveze sklenilo, da se zopet dovoli tovorni promet skozi Tuhinjsko dolino. Čeprav smo v zadnjem času priča ostremu protestu v Občini Kamnik, bi bilo prav, da bi s sklepom Občinskega sveta podprli njihova prizadevanja, saj bomo tovorni promet posledično dobili tudi v našo občino. Menim, da je potrebno podati mnenje, da moramo v času pred izgradnjo obvoznice skrbeti, da se nam ne bo drastično povečal tovorni promet. Predlog sklepa: Občina Mengeš in Občinski svet Občine Mengeš podpirata prizadevanja Občine Kamnik, da prometna ureditev tovornega prometa skozi Tuhinjsko dolino in posledično do meja Občine Mengeš do nadaljnjega ostane nespremenjena. Odgovor: Župan je pojasnil, da se je o izpostavljeni problematiki že dogovarjal na skupnem sestanku na Občini Kamnik, kjer so bile že pričete aktivnosti za ponovno prepoved težkega tovornega prometa na navedeni relaciji. Pobuda in vprašanja g. Šte-beta G. Štebe je podprl pobudo g. Vahtarja o prepovedi tovornega prometa skozi Tuhinjsko dolino. 1. Odpoved krvavškemu sistemu oz. pravicam po 30l/s ali 30 % količin vode iz Alp Ker župan molči glede sporočil s pogovora o (ne)ohranjanju krvav-škega vodooskrbnega sistema za mengeške rodove ( 3. 12. 2007), še po tej poti poskušam(o) pridobiti odgovore na zaključke: Župan naj takoj skliče vaške svete oz. zbore občanov, podrobno pojasni odločitve, opravi javno razpravo, omogoči širši razmislek ter na osnovi tega dodatno pretehta o interesu in smiselnosti sodelovanja Občine Mengeš pri skupnem projektu povečanja zmogljivosti vodooskrbnega sis- tema Krvavec. Od države oz. inšpekcij, koncesi-onarjev oz. upravljalcev sistemov se mora takoj zahtevati uveljavljanje zakonitega delovanja ter spoštovanja na vodozbirnih, vodovar-stvenih in vplivnih območjih. Občina Mengeš se nikakor ne sme odpovedati krvavškemu sistemu. Nedvoumna izjava župana za Radio Slovenija o odpovedi sistemu Krvavec nima podlage v nobenem neposrednem sklepu Sveta Občine Mengeš. Franc Jerič, župan Občine Mengeš za RA SLOVENIJA 1, 8. 11. 2007: »S tem (z domžalskimi viri podtalnice na mengeškem polju) si Mengeš zagotavlja dolgoročno trajne vire pitne vode, posledično pa se tudi odpovedujemo sistemu Krvavec.« To sporočilo mora župan razumeti kot peticijo. Odgovor pobudniku pogovora 3. 12. 2007 mora župan dati v dveh dneh - do petka, 7. 12. 2007. Še je čas za dodaten razmislek o (ne)sodelovanju Občine Mengeš pri skupnem projektu »povečanja zmogljivosti vo-dooskrbnega sistema Krvavec«. Še posebej zato, ker strokovno in ekonomsko projekt ni sporen. Projektant v tehnični zasnovi navaja, da je investicija utemeljena. Investicija je dolgoročno finančno utemeljena. Stroški pridobljene vode so v 50-letnem amortizacijskem obdobju ugodni. Zaradi investicije se k ceni v povprečju predvideva 0,30 €. Občina z odpovedjo niti ne poskusi sodelovati z ostalimi pri pridobivanju nepovratnih sredstev EU (65 %) in države Slovenije (25 %). Od vsebine in časa odgovora so odvisna nadaljna ravnanja, predvsem omenjeno najučinkovitejše - zbiranje 5 % podpisov volivcev v občini za zahtevo za razpis referenduma. V nasprotnem bom zbral tri podpise svetnikov in zahteval izredno sejo. Odgovor: Glede na vse vaše pobude in aktivnosti o vodooskrbi, ki jih izvajate kljub sklepu Občinskega sveta Občine Mengeš, bomo organizirali javno tribuno, v ponedeljek, 7. januarja 2008, ob 19. uri, v Kulturnem domu Mengeš. Glede vaše omenjene in najučinkovitejše metode o zbiranju 5 % podpisov volivcev za referendum ali sklic izredne seje dopuščam možnost vaše odločitve. 2. Reševanje ravnanja z odpadki; realizacija projekta iz leta 2002 o razširitvi odlagališča v Dobu; mnenje Občine Mengeš o predlogu operativnega programa države o ravnanju z odpadki; realizacija napovedi o tovarni za predelavo ločeno zbranih odpadkov z MBO v »suhadolski« jami; zakonitost dejavnosti prekladanja, odlaganja in predelave odpadkov ter ustreznost izvajanja v »suhadolski« jami Z ustreznim gradivom, podatki in razpravo še vedno ni realiziran sklep s 4. seje Sveta Občine Mengeš, 15. 2. 2007, ki je bil sprejet na moj predlog in se je glasil: »Župan do naslednje seje Sveta Občine Mengeš pripravi obravnavo posebne točke dnevnega reda »Reševanje zbiranja, predelave in odlaganja komunalnih odpadkov v Občini Mengeš oz. občinah, povezanih preko CERO in občinah, ki sedaj uporabljajo deponijo v Dobu«.« V gradivu zahtevam naslednje odgovore: Ali župan, g. Jerič, podpira projekt tovarne? Ali bo predlagal priključitev Občine Mengeš k projektu, pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi argumenti? Kako načrtuje sodelovanje Občine Mengeš v konzorciju CERO in z JKP Prodnik? Kakšna so stališča drugih partnerskih občin? Takoj pričakujem gradivo in obravnavo vsaj na način, kot je bila opravljena v Svetu Občine Domžale (na primer leta 2005 http://www.domzale.si/30os-seje.asp). Kljub temu, da je Občina Domžale nosilka projekta razširitve odlagališča v Dobu, za katerega je že bilo porabljeno več kot 3 milijone evrov, mora Občina Mengeš kljub temu aktivneje sodelovati pri navedenih zadevah in ne bi smela le nekritično slediti nekaterim spornim in tudi dragim rešitvam, ki povrhu po nepotrebnem vznemirjajo javnost. Kakšno je mnenje Občine Mengeš in sosednjih občin o predlogu operativnega programa ravnanja z odpadki (http://www.mop.gov. si/si/ splosno/novice/novica/a rticle/7621/6062/?cHash=0d b140e482)? Občine z drnovskega in Mengeškega polja oz. prodnih nanosov porečja Kamniške Bistrice bi morale zbrati podatke o črnih oz. nesaniranih odlagališčih komunalnih in nevarnih industrijskih odpadkov ter jih posredovati v predvideni operativni program sanacije črnih odlagališč. Kaj je s toliko napovedovano in sporno lokacijo tovarne za predelavo ločeno zbranih odpadkov v »suhadolski« jami? Ali so aktivnosti in vplivi v »suhadolski« jami v skladu s predpisi in dejstvom, da je jama na vodozbirnem, če že ne na vodovarstvenem območju? V nasprotnem bom zbral tri podpise svetnikov in zahteval izredno sejo - leto dni po sprejemu sklepa! Odgovor: Naj vam še enkrat povem, da sklep s 4. seje sveta Občine Mengeš, z dne 15. 2. 2007, ki je bil sprejet na vaš predlog, ni več aktualen. Te točke oziroma tematike ne mislim več pripraviti kot točko za sejo Občinskega sveta Občine Mengeš. Ravno v tem času potekajo velike aktivnosti skupaj z Občinami Domžale, Trzin, Moravče, Lukovico ter JKP Prodnik-om o odvozu komunalnih odpadkov na odlagališče Dob ali v Celje. 3. Interes župana Franca Jeriča za izvajanje muzejske dejavnosti, varstvo kulturne dediščine v Občini Mengeš in za izvedbo projekta Trdinovega muzejsko-kulturno-družab-nega središča Občina Mengeš je 13. 11. 1996 sprejela Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje muzejske dejavnosti na področju Občine Mengeš (Ur.. v., št. 229/96) in 26. 11. 1997 podpisala pogodbo s koncesionarjem - Muzejem občinski svet, politika Mengeš. Občina Mengeš v zadnjem letu le v polovici s pogodbo določenih sredstev izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti (5. člen pogodbe). V zadnjem obdobju je prekinjeno minimalno financiranje projektov varstva dediščine, ki jih predlaga Muzej Mengeš. Ali boste kot župan in odgovorna oseba zagotovili izpolnjevanje pogodbenih določil? Ali nameravate odpovedati pogodbo in nositi posledice take odločitve? Ali nameravate organizirati muzejsko dejavnost na kak drugačen način? Projekt Trdinovega muzejskega, kulturnega in družabnega središča je bil sprejet kot program/ projekt v Ljubljanski urbani regiji z nazivom »Trdinova učna pot« in z namenom sodelovanja tudi z MO Novo mesto. Navedba v razvojnem programu LUR in doseženo lastništvo prostorov je osnova za kandidiranje za državna in evropska sredstva. Negospodarna in nesmiselna je napovedana opustitev (prodaja!?) teh prostorov. Popolnoma nezakonito pa je v neformalnih pogovorih omenjano odstopanje od podpisane pogodbe in enostavno vračilo plačanega zneska. Ali nameravate obdržati prostore Občine Mengeš v pritličju »Melodije«, na mestu, kjer je bila Trdinova rojstna hiša? Odgovor: Občina Mengeš izpolnjuje pogodbeni obveznosti, prav tako tudi obveznosti iz petega člena pogodbe, ki je bila podpisana 26. 11. 1997. O vseh ostalih vprašanjih o tej tematiki in odločitvah se še dogovarjamo. 4. Podhod za kolesarje in pešce v smeri Mengeš - Lek - Preserje pod navezovalno glavno cesto AC Krtina - AC Vodice oz. pod obvoznico Mengeš Občina Mengeš naj ponovno razmisli o dolgoročni koristnosti izvedbe podhoda za pešce in kolesarje pri prečkanju najprome- tnejše točke obvoznice oz. glavne ceste pod severnim krakom krož-išča na Kolodvorski cesti. Gre za smer Mengeš - Lek - Preserje. Edino smiselno je graditi podhod hkrati z izgradnjo obvoznice. Ali nameravati realizirati podhod za kolesarje in pešce na Kolodvorski ulici (severni hodnik) v smeri Mengeš - Lek - Preserje? Ali bo podhod poti pod obvoznico za smer 'Lipce' (Groblje, Stob), v osnovi namenjen za pešce in kolesarje ter manjše traktorje zasebnih lastnikov, namenjen tudi za večje traktorje? Občina Mengeš DRŽAVA MORA SPODBUJATI UPORABO AVTO PLINA Pred tedni so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor vznemirili slovensko javnost s podatki v zvezi z onesnaženostjo zraka v nekaterih slovenskih mestih. Šlo naj bi za koncentracijo delcev PM 10. V naglici in paniki, ker je bilo potrebno posredovati Evropski komisiji predloge ukrepov za njihovo zmanjšanje, so ponudili rešitve, ki niso bile najboljše in najbolj optimalne. Kot vzrok za visoko onesnaženost zraka so v prvi vrsti prepoznali porast prometa ter sprva, brez pogovorov in dogovorov z lokalnimi skupnostmi, kot najbolj primeren ukrep predlagali takse na vožnjo v središčih mest. A naleteli so na veliko nasprotovanje. To niti ni presenetljivo, kajti premalo besed je bilo ob tem namenjenih vsaj dvema segmentoma, povezanima s to problematiko: • prvi je razvitost javnega prevoza, ukrepi za njegovo popularizacijo, razvijanje drugih oblik prometa, kot sta javna železnica in kolesarjenje - tu ima Slovenija ogromne potenciale, saj se s tem v preteklosti skoraj ni ukvarjala; • drugi segment, ki ima ogromno težo tudi v okviru Evropske komisije, pa je poveča- nje rabe energetsko čistih in učinkovitih energij. Ker so v času kratke razprave v zvezi s to problematiko skoraj v celoti zanemarili ta segment, sem na MOP posredovala poslansko pobudo, s katero sem želela opozoriti na pomanjkljivosti, ki v zvezi s tem nastajajo v Sloveniji in bi jih lahko Vlada RS zelo hitro začela razreševati. Med energetsko najbolj čiste in učinkovite energije spada plin. Tehnologija je na tem področju neverjetno napredovala, predelava vozil je enostavna, plin pa je izjemno varno gorivo (ob nesrečah je nevarnost pri bencinskih motorjih bistveno večja). Za uporabnike tudi ni zanemarljiv podatek, da je plinsko gorivo cenejše. Najpomembnejše pri tem pa je, da je plin okoljsko bistveno čistejši, zlasti od dizelskega in tudi bencinskega goriva - zato je v večini držav sveta priznan kot zeleno gorivo. Tega so se začele zavedati mnoge evropske države in pričele izvajati aktivne ukrepe za uporabo avtoplina. A žal med njimi ni Slovenije, saj je pri nas le okoli 2700 vozil, predelanih za plinsko gorivo. Pri tem bi imeli možnost uvajati spodbujevalne ukrepe v smislu spodbujanja predelave vozil s subvencijami (to trenutno poteka v npr. Veliki Britaniji in Avstraliji). Na Japonskem je obveza, da na plin vozijo vsi taksiji, na Dunaju ima plinski pogon večina javnega mestnega prometa. Na plin vozi vse več vozil v nam sosednjih državah (Italija je sploh vodilna v Evropi, veliko teh vozil je tudi v Avstriji, na Madžarskem, 40.000 vozil na plin je na Hrvaškem). Problem pa nastane, ker je pri nas premalo črpalk na plinsko gorivo, zato smo deležni veliko kritik, pa tudi začudenja, da tako zanemarjamo to področje. Ob vseh črpalkah, ki rastejo kot gobe po dežju na vseh koncih, je v Sloveniji le enajst mest, kjer lahko dobimo plin, od tega le na petih črpalkah. To pomeni, da je Slovenija zanemarila razvijanje infrastrukture za tiste, ki bi želeli uporabljati za prevoz avto na plin. Zato sem v pobudi predlagala ministru Podobniku, da začne s takojšnjimi ukrepi in aktivnostmi za povečano uporabo plina kot zelenega in okoljsko sprejemljivega goriva, in sicer: Država naj preko svojega lastniškega in upravljalskega vpliva v Petrolu takoj spodbudi pospešeno povečanje plinskih točilnih mest. Takojšnje zmanjšanje ali celo ukinitev trošarine za plinsko gorivo - to se dogaja v Evropi. Potrebno je spremeniti Uredbo o določanju cen za goriva in pri tem spremeniti razmerje med ceno bencina in plina. V večini evropskih držav je plin v povprečju vsaj enkrat cenejši od bencina, v Belgiji in na Nizozemskem celo trikrat. Slovenija sodi med najbolj neprijazne države do plina, saj cena presega polovico cene bencina. Uvedbo subvencioniranja predelave vozil na plinski pogon s strani države. Uredbo, ki bo uvedla obvezen delež vozil na plinski pogon ob javnih naročilih, ki jih izvaja država in nasploh vsi proračunski porabniki. Izvedbo propagandne akcije, s katero bo javnost obveščena o vseh prednostih avtoplina. Po predstavitvi pobude se je o tem problemu pričelo tudi nekoliko širše pisati in razpravljati in upam, da bo temu sledilo tudi ravnanje Ministrstva za okolje in prostor. Cveta Zalokar-Oražem, poslanka ZARES v Državnem zboru RS politika ZAKAJ NISEM GLASOVAL ZA PRORAČUNA 2008 IN 2009 TER PROJEKTE DO 2012 Zakaj sem bil edini, se ta trenutek ne sprašujem. Čas bo pokazal, kako in kaj je s (samo) spraševanjem. Moram biti kratek, ker mi urednica ali ne bi objavila ali pa bi mi omejila besedilo. Sicer pa je koristno biti jedrnat. Več bom objavil na moji in naši spletni strani, kjer so možnosti oz. obseg izražanja bistveno drugačne (www.tomazstebe.sds.si brez ločil med imenom in priimkom; www.menges.sds.si). Ta mandat bo očitno zaznamovan z (veliko/malo) športno dvorano za 3,5 milijona evrov, kolikor je od 18. januarja 2008 sprejeto v proračunih. Za ta denar se lahko gradi le velika prireditvena športna dvorana, kot je že bila zamišljena pred slabimi desetimi leti. O sedanji zamisli športne dvorane Svet občine ni bil seznanjen niti z enim stavkom. Niti pri ravnokar sprejetih proračunih. Župan je to priznal, hkrati pa je v zavrnitvi dopolnila zapisal, da je milijon evrov namenjenega zadolževanju (citiram) » ... planirano v skladu z idejnim osnutkom izgradnje telovadnice/manjše športne dvorane, ki pa je še v fazi dokončne rešitve.«. In skrivnost, za katero pri odločanju o proračunu ni zapisana niti beseda! Manjša športna dvorana za dolgoročne potrebe OŠ Mengeš ni sporna za nikogar. Sporno je, da se zadolžuje le za ta namen in da so zato postale manj pomembne investicije v izgradnjo kanalizacije in obnovo vodovodov ter urejanje ulic (Pristava, severni del Mengša, Topole, cesta na Gobavico, ..., most čez Pšato na Kolodvorski ...). Bistveno premalo denarja se namenja za dokončanje obnove državnih cest v mestu Mengeš. Vlada RS je leta 2007 namenila 1 mio evrov, za leto 2006 pa mislim, da okoli pol milijona. V teh dveh letih pa še dodatnih 1,4 milijona evrov. Občina Mengeš pa samo četrtino tega poldrugega milijona evrov - 360 tisoč evrov. Obvoznica je pred vrati in res ne vem, kako misli župan ustrezno slediti tej dinamiki nujne in zahtevne obnove bodočih lokalnih cest, predvsem Prešernove ceste in Glavnega trga ter severnega dela Slovenske ceste in tudi zaho- dnega dela Gorenjske ceste, do krožišča pri »SCT jami«. Kje je še cesta med Gorenjsko in Topolsko cesto, ki bo hkrati cesta v »SCT jamo«. Da ne omenjam obvozne ceste od TUŠ-a do 'cegvence' - v Pristavo. Nasprotoval sem vrnitvi pritličnih prostorov nekdanje Melodije. Na tem mestu je bila rojstna hiša Janeza Trdine. Če svetnike moti prvotni namen teh prostorov za Mestni muzej Mengeš, bi bili lahko namenjeni npr. za »Trdinovo središče Melodija Mengeš« kot družabno in kulturno mesto s kavarno, nasproti katere je park s spomenikom Janezu Trdini in Zaj-čeva vila, ki jo je projektiral Jože Plečnik. Po enaki logiki »... saj ne rabimo - itak imamo že sedaj prazne prostore ...« bi lahko vrnili kupnino tudi za to hišo, kupljeno za 15 milijonov tolarjev pred več kot desetimi leti. Bomo videli, za koliko bo vrnjene prostore prodal gospod Kalušnik. In se bomo spraševali o zakonitosti vrnitve lastnine »v postopku pridobivanja« in o morebitni korupciji. Najbolj nedolžna in prikrita pa je odprta možnost županu, da lahko prevzema obveznosti do 70 %, ki bodo zapadle v plačilo v letu 2008 oz. v 2009 IN DODATNO še do 70 % v prihodnjih letih. To je obremenjevanje proračunov vnaprej! Enako je z zadolževanjem (1 milijon evrov). In to brez obvezne navedbe namena, razlogov, minimalnih dokumentov o investicijah! Kaj takega je bilo s strani kar nekaj istih svetnikov v preteklosti popolnoma nesprjemljivo in nedopustno. Dvoličnost!? Nov pristop po slabih izkušnjah z referendumom za samoprispevek za veliko športno dvorano!? Ko bi se vsaj zadolževali (tudi) za kanalizacijo, alpsko vodo izpod Krvavca, izgradnjo vrtca in »Trdinovo središče Melodija Mengeš«! Navedeno, in še več, so bili, tudi v razpravi povedani, razlogi, da proračunov nisem podprl. »Lahko boš ostal nepremagan, samo ne spuščaj se v boj, v katerem zmaga ni odvisna od tebe!« (Epiktet) mag. Tomaž Štebe, član Sveta Občine Mengeš, izvoljen na listi SDS PREDSTAVITVE AKTIVNOSTI ZA IZGRADNJO OBVOZNICE MENGEŠ V LETU 2008 Predstavitev (peta) bo v ponedeljek, 4. marca 2008, ob 20. uri, v dvoranici središča Naš Slamnik (nad knjižnico) v Mengšu. Vabilo bom ponovno objavil februarja v Mengšanu. Do takrat bi moral biti v Državnem zboru potrjen plan DARS-a za leto 2008 in objavljen razpis za graditelja obvoznice. Sama gradnja, za katero je potrebno najprej odkupiti vsa zemljišča ali pa vsaj začeti postopke pridobivanja zemljišč po skrajšani sodni poti, česar si resnično nihče ne želi, se bo lahko pričela šele s pridobitvijo gradbenega dovoljenja. V primerih dvomov v cenitve bo opravljena druga. Pred sodno potjo sodeluje pravobranilec, lastniki so pozvani vsaj trikrat. Upam, da bo pri reševanju in pojasnjevanju sodelovala tudi Občina Mengeš. Podobno, kot to delajo v Komendi, kjer naj bi se letos tudi gradila obvoznica Moste. Sedaj jo spremljam in pomagam tudi pri tej nujni investiciji. mag. Tomaž Štebe, poslanec SDS VABILO NA POGOVOR V ČETRTEK, 7. FEBRUARJA 2008, OB 18. URI, V GASILSKI DOM MENGEŠ Vabimo vas k sodelovanju v prizadevanju za ohranitev alpske vode izpod Krvavca. Več na www.menges.sds.si . Sprašujem se, zakaj se delamo odvisne, zakaj odstopamo od zgodovinsko pridobljenih pravic iz projekta iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ki so (pravice in suverenost namreč) neprecenljive vrednosti. Pridobili so jih ljudje z vizijo, s smislom po sodelovanju in povezovanju, ki so krvavški sistem zgradili. Kako lahko odstopimo od skupnih naporov pri zagotavljanju tako pomembne dobrine, kot je zdrava pitna voda? Ker voda ne more biti neživa. Saj mora z življenjem pojiti vse, kar prebiva. (Niko Grafenauer) SDS KULTURA PRAZNUJE V njenem literarnem, socialnem, dia-loškem, medčloveškem pomenu vam želimo njenih prvinskih vrednot, vsakršnega blagoslova etičnosti, strpnosti in poštenja. Naj Vam bo v podporo pri drobnih in velikih odločitvah ter dejanjih. KRVAVSKI VODOVOD - DA ALI NE? Spet je čas, da se vprašamo, če se je pametno odpovedati vodnemu viru v času, ko smo izpostavljeni podnebnim spremembam in okoljskim katastrofam. Velikokrat se omenja, koliko danes stane kubik vode, nihče pa si ne zastavi vprašanj: je ta voda morda že onesnažena, kako, kje in od kod bo onesnažena čez pet let, na kateri vodovod se bomo priključili takrat, kakšno ceno nam bodo takrat postavili drugi ... Verjemite, da bo cena mnogo višja, kakor če bi se danes odločili za partnerski projekt sofinanciranja krvavškega sistema in izgradnje globinskih vrtin. Oboje se namreč izplača! Za krvavški vodovod potrebujemo sposobne ljudi, ki bodo pridobili kohezijska sredstva v proračunsko blagajno Občine Mengeš (ti bi pokrili do 65 %), v ta projekt pa bi vložila tudi država (do 25 %), saj je lastnica naravnih virov. Soinvestitorica pri globinskih vrtinah naj bi bila tovarna Lek Mengeš - zakaj bi se torej branili dvojnega vira vode? Razlog, da se lahko odpoveš viru vode, je lahko samo eden: denar. Peščica ljudi ve, da lahko pride do kartelnega dogovarjanja dobaviteljev vode, iz česar sledi, da imamo lahko najcenejšo vodo, hkrati pa tudi najdražjo. Zakaj? Primer: ker bi drugje plačevali po 30 % dražjo vodo, kakor mi. Pri nas bo voda za 25 % umetno dražja in tako še vedno za 5 % ugodnejša, kakor v okoliških mestih. Upravitelj ima tako čistega dobička za 20 %, če seveda upoštevamo, da je plačal davek od dobička v višini 20 %. Lahko pa se prikaže drugače. Lahko pa je vzdrževanje dražje ... Zakaj je treba biti previden? Ker človek brez vode ne more živeti, je zanjo pripravljen dati vse. Bodimo pozorni, za kolikšno in kakšno ceno bomo plačevali vodo! O tej temi je bila na pobudo g. župana Franca Jeriča pripravljena javna tribuna, ki je bila po mojem mnenju vodena ne- politika primerno. Namesto da bi besedo dobili obiskovalci, so govorili tisti, ki so do besede prišli že mnogokrat; verjetno na sejah, saj se že poznajo osebno in, lahko bi rekli, ne upoštevajo več pravil lepega vedenja. Treba je biti diplomatski in prepričevati z močjo besede, ne pa z vzvišenostjo! Marsikdo se je počutil ogroženega ali vsaj potlačenega nazaj, čeprav zagovarja stališča mnogih ljudi. Neprimerno vodenje razprave se je pokazalo tudi v tem, da posamezni govorec ni bil časovno omejen in ni bilo govora o tem, kako bi lahko potekale replike. Zdelo se je, da javna tribuna ni bila namenjena izmenjavanju stališč občanov in občank, ampak vsiljevanju volje tistih, ki vodijo projekt zapiranja »krvavške pip'ce«. Za konec še bolj poenostavljeno. Kdor ima en del pogače, je lastnik celotne. Če naredimo dve pogači in ju damo v upravljanje med ljudi, ki vodijo konkurenčni podjetji, dobimo vodo po ceni, ki si jo zaslužimo. Matej Hribar, Predsednik OO M.Si Mengeš OBČINSKI PRORAČUN 2008 - 2009 Občinski svet Občine Mengeš je na svoji redni seji 17. januarja 2008 potrdil proračuna in s tem dal usmeritve izvršni oblasti za njihovo izvedbo. Morda se v zadnjih letih še ni zgodilo, da bi od 17 prisotnih svetnikov 16 glasovalo za proračuna, le eden pa se ni strinjal z vsebino. Pri izvedbi postopka obravnave proračunov smo s strani župana in Občinske uprave dobivali kvalitetne informacije že v fazi priprave proračunov. Vse politične stranke smo bile pozvane tudi na predhodno koalicijsko usklajevanje V nastajanje proračuna smo bili tudi aktivno vključeni, tako v funkciji podžupanstva kot vodenja Odbora za okolje in prostor. Naši pogledi so predvsem v tem, da se namenja dovolj sredstev za investicije, ki nam bodo olajšale in omogočale kvalitetnejše življenje v celi Občini Mengeš. Stališče OO SLS je, da se ob najemu kredita občina zadolži v taki meri, da bo možna čimprejšnja izgradnja kanalizacije za severni del Mengša in Topol - ali drugače poveda- no: do vseh prebivalcev, ki te dobrine še nimajo urejene v celotni občini. Proračuna imata razvojno usmeritev na več področjih. Urejajo in planirajo se zadeve, ki so se leta odlašale in Mengeš potiskale v kraj, ki so ga bremenile razprtije, s tem pa razlogi, da se ni ustvarjala vizija, ki jo je kraj imel še kot Krajevna skupnost in ob ponovnem nastanku Občine Mengeš v letu 1995. Morda je največ kritik na proračun prišlo na račun zmanjšanja sredstev za delovanje Muzeja Mengeš. Stališče OOSLS je, da se je v preteklosti v Muzej vlagalo veliko sredstev direktno iz občinskega proračuna. Muzej naj pridobi tudi druga - državna ali evropska sredstva. Zavzemali pa se bomo, da v prihodnosti Muzej pridobi ustrezne razstavne in pisarniške prostore za svoje delovanje. V tem trenutku pa dajemo večji pomen izgradnji kanalizacije in ureditvi pridobitve kvalitetne pitne vode za naslednja desetletja. Ker nas poleg teh stvari čaka še izgradnja nujno potrebne obvoznice in športna dvorana za naše otroke ter drugo športno javnost, bo potrebno projektom dajati čim večjo podporo za dolgoletno uresničitev teh nujno potrebnih projektov. V vseh postopkih smo pripravljeni aktivno sodelovati in podpirati projekte, ki so v korist prebivalcev občine. OO SLS Mengeš LISTA ZA OBČINO mengeS in njen RAZVOJ PODPIRA SPREJETI PRORAČUN Oblikovati proračun občine je podobno kot oblikovati proračun doma, v družini. Vemo, da imamo tudi pri načrtovanju domačih izdatkov običajno več želja, kot pa nam to omogočajo mesečni prihodki. V naši občini je zadeva bolj ali manj enaka in tudi v drugih ni dosti drugače. Vsi si namreč, kot porabniki proračuna, želimo več. Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Mengeš (OS), smo prvič sprejemali proračun za dve leti, torej za tekoče ter prihodnje leto. Osnutki proračuna so bili pred tem predstavljeni tudi na vaških ter občinskih odborih, pri čemer je bila upoštevana večina pripomb. Čisto vse je namreč težko upoštevati. Kakorkoli že, proračun je bil sprejet z veliko večino članov OS, med katermi smo bili svetnica in svetniki Liste za Občino Mengeš in njen razvoj. Zakaj menimo,da je proračun dober? Zato, ker upošteva bistvene projekte oz. glavne točke programa, s katermi smo bili člani naše liste izvoljeni v Občinski svet. Le z realizacijo teh bo naša občina pridobila na vrednosti, kvaliteti ter dobremu počutju (nadaljevanje na naslednji strani) politika, oš mengeš v Občini Mengeš. Po mnenju naše liste so za dosego tega cilja v sprejetem proračunu ključni naslednji projekti: popolna obnova Prešernove ceste, asfaltiranje ceste na Gobavico, ureditev avtobusne postaje v Topolah, ureditev povezovalne ceste v Loki, dokončanje Testenove ulice, asfaltiranje zgornje poti na Dobeno ter večji projekti: izgradnja obvoznice, poskrbljeno bo za osvetlitev v Športnem parku, pridobitev projektne dokumentacije za izgradnjo telovadnice oz. manjše športne dvorane, oskrba Mengša s čisto pitno vodo, dokončanje plinifikacije, ... Našteli smo le nekatere najpomembnejše projekte, seveda je še veliko drugih, ob tem pa nas veseli, da so se povišala sredstva na vseh postavkah, namenjenih investicijam. Med drugim je v proračun vključena poravnava z denacionalizacijskim upravičencem dela zemljišča v Športnem parku, kjer stoji brunarica in balinišče, zaradi česar bodo balinarji še naprej uspešno in nemoteno delovali. Ob vsem naštetem je treba poudariti, da zaradi proračuna ne bodo prikrajšana ne športna in ne kulturna društva (dobili bodo celo nekaj več sredstev). Na koncu bi želeli še enkrat pudariti, da proračun ni bil narejen »na pamet«, temveč pretehtano, kvalitetno ter usklajeno, kar kaže velika podpora članov Občinskega sveta. Ravnali bi povsem nelegitimno in neodgovorno, če predlaganega proračuna ne bi podprli. K temu nas namreč zavezuje podpora našega programa oz. glasovi, ki ste nam jih na zadnjih lokalnih volitvah dali volilke in volilci. Lista za Občino Mengeš in njen razvoj Bogo Ropotar OBČINSKA PRORAČUNA ZA LETI 2008 IN 2009 Občinski svet je na januarski seji skoraj soglasno (ZA je glasovalo 15 prisotnih svetnikov, samo eden je glasoval proti) sprejel proračuna za leti 2008 in 2009 ter načrt razvojnih programov za naslednje srednjeročno obdobje. Z načrtovano porabo občinskega denarja so ustvarjeni pogoji za izvedbo glavnih projektov, ki smo jih zapisali tudi v predvolilni program Občinskega odbora LDS Mengeš. Finančna sredstva v naslednjih letih tako v skladu z našim programom zagotavljajo enakomeren razvoj komunalne infrastrukture, ureditev prometnega režima ob Osnovni šoli ter izgradnjo telovadnice. V naslednjem letu so predvidene nekatere investicije, za katere so v preteklih proračunih že bila namenjena finančna sredstva, vendar jih takratni župan ni realiziral, in sicer: ureditev ceste na Mengeško kočo, izgradnja avtobusne postaje Topole ter obnova ceste Mengeš-Rodica. Načrtovana so sredstva za pripravo dokumentacije za izvedbo del, ki jih bo ob izgradnji obvoznice financirala Občina Mengeš ter sredstva za pripravo dokumentacije za izvedbo novega vodooskrbnega sistema naše občine. Zadovoljni pa smo tudi zato, ker bo občina ob stanovanjskem naselju na Lečevi in Slamnikarski ulici končno postavila otroško igrišče. Napredek je dosežen tudi na področju društvenih dejavnosti, saj bodo višja sredstva omogočila obstoj in razvoj kulturnih in športnih društev ter nadaljnji razvoj prostovoljne gasilske dejavnosti. Sestava in prikaz proračuna kažeta na to, da se v Občini Mengeš vzpostavlja finančni red, ki omogoča transparentno in gospodarnejšo porabo občinskega denarja. LDS Mengeš je v postopkih sprejemanja proračuna aktivno sodeloval na obeh proračunskih sejah ter sejah pristojnih odborov Občinskega sveta. Vključevanje projektov iz našega programa je v okviru svojih obveznosti zagotavljal podžupan Aleš Janežič. Predsednica Odbora za finance in proračun, Marija Sitar, pa je skrbela za transparentnost in namembnost porabe proračunskih sredstev. S sprejemom proračunov in načrta razvojnih programov je tako Občinski svet opravil svojo temeljno nalogo: zagotovil je namen porabe občinskega denarja! Izvedba vseh projektov je sedaj naloga župana in njegove ekipe. Odgovornost je velika, saj občino do izvedbe projektov čaka še veliko trdega dela, problemov in zapletov. Naloga župana je, da načrtovane in že začete projekte izvede, sicer nam dober proračun (kakršnega smo po mojem mnenju sprejeli) ne pomeni veliko! Peter Gubanc, vodja svetniške skupine LDS Mengeš ŽIVLJENJE V NARAVI, Dom Čebelica, Čatež pri Trebnjem Od 26. do 30. novenbra so bili učenci 5.a in 5.b pet dni v Čatežu. Učenci so vsak dan pisali dnevnik, kaj vse so čez dan doživeli. Zapisali so, kaj jim je v dnevu najbolj ostalo v spominu, ne vsega, kajti časa za pisanje dnevnika ni bilo prav veliko, dejavnosti pa. Učenci so bili resnično aktivni od jutra do večera. Med poukom je bilo dovolj časa za športne aktivnosti (nogomet, košarka, namizni tenis, streljanje z lokom, plezanje ...) Čeprav nas je zeblo, saj so bile temperature nizke, mi pa večino časa zunaj, smo se imeli lepo. Eva : Ponedeljek, 26. 11. Ko smo prispeli v Dolenjo vas, kjer je dom Čebelica, smo se razvrstili po sobah. Nato smo imeli skupni sestanek, h kateremu je spadal tudi ogled prostorov v stavbi. Po sestanku smo se šli malo ven igrat, nato pa je že bilo kosilo. Popoldne smo imeli poučen sprehod, med katerim smo izvedeli veliko zanimivega o vasi. Matej nam je povedal legendo o tem, kako je Čatež dobil ime. Nekoč je tukaj živel škrat Čatež. Bil je pol kozel in pol človek. Lahko je bil majhen kot travna bilka ali pa velik kot drevo. Ljudje so ga velikokrat videli, kako se je sončil na pečinah, se sladkal z gozdnimi jagodami ali pil vodo iz izvirov in potokov. A če si ga jezil, te je zvabil v svoj brlog in te žgečkal tako dolgo, da si počil od smeha. Nato smo nadaljevali pot do začetka romarske poti, ki vodi k cerkvi. Romarji so do cerkve hodili po kolenih in zraven molili. Ker ceste še niso bile asfaltirane, je bila hoja po kolenih zelo naporna. Pri cerkvi smo najprej pojedli jabolko, nato pa smo vstopili v cerkev. Zvedeli smo še eno legendo. Nekoč, ko je bil ta hrib še poraščen z drevesi, je neki možakar na tem mestu hotel zasaditi vinograd. Našel je kipec Marije z Jezusom. Kipec je odnesel domov in ga skril v skrinjo. Naslednji dan je na istem mestu našel popolnoma enak kipec in tudi tega je shranil v skrinjo. Ko se mu je to pripetilo še tretji dan, je k skrinji poklical družino. Začuden je ugotovil, da je v skrinji le en kipec. Nanj je narisal posebno znamenje. Naslednji dan je spet odšel na hrib in spet je našel kipec z njegovim znamenjem. Spoznal je, da mora kipec ostati na tem mestu in zato je tu naredil kapelico iz vej, vanjo pa postavil kipec. Nekega dne je njegova žena smrtno zbolela. Mož se je odpravil do kapelice in se zaobljubil, da bo, če žena ozdravi, sezidal kapelico. Žena je čudežno ozdravela, mož pa je res sezidal kapelico. H kapelici pa so začeli prihajati ljudje. Kasneje so tu zgradili cerkev, ki so jo večkrat obnovili, kamniti kipec pa je nekam izginil. Nato smo odšli še do Marijinega studenca. Voda v njem naj bi bila zdravilna za oči. oš mengeš Ana: Torek, 27. 11. Ob 7. uri nas je zbudil radio. Po rekreaciji in zajtrku smo se razdelili v dve skupini. Bila sem v prvi skupini, ki je imela plezanje. Druga skupina pa se je odpravila k potoku. Pri plezalni steni, ki je za hišo, nam je Rado pokazal, kako se obleče varnostni pas. Povedal nam je tri osnovna pravila, ki veljajo pri plezanju po steni in sploh vse, kaj smemo in česa ne smemo delati. Pokazal nam je tudi, kako se pleza. Nato smo plezali še sami. Nekaterim so bili varnostni pasovi preveliki, drugim premajhni. Plezati ni bilo težko, če si v tem užival in če nisi gledal nazaj dol. Nekateri so priplezali do vrha, jaz žal ne. Ko smo vsi odplezali, smo imeli najprej malico, nato pa smo se skupini zamenjali. Pot do potoka ni bila dolga, je pa bila toliko bolj blatna. Pri skupini smo se razdelili v skupine po štiri in pet. Na določenem delu potoka smo s cedilom lovili vodne živalce, merili globino vode, širino brega ... Ujeli smo kar nekaj vodnih živalic, ki pa niso imele ravno očarljivega videza. Popoldne je bila najprej na vrsti orientacija, nato pa smo se z Živo pogovarjali še o vremenu. Šlo smo tudi ven, kjer smo opravili nekaj meritev. Ana: Sreda, 28. 11. Zjutraj nas je zbudila glasna glasba. Seveda bi vsi še radi spali, a treba je bilo vstati. Hitro smo se oblekli in odšli na jutranjo telovadbo. Najprej smo se ogreli, nato pa zunaj pretekli štiri kroge po igrišču. Ker sem bila ta dan dežurna, sem odšla v jedilnico pred ostalimi in pripravila mizo. Medtem je Živa ocenila sobe. Že drugič smo dobile oceno 10. Takoj po zajtrku smo se odpeljali na ekskurzijo. Najprej smo si ogledali Jurčičevo domačijo, ki je bila v pisateljevem času ena izmed najlepših domačij. Josip Jurčič je napisal prvi slovenski roman Deseti brat. Vodič nam je pokazal hišo, ki ima zelo nizke strope in majhna okna, da kurjava ni uhajala ven. V hiši je tudi črna kuhinja. Vsa pisateljeva dela so razstavljena v posebni sobi. Pogledali smo si še sobo s starim orodjem, ki so ga uporabljali, Krjavljevo kočo in letno gledališče. Nato smo se odpeljali do izvira reke Krke, ki izvira v jami. V jami je bilo veliko kapnikov. Če si vključil malo domišljije, so se na stenah zarisali različni motivi: baletka, škof, ribe, nilski konj in še veliko drugih podob. Če mislite, da je v Sloveniji samo en Triglav, se motite. Tudi v jami je Triglav, samo manjši, a Triglav je. V akvariju smo videli še dva močerila ali človeški ribici. Imeli smo še en ogled, zato smo se odpeljali v Trebnje, kjer je Muzej likovnih samorastnikov. Tu razstavljajo svoja dela umetniki, ki so se slikanja učili sami. Eva: Četrtek, 29. 11. Po jutranji telovadbi in zajtrku smo se v učilnici učili zavezovati vozle, nato pa smo imeli dolg pohod. Prehodili smo več kot 5 km in si med potjo ogledovali zanimive stvari (kraljevsko praprot, lesno gobo, brin, ...). Pohod je trajal vse do kosila. Popoldan pa smo imeli »Lov na lisico«. V skupini sem bila s Tjašo, Aleksandro, Metko, Mine in Patricio. Šle smo po poti in kmalu zagledale smerokaz v desno. Med potjo smo našle pismo z vprašanji, na katera smo morale odgovoriti. Na drevesih okrog nas so visele črke, ki smo jih morale prepisati in tvoriti besede. Na koncu poti smo prišli do ploščice, na kateri je pisalo: »Lisica ti je pobegnila, pozdrave lepe ti pustila.« Lisica je bila v resnici kamnita plošča. Naslednjo polovico popoldneva smo z Matejem po vasi prepoznavali hiše slik, ki smo si jih v učilnici ogledali. Na slikah so bili le delčki starih hiš (npr. vhodna vrata, gank ...), mi pa smo po tem delčku morali najti to hišo. V prostem času po večerji smo se vneto pripravljali na zaključni večer in Škratov ples. Zadnji dan, v petek, 30. novembra, učenci niso pisali dnevnika, saj nas je čakalo pakiranje in pospravljanje sob ter podelitev priznanj. Nada Javh, učiteljica 5.a razreda REŠEVALNA POSTAJA LJUBLJANA V novembru smo imeli učenci 5.a in 5.b razreda le en ogled, saj nas je čakalo od 26. do 30. novembra 2007 še pet dni življenja v naravi. Ogledali smo si Reševalno postajo v Ljubljani. Organizirala ga je Lukova mami, gospa Torić. Tako kot učenci, sem bila tudi sama prvič v prostorih reševalne postaje. Moram priznati, da sem mislila, da je to ogromna hala, saj imaš občutek, da je teh reševalnih vozil res veliko. Kakšen dan sirene tulijo kar naprej. Pa niti ni tako zelo velika. Je pa vse lepo urejeno, kot iz škatlice. Vsako reševalno vozilo ima svoj prostor in vsa so postavljena tako, da vozilo lahko vsak hip odpelje. V času, ko smo bili tam, so se izhodna vrata kar naprej odpirala in zapirala. Reševalcem res nikoli ni dolgčas. Vsak dan sprejmejo približno 800 klicev. To je res veliko. Metka je svoje vtise o ogledu zaključila takole: »Delo reševalca je zelo zahtevno in odgovorno, zato jim želim uspešna reševanja. Srečno.« Katja: Z avtobusom smo se pripeljali do reševalne postaje. Bila sem zelo presenečena, saj sem si zamišljala, da je veliko večja. Najprej se nam je predstavil prijeten gospod Zuki Hajdarevič, ki je vodja Reševalne postaje Ljubljana. Povedal nam je, da je bilo včasih veliko otrok rojenih kar doma, sam pa je v reševalnem vozilu opravil kar 25 do 30 porodov. Tudi dvojčki so se že rodili v vozilu. Kmalu nas je prepustil gospodu Tomažu, ki je vodja izmene. Na postaji imajo 22 vozil. Od vseh vozil smo natančno spoznali vozili števika 20 in 1. V vozilu 20 je vsa oprema za ohranjanje človeka pri življenju. V njem je tudi respirator, ki diha namesto človeka. Kisik dovaja preko maske. Tu je še reanima-cijski kovček, v katerem so dihalni balon, infuzije, kanali in igle. Intubacijsko cevko za dihanje potisnejo skozi usta in bolniku po njej dovajajo kisik. V kovčku je tudi airway, ki preprečuje, da bi jezik zdrknil v grlo in bi se bolnik z njim zadušil. Nepogrešljiva sta še stetoskop in laringoskop. Imajo tudi kovček za poškodbe, v katerem so razni povoji, gaze, obliži in vse, kar potrebujejo za poškodbe. Pokazal nam je tudi oksimeter in aspirator, ki se rabi pri zadušitvah s hrano in pijačo. Seveda so v reševalnem vozilu tudi nosila, vakuumske opornice za roke in noge in tlačilka, ki izsesa zrak iz opornice ter vratne opornice, ki so različne za otroke in odrasle. Vse opornice se lahko regulira po velikosti glede na velikost vratu. Tudi opeklinske gaze so različnih velikosti. Gospod Tomaž nam je povedal, kaj moramo narediti, če se doma opečemo. Opečeni del moramo dati takoj pod vodo. Led običajno ne da enakega učinka kot voda, saj z njim prekrijemo le majhen del kože. Če pa je opeklina velika, moramo poklicati reševalce na številko 112. Vsak reševalec ima še čelado za varnost in prenosni telefon. Na kraj reševanja morajo priti zelo hitro, zato imajo za reševanje tudi motor, ki je v gneči hitrejši. Poškodovanca, ki mu srce neha biti, oživljajo z električnim tokom. Vozilo št. 1 ni za prevoz ljudi. V njem je računalniška oprema, agregat za elektriko, pa tudi vse za reševanje. Reševalci delajo v dnevni in nočni izmeni, v vsaki je 24 reševalcev. Vse klice na pomoč sprejemajo v dispečerski sobi, ki smo si jo tudi ogledali. Opremo čistijo sami, pranje vozila pa jim opravijo v pralnici. S plačami so kar zadovoljni. Ogled mi je bil zelo všeč, saj so nam res veliko povedali in pokazali. Jaka: Reševalna postaja Kliničnega centra Ljubljana je največja v Sloveniji. Zaposlenih je približno 90 ljudi, dnevno pa je na razpolago 22 vozil. Reševalec mora imeti vsaj srednjo medicinsko šolo. Ta poklic je zelo težak. Kadar se reševalni avto odpravi reševat, morajo biti v njem reševalec - voznik, zdravnik in še en reševalec. Vsako reševalno vozilo je opremljeno z vso nujno opremo za reševanje življenj. V njem so: respirator za dihanje, maska za kisik, infuzija, cevke za v sapnik, laringoskop, stetoskop, airway, kovček za poškodbe, ampular, pulzni oksimeter, ki meri kisik v krvi in pulz, aspirator, nosilo, vakuumske opornice in vakuumske blazine, opeklinske gaze, embolizacij-ska deska za otroke, vratna opornica, kardiološki stolček, elektrošok in zagotovo se najde še kaj, da lahko marsikomu rešijo življenje. Reševalna postaja ima tudi motorno vozilo, da lahko reševalci hitreje pridejo na kraj dogodka. Motorist - reševalec os menges tako že pomaga ponesrečencu, dokler ne pride reševalno vozilo. Kadar je primer nujen, se vklopi sirena, ponoči pa se prižgejo le utripajoče luči. Gospod Tomaž nam je povedal, da delo poteka v dveh izmenah. V vsaki je 24 ljudi. Na dan imajo približno 800 klicev in opravijo 230 voženj. Imajo nadpovprečno plačo. Menim, da si ti ljudje, ki rešujejo življenja, zaslužijo dobro plačo. Delo reševalca se mi zdi zelo naporno. Vsak človek ni za to delo. Moraš biti umirjen, znati moraš razmišljati s trezno glavo, kadar je situacija zapletena. V naši družini se še posebno moja mami zaveda, da bi brez reševalcev ugasnilo marsikatero življenje. Prejšnji teden so domžalski reševalci rešili njenega očeta, mojega dedka.. Dedi je zdaj v bolnišnici, kjer zanj skrbijo zdravniki. Ko se bo pozdravil in prišel domov, ga bom vprašal, kako je potekalo reševanje. Na reševalni postaji mi je bilo všeč in vesel sem, da spoznavamo poklice. Reševalec Tomaž je na učencih pokazal, kako se namestijo vakuumske opornice za roke in noge ter vratne opornice in kako se ponesrečenca položi na nosila. Nekaj učencev si je tudi zmerilo kisik v krvi in pulz. Tara ima v krvi 97 kisika in njen pulz je 116, kar je, kot je sama zapisala, čisto normalno. Nada Javh, učiteljica 5. a razreda POLICIJSKA POSTAJA DOMŽALE Martinov oči nas je spet razveselil z ogledom, tokrat smo si ogledali PP Domžale. Učenci 5.a in 5.b smo se v Domžale zapeljali z avtobusom. Čeprav je bilo učencev veliko, so vsi z zanimanjem poslušali, saj se je g. Uroš Aljaž zelo potrudil. Potrpežljivo je odgovarjal na njihova vprašanja, pa tudi nas, učitelje, je marsikaj zanimalo. Ko smo na koncu ogleda učence vprašali, ali bo kdo policist, ko bo velik, je kar nekaj dečkov dvignilo roke. Klara Jereb, 5.b: V sredo, 12. decembra, smo učenci 5.a in 5.b obiskali PP Domžale. Sprejel nas je policist, g. Aljaž, ki bo tudi ocenjeval našo vožnjo s kolesom, ko bomo delali kolesarski izpit. Policist je že 15 let. Najprej smo si ogledali dežurno sobo. V tej sobi je 24 ur dežurni policist. Njemu lahko vse povemo, ne glede za kakšne težave gre: nesreča, poškodba, kraja, pretep, _ Z njim se lahko pogovorimo ali pokličemo na telefonsko številko 113. On potem ureja naprej. V dežurni sobi so telefoni, radijske zveze in ekrani, saj so okoli policijske stavbe postavljene kamere. Nato smo si ogledali eno od pisarn. V njej policisti pišejo kazenske ovadbe, poročila o nesrečah, zapisnike o svojem delu. Na stenah so prilepljene slike storilcev kaznivih dejanj, uživalcev mamil. Zraven je naslov storilca in registrska številka avtomobila. Na stojalu so table s prometnimi znaki in zemljevidi z vrisanimi ulicami. Pisarne imajo tudi v prvem nadstropju. V kletnih prostorih imajo dve sobi za pridržanje. V njej so osebe pridržane do 12 ur. V vsaki sobi je lesena postelja z blazino in odejo in WC na štrbunk. G. Aljaž je povedal, da imajo v naši državi zaporniki veliko pravic, ki so zapisana v več jezikih na plakatu. Če ima kdo strah, ker v teh zaporih ni oken, ga odpeljejo v zapore v Ljubljani, ki so lepo opremljeni in svetli. Tu zadržijo tudi prebe-žnike, ki iz revnih držav na skrivaj pridejo k nam. Nekatere vrnejo v države, iz katerih so pribežali, drugi pa dobijo politični azil in lahko ostanejo pri nas. V garaži smo si potem ogledali opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu. Vsak policist ima svetleč brezrokavnik za boljšo vidljivost ponoči. Alkotest je naprava, ki meri količino alkohola v izdihanem zraku. V zraku je vrednost alkohola vedno večja kot v krvi, saj gre alkohol v pljuča. V enem izdihu mora biti 1,5 litrov zraka, da naprava lahko natančno izmeri. Med opremo sta tudi »STOP« znak in zelo močna baterija. Na baterijo dajo lahko rdeč tulec in z njo ustavljajo avtomobile. Uporabljajo radijsko zvezo Tetra, ki je nimajo še vse policijske postaje. Dobili so jo lansko leto. Prej so tudi drugi lahko poslušali, kaj se policisti pogovarjajo, s to novo zvezo pa tega ne morejo več. Tonfa ali palica z ročajem je iz posebnega materiala, ki ga uporabljajo tudi za avtomobile formule 1. Palice ne smejo uporabljati na glavi. Obvezen pripomoček policista sta še plinski razpršilec in lisice. S plinskim razpršilcem pošpricajo v oči, da se storilec umiri, ker nič ne vidi. Oči je potrebno potem sprati s 50 litri vode. Z lisicami pa vklenejo razgrajače. Policisti uporabljajo tudi pištole znamke Baretta, 95,92. Imajo tudi orožje Kalašnik. Na ljudi smejo streljati le, kadar je kazen za prestopnika nad 10 let ali če branijo sebe in nedolžne ljudi. Za zaščito imajo še čelade in neprebojne jopiče. Oboje uporabljajo, kadar gre za nevarne akcije npr. rop banke. Jopič je težak 12 kg, saj so v njem plošče keblarja, to je poseben težak material. Na postaji imajo tudi čisto nov laserski radar, ki dela na principu laserskih žarkov. Merijo na razdalji od 30 do 500 metrov. Tak laser stane okoli 10 000 evrov. G. Aljaž nam je pokazal še kovček za ogled kaznivih dejanj, v katerem so številke za označevanje sledi, folije, praški za odkrivanje prsnih odtisov, rokavice, _ Kar najdejo, pošljejo v forenzični laboratorij v Ljubljano. Tam ne delajo policisti, ampak drugi strokovnjaki, kot so kemiki, biologi. Imajo tudi konje in pse. Največ je ovčarjev in rotwailerjev, za odkrivanje drog pa so zlati prinašalci in labradorci. Za pomoč pri delu imamo v naši državi tudi helikopter, ki je v zraku vsak dan. Da postaneš policist, moraš končati srednjo šolo, nato pa imaš eno leto in 6 mesecev usposabljanje na policijski postaji. Delo je naporno, ponoči, ni praznikov, plača pa bi lahko bila višja. V Sloveniji je približno 8.083 policistov, na PP Domžale jih je 50. Policisti iz vsega sveta imajo tekmovalna srečanja in naši policisti so med najboljšimi. Ogledali smo si še, katera vozila imajo. Parkirana so bila 4 vozila, eno terensko vozilo in en kombi. Ostala vozila so bila na terenu. Na koncu nam je policist pokazal še, kako se vzamejo prsni odtisi na avtomobilski šipi. Ogled mi je bil všeč, saj sem izvedela veliko novega o delu policista. Jaka Škrlep, 5.a: V sredo, 12. decembra 2007, smo obiskali Policijsko postajo Domžale. Že ko smo se peljali proti Domžalam, sem si mislil, da bomo videli zapor in v njem kakšnega zapornika. Vendar ta dan niso imeli zapornikov. Na postaji nas je pričakal policist Uroš Aljaž, ki nam je dal vse informacije in nas popeljal po postaji. Policisti imajo lepe uniforme in ko so v službi, so vedno oboroženi. Pri svojem delu uporabljajo razne pripomočke, kot so lisice, neprebojni jopiči, čelade, radarji, alkotesti, loparčki, baterije, poštole ... Policijska postaja je bila zgrajena leta 1988. Je precej velika, opremljena z računalniki, telefoni in kamerami, ki nadzorujejo okolico. V pisarnah imajo na stenah slike nevarnih nepridipravov. Policisti imajo svoj pravilnik in zakone. Pišejo kazenske ovadbe in preverjajo dokumente. Pri delu si pomagajo z avtomobili. Delo policistov poteka nepretrgoma 24 ur na dan. Delajo v izmenah. Na poziv se odzivajo delavci komunikacijskih centrov. Na postaji so dosegljivi policisti, ki skrbijo za varnostne razmere. Za poklic policista moraš imeti 5. stopnjo izobrazbe in pripravniški izpit. Seveda pa se oš mengeš lahko še naprej izobražuješ. Na vaje streljanja hodijo policisti v Ljubljano. Slovenski policisti si pomagajo tudi s psi različnih pasem in konji. Imajo tudi specialno enoto v Ljubljani. Lahko bi rekel, da mi je bil obisk Policijske postaje Domžale do sedaj najbolj všeč. Izvedeli smo veliko novih stvari. In ugotovil sem, da policisti niso tako slabi, ampak so čisto prijazni. Alen Požar, 5.a: Z razredom smo obiskali Policijsko postajo Domžale. Ogled nam je omogočil Martinov oči, ki pozna tamkajšnje policiste in se je z njimi dogovoril za ogled. Hiša, v kateri je policijska postaja, je na zunaj zelo lepa in ne bi rekel, da je tu postaja, če na njej ne bi bila modra tabla z napisom POLICIJA. Tam nas je počakal policist Uroš, ki nam je postajo tudi razkazal. Zunaj imajo video kamere, da lahko nadzirajo, kaj se v okolici postaje dogaja. Policist Aljaž nam je povedal, da je naloga policije varovanje življenj državljanov in njihovega premoženja. Policija ravno tako skrbi za vzdrževanje javnega reda, nadzoruje in ureja promet, preprečuje, odkriva in preiskuje kazniva dejanja. V stavbi smo si ogledali eno od pisarn. V njej so imeli računalnike, preko katerih lahko spremljajo dogajanje v okolici Domžal in drugje po Sloveniji. Na steni pisarne so imeli velik zemljevid Slovenije in tudi nekaj prometnih znakov. Potem smo šli še v klet, kjer imajo dva prostora, ki jih uporabljajo za začasni zapor. Zaporniki so na policijski postaji lahko priprti do 12 ur. Ker takrat niso imeli nikogar priprtega, smo si lahko ogledali oba zapora. To se mi je zdelo zelo zanimivo, vendar upam, da mi ne bo treba nikoli tam prenočiti. Videli smo tudi pripomočke, ki jih policisti uporabljajo pri svojem delu. To so: voki-toki, lisice, različne vrste pištol, čelade, neprebojno jopiči in podobno. Videli smo tudi nov radar, ki meri hitrost avtomobilov na cesti do razdalje 500 metrov. Tak radar stane okoli 8 do 10 tisoč evrov. Šli smo še na parkirišče, kjer so parkirana policijska vozila. Imeli so 6 pravih policijskih vozil in 2 navadna avtomobila. Ogledali smo si enega od navadnih vozil, kjer so nam pokazali, kako preverjajo prstne odtise. Izbran sem bil za tistega, ki mu bodo vzeli prstni odtis. S kazalcem sem se dotaknil šipe na avtomobilu. Nato je policist s posebnim prahom odvzel odtis s šipe. Videli smo, kako lahko je ujeti nepridiprava, če pusti za seboj sled svojega prstnega odtisa. Ogled postaje mi je bil zelo zanimiv, saj sem spoznal, da delo policista ni lahko in je včasih tudi nevarno. Dana Brank, učiteljica 5.b Nada Javh, učiteljica 5.a TERMOELEKTRARNA -TOPLARNA LJUBLJANA Mesec januar smo začeli z ogledom Termoelektrarne - Toplarne Ljubljana. Za ogled se je dogovoril Martinov oči. Sama sem v TE - TOL že bila enkrat, lansko šolsko leto, tako da lahko primerjam oba ogleda. Lani je bil z nami Ninin dedek, ki je dolga leta delal kot strojni inženir v tem objektu in pozna vsak »kamen« v njej. Zato je bil tudi ogled sijajen. Povedali so nam ogromno. Z dvigalom smo se dvignili tudi do vrha vodnega stolpa, od koder smo imeli krasen razgled po celi Ljubljani. Tokrat tega nismo videli, saj otrok ne spuščajo več tako visoko, pa še megla je bila. So si pa tudi sedaj vzeli veliko časa za nas. Kar trije zaposleni so nas vodili, vsak eno skupino. Bilo nas je res veliko, kar 42 učencev iz 5.a in 5.b, pa še tri spremljevalke. Čeprav so v TE - TOL navajeni starejših učencev, srednješolcev oziroma študentov, so vsi trije vodiči dobro predstavili, kaj se sploh počne v teh ogromnih stavbah. Učenci so veliko izvedeli in videli in si sedaj lažje predstavljajo, da je ogrevanje mogoče tudi na drugačen način, kot ga poznajo sami od doma. Luka Štruklec: V sredo, 9. januarja 2008, smo se odpravili v Ljubljano na ogled TE - TOL Ljubljana. Avtobus nas je počakal na parkirišču za občino. Ko smo prispeli pred Toplarno, smo se najprej pozdravili z vodiči in se razdelili v tri skupine. Našo skupino je vodil gospod Bojan, ki je tu zaposlen že 17 let. Danes je bil v dežurni, če bi se kaj zgodilo. Toplarno so zgradili leta 1966. Nastala je zaradi potreb mesta Ljubljane. Danes z daljinskim vodenjem ogrevajo 90 % Ljubljane in proizvedejo 3 % električne energije v Sloveniji. Proizvajajo tudi tehnološko vodo za potrebe Kliničnega centra v Ljubljani. Toplarna ima tri velike kotle. Prvi in drugi kotel sta visoka 27 m, tretji pa kar 46 m. V kotlih izgoreva premog, tvorijo pa se dimni plini, ki oddajajo toploto na cevi, v katerih se pretaka voda. Ta topla voda nato po ceveh teče do gospodinjstev. Da se med ogledom ne bi poškodovali, smo si morali na glavo dati čelado, ki jo uporabljajo tudi vsi drugi zaposleni. Za prevoz premoga imajo svoj vlak s petimi vagoni. Na vsakega naložijo 5 t premoga, ki ga dobijo iz Indonezije najprej v Luko Koper, nato pa v Toplarno po železnici. Premog z vagonov stresejo in zmeljejo drobno kot moko. Za mletje imajo 4 mline, vsak zdrobi 10 t premoga. V osmih urah porabijo 600 do 800 ton premoga, odvisno od temperatur. Nato smo si ogledali kemično pripravo vode. Vodo črpajo iz dveh vodnjakov. S kemično pripravo dobijo čisto vodo, ki jo lahko uporabljajo za kotle. Dim, ki se ustvarja pri kurjenju s premogom, gre skozi zelo visok dimnik v zrak. Še prej pa gre dim skozi čistilni filter, tako da gredo v zrak čisti dimni plini. Ko smo bili pri mlinih, nam je gospod Bojan povedal, da so nad nami tri parne turbine, zraven njih pa je generator. Para iz kotla poganja parno turbino, na katero je vezan generator, ki proizvaja električni tok in jo pošilja v omrežje. Nato smo si ogledali še komandno sobo. V njej je veliko računalnikov, ki omogočajo vodenost vseh strojev. V TE - TOL delajo v treh izmenah. Zaposleni so strojniki, elektrotehniki, kemiki, ekonomisti, novinar. Skupaj jih je več kot 300. Imajo tudi službene avtomobile in kombije. Njihova plača je okoli 1000 evrov. Naša skupina je končala z ogledom prva, zato smo se zunaj še malo poigrali in se nato skupaj odpeljali domov. Uroš Beloševič : Z avtobusom smo se odpravili na obisk Toplarne, ki se nahaja v Ljubljani, v Mostah. Med ogledom smo imeli na glavi čelade. Našo skupino je vodil gospod Bojan. Povedal nam je, da so objekt zgradili leta 1966. Toplarna ogreva in oskrbuje s toplo vodo 91 % Ljubljane. Proizvajajo pa tudi elektriko in tehnološko paro. Videli smo stolpe in kotle z vodo. Preden gre voda v kotle, jo kemično pripravijo, da se ne nabira vodni kamen. To storijo v kemični pripravi vode. Uporabljajo vodo iz podtalnice. To storijo tako, da jo filtrirajo in dobijo prečiščeno podtalnico, iz katere nato naredijo paro. Vodo v kotlih ogrevajo z nafto in premogom. Videli smo tudi rezervni kotel, ki ga uporabljajo le poleti, 14 dni. Premog v Koper pripeljejo ladje, saj ga uvažajo iz Indonezije. Ta premog je čistejši od domačega. Ko so uporabljali domači premog, so imeli 30 % pepela in prahu, sedaj pa le 3 %. Vagone premoga po Toplarni premika parna lokomotiva. Porabijo ga ogromno. Premog morajo zmleti, pri tem pa zaradi varnosti uporabljajo veliko vode. Tako preprečijo nevarnost samovžiga. Pepel, ki nastaja, odvažajo s tovornjaki na deponijo, dim pa se, očiščen škodljivih snovi, spusti v dimnik, ki je visok več kot 100 m. Le tako visok dimnik omogoča, da dimni plini ne onesnažujejo zraka v mestu. Stalno pa tudi opravljajo meritve izpustov v zrak. Videli smo tudi parne turbine z generatorji, v katerih se dela elektrika, ki jo spustijo v električno omrežje. Zaposlenih je približno 300 ljudi, ki so po poklicu strojniki, električarji, elektrotehniki, kemiki, pravniki, inženirji elektro in strojnih strok. Delajo v treh izmenah, zaslužijo pa približno 1000 evrov. Ogled mi je bil všeč. Najbolj mi je bila všeč parna lokomotiva, ki ji rečejo Tomažek, saj jo med vožnjo še nikoli nisem videl. Nada Javh, razredničarka 5.a razreda objava, občinska uprava (nadaljevanje s strani 5) osnovne namenske rabe pa se bodo lahko delile na območja podrobnejše namenske rabe prostora, ki bodo določene v podzakonskem predpisu ministra. OPPN se vsebinsko skoraj ne razlikuje od OLN po ZUreP-1, razlika med obema aktoma pa je v tem, da ZPNačrt ne določa, kdaj je njegova priprava potrebna; pripravi se za tista območja oziroma prostorske ureditve, za katere se občina sama tako odloči. Bistvena vsebinska razlika med prostorskimi akti po ZureP-1 in ZPNačrt je ta, da novi zakon daje nekoliko manjše poudarke strateškim vsebinam, večji pa je poudarek na urbanističnem urejanju mest in drugih naselij. Priprava novih prostorskih aktov Občina mora svoje nove temeljne prostorske akte - Občinske prostorske načrte (OPN) sprejeti v 24 mesecih po uveljavitvi zakona in podzakonskega predpisa, s katerim bo minister za prostor podrobneje predpisal vsebino, obliko in način priprave tega občinskega prostorskega načrta. Zakonski rok za sprejem tega predpisa je 2 meseca po uveljavitvi ZPNačrt-a. Veljavnost ter spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih aktov Do uveljavitve OPN bodo lahko ostali v veljavi vsi prostorski akti, ki jih je občina sprejela po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo ZUreP-1 in jim je ta veljavnost podaljšal, in sicer: prostorske sestavine planskih aktov občin, ki so bile sprejete na podlagi Zakona o urejanju prostora iz leta 1984, vsi prostorski izvedbeni akti, sprejeti na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor iz leta 1984 (ZUNDPP) ter zazidalni načrti, sprejeti še na podlagi Zakona o urbanističnem planiranju iz leta 1967. Prostorske sestavine planskih aktov občin ter prostorski ureditveni pogoji (PUP) bodo prenehali veljati z uveljavitvijo OPN, prostorski izvedbeni načrti po ZUNDPP ter zazidalni načrti po Zakonu o urbanističnem planiranju pa bodo lahko veljali tudi po njegovi uveljavitvi, če bo občina ob sprejemu OPN sprejela odlok, s katerim bo ugotovila skladnost teh prostorskih aktov z OPN oziroma OPN in OSPN. Vsi navedeni prostorski akti se bodo ves čas njihove veljavnosti lahko tudi spreminjali in dopolnjevali, prostorske sestavine planskih aktov občin pa se bodo lahko spreminjale in dopolnjevale le v času, ki je z ZPNačrt-om predpisan za sprejem OPN. Glede na to, da je z novim zakonom predvidena racionalizacija priprave občinskih prostorskih aktov, in sicer združitev strateških vsebin, ki so sicer predmet SPRO in izvedbenega dela, v enovit občinski prostorski dokument - Občinski prostorski načrt (OPN), bo občina strokovno delo zasnovala tako, da bo možno izvesti kar najhitrejši prehod iz faze strateškega načrtovanja v fazo načrtovanja, ki se nanaša na določanje namenske rabe prostora na ravni katastrskega načrta s sočasnim oblikovanjem meril in pogojev za urbanistično načrtovanje na območjih posameznih enot urejanja prostora. S tem bo dosežena znatna racionalizacija dela in sredstev, predvsem pa bo možno skrajšati čas izvedbe predvidenih postopkov, saj bo možno vse zahtevane vsebine pripraviti, obravnavati in sprejeti v enem samem postopku. Za manjše širitve naselja ne bo nujna priprava urbanističnega načrta. Sicer pa urbanistični načrt, kot ga določa ZPNačrt, ni načrt, ki bi bil po vsebini povsem drugačen od vsebin, ki so na splošno določene za OPN - gre le za to, da se v mestih in večjih naseljih, predvsem v izvedbenem delu, zaradi specifične prostorske problematike dodajo nekatere vsebine, nekatere pa se podrobneje obdelajo, odvisno od problematike in velikosti naselja. Predvidena je izdelava urbanističnega načrta kot strokovne podlage za celovito načrtovanje urbanega središča (mesto Mengeš), katerega konceptualni del se vgradi v strateški del OPN, podrobni del pa v izvedbeni del OPN. Za širitve drugih naselij v občini ni potreben. Občinska uprava izobraževanje ZGODILO SE JE ^ V sončnem jutru, 8. okotbra 2007, se je začelo. Kaj? Tradicionalni Gostinsko-tu-ristični zbor Slovenije, že 54. po vrsti. V Termah Olimia. Zbrali so se mladi in stari, tekmovalci in radovedneži, strokovnjaki in učenci, gostinci in turistični delavci, skratka vsi, ki danes in jutri krojijo turizem in gostinstvo v Sloveniji. Tudi Mengšani smo imeli svojega predstavnika, ki je zastopal Grand Hotel Union in si »primešal« coctail s srebrnim leskom. 24-letni študent menedžmenta v Kranju, Tomaž Far-tek, gostinec z dušo in telesom, je prisostvoval temu dogajanju. Kot barman oziroma mešalec pijač si je s t.i. coctailom »Ledeni ples« prislužil srebrno medaljo. Posebnost, s katero je očaral žirijo, je predstavljala ledena »skulptura« v obliki steklenice. Dosežek je zadovoljil pričakovanja, čeprav je želja posegala višje. Toda Tomaž nam je obljubil, da se vidimo tudi na naslednjem, 55. Gostinsko-turističnemu zboru Slovenije, ki se bo prihodnje leto odvijal v Termah 3000. Tomaž, ki je študiral gostinstvo na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu, se z mešanjem coctailov ukvarja zlasti v prostem času, z veseljem pa se udeleži tudi resnih tekmovanj, kjer si je v letih od 2001 do 2007 »primešal« dve tretji in dve drugi mesti. Navihani študent, ki mu coctail ne pomeni zgolj mešanice te in one pijače, ki je servirana v lepem kozarcu z olivo in rezino limone, meni, da ima vsak coctail veliko več kot le to. Vsak coctail ima ime, leto rojstva in kraj nastanka, coctail ima svojega avtorja, ima priimek, narodnost in svoj osebni list. Tako kot vsak barman, je tudi Tomaž ustvarjalec, avtor nečesa, ki poskrbi, da ljudem postane toplo. Svoje občutke in izkušnje je imel naš mešalec priložnost deliti z mnogimi, ki so v noči iz 28. na 29. november poslušali nočni program radia Sora (t.j. povezava 12 nočnih radijev po vsej Sloveniji), ki je marsikoga omamil v barvit spanec. Kot študent pa se z veseljem udeleži povabil na zabave, kjer vsaj slavljencu prikliče iskrice v oči. Čeprav je član Društva barmanov Slovenije, je njegova odlika, da se najbolje znajde kot samostojnež, kjer ima povsem svobodne roke pri izbiri, s tem pa se poskuša še bolj približati preprostemu človeku in mu dodati pridih veličastnega. Vsa umetnija mešanja coctailov se skriva v rokah, v gibih, ko je moč opaziti barmanovo hotenje, da bi svoji stvaritvi vdihnil tisto dušo, ki s pomočjo pravilne izbire sestavin ponese coctail v višave. Toda, kljub vsemu boste Tomaža še vedno lahko spoznali po iskrivem nasmehu in otroški nagajivosti, ki se preslika v coctaile in človeku vedno znova ogreje srce. UČENEC OŠ MENGEŠ NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V ŠAHU 12. in 13. januarja 2008 je v Dijaškem domu Drava v Mariboru potekalo Državno prvenstvo osnovnih šol v šahu za fante in dekleta, rojene 1993 in pozneje. Na tem prvenstvu je imela svojega predstavnika tudi Osnovna šola Mengeš. V kategoriji »fantje do 15 let« je Andrej Kobold osvojil osmo mesto. Čestitamo in mu želimo še veliko podobnih uspehov! Tomaž Soklič, učitelj ŠVZ TABORNIŠKE NOVICE Zdravo! Zadnja akcija v koledarskem letu je bila že tradicionalna čajanka. Namen te akcije je predvsem druženje članov našega rodu in predstavitev vodov. Sodelujoči smo se zbrali v Letnem gledališču pred Taborniškim domom, nato pa peš odšli na Mengeško kočo. Po prihodu v kočo so se sodelujoči posedli za mize po vodih in program se je lahko začel. Vodi so se predstavili z raznimi skeči, nekateri so povedali še kakšen vic. Popili smo čaj in se posladkali s piškoti, se šli še nekaj igric in prišli do konca programa. Po končanem programu smo mlajše člane pospremili do šole, kjer so jih že čakali starši in jih odpeljali domov. Po vrnitvi starejših članov, ki so spremljali mlajše, smo skupaj s povabljenimi gosti imeli še zaključek uspešnega leta. Vsi ste prav lepo vabljeni na redni letni Občni zbor, ki se bo odvijal v mengeški Lovski koči, in sicer 15. februarja 2008, ob 17. uri. Z naravo k boljšemu človeku! propagandist Andrej Sport, vabilo TEKMA ZA GORENJSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH NA PRENOVLJENI SKAKALNICI V MENGSU Kljub odjugi in grozečim oblakom smo člani SSK Mengeš v soboto, 12. januarja 2008, pripravili tekmi za Gorenjski pokal v smučarskih skokih, za kategoriji Dečki do 12 in Dečki do 13 let. Pred novoletnimi prazniki smo z umetnim zasneževanjem pripravili vse skakalnice, med njimi prvič tudi prenovljeno 40-me-trsko, ki smo ji predlani dodali novo zaletišče in popravili doskočišče. Prejšnjo sezono zaradi pomanjkanja snega in neugodnih razmer skakalnice nismo mogli preizkusiti, zato je bila nestrpnost tokrat toliko večja. Prvi skoki naših orlov so pokazali, da je bila prenova uspešna, da je skakalnica varna in da omogoča nekaj metrov daljše skoke kot prej, tako, kot je to načrtoval naš trener Aleš Selak. Z veseljem smo se lotili priprav za tekmo v Gorenjskem pokalu, tokrat v nekoliko spremenjenih vlogah in zasedbi, saj se je pred novim letom zamenjalo tudi vodstvo v klubu. Z marljivim delom številnih članov in prijateljev kluba je bila skakalnica nared, tako da ji tudi nenadna odjuga in dež do tekme nista prišla do živega. Na tekmi so naši tekmovalci dosegli lepe uspehe, in sicer je v kategoriji Dečki do 12 let 3. mesto osvojil naš Leon Šarec, v kategoriji Dečki do 13 let se je na 2. mesto zavihtel Aljaž Ogrinc, Jan Pavc Alibabič pa je osvojil 4. mesto. Ostale uvrstitve naših v kategoriji Dečki do 12 let: - Jan Pibernik 9. mesto - Anže Lanišek 10. mesto - Andraž Žun 12. mesto - Gašper Anton Komatar 13. mesto Tekma je kljub slabemu vremenu lepo uspela, žal spet z majhnim številom domačih gledalcev. Še ena zanimivost: na tekmi so sodelovali tudi mladi Turki, ki trenirajo v Sloveniji pod vodstvom Vasje Bajca in Aleša Selaka. V nadaljevanju se v klubu pripravljamo na organizacijo memorialne tekme v smučarskih skokih, ki bo 27. januarja, ob 13.uri. Upamo, da nam bo vreme služilo in bomo za to prireditev lahko pripravili skakalnice. Takrat vabimo vse ljubitelje skokov, da pridejo na Zaloke in z navijanjem vzpodbujajo naše mlade upe. Franc Žun KD Antona Lobode Loka pri Mengšu vabi vse otroke, mlade in mlade po srcu iz Mengša, Loke, Topol in Dobena NA TRADICIONALNO otroSko maSkarado. Za dobro vzdušje bo poskrbel klovn ŽARE, krofov in ostalih dobrot pa pri nas tako nikoli ne manjka. Seveda ne bo šlo brez nagrad za najbolj izvirne maske. Dobimo se v loškem Športnem parku, v soboto, 2. februarja 2008, ob 15.30. šport PODELITEV PRIZNANJ ZA SLOVENSKI POKAL 2007 Odbor za množičnost pri Kolesarski zvezi Slovenije je v soboto, 22. decembra 2007, najboljšim v točkovanju za Pokal Slovenije 2007 podelil pokale in priznanja. Slovesnost je potekala v Postojni. V skupnem seštevku 36 slovenskih klubov so tekmovalci KD Mengeš zasedli odlično 8. mesto, za kar je zaslužnih 6 tekmovalcev, ki so nastopali na dirkah za Slovenski Pokal, v kategorijah žensk in masters. Udeležili so se skupno 16 dirk v treh različnih disciplinah: kronometer, cestne in gorske dirke, ter dosegli 9 zmag, 11 drugih in 7 tretjih mest. Uvrstitve, ki so jih zasedli naši tekmovalci za Slovenski Pokal 2007: Živa Verbič - 1. mesto v kategoriji Ž-A Boštjan Dacar - 2. mesto v kategoriji M-A Mojca Kališnik - 5. mesto v kategoriji Ž-B Tone Kepic - 7. mesto v kategoriji M-C Primož Jeretina - 9. mesto v kategoriji M-B Janez Prešeren - 9. mesto v kategoriji M-F Priprave na sezono 2008 so se začele, inventura za tekoče leto je v teku, plani za naprej so začrtani. Tekmovalci se že kon-dicijsko pripravljajo, saj se takoj spomladi začnejo odvijati dirke za točke, in sicer od aprila pa vse do konca septembra. Čaka jih naporna sezona, razpisanih dirk je 21. Letos se za skupno končno uvrstitev štejejo vse dosežene točke in ne le tri najboljše iz vsake kategorije. Za dosežena mesta jim čestitamo, za naprej pa jim želimo čimveč športnega uspeha! Za KD Mengeš Saša J. MIRJAM KEPIC IZ HITOVE IZMENE NA RAZVAJANJU V HARMONIJI V prvih dneh januarja je Hi-tova izmena praznovala svoj drugi rojstni dan, urednica in voditeljica oddaje Mirjam Kepic je predala štafetno palico svojemu nasledniku, le-ta pa ji je pripravil pravo presenečenje. Mirjam so po končani oddaji skozi okno »ugrabili« domžalski gasilci ter jo odpeljali na razvajanje v Šport wellness hotel Harmonija v Mengšu. Mirjam je oddajo Hitova izmena zelo uspešno vodila dve leti, od sedaj naprej bo na Radiu Hit združevala svoje delo kot vodja Službe za odnose z javnostmi. Njen zadnji delovni dan pred mikrofonom se je zaključil z velikim presenečenjem, ki so ga Mirjam pripravili njeni sodelavci. Točno opoldan so do okna studia Radia Hit priplezali domžalski gasilci, Mirjam je po lestvi splezala do avta, ki jo je odpeljal v neznano. Sodelavci so za Mirjam rezervirali kraljevsko razvajanje v središču ugodja, Harmoniji Mengeš. V Harmonijo je Mirjam prišla popolnoma šokirana od vseh presenečenj. Na recepciji so jo prijazno sprejeli, ji ponudili nežen kopalni plašč ter jo pospremili do garderobe. Mirjam so razvajali z sprostitveno masažo, po masaži se je Mirjam sproščala v svetu savn, kjer ji je bilo na voljo pet različnih modernih savn; finska, bio finska, parna, parno-solna in infrardeča savna; whirpool, tuš doživetij, prostor za počitek ter letna terasa. Uživala je ob kozarčku penine in sadju ter se predajala sproščanju. Wellness Harmonija ponuja terapevtske in sprostitvene masaže v petih prostorih, ki pripadajo osnovnim elementom FENG SHUI-a. Čudovita sprostitev v prijetnem ambientu in strokovno podkovani terapevti pripeljejo v pravo energijsko harmonijo telesa. Romantični ritual v dvoje ob soju sveč, kopel in nežna masaža ter pravi turški hammam, pravljično razpoloženje iz tisoč in ene noči, je enkratno presenečenje za vaše najdražje, tako za Valentinovo kot za praznike v mesecu marcu. Katarina Mirjam se je po razvajanju počutila božansko. sport GORSKE RESEVALNE ZVEZE SLOVENIJE pred začetkom zimske sezone Razmislek ob koncu glavne planinske sezone Po pregledu dogodkov ugotovljamo, da je bilo leta 2007 veliko nesreč s smrtnim izidom med mladimi, ki so se ob koncu šolskega leta podali na manj zahtevne izletniške točke v gorskem svetu, npr. slap Boka, izvir Soče, slap Šumik. Veliko smrtnih primerov je bilo zaradi kapi. Letošnje število nesreč in poškodovanih je bilo že ob koncu poletja večje, kot v vsem lanskem letu. Zelo sta se povečala tudi število in trajanje iskalnih akcij. Povprečje pokaže, da za eno reševalno akcijo porabimo povprečno 15,6 ure s 6,5 reševalca, ki traja povprečno 2,4 ure. Iskalna akcija: Letos je v 45 iskalnih akcijah sodelovalo 532 reševalcev, ki so opravili 3088 iskalnih ur, kar pomeni, da za iskalno akcijo porabimo povprečno 69 ur, v katerih sodeluje povprečno 11,9 reševalcev, iskanje pa traja povprečno 5,8 ur. Vzroki smrtnih nesreč med planinci v letu 2007 št. odpoved srca - kap hoja po poti 9 pri sestopu, vzponu, počitku zdrs, padec brezpotje 8 zunaj markiranih poti zdrs, padec hoja po poti 5 pri sestopu ali vzponu nepoznavanje sestopa plezalni vzpon 2 težave pri sestopu padec kamenja plezalna pot 1 zavarovana plezalna pot - zaprta zdrs pod vrhom plezalni vzpon 1 zimski pristop skupaj 26 od tega tujci 2 A, Hr Statistika udeleženih pri gorskih nesrečah Vsi udeleženi Nepoškodovani Poškodovani in bolni Mrtvi Skupaj udeleženih v nesrečah Smrtne nesreče med gorniki Leto 2003 96 178 38 312 21 Leto 2004 106 183 32 321 18 Leto 2005 87 138 33 258 20 Leto 2006 92 184 28 304 23 Leto 2007 119 188 38 345 26 * Podatki do 26. novembra 2006 Udeležba tujcev v gorskih nesrečah V zadnjih letih je med udeleženci v gorskih nesrečah približno tretjina tujcev. Glavni vzroki pri tujcih: neizkušenost, nepoznavanje terena, bolezen in drugo. Leto 2007 SLO 243 70 % tujci 101 30 % V teh 30 % je bilo 39 udeležencev (11 %) iz vzhodnih držav, med njimi jih je bilo največ iz Češke (17), Hrvaške (13) in Madžarske (7). Tudi reševalci iz sosednje Koroške in Julijske Krajine beležijo med tujci največ udeleženih iz Češke in Madžarske. Vreme: 65 % nesreč se zgodi v lepem vremenu. Organiziranost udeležencev nesreč: Največ nesreč se zgodi pri neorganizirani skupini in med posamezniki. Starost ponesrečenih: Največ ponesrečenih je v starostnem razredu 18-55 let. Sledijo ponesrečenci, stari 55-70 let. 2/3 ponesrečenih je moških. NAPOTKI ZA VARNEJSE GIBANJE V GORAH V ZIMSKIH RAZMERAH Obnovimo znanje o gibanju v gorah pozimi (priročniki, razgovori z izkušenimi in drugo). Če smo začetniki, se vključimo v planinske ali alpinistične tečaje. Preverimo stanje opreme, ki je poleti nismo uporabljali (cepin, dereze, plazovna žolna, smuči). Vadimo pravilno uporabo cepina, vadimo zaustavljanje s cepinom, vadimo hojo z derezami pred začetkom sezone. Hojo z derezami in zaustavljanje s cepinom vadimo na strmini z varnim iztekom! Uporaba planinskih palic in derez je nevarna kombinacija - ob padcu je lahko tudi usodna. Kadar so na nogah dereze, naj bo v roki obvezno cepin! Posvetimo posebno pozornost načrtu ture, saj je srečna vrnitev zelo odvisna od dobre priprave. Pomislimo, da se razmere v gorah hitro spreminjajo in da so lahko popolnoma drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo utegnili potrebovati. Spremljajmo vremensko napoved, upoštevajmo podatke o višini snežne odeje, upoštevajmo stopnjo nevarnosti proženja snežnih plazov, pozanimajmo se o nevarnosti proženja snežnih plazov na območju, kamor smo namenjeni. Te podatke tudi upoštevajmo, saj se krajevne nevarnosti lahko razlikujejo (so večje) od napovedane splošne nevarnosti proženja snežnih plazov po 5-stopenjski lestvici. Ne uporabljajmo mobilnega telefona po nepotrebnem. Ne izposta-vljajmo ga vlagi in mrazu, saj se baterije hitro praznijo. Varčujmo z baterijami, da nam ne odpovedo takrat, ko bi telefon morali zares uporabiti. Ne pozabimo na osnovna načela, ki veljajo za vsako turo in za vse gornike in pohodnike: ne precenjujmo svojih zmožnosti, posvetujmo se pred turo z bolj izkušenimi, napovejmo potek in vrnitev s ture. Hodimo po poteh, ki jih poznamo v kopnem. Še posebno dobro moramo poznati sestop z vrha, zato je najbolje, da se vračamo po isti poti. Ni tako bistveno, da pridemo na vrh, še posebno če gremo nekam prvič. Pri vsakem prvem obisku naj bo naš cilj že raziskovanje poti. Ne hodimo sami. Ne hodimo v nezanesljivem vremenu. Med pripravo na turo dobro preglejmo planinski vodnik in zemljevid območja, kamor smo namenjeni. Doma povejmo dovolj podrobno, kam gremo, kdo gre z nami in kdaj se vrnemo. V izhodiščni koči se vpišimo in navedimo svoj cilj. Če se podajamo v gore, kjer ni koče ali je zaprta, pustimo listek s podatki o svojem cilju na vidnem mestu v svojem vozilu. Na koncu: Vsi, ki bi si hoteli pridobiti ali obnoviti znanje o varnejšem gibanju v gorah v zimskih razmerah pozimi, o ugotavljanju nevarnosti proženja snežnih plazov, se lahko prijavijo na tele tečaje, ki jih organizirajo društva GRZS. Tudi v letu 2008 bomo v okviru preventivnih akcij organizirali dneve varnejšega gibanja v gorah - za kopne razmere. Tečaj bo 14. in 15. junija 2008, na Vršiču. Udeleženci si plačajo nočitev in prehrano. Analiza in tekst: Janez Kosec Komisija za informiranje in analize pri GRZS PLANINCI VABIJO NA ZIMOVANJE Mladinski odsek Planinskega društva Janez Trdina Mengeš prisrčno vabi na zimovanje, ki bo od 8. do 10. februarja 2008 na Veliki planini. Nastanjeni bomo v Domžalskem domu na Mali planini. Gre za odlično priložnost, da se mladi planinci poučijo o zimskih gorah na kraju samem. Program zajema teoretični del predavanj o zimskem gorskem svetu (tehnika gibanja pozimi, nevarnost plazov, prva pomoč, oprema, prehrana, vreme) in praktični prikaz nekaterih tehnik na terenu (iskanje lavinske žolne, zaustavljanje s cepinom, hoja z derezami, opazovanje snežne odeje). Za resnično doživeto zimsko pohodništvo bomo opravili eno ali dve turi po Veliki planini (sprehod do Zelenega roba, izlet na planino Kisovec). Izvedba teh izletov je seveda odvisna od snežnih razmer in vremena. Poleg resnih opravil nas čaka predvsem uživanje na snegu; sankali bomo, izdelali bomo iglu, uprizorili boje v kepanju itd. Večere nam bodo popestrili predavatelji z zanimivimi diapozitivi, poskrbeli pa bomo tudi za zvrhano mero družabnosti. Vse dodatne informacije dobite pri Mojci Volkar (031 816 640), ali pa pišite na mojt@email.si! Lep zimski pozdrav! MO PD Mengeš Opravičujem se KD Mengeš, ker njihova voščilnica ni bila objavljena v novoletni številki. Urednica OBČINA MENGEŠ - telefonske številke, elektronski naslovi Delovno mesto/področje Telekom GSM Elektronski naslov Župan 01 723 70 81 040 852 350 franc.jeric@menges.si, zupan@menges.si Splošne zadeve, vložišče, tajništvo župana in uprave 01 723 70 81 01 724 71 00 040 852 352 marta.kuret@menges.si Direktor občinske uprave 01 724 71 02 040 852 360 marija.kos@menges.si Občinski svet 01 724 71 06 040 852 355 irena.podborsek@menges.si Investicije, okolje 01 724 71 04 040 852 357 andrej.urbanc@menges.si Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišče 01 724 71 09 040 852 359 robert.spenko@menges.si Vzdrževanje, nadzor 01 724 71 01 01 724 71 05 040 852 353 040 852 354 boris.kavcic@menges.si mitja.dolinšek@menges.si Računovodstvo, finance 01 724 71 08 / / Družbene dejavnosti 01 724 71 07 040 852 356 erika.lavric@menges.si Podžupanska pisarna 01 724 71 03 / ales.janezic@menges.si joze.vahtar@menges.si predst Fotografija iz osebnega arhiva g. župnika NOVEGA ŽUPNIKA IMAMO V jesenskih dneh, ko smo se poslovili od župnika Mateja Zevnika, so se naši pogovori hote in nehote vrteli okrog novega župnika - le koga nam bodo poslali? Ugibanja so se razjasnila 18. novembra 2007, ko je mešani pevski zbor na koru župnijske cerkve Sv. Mihaela zapel pesem »Novi župnik, bod' pozdravljen«. Veseli smo sprejeli Janeza Avsenika. Doma je izpod Šmarne gore, k nam pa je prišel po skoraj sedmih letih župnikovanja v Zgornjesavski dolini (v Kranjski Gori in Ratečah). Po letu 1997, ko je bil posvečen v duhovnika, je bil kaplan v Leskovcu pri Krškem in v Šmartnem pri Litiji. To so podatki, ki o človeku ne povedo veliko, zato smo v Župnijskem pastoralnem svetu prišli do zamisli, da mu zastavimo nekaj vprašanj in ga tako predstavimo v časopisu. Težko si je predstavljati župnikov prosti čas. Kaj radi delate vi? Težko si je predstavljati tudi delovni dan. Čas, ki ga vzamem zase, preživim s prijatelji okteta duhovnikov, s katerimi se redno srečujemo na pevskih vajah. Poleg petja igram tudi kitaro. Včasih sem bil nogometaš, če le morem, pa grem hodit v hribe. Ste že raziskali širšo okolico mengeške cerkve? Večkrat se nahajam v ožji okolici cerkve Svetega Mihaela, hodim okoli cerkve in drugih poslopij, s katerih je prejšnji teden izginilo nekaj bakrenih žlebov! V širši okolici smo že romali v Topole pa v Šinkov Turn. Le deset minut je do Mengeške koče, blizu je Dobeno, zamrznjeni bajar, pa tudi Loka ni daleč. V Domžale sem že skočil s kolesom ^ Če grem še malo naprej, sem pa že doma, pod Šmarno Goro. V lepih krajih živimo. Komaj čakam na pomlad, da se megla malo razkadi in bodo vse te lepote zažarele. Kraje, od koder prihajate (Kranjska Gora), po navadi povezujemo s hribi, smučanjem, počitnicami ^ Je v Mengšu tempo drugačen? Povsod so ljudje! V Mengšu je glavnina ljudi ob nedeljah prosta in si ta blagoslovljeni čas res vzame zase. V Kranjski Gori pa je ob nedeljah največ dela v turizmu _ Tako družine še ta dan v tednu niso skupaj, kar slabo vpliva na vzgojo! Poleg tega je tam tudi Casino, ki uničuje moralo poštenega dela in zaslužka. Res, v Mengšu ni tako blizu tako visokih gora, je pa tu Mengeška koča za lep sprehod v par minutah. In povsod so dobri ljudje, ki mi bodo pokazali še več lepega. Marsikdo pove, da je vera le za starejše ljudi. Kako se vam zdi, da je s tem v Mengšu? Mislim, da je vera tudi za starejše ljudi. To pomeni, da je za vsakega človeka. Najpomembnejša je osebna vera. Srečal sem se tudi s starejšimi ljudmi, ki nimajo osebne vere in ne živijo po evangeliju. Vprašanje razumem bolj usmerjeno na vero in mlade. Hvaležen sem Bogu za mlade, ki pridejo na mladinska srečanja. Prav mladi lepo sodelujejo v župniji in upam, da bodo pritegnili tudi druge. Tako bodo naredili nekaj lepega za kraj, še več pa zase! Pomembno je najti osebno vero. Ta je v tem, da nas Bog, Jezus Kristus ljubi! Julija bo v Mengšu nova maša Tineta Skoka. Kaj to pomeni za kraj? To bo 6. julija in lahko rečemo, da je to dogodek desetletja, ki se ne zgodi vsako leto. Bog se je res dotaknil in nagovoril novoma-šnika Tineta. Če ne bi bilo živega Boga, bi se tudi ne podal na pot duhovništva. To je zastonjski dar Boga, saj nihče nima zaslug za to. Prav je, da vsi molimo zanj, da bi Tine postal res svet duhovnik in bi to praznovanje nagovorilo čim več ljudi. Pokojni župnik se je rad pošalil, da Mengšane od Nemen-gšanov loči po tem, če slišijo letala, ki letijo nad krajem. Jih vi po dveh mesecih še slišite? Sem se že malo navadil. Ravno zaradi teh Matejevih besed se vadim, da se ne oziram za letali. Vidim pa, da tudi nova okna v župnišču, ki odlično tesnijo, še niso pozidana do konca in se zato marsikaj sliši od zunaj v stavbo. Torej se me sliši na pokopališče, če si v stanovanju prepevam ^ Veliko je načrtov! Pa saj sem šele prišel! Gospod župnik, hvala, da ste si vzeli čas za odgovore, in vse dobro! Katarina Marin TEHROL V INDUSTRIJSKI CONI ŽEJE PRI KOMENDI V petek, 7. decembra 2007, je podjetje Tehrol odprlo nove poslovne prostore v Industrijski coni v Žejah pri Komendi. Podjetje, ki je s svojo proizvodnjo začelo leta 2003 s petimi delavci v Mengšu, je bilo s širjenjem proizvodnje in večanjem števila zaposlenih vse bolj omejeno s prostorom. V želji, da bi sledili najvišji kakovosti izdelkov in s tem ohranjali tako zadovoljstvo med naročniki kot tudi zaposlenimi, so se odločili za selitev v nove, večje prostore, v velikosti 5500 m2. V novem proizvodno-poslovnem prostoru bodo še naprej sledili svetovnim trendom, ki omogočajo prilagoditev kupcu in enostavno rokovanje - ročno, avtomatizirano z daljin-cem ali avtomatsko nastavitvijo v več dnevnih izmenah. Ponudba podjetja je sestavljena iz alu roletnih omaric, tako zunanjih kot notranjih; senčila Sonro, ki ščiti uporabnika pred vsemi zunanjimi vplivi; komarnikov v različnih tehnikah in montaži ter rolo garažnih vrat. V podjetju bodo v novih prostorih sledili tudi kvalitetni ponudbi, ki izpolnjuje pričakovanja in zahteve strank. »Pravilno izbrano senčilo ni samo predmet, ki ga kupimo, ampak nudi tudi zadovoljstvo in udobno bivanje v prostoru,« radi poudarjajo v podjetju. Prav zaradi sposobnosti prilagoditve se njihova proizvodnja stalno povečuje in danes podjetje sestavlja 25 redno zaposlenih z zunanjimi sodelavci. V novih poslovno-pro- izvodnih prostorih pa pričakujejo še povečanje proizvodnje, celo vstop na tuje trge in seveda zaposlovanje novih sodelavcev različnih profilov. TŽ i kultura MENGEŠKI FOLKLORISTI KRSTILI BRUCE Prednovoletna zabava mengeških folkloristov je bila letos še posebej zabavna, saj se je novoletnemu druženju priključil še krst novih članov. Bruci so morali ob podpori botra, ki si ga je vsak izbral sam, prestati posebno preizkušnjo. Preizkušnja je po starih obrednih izročilih vsebovala vse praelemente, kot so ogenj, voda, les, zrak in zemlja oziroma kamen. Bodoči polnopravni folkloristi so morali pod kamnitim obokom poleg zadostne pljučne kapacitete (pihanje svečk na leseni žlici) prikazati še prezentacijske veščine (samopredstavitev), spretnost oponašanja (živalski zvoki) in pripravljenost na timsko delo (skupinsko petje). Vseh sedem brucev je preizkušnjo uspešno opravilo, da pa bodo postali čisto pravi folkloristi, jih čaka še kar nekaj korakov. Kdor se jim želi pridružiti, lahko to še vedno stori! Pa nikar ne mislite, da ste se »zamudniki« krstu izognili. Naslednja priložnost zanj bo na intenzivnem vikendu, ki ga mengeška folklora vsako pomlad priredi v Osilnici v Beli krajini. Zdaj se dobivajo vsak torek, med 20.30 in 22. uro, v prostorih plesne dvorane nad Mengeško knjižnico. Prijave novih članov sprejemajo na naslovu: folklora@ kds-menges.si ali po tel. 031 393 161 (Edo). Vabljeni! Foto: Darko Derlink ' ■ Í I t VABILO 24. POD MENGEŠKO MARELO, »NA ŠTAJERSKO«, v soboto, 16. februarja 2008, ob 19.uri, v KD Mengeš. Sodelujejo: MENGEŠKA GODBA p.v. Primoža Kosca z EDVINOM FLISERJEM, ansambli ŠTAJERSKIH SEDEM, ans. BRANETA KLAVŽARJA, POLKA PUNCE, STOPARJI, STOPARČKI, STANE PETRIČ & SVETLINI in hmeljarji iz Savinjske doline. Humor STRAŠNA JOŽETA, voditelj in scenarist FRANC PESTOTNIK-PODOKNIČAR. Vstopnice ŠPAS TEATER in FOTO REPANŠEK VABIJO MENGEŠKI GODBENIKI. zdravje ZDRAVSTVENO-VZGOJNI PROGRAMI ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE V ZDRAVSTVENEM DOMU DOMŽALE Zdravje je ena od osnovnih, in za večino ljudi najvišja vrednota v življenju, katere pa se velikokrat zavedamo šele takrat, ko smo bolni. Vzrok za številna nenalezljiva kronična obolenja je pogosto v nezdravem življenjskem slogu. Dejavniki nezdravega življenjskega sloga so nezdrav način prehranjevanja, telesna nedejavnost, kajenje, droge, prekomerno pitje alkoholnih pijač in stresni način življenja. Bolezni srca in ožilja in druge kronične bolezni (rak, sladkorna bolezen, kronične bolezni pljuč) so prevladujoča patologija sodobnega sveta. Slovenci imamo visok nivo dejavnikov tveganja za kronične bolezni: petina ima zvišan krvni tlak; petina mejno zvišanega; petina ima zvišan krvni sladkor; 60% ima zvišane vrednosti holesterola v krvi; 50% Slovencev je predebelih. Promocija zdravja je proces dejavnosti, ki omogočajo posamezniku ali skupini, da povečujejo nadzor nad lastnim zdravjem, ga ohranjajo in izboljšujejo. Zdravstvena vzgoja je pomemben element promocije zdravja. Služba za promocijo zdravja in izobraževanja poleg zdravstve-no-vzgojnih aktivnosti izvaja učne delavnice programirane zdravstvene vzgoje za odraslo populacijo CINDI Slovenija. Glavni cilj mednarodnega programa CINDI je preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Aktivnosti so usmerjene predvsem v izobraževanje, ozave-ščanje in svetovanje v zvezi z zdravim načinom življenja in pri spremembi tveganih življenjskih navad. Sodoben človek je iskalec zdravja. Živimo v postmoderni družbi, kjer ljudje posvečajo več pozornosti zdravju in zdravemu načinu žaljenja. Skrb za zdravje in strah pred boleznijo ni več zgolj osebni interes sodobnega človeka, temveč prerašča v družbeno normo. Z učnimi delavnicami in projekti promocije zdravja, ki jih izvajamo v zavodu, želimo pomagati ljudem, da razvijejo zdrav življenjski slog in zadovoljstvo s samim seboj. Učne delavnice so le osnovno pomagalo, da se ljudje seznanijo z zdravim načinom življenja ter se odločijo za spremembo. Težji del pa je na njih, da na spremembi vztrajajo in živijo zdravo. Delo, ki jih čaka, je dolgotrajno, rezultati pa so vidni šele po določenem času. Zdravstveno-vzgojni center v Zdravstvenem domu Domžale izvaja naslednje učne delavnice: PROMOCIJA ZDRAVJA- ZDRAV ŽIVLJENSKI SLOG DEJAVNIKI TVEGANJA TEST HOJE ZDRAVA PREHRANA ZDRAVO HUJŠANJE TELESNA DEJAVNOST - GIBANJE ( NORDIJSKA HOJA ^ ) DA, OPUŠČAM KAJENJE Prve tri delavnice lahko obišče kdorkoli, za ostale pa potrebujete napotnico osebnega zdravnika. Delavnice potekajo skupinsko in so brezplačne. V Zdravstveno-vzgojnem centru ZD Domžale smo vam za informacije, prijave na delavnice in razgovore na voljo na tel. št. 7245113 ali osebno v kabinetu zdravstvene vzgoje ob sredah in četrtkih od 8h-10h. Obiščite nas! Obogatili si boste znanje, zdravje in življenje. Andreja Heine, prof. zdr. vzg., vodja Zdravstveno-vzgojnega centra, ZD Domžale ZDRAVILNE MOČI RASTLIN Zavest o moči zdravilnih rastlin se ponovno krepi. Zdravilne snovi, ki so organsko vezane v rastlinah, so velikokrat bolj učinkovite kot zdravila, ki so izdelana kemično, uživanje pa nima stranskih učinkov. Pozimi, ko se pripravlja nov cikel rasti, je pravi čas za listanje po zeliščarskih knjigah. Osvežimo in izpopolnimo svoje znanje in nabiranje zelišč načrtujmo tako, da bo usklajeno z vegetacijsko sezono. Razmislimo lahko o tem, katere zdravilne rastline lahko gojimo na domačem vrtu ali v manjših posodah. Slovensko ljudsko zdravilstvo uporablja okoli 500 zdravilnih rastlin. Izjemna geografska lega je omogočila veliko pestrost rastlinskega in živalskega sveta, česar se Slovenci velikokrat še premalo zavedamo. Že Aristotlov učenec Teofrast je npr. v 4. stoletju pr.n.š. v svojem delu Historia plantarum omenjal peruniko (iris) iz predelov takratne Ilirije, današnje južne Slovenije. Če želite svoje zdravje okrepiti s pomočjo narave, ne bo odveč nekaj nasvetov. Nabiralec rastlin mora biti tudi ljubitelj narave - rastline nabi-rajmo le, če s tem ne ogrožamo njihovega naravnega rastišča. Rastline, ki jih želimo nabrati, moramo pravilno določiti. Pri prepoznavanju nam bodo v pomoč dobre risbe ali barvne fotografije. Nabiramo tiste dele, ki vsebujejo največ zdravilnih učinkovin. Najprimernejši za nabiranje so lepi dopoldnevi, ko se je rosa že posušila. Neprimeren čas za nabiranje je med dežjem, v megli ali med popoldansko vročino. Nabiramo čiste rastline, saj prašne in umazane nimajo pravega učinka, lahko so celo zdravju škodljive. Pri nabiranju listov izberemo mlade, vendar popolnoma razvite, pri cvetovih pa poiščemo mlade, vendar povsem odprte. Nadzemne dele zdravilne rastline - zeli nabiramo ob začetku cvetenja, plodove pa takrat, ko so popolnoma zreli. Za shranjevanje in uporabo je potrebno večino zdravilnih rastlin sušiti, s čemer preprečimo pretvorbo ali razgradnjo zdravilnih učinkovin in kvarjenje zaradi bakterij in gliv. Sušiti jih moramo kar najhitreje po nabiranju, na senčnem mestu ali zračnem notranjem prostoru. Pravilno posušene rastline shranjujemo v posodah, ki dobro tesnijo, primerni so stekleni kozarci. Na posodi morajo biti jasne oznake z imeni zdravilne rastline in datum nabiranja. V posodi naj bo shranjena ena vrsta rastline. Rastline nabiramo za eno leto, saj kljub skrbnemu nabiranju in sušenju sčasoma izgubijo zdravilne lastnosti. Pripravila sodelavka Centra za kulturo zdravja Mengeš, Maja Polak, prof. biol. obvestila Subrenum Alenka Qotar Slovenski Oktet CANKARJEV DOM, B.marec 2008, ob 19.30 Prodaja kart in rezervacije: Mengeš, tel.: 01/7230 850 Cankarjev dom, tel.: 01/2417 299, 2417 300 LCD-TV SERVIS Mengeš, Hribarjeva ul. 38 Tel: 01/729-13-03 http://www.inforiTiacija.net/kenwood-siiarp-servis/ E-mail: avs.menges@sioi.net odprto od 9-12 in od 15-18 ure Delovni čas: Pon-čet: 7h - 22h Pet: 7h - 24h Sob: 8h - 24h Ned: 10h - 16h Prazniki zaprto! Kdaj, če ne zdaj in kam drugam, če ne v Trdinov hram v Mengeš? MALICE KOSILA, PIZZE JEDI PO NAROČILU Za informacije in rezervacije pokličite na 01/72-37-822 ali 031/730-772 MALI OGLASI - KUPON Mali oglasi so za fizične osebe do 20 besed brezplačni. Mali oglasi za pravne osebe in oglasi daljši od 20 besed so plačljivi po ceniku javnega glasila, kar znese 6 evrov z DDV. Kupon: IME IN PRIIMEK............................................................ NASLOV....................................................................... TELEFON..................................................................... DATUM IN PODPIS........................................................ VSEBINA MALEGA OGLASA.......................................... MALI OGLASI V Mengšu potrebujem žensko pomoč v gospodinjstvu in oskrbo na domu. Starejša gospa, ki živi v lastnem stanovanju, potrebuje od ponedeljka do petka - vsak dan od 11.-13. ure pomoč pri osebni higieni, postrežbi obroka ter vsakodnevnih gospodinjskih opravilih. Če vas veseli delo s starejšimi, prosim pokličite na tel.: 051 698 013, med 19. in 20. uro in dogovorili se bomo za srečanje. Profesorica matematike z 20-letnimi izkušnjami uspešno inštru-iram otroke matematiko za vse stopnje in vse smeri osnovnih in srednjih šol. Cena 10 eur/60 minut. Fani, gsm: 051 851 389 ali 01/ 7238 554. Iščemo varuško za dva otroka, stara 8 mesecev in 2 leti na našem domu v Mengšu. Varstvo potrebujemo redno vsak četrtek od 15 do 19 ure. Pokličite 040/668-523 Tina horoskop HOROSKOP ZA MESEC FEBRUAR 2008 Oven (21.03. - 20.04.) Na začetku meseca boste blesteli v nekem humanitarnem delu. Potrudili se boste in naredili nekaj dobrega za ljudi in istočasno zase. Zdelo se bo, da so zvezde na vaši strani, čeprav se sprva želite dokazati v službi, nekoliko kasneje pa spoznate, da vas sreča boža tudi v ljubezni. Zapisujte svoje notranje občutke. Bik (21.04. - 20.05.) Narediti boste morali določeno analizo in rezultati bodo spodbudni. Vsekakor pa boste v nekem pričakovanju in okoli valentinovega se vam bo izpolnila srčna želja. Modro je, da se poglobite v študij, kajti tu boste doživeli napredek. Blesteli boste tudi pri denarju in v ljubezni bo večja potreba po svobodi. Dvojčka (21.05. - 20.06.) Dokazali si boste, da življenje lahko uživate in sprejemate vedno nove lekcije, čeprav na začetku meseca ne boste najbolj kreativni, ampak se boste predajali nekim trenutnim čustvenim vzgibom. Na morju ljubezni bo barka mirno plula. Na delovnem mestu pa je videti več ugodnih priložnosti. Rak (21.06. - 22.07) Čustvena nihanja vas bodo spremljala še naprej, na drugi strani pa zorite v lastni modrosti. Zdelo se bo, da bo počasi vendarle čas, da zavzamete jasna stališča in da tako vidite, kaj je tisto, kar je za vas primerno, in kaj ne. Svet duhovnosti vam vliva zaupanje in čas je, da ne iščete bližnjic. Lev (23.07. - 22.08.) Na delovnem mestu se vam odpira določen projekt in počasi bo čas, da izkoristite svojih pet minut. Pridobili boste tako pohvalo kot priznanje in tako hiteli naprej po lastni poti. Notranji namigi vam bodo v pomoč, koristne nasvete pa vam nudi oseba nasprotnega spola. Ljubezen: cedila se bosta med in mleko. Devica (23.08. - 22.09.) Meseca februarja boste imeli ogromno nekih iztočnic za to, kaj morate še narediti in zaostrili boste določene kriterije. Zdelo se bo, da vas spremlja sreča. Zanimivo je, da boste uspešno vlekli niti iz ozadja ter tako pridobili odlično izhodišče. Na delovnem mestu sledite ravnovesju in radosti v ljubezni. Tehtnica (23.09. - 23.10.) Zdelo se bo, da prihaja vaših pet minut, seveda pa se morate potruditi in uporabiti notranji glas. Zanimivo je, da vam bodo otroci učitelji in zato morate negovati svojega notranjega otroka. Če želite narediti nekaj zase, potem rišite svoje občutke. Ljubezen bo prepojena tako z romantiko kot s pogovori. Škorpijon (24.10 - 22.11.) Kljub močnim intuitivnim signalom boste nekoliko razdvojeni in tako je dobro, da se odločite in si zberete pravo pot. Če boste prisluhnili glasu srca, se boste ovili v barve ljubezni. V pogledu službe si boste morali narediti neko osebno analizo. Ne pozabite pa nase in na tiste reči, ki vas osrečujejo. Strelec (23.11. - 21.12.) Pričakujete lahko ugodna izhodišča v pogledu denarja in tudi določene finančne investicije se vam bodo izpeljale. Zdelo se bo, da je življenje kot igra na srečo in tako določene stvari preizkusite iz drugega zornega kota. Čas je, da ljubljeno osebo odpeljete na masažo in po njej na romantično večerjo. Kozorog (22.12. - 20.01.) Nek bežni znanec vam bo podal namig in iz tega se bo razvil uspešen projekt. Februarja boste v denarju in resnično se vam ni treba pritoževati. Na ljubezenskem obzorju pa sledijo spremembe in novosti - počasi je čas, da prisluhnete srčnemu izvoljencu. Sprehodi vam bodo vračali izgubljeno energijo. Vodnar (21.01 - 18.02.) Notranja modrost in volja vam bosta pokazali, kaj je za vas prava pot. Na svoj način se boste počutili nerazumljeni - vendarle vedite, da februarja prihaja vaših pet minut. Romantična čustva bodo božala vaša čustva in tistih reči, ki jih ne morate povedati na glas, si zapišite. Koristna znanja dobite v svetu duhovnosti. Ribi (19.02 - 20.03.) Prijatelji bodo tisti, ki vam bodo pomagali in tudi sami se boste počasi mnogo bolj intenzivno zavedali, da se dobro z dobrim združi. Priložnosti vas čakajo tako v službi kot doma. Čeprav pa vas privlači svet tišine. Zdelo se bo, da se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Ljubezen: harmonija na kvadrat. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Astrolog Tadej Šink dela osebne in pisne analize, odgovori vam lahko na konkretno vprašanje, ustno ali pisno interpretira rojstno (natalno) karto in poda energetske smernice prihodnosti, kaj vam obetajo planetne energije za eno leto naprej. Lahko mu pišite na naslov: Tadej Šink, Grenc 24, 4220 Škofja Loka ali ga pokličete na tel: (04) 51 52 601 ali 041 428 966. Novost je njegova spletna stran: www.tadej-sink.si Tadejev znakoskop za mesec JANUAR ljubezen posel denar zdravje Oven V V © © © € € * * Bik V v v © € € * * * Dvojčka v v © © € € € * * Rak v v v © € € * Lev v v © © € € € * * * Devica v © © © € € € * * Tehtnica v v v © € € * * * Škorpijon v © © € € * * * Strelec v v © © © € € € * * Kozorog v © € € * Vodnar v v v © © € * * * Ribi v v v © € € * * 1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično varstvo narave v križanki zahvali POMEMBNEJSE POVEZAVE V OBČINI mengeS Knjižnica Mengeš 01 723 73 74 Vrtec Mengeš 01 723 02 20 Glasbena šola Mengeš 01 723 71 93 Pošta Mengeš 01 729 63 40 Banka Mengeš 01 724 55 84 Glasilo Mengšan (www.menges.si) 051 684 404 (urednica) mengsan@menges.si Policija dežurstvo Mengeš 01 723 75 68 Policijska postaja Domžale 113,01 724 65 80 Center za obveščanje, gasilci, reševalci 112 PGD Mengeš 01 723 75 99 Patronažna služba Mengeš 01/729-10-31 Prodnik - Javno komunalno podjetje 01 729 54 30 Zimska služba - izvajalec GRASTO 031 648 407 PLINovodno omrežje - PETROL d.d. 040 679 344 Medobčinski inšpektorat 01 564 47 20 inspektorat@trzin.si Središče »Naš Slamnik« Študentski klub Mengeš (Čitalnica in internet) in Turistično društvo Mengeš 01 723 02 06 faks 01 723 02 07 Karitas (TOREK 16.00-18.00) 01 723 89 77 041 912 550 031 294 933 (Jerca Stopar) Rdeči križ 01 7 2 3 74 42 041 288 612 Inšpekcijska služba Domžale 01 729 59 50 Elektro Domžale-Dežurstvo 01 724 12 89 Veterinarska postaja Domžale 01 721 28 84 V spomin Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Petega februarja bo minilo že deset let, odkar nas je nepričakovano in za vedno zapustil dragi sin Blaž Trplan Hvala vsem, ki pomagate blažiti bolečino ter ohranjate lepe spomine na njegovih dobrih osem let veselega otroštva Zahvala tudi vsem, ki obiskujete prerani grob tega veselega fantiča, mu prinašate cvetje in prižigate lučke^ Oči Jože Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, sestre, tete, babice in prababice Frančiške Stopar Beberčeve mame iz Loke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ji izrazili spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, maše in molitev. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, trobentačema Franciju in Roku ter praporščakom. Hvala vsem, ki ob naši bolečini čutite z nami. Žalujoči: vsi njeni y v zahvale Srce in misli so se utrudile, zato le mirno spi, saj niti solza, niti roka topla te več ne prebudi. Zahvala ob izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, tasta, strica in svaka Jožefa Kralja iz Loke pri Mengšu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku iz Mengša in Trzina za opravljen obred, vsem pevcem, trobentačema, praporščaku, loškim gasilcem ter kolektivu Lek. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na zadnjo pot. Vsi njegovi Tvoj nasmeh in dobra volja bosta ostala vedno z nami. Zahvala 18. decembra 2007 se je v 78. letu tiho poslovil od nas dragi mož, oče in dedi Mile Ilić iz Slovenske c. 67 v Mengšu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala RK Mengeš, Območnemu združenju RK Domžale, upravi in sodelavcem Agencije RS za okolje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju ZD Domžale, ki se je trudilo ohranjati lučko njegovega življenja, zlasti g. dr. Mušiču za njegovo nesebično pomoč, sestri Ireni, sestri Vidi, sestri Majdi, negovalkam Doma počitka Mengeš, dr. Marti Bregar -Rižnar iz ZD Mengeš in sestri Simoni, Bolnišnici Golnik, še posebej prof. dr. Emi Mušič, za vso pomoč v najtežjih trenutkih njegove hospitalizacije. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi J V »Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil.« y Zahvala Slavko Zaletelj Iskrena zahvala vsem, ki ste ga imeli radi. Hvala za vsa izrečena sožalja in podporo v času slovesa od njega. Priporočamo ga v molitveni spomin. Njegova žena Ljubica, hčerka Nada, vnuki, pravnuka ter ostali sorodniki y v Vabilo Vabimo vas na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v četrtek, 7. februarja 2008, ob 19. uri, v Kulturnem domu v Mengšu. V prvem delu bo predsednik ZKDOM, g. Jože Vahtar, podelil občinska priznanja na področju kulture. Večer, v katerem bodo sodelovali člani ZKDOM, Simfonični orkester Domžale - Kamnik in učenci OŠ Mengeš, bo posvečen 500-letnici rojstva očeta slovenskega knjižnega jezika, Primožu Trubarju. Lubi Sloucncú Vem im nom u utdrtczb. ie UU »4^4 ihttenslu lrjJhUdofctmdi,fenct SUw tinsi^\tcMuzh le u Craut^i Savtuttkad puhihiMbiyp^áU.ls úi^iífékimcmKidtííyie nM IđM ^dní inu ToUuzbotunc Oar mvu^ pto prtii fcbo 0 hngfi î^dJakjt oL ExtmpU) sin nd pák im nfpopeU nom. KifnxhBi^ í*ct4o^ fimhîÀouéU, i kiiip-tUToi pulnhiihi to tuíbo brjfala bi ntogLi prm, po tcí Orthcgrdphy^ihíJtnM imfájhpnu pif* fit:-, ie ÍH preufhhi puhshuhou Ui Confo^iáiU tou \uni fiíLibi ru umalí, koko- ty PeMi tnu irugiJcto , huUerm k gcrd« uíéít, Táku mi ne fmo mog^i uíáí undsbt fdftopaojU i^^sxix, nmi,Temu::hde fe UH^/ý fV pt^hnomu pofbMoAnu Z: [e ty..S;yoto»á If-rrko^po shfgindúig4 le(i^dytimski,ft'wtn sdy,ft Cd fUfh Irfig , f^ehlUňmkimi puh* skdbi^fe mere prou ^Uhku inu f. jhprw pijfui im h-áti^imu dM IcfíH Cnftiií fuio mlcjl^Ti* kí bodi^ E 3 EVAN-