KRANJ, torek, 26. 4.1983 CENA 11 din Št. 32 k - • Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ko se je klenila Osvobodilna fronta Vračamo se v leto 1941., v leto, ko se je zmaaovito rojevala Osvobodilna fronta slovenskega naroda, edinstvena tvorba hotenja Slovencev po zmagi, svobodi in neodvisnosti v bratski skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Takrat, kmalu po ustanovitvi OF je njen soustanovitelj Boris Kidrič katerega 30. obletnice smrti se letos spominjamo, zapisal za takratni in za današnji čas dragocene besede: »Neizpodbitno dejstvo je, da je Osvobodilna fronta med slovenskim narodom zmagovito prodrla. Prav tako pa je tudi res, da organizacijska mreža in delavnost Osvobodilne fronte še vedno zaostajata za njenim Političnim vplivom, v čemer se nedvomno ne tem nevarnejša, kolikor bol sta zagrizena bes in spletkarstvo domače izdajalske re- akClKaj"je temeljna naloga Osvobodilne ^'Temeljna naloga Osvobodilne fronte je - doprinesti vse, kar je v slovenskih moceK k domu nemškega in »^^/Z^ev doseči nacionalno osvoboditev in zdruzitev ^%flleTeetemeljna naloga Osvobodilne fronte takšna, tedajje,jasno,^Tza^cZ bodilno fronto vse, kar hoče v boju za lalno osvoboditev pomagati. Odbijanje kogarkoli in sektaški odnos do kogarkoli, ki je mpravljen podpreti osvobodilni boj, pa ni-na nad seboj nacionalnih grehov, je neod-mstljiva napaka. .. Odnos komunistov mora biti tovariški in ojalen do vseh aktivistov in pripadnikov Osvobodilne fronte. Odkritosrčne in pošte-le tovariše iz raznih skupin, ki ne najdejo >selej prave poti, je treba prepričevati in z lobrim zgledom pridobiti veljavo svojega tališča. Tak odnos je prav tako nujen, ka-or je neogiben nepomirljiv boj proti raz-rajalcem enotnosti, nepopravljivim nedi-cipliniranim elementom, političnim pusto-ivcem, kritikastrom, paničarjem ter nede-ivnim članom! Množični temelj Osvobodilne fronte so irenski odbori po tovarnah, vaseh, uradih, stanovah itd. Z mrežo takih odborov je tre-a preplesti vso Slovenijo . . .« Tako je zapisal Bo-ris Kidrič. Te njegove esede smo izbrali za Glas pred jutrišnjim raznikom Osvobodilne fronte slovenskega aroda. * * * Bralcem, naročnikom, sodelavcem in sem, ki tako ali drugače sodelujete z Gla->ra, čestitamo za praznik! ^m&mmnm Pričeli z agromelioracijskimi deli — Na 440 hektarov obsežnem zemljišču ob cesti Kranj—Jezersko, kjer se pripravljajo na zložbo, so že pričeli z agromelioracijskimi deli. Doslej so s polj iri travnikov v Tu-paličah, Hotemažah in na Visokem odstranili že osem tisoč kubičnih metrov grobelj, obenem dovažajo rodovitno prst z gradbišča gorenjske avtomobilske ceste. Z odvozom kupov nametanega kamenja bodo na tem območju pridobili dva hektara obdelovalnih površin, z ostalimi agromelioracijskimi deli (z ukinitvijo številnih poti in ozar ter s posekom otokov gozda in grmičevja) pa še 18 hektarov. Dela za izboljšanje plodnosti tal bodo kranjsko Slogo veljala 10 milijonov dinarjev. — C. Zaplotnik_______ | Smrdijo kravam le krmila? Škofja Loka — Ko so lani na nekaterih gorenjskih kmetijah domala prenehale nesti kokoši inje iz enega hleva odšlo zaradi zasilnega zakola več goved, so mnogi neupravičeno' zagnali vik in krik. Krmila so kriva, krmila so zanič. Res je, poudarjajo v edini gorenjski mešalnici krmil na Trati pri Skofji Loki, da je njihova kakovost dokaj spremenljiva. Toda ne gre za takšna odstopanja, da bi škodovala živini. To potrjujejo tudi analize Kmetijskega inštituta Slovenije. Mešalnica je za slabšo kakovost krmil kriva le toliko, ker ima tudi 20 let stare in izrabljene stroje, ki morajo v eni uri zmešati tri tone krmil. Zajec tiči v drugem grmu. Do-bavljalci koruze iz Vojvodine se zavedajo, da je povpfaševanje po njej večje od ponudbe, zato se temu primerno tudi obnašajo na kmetijskem trgu. Mešalnici prodajo vse — poleg kakovostne tudi vlažno koruzo in namesto zrnja tudi polovico koruznega prahu. Ob vsem tem se tudi ne držijo v državi dogovorjenih cen in ne spoštujejo dogovora z mešalnico, ki je od lanskih naročenih količin doslej prejela le polovico. Krmila smrdijo, da jih krave puščajo v jaslih, smo slišali od kmetov. Očitki so opravičeni, odgovarjajo v škofjeloški mešalnici. Naši (togi) predpisi namreč zahtevajo, da delavci »vgradijo« v krmilo natančno določen delež beljakovinskih sestavin. Zaradi pomanjkanja le-teh in zavoljo varčevanja z devizami (na tujem je te sestavine moč kupiti), zamešajo mešalnice v krmilo beljakovinski nadomestek — benural, ki pa ni najbolj prijetnega vonja. Kmetje so celo predlagali, da bi raje krmila brez »smrdeče snovi«, vendar jim mešalnica zaradi »paragrafov« ne more ustreči. Poseben vonj, ki ne gre v nos vsakemu govedu, daje krmilu . tudi koruza, sušena z različnimi kurivi in gorivi. Dolga leta se je gorenjsko kmetijstvo oskrbovalo s krmili tudi iz me-šalnic v drugih jugoslovanskih republikah. Ta trg se je lani in letos domala zaprl, tako da porabniki Vse bolj pritiskajo na škofjeloško mešalnico. Ta se je letos s samoupravnim sporazumom obvezala, da bo za potrebe gorenjskega družbenega kombinata in zadrug zmešala 12600 ton krmil, za kmetijski zadrugi Medvode, Velike Lašče in za Ljubljanske mlekarne — tozd Posestvo'1500 ton. S sporazumom so porabniki sprejeli obveznost, da bodo za uvožene beljakovinske sestavine zbrali devize. Gorenjske kmetijske organizacije bodo za uvoz 1305 ton sojinih tropin in ribjega olja ter za 63 ton aditivov plačale 340 tisoč dolarjev. Uvozu se ni moč izogniti, saj je v krmilih še sorazmerno veliko tujih beljakovinskih sestavin — v krmilih za perutnino tretjina, za teleta 30 odstotkov, za pitance različnih starosti od 2 do 45 odstotkov in za prašiče-od 10 do 35 odstotkov. Za družbena posestva in za kmete — člane in kooperante zadrug bo krmil dovolj, ne pa tudi za neorganizirane rejce. Ze zdaj primanjkuje krmil za kokoši in ostalo perutnino. Razlog je preprost: nihče namreč ni pripravljen iz deviznega mošnjička prispevati dolarjev za nakup tujih sestavin. Se bodo potemtakem tudi rejci kokoši morali organizirati? C. Zaplotnik I -----A I ^Hfi^ Podelili srebrne znake n ms: ......■■umi Tir Trti* _ Predsednik Ladislav »*mk je na četrtkovi letni seji Umskega sveta zveze sindikatov TržŽ podelil srebrne znake »tte sindikatov Slovenije orga-:i ni«™ občinske Konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica. Škofja Loka in Tržič - Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj o LAS UstanovItel ^lasa obCtnSKe J-renjskem prva bančna poslovalnica v tovarni s tako širokim c*- segom poslovanja Begunje — Bančno poslovalnico so v Elanu uredili tik ob vhodu v tovarno, vendar zunaj tovarniške ograje. Banka je namreč namenjena tudi krajanom Begunj in kupcem v Elanovi trgovini. Sedaj domačini in delavci drugih begunjskih tovarn še plaho sprašujejo, če lahko pridejo v novo banko. Se bodo že navadili, pravita delavki za bančnim okencem, na vsako novost se je treba šele privaditi. Seveda ni prav nič čudnega, če domačini sprašujejo, komu vse je namenjena nova banka v Elanu. Na Gorenjskem imajo nekatere tovarne bančne poslovalnice samo za svoje delavce. Banka v Elanu pa je prva na Gorenjskem s tako širokim obsegom poslovanja. V Elanovi »j*1™1 ie namreč moč opraviti vse tekoče bančne posle, od dviganja in vlaganja denarja na hranilne knjižice in tekoče račune, vpisovanja nalogov za osebne dohodke, pripisovanja obresti, zamenjave hranilne knjižice, dviganja Čekovnih blanketov, plačevanja s položnicami do menjave tujih valut. Pred Elanovo trgovino se namreč često ustavljajo tudi tuji kupci in pri roki bodo imeli bančno poslovalnico, da bodo lahko zamenjali svoj denar. Zamisel o približanju bančne^ servisa delavcu v tovarno je v Elana stara dve leti. Tedaj so namreč uvedli povsem brezgotovinsko izplačevanje osebnih dohodkov in dela* cem obljubili, da bodo odprli bančeo poslovalnico. V Begunjah bani* namreč nimajo, pot v Radovljico zamudna, sedaj pa vožnje z o*>eb nimi vozili omejujejo še bencina* boni. Da bi bila nova banka pridobil za ves kraj, so jo uredili pred tovarniško ograjo in se odločil: S širok obseg bančnega poslovanja P-.' eni strani bodo delavci res izgub-; malce delovnega Časa, če bodo m«ec delom odhajali v banko toda bi*: dvoma je pomembno tudi njihov: zadovoljstvo, pravijo v begunjske* Elanu. j , Prostor, opremo, delavce za nove hanko ie prispeval hlan, poslova, nfca pa bo delala na račun Ljubljanske banke Temeljne banke G*> 5e. Podobno kot pošta bo ter*; Flan Ljubljanski banki zaračunal storitve Seveda pa nova banka ru oomembna le za delavce m krajane, kf imajo poslej ban m, . p. lf tem več tudi za banko in gospe-idaretvo nasploh, saj dobra ban,-S^prispeva k hitrejšemu takanju darstvo. pre-v gospe-M. VOK ».iA TOREK. 26. APRILA 1983 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO .3. STRAN O LAS Nezaupanje ovira reševanje 0 mladinskih kooperativah kot možnosti za zaposlitev mladih ljudi resneje razmišljajo le v Radovljici — Navdušenje pri mladih, nezaupanje pri bančnikih in politikih Radovljica - (X mladinskih rred leti so nameravali ustanoviti KMperativah kot samozaposlovanju Ttiadih šolanih ljudi, ki v gospodarji krizi težko najdejo delo, so v Radovljici razmišljali, še preden je nezaposlenost jela glasneje trkati na duri. Danes to niso več zgolj zamisli, -irojene po tujih vzorih, temveč -•esna možnost, kako naj mnogi iz lanes »odvečnih« poklicev pridejo 3o kruha. knjigovodski servis, v katerem bi maturantke ekonomske srednje šole opravljale knjigovodska dela za manjše delovne organizacije,, društva in morda zasebnike. Na ta način bi bilo moč omejiti tudi pogodbena dela, ki jih je za tovrstne storitve pri manjših delovnih enotah še vedno veliko in precej bremene stroške. Če bi seveda hoteli dati pri- Če zaslužim malo, dobim več socialne pomoči Tudi v jeseniški občini bodo uvedli skupno evidenco prejemnikov sodalne pomoči — Analiza je pokazala, da nekateri dobijo već denarja iz družbenih pomoči kot z lastnim delom £ J. Jesenice - Že pred leti je Zveza andikatov Jugoslavije ugotovila, da morajo za pravilno in dolgoročno ' vodenje socialne politike obstajati i programi zaščite življenjskega standarda. Zato je treba imeti jasno diko materialnega položaja vsaj tistih delavcev in njihovih družin, ki prejemajo kakršnokoli socialnovar-«veno pomoč. Poleg osebnega do-aodka naj bi bili znani vsi ostali dopolnilni viri dohodkov, ki so mnogokrat večji od osebnega dohod-«a. Pomembno je tu«, če živi v mestu ali na podeželju. Lahko se zgodi, da merila socialne ajfite privedejo do uravnilovke. Velikokrat so v temeljnih organiza-ojah združenega dela za kriterij so-salne ogroženosti jemali le najnižji -«fani dohodek in ne tudi ostalih »cialnovarstvenih pomoči ki jih je klavec že prejemal. Tako se je Sodilo, da je bila višina vseh »cialnovarstvenih pomoči večja kot razlika v višini osebnega do-iiodka kvalificiranega delavca in najnižjega osebnega dohodka. Brez evidence pa je težko ugotoviti, kdo je v. težjem položaju, delavec z relativno visokim osebnim dohodkom^ ki ne prejema nobene »cjalnovfetvene pomoči ali tisti z nizkim osebnim dohodkom in m- wn socialnovarstvenih pomoči. Zato Te tudi jeseniška skupnost •cialneia varstva izdelala na osno-^klTučnega vzorca analizo Pre- ittudkov ^cialnovarstvenih pomoči in pregled pomoči za lani. V vzorec so vključili 51 družin. Za primerjanje so vzeli dohodkovne pogoje in tako prvi dohodkovni pogoj vsebuje 2.200 do 2.900 dinarjev na družinskega člana, drugi 2.901 do 3.700 dinarjev na družinskega člana in tretji od 3.701 do 4.200 dinarjev na družinskega člana. Analiza je pokazala, da 22 družin z eno ali več socialnovarstvenih pomoči ostane v istem dohodkovnem .razredu, šest v prvem; 22 družin z eno ali več pomoči preide v višji razred, od tega 14 družin preseže tretji dohodkovni razred; štiri družine preidejo iz prvega v tretji razred ali ena družina preseže tretji razred. Le ena družina prejema celo manjše dohodke, kot je najmanjši dohodkovni pogoj, ena družina pa je presegala tretji dohodkovni pogoj. Na osnovi teh rezultatov ugotavljajo, da je nesprejemljivo, da družine z eno ali več socialnih pomoči ostajajo v najnižjem razredu, prav tako pa je tudi nesprejemljivo, da družina z najnižjimi prejemki dobi toliko, da ni upravičena ostati celo v tretjem razredu. Tako dobi več sredstev iz družbene pomoči kot iz lastnega dela. Zato so se sporazumeli, da je nujno poenotiti kriterije in postopke za dodeljevanje socialnih pomoči. Vse kaže, da je uvedba skupne evidence nujna, saj se bo le tako lahko ugotovil stvarni materialni položaj družine. D.Sedej ložnost knjigovodski kooperativi kot samostojni enoti, bi morali najprej premagati nekaj pravnih ovir in rešiti statusno vprašanje. Lahko pa bi servis deloval tudi kot enota ekonomske srednje šole, kar bi bilo neprimerno enostavneje. Enostavna bi bila tudi svobodna menjava dela z uporabniki storitev, kooperativa ne bi terjala nobene naložbe, saj ima šola še nekaj starih strojev za knjiženje, ki so popolnoma uporabni. Mladi so našli možnost tovrstne zaposlitve tudi v turizmu, nekakšno nestalno kooperativo planinskih vodnikov Ta dejavnost vsaj v Radovljici do zdaj še ni zaživela, čeprav bi mnogi turisti obiskali planine, a se v neznanem svetu ne znajdejo. Žal pa po statutu Planinske zveze vodniki svoje naloge opravljajo prostovoljno, tako da bo terjalo veliko časa in volje, preden se uskladijo pravni akti in zanimanje mladih. Možnosti so tudi v servisni dejavnosti. Vendar pa je na tem področju radovljiška občina na široko odprla vrata zasebnikom, drobnemu gospodarstvu, zato je komajda verjeti, da se bodo politiki in bančniki, na katerih pretežno sloni odločitev o kooperativah, odločili za to. Pota do verifikacije le-teh dejavnosti so namreč prezapletena, zato je še vedno laže prenesti očitek, da podpirajo privatno lastnino in dopuščajo »črno ekonomijo«. Podobno je tudi z mladimi v gradbenih poklicih, ki zaradi krize gradbeništva ostajajo na cesti. Predvsem mladi arhitekti so se živo zanimali za projekt adaptacije podstrešnih stanovanj za mlade, kjer bi lahko ustvarjalno sodelovali s svojimi mapami. Mladi bi konec koncev lahko začeli v drobnem gospodarstvu, za katerega kažejo toliko zanimanja, tudi kot zasebni obrtniki, vendar nezaposleni nimajo začetnega kapitala, ki bi ga lahko naložili v svoj »razvojni projekt«. Tudi kooperativam bodo morale pomagati na noge banke, zato si bo treba kajpak izboriti še njihovo odločitev: kooperative da ali ne. Svoj blagoslov bodo morale kajpak dati tudi družbenopolitične organizacije, tam pa je največ nezaupanja. Mladi upajo, da jih bo prepričalo dejstvo, da so kooperative skladne z zakonom o združenem delu in družbeno lastnino, da prispevajo k razvoju majhnih delovnih enot in dolgoročno rešujejo \rd oreh brezposelnosti. D. Z. Žlebir JANEZ WUTTE-LUC: Vedno moramo biti na pohodu fflfflUP Dobre dve leti in pol je že, kar je krmilo organizacije koroških partizanov v Avstriji vzel v svoje roke Janez VVutte-Luc iz Vesel pri Sentprimdzu v Podjuni. Nekaj velikih stvari je bilo ta čas ze narejenih: urejen je bil Per-»manov muzej, postavljen spomenik pri Hojniku v Upeni pri Železni Kapli, spomenik pri Karlutu na Svinjski planini, veliko delo je bilo pa opravljeno pri novi organizaciji področnih odborov Zveze koroških partizanov. Tako »e postavljenih 8 področnih odborov in popi-iui že precejšen del zgodovine narodnoosvobo- borbe onkraj Kara- Vanlr Letošnje leto je polno velikih obletnic tudi na Koroškem. Za praznovanje le-teh se Zveza koroških partizanov dobro pripravlja. Ena najpomembnejših obletnic je nedvomno 40-letnica, odkar so padle selske žrtve. Od 7. do 9. aprila 1943 je tako imenovano ljudsko sodišče iz Berlina na sodni obravnavi v Celovcu proti 36 koroškim Slovencem obsodilo na smrt 13 zavednih narodnjakov, članov narodnoosvobodilnega gibanja iz Sel na Koroškem. 29. aprila 1943 so jih na Dunaju obglavi-li. Zveza koroških partizanov pripravlja v počastitev teh žrtev veliko proslavo, ki bo 28. aprila v Selah. 6. junija bo odkritje spomenika pri Lapšu v Sentjanških Rutah, kjer so padli 4 borci. 31. julija bo pri Per-šmanu v Podpeci srečanje partizanov in obenem odkritje spomenika koroškim partizanom, ki je bil pred 30 leti, v Velikovcu razstreljen. 17. ali 18. julija bo organiziran tradicionalni pohod na Komelj, kjer je padla Domnova četa. 17, avgusta bo organiziran pohod na Svinjsko planino, 19. novembra pa bo Zveza koroških partizanov imela svoj redni letni občni zbor. Radi bi tudi organizirali proslavo ob 38-letnici osvoboditve Koroške, ki naj bi bila 12. maja v Celovcu, vendar še ne vedo, če bo to izvedljivo. Organizirali pa bodo izlet v Dachau. Poleg vsega tega pa prav ta čas teče popis sodelavcev Osvobodilne fronte po Ifcoroškeni, po vseh hišah, kjer so se med vojno zadrževali partizani, kjer so bile kurirske javke, partizanske postojanke, bunkerji. Vse zbrano gradivo bo potem shranjeno v centralnem muzeju NOB v Celovcu, ki ga pripravljajo. Najbolj zaslužni posamezniki pa bodo odlikovani z znaki OF. Kot pravi tovariš Luc, bodo težave pri zbiranju tega gradiva v nemško govorečih predelih Koroške, kjer so bili med vojno sicer povsem naši ljudje, naklonjeni partizanom, danes so pa z njimi izgubili stike. Vendar pa je prepričan, da bodo oživili prav vso to svojo zgodovino po vsej Koroški, v slovenskem in nemškem delu, od Karavank pa do Štajerske, do koder so takrat vodile partizanske poti. Janez Wutte-Luc, pred sednik Zveze koroških partizanov, razmišlja tudi, kako bi njihovo organizacijo pomladili. Kajti tudi oni bodo morali svoja bremena preložiti na mlajša ramena. V svojo organizacijo nameravajo pritegniti vse zavedne mlade koroške Slovence. Dobro vedo, kateri so tisti. Ti bodo prevzeli skrb za spominska obeležja na Koroškem, jih čuvali in vzdrževali. Resnično veliko nalog si je zadal, vendar, kot kaže, jih bo s svojo upornostjo, z nenehnimi prizadevanji tudi uresničil. Kot že toliko do danes. Sotovariši imajo Luca za velikega optimista, vendar vedno znova ugotavljajo, da se lahko uresniči tudi tisto, kar se sprva zdi povsem nemogoče. »Samo od sebe ne gre, seveda ne,« pravi Luc. »Če si pa prizadevaš, pa gre. Čeprav je pri nas več zaprek, kot doli pri vas. Mi moramo biti stalno na pohodu z našo demokratično borbeno tradicijo in z našo politiko, da našim ' nasprotnikom v^dno znova prekrižamo načrte. Zavedam se svoje naloge, verujem v svojo moč in v moč svojih sotovarišev in če bo le zdravje dopuščalo, sem prepričan, da bomo vse kar smo si zadali, tudi izpeljali. Rad bi povedal le še to, da imam v naši organizaciji iskrene, dobre sodelavce, na katere se res lahko zanesem. Če bi ne bilo njih, bi tolikšnih nalog tudi ne upal zastaviti.« Kdor Luca pozna, ve, da je to res in lahko pričakujemo, da bo letos in tudi vsa prihodnja leta dejavnost Zveze koroških partizanov živa in plodna. D. Dolenc Mleko teče z izgubo Manjši odkup mleka v preteklem letu, cenovna neskladja ter odplačevanje kreditov za novo investicijo so Tozdu Mlekarna KŽK prinesli 23 milijonov izgub — Spodbujanje živinoreje na Gorenjskem bo Mlekarni zagotavljalo dovolj mleka Kranj — Čeprav je Mlekarna kranjskega KZK letos edina slovenska mlekarna, ki je odkupila za 5 odstotkov več mleka in s tem pognala vse lani razširjene kapacitete, se ji piše za njeno ekonomsko poslovanje tudi letos predznak minus. Preteklo leto je namreč Mlekarna zaključila s 23 milijoni din izgub, letos v prvih dveh mesecih pa spet nastaja izguba. V takšen nezavidljiv položaj so kolektiv s 126 zaposlenimi pripeljala lanska velika neskladja med ceno surovin, reprodukcijskega materiala in konzumnim mlekom ter proizvodi iz mleka ter predvsem visoki stroški investicije v novo sirarno. To so poglavitne značilnosti, ugotovljene v sanacijskem načrtu, ki ga je pred kratkim obravnaval tudi kranjski izvršni svet. Ocenil je velike težave z odkupom, čeprav je lani Mlekarna za stimulacije vložila okoli 20 milijonov din, to je domala toliko, kot so potem imeli izgube. Zato je priporočil skupščini sklada skupnih rezerv odobritev kredita za pokritje izgube ter dodelitev kredita v višini 15 milijonov din za dokončanje investicijskih del. Med ukrepi, da bi se. kranjska Mlekarna kar najhitreje izkopala iz težav in da bi bilo v naslednjih letih dovolj mleka za predelavo, je zelo pomembna enotna politika pospeševanja živinoreje na Gorenjskem predvsem s spodbujanjem proizvodnje prek intervencijskih skladov. Čeprav so letos v vseh gorenjskih občinah že sprejeli tudi odloke o prispevkih v intervencijske sklade za pospeševanje kmetijstva, pa so v nekaterih občinah določali prispevek bolj na pamet, saj programov pospeševanja živinoreje še nimajo. Očitno se posledice tega,kažejo tudi v stagnaciji proizvodnje mesa in mleka na Gorenjskem, kamor prav kranjska Mlekarna pošilja precejšen delež konzumnega mleka. Kljub družbeni pomoči s krediti letos Mlekarni ne kaže najbolje. Prav gotovo bodo veliki napori tozda in izkoriščanje nove tehnologije sicer vplivali na poslovanje v tem letu, vendar pa bi, kot je menil kranjski izvršni svet, lahko z odlogom vračanja . kreditnih obveznosti za novo sirarno precej pomagali Mlekarni. Mlekarna je prisiljena popravljati stari del stavbe, saj je na primer v skutarni strop nevarno dotrajan, razen tega pa je tudi sanitarna inšpekcija postavila pogoje za povezavo čistilnih linij. L. M. Nikakršne Amerike ne odkrivamo Kranj — V Kranju so pri občinski konferenci mladine ustanovili center za organizirano preživljanje prostega časa. Svoje mesto center še vedno išče, kajti prosti čas mladih je stvar, ki se je ne da odpraviti s suhoparnim programom. Center, ki združuje kulturno, telesno kulturno in klubsko dejavnost, je najprej razčistil, kako kaže pri posameznih mladinskih organizacijah s prostori za tovrstno dejavnost in kako mladi sami oblikujejo svoj prosti čas. Žal ugotavljajo, da je mladinska organizacija še vedno preveč prvi poklicani izvajalec proslav in manifestacij ob raznih praznikih, medtem ko dlje kultura ne seže. Klubska dejavnost je nekoliko bolj zaživela v Besnici, Podblici, Stražišču in pri Vodovodnem stolpu, kjer vsaj ob koncih tedna organizirajo klub. Drugje pa klubsko življenje ni prišlo dlje od disco kluba. Center za organizirano preživljanje prostega časa ne namerava posi-ijevati s strogimi programi koristne izrabe prostega časa, kajti potem se mladinska organizacija lahko obriše pod nosom še za tisto mladino, ki je zdaj pripravljena delati. Tudi raznih umetnih novosti, ki ne bi zrasli na zelniku lastne pobude, ne namerava uvajati. Nima smisla odkrivati Amerike, saj ima mladina na voljo več kot preveč starih, že uveljavljenih oblik, kjer se po syojem zanimanju in sposobnosti lahko izživi. Če mla- dega človeka bolj kot v mladinsko organizacijo vleče v.neko društvo, če raje dela pri vaškem kulturnoume-tniškem društvu, CB klubu, pri radioamaterjih, v plesni skupini, zakaj bi ga od tega odvračali in ga silili v mladinsko organizacijo, ki mu ne more nuditi ničesar od tega, kar lahko najde v interesnih združenjih. Če bi mladinca radi vseeno politizirali, je naloga mladinske organizacije, da najde stik z društvi, klubi, morda tudi neorganiziranimi glasbe-nimi'skupinami. V ta namen je ustanovljen center za organizirano preživljanje prostega časa, ki bo poiskal mladince v raznih programskih svetih društev in klubov. Le-ti bodo potem nekakšna zveza, prek katere bodo mladi na eni in drugi strani lahko iskali možnost interesnega ali političnega delovanja. Ko bo 14. maja na Gorenjsko prišla zvezna štafeta mladosti, bodo rezultati sodelovanja že vidni. Mladinska organizacija je namreč tedaj dolžna poskrbeti za dostojen sprejem simbola mladosti, kulturna društva mladih, glasbeniki, plesalci in kantavtorji za kulturni program, športniki, člani radioamaterskih klubov za tehnično spremljanje in še kaj. Novih, umetnih oblik izrabe prostega časa, mladini tujih, nam res ni treba iskati. Bolj je vredno razmisleka, kako izrabiti doslej obstoječe. D. Z. Žlebir Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Končana javna razprava Minuli četrtek so člani medobčinskega sveta socialistične zveze za Gorenjsko povzeli rezultate javne razprave o osnutku zakona o po- . kojninskem in invalidskem, zavarovanju, ki so jih v vseh gorenjskih občinah sklenili 20. aprila. Razpravo ob osnutku so pred poldrugim mesecem začeli s seminarji za razlagalce novega zakona, nato pa o njem spregovorili v vseh krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Domala pri vseh razpravah so bili navzoči strokovnjaki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so razlagali zapletenejša določila zakona. Posebej so o novem zakonu spregovorili v društvih upokojencev in invalidov, borci, kmetje kooperant-je, burno so se v razpravah v vaških krajevnih skupnostih oglašali posamezni kmetje, ki jim novi zakon prinaša najbistvenejše novosti. Razprava, ki ji že lep čas ni bilo enake, je spodbudila v glavnem tiste na pragu upokojitve, medtem ko med mladimi ni imela pričakovanega odziva. To je še posebej nenavadno zato, ker zakon odpira nove možnosti upokojevanja, kar bi lahko v večji meri sprostilo delovna mesta in premostilo težave brezposelnosti. Tudi od združenega dela so si obetali večjo odzivnost v skladu »z obveznostmi, ki združeno delo čakajo po letu 1986 v invalidskem zavarovanju. Iz pripomb javne razprave, ki jih je zbral poseben koordinacijski . odbor pri republiški konferenci SZDL, je bilo »fevidno, da skoraj ni bilo različnih gledanj na odprta vprašanja in da so si bili predlogi od vsepovsod dokaj skladni. Skoraj vse pripombe iz javne razprave bodo upoštevali pri snovanju predloga zakona, saj so bile pretežno umestne in le redko so jih prevelike želje zanesle v nerealnost. Predlog zakona bodo na republiški skupščini sprejeli junija, kajti od 1. julija naj bi že veljal. Z zakonom nekatera vprašanja ne bodo dorečena. Tako je še sporna možnost predčasnega upokojevanja, ki menda ne bo rešila brezposelnosti, saj se predčasno upokojujejo pretežno proizvodni delavci in manj administrativni, tako da bi strukturna nezaposlenost ostala. Tudi gmotni položaj upokojencev, ki se bodo odločili za predčasen odhod v pokoj, se bo znižal. O odbitnem odstotku pri predčasnem pokoju bo bržčas odločal samoupravni akt skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne zakon. Predčasni odhod v pokoj pod milejšimi pogoji za povojno generacijo z 48-urnim tednikom in za tiste, ki so prek treh let služili vojaški rok, bo uredil družbeni dogovor, samoupravni sporazum pa razmerje med najvišj o in najnižjo pokojnino. Zakon torej ne bo zacementira! sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pač pa ga bo še moč dopolnjevati in spreminjati. D. Z. Žlebir O LAS 4 STRAN GOSPODARSTVO TOREK. 26. APRILA 1983 Slovensko zadružništvo na avstrijskem Koroškem Hrbtenica gospodarske samopomoči 111. leto mineva od prvih začetkov slovenskega zadružništva v sedanji avstrijski Koroški, kjer je po plebiscitu ostal del slovenskega življa. 1872. leta je bila v Šentjakobu v Rožu ustanovljena prva slovenska posojilnica, ki je bila obenem tudi prva kmečka kreditna zadruga v Avstriji. Šentjakobska posojilnica je bila ustanovljena, da bi slovenskemu kmetu olajšala gospodarsko krizo, ga varovala pred domačimi in tujimi oderuhi, ga učila kmetovati in prodajati pridelke na trgu... Od takrat naprej je zadružništvo med koroškimi Slovenci temelj gospodarskega obstoja in razvoja, njihove neodvistnosti in organizirana oblika medsebojne pomoči. Danes ima osrednja zadružna organizacija Zveza slovenskih zadrug 28 posojilnic, 10 blagovnih in štiri živinorejske zadruge. Vse se ubadajo z istim vprašanjem — kako se v konkurenci s tovrstnimi nemškimi združenji gospodarsko okrepiti. Pri tem računajo tudi na pomoč svojega naroda in matične domovine Jugoslavije, ki je z lanskimi ukrepi zadala krepak udarec gospodarstvu slovenske manjšine. Obiskali smo slovenske hranilnice in posojilnice na Koroškem Slovenska Posojilnica v Pliberku »Zdaj vemo, da bo le gospodarsko močna slovenska manjšina kos vsem pritiskom«, meni predsednik upravnega odbora slovenske Posojilnice v Pliberku Lipej Kolenik Pliberk - Stara, skednju podobna stavba, v kateri je zdaj Zveza slovenskih zadrug, je videti še bolj stara zato, ker ob njej že štiri leta stoji nova stavba slovenske Posojilnice. Na oko neugledna stavba, ki se ji piše le še kratko obstajanje, če bi bil denar, bi na njenem mestu postavili Slovenski kulturni dom, pa ima svojo zgodovino. Letos namreč mineva že 75 let, kar je bila v njej ustanovljena slovenska posojilnica. Slovenski kmetje zadružniki sq se namreč leta 1908 dogovorili, da bodo združili denar za ustanovo, ki bi jim bila v pomoč in bi blažila gospodarske pritiske nemškega kapitala. Skromna posojilnica je zaživela, privoščila si je tudi vojna posojila, nato pa vsa leta, tudi med gospodarsko krizo v tridesetih letih, preživljala boljše in slabše čase skupaj s svojimi ustanovitelji. Leta 1938 Zveza slovenskih zadrug Nadoknaditi zamujeno Zveza slovenskih zadrug na Koroškem združuje 28 posojilnic, 10 blagovnih in štiri živinorejske zadruge — Zadruge slovenske manjšine bi morale postati most med gospodarstvom slovenskega in nemškega naroda — Pozitivne in negativne posledice združevanja posojilnic Celovec — Zadružništvo ima med Slovenci, ki so po plebiscitu ostali onkraj Karavank ,dolgo zgodovino. Prva posojilnica, ki pomeni začetek slovenskega zadružništva in je bila tudi prva v mejah sedanje Avstrije, je bila ustanovljena 5. septembra 1872 v Šentjakobu v Rožu. Po plebiscitu se je pretrgala zveza koroških zadrug s celjskimi in ljubljanskimi, 28. februarja 1921 je bila zavoljo tega ustanovljena osrednja zadružna organizacija med Slovenci na avstrijskem Koroškem. V medvojnih letih so bile politične razmere neugodne za slovensko zadružništvo; še siabše je bilo med vojno, ko so bile posojilnice in zadruge priključene nemškim ali so bile likvidirane. Po osvoboditvi so se zadružniki desetletje bojevali za povrnitev premoženja slovenskih ustanov, zaplenjenega ob izbruhu vojne. V sedemdesetih letih in po tem, ko so slovenski izobraženci zasedli mesta v zadrugah in posojilnicah, so si te-zastavile obetavne načrte za gospodarsko okrepitev. »Zveza združuje 28 posojilnic na celotnem dvojezičnem ozemlju, 10 blagovnih in štiri živino- rejske zadruge. Sprva so bile te ustanove namenjene le slovenskim kmetom, danes so gospodarska opora vsem zavednim Slovencem. Posojilnice dajejo posojila pod ugodnejšimi pogoji, blagovne zadruge oskrbujejo manjšino z življenjskimi potrebščinami, s kmetijskim in fradbenim materialom, stroji... ivinorejske zadruge so od plebiscita le na papirju. Če bomo hoteli klubovati potujčenju, se bo moralo zadružništvo okrepiti in odpreti nova delovna mesta za Slovence. To ne bo lahko, saj se je promet v posojilnicah in trgovinah zaradi ukrepov matične domovine zmanjšal za 70 odstotkov,« poudarja Andrej Millonig, poslovodja Zveze slovenskih zadrug, Drago Portsch, vodja kreditnega oddelka v »zadružni centrali« pa dodaja: »V posojilnicah in zadrugah je zdaj zaposlenih preko sto Slovencev. Novi zadružni zakon zahteva, da več manjših posojilnic združimo v večje enote. Te bodo potlej resda bolj gospodarne in učinkovite, vendar ima spre- memba tudi negativne posledice. Zmanjšalo se bo število zaposlenih in odbornikov, ki so doslej v upravnih odborih soodločali o delovanju posojilnic. To utegne škodovati razvoju našega življa.« Jaki Sitter je v Zvezi slovenskih zadrug vodja blagovnega oddelka, ki ima pri krepitvi slovenskega zadružništva najpomembnejšee naloge. »Manjšina se mora odločneje vključiti v blagovno menjavo med Slovenijo in Avstrijo, predvsem v maloobmejne gospodarske tokove. Postati mora most med gospodarstvom Jugoslavije in Avstrije. Zveza slovenskih zadrug doslej te naloge ni uspešno opravljala, saj je prodaja izdelkov tekla mimo nje. Lani smo prvič preko zveze kupili v Sloveniji gradbeni material, s katerim smo oskrbovali koroške zadružnike. V konkurenci z nemškimi zadrugami, ki nas ne štejejo za enakoverednega člena v Avstriji, se moramo močneje nasloniti na zadružništvo v matični domovini. Upamo, da bomo s pomočjo vašega kmeta in s prizadevanji mladih izobražencev v naših ustanovah nadoknadili zamujeno v dosedanjem razvoju slovenskega zadružništva.« C. Zaplotnik Kmečka gospodarska zadruga Pliberk • Opora narodni zavesti »Temelj narodovega obstoja, tudi obstoja narodne manjšine, je gospodarstvo, zato je kmečka zadruga v Pliberku trdna opora slovenstvu in močan branik pred ponemčevanjem,« poudarja Stanko Čik, poslovodja zadruge Pliberk — Kmečflfc gospodarska zadruga v Pliberku je bila ustanovljena pred 35 leti z namenom, da pomaga slovenskim kmetom in prebivalcem s tega območja pri prodaji kmetijskih pridelkov in pri nakupu kmetijskega materiala in življenjskih potrebščin. Danes ima zadruga 250 članov; prevladujejo kmetje, v zadnjem času se vključujejo vanjo tudi delavci, obrtniki, učitelji in ostali zavedni Slovenci. »Nobenega dvorna ni, da koroški Slovenci potrebujemo slovenske zbore, ki prepevajo v domači besedi, dramske skupine, ki predstavljajo dela slovenskih avtorjev, folklorne skupine, ki zaplešejo slovenske plese ... Dokazovanje slovenstva na kulturnem področju pomeni krepitev narodne zavesti. Toda vse to kljub našemu vztrajanju in trdni odločenosti, da Koroška ostane slovenska, ne bo dovolj, če se ne bo manjšina tudi gospodarsko okrepila, če ne bomo odpirali novih delovnih mest za Slovence. S trebuhom za kruhom bodo odšli v avstrijske pokrajine, kjer bodo pozabili - kaj so. Sprejeli bodo nemški jezik navade nemškega naroda, njegovo kulturo in sčasoma prekinili stike z manjšino in matičnim narodom v Jugoslaviji. Temelj narodovega razvoja je gospodarstvo V tem je poslanstvo naše zadruge, ki je na eni strani močna opora slovenstvu na Koroškem in po drugi plati branik prcjti ponemčevanju,« poudarja Stanko Čik, mladi poslovodja zadruge, ki v Pliberku in v podružnicah v Smihelu in Zvabeku zaposluje 22 Slovencev. Prelomnico v gospodarski dejavnosti zadruge predstavlja lanski 2. september, ko so v Pliberku ob stari trgovinici in skladiščih odprli novo trgovino s 600 kvadratnimi metri prodajne površine. Julija predlani so zasadili prvo lopato. Mlademu upravnemu odboru — vodi ga prizadevni Fridl Kapun - je uspelo naglo premagovati vse ovire in po dobrem letu je bil objekt nared. S posojilom jim je polagala .Zvez^ slovenskih zadrug na Koroškem, največ pa so z delom in materialom prispevali zadružniki Ponosni so danes pliberški Slovenci na svojo dobro založeno trgovino. V njej prodajajo živila, gospodinjske potrebščine, kozmetiko, tekstilne izdelke, orodje, stroje in električne naprave, železnino, gradbeni material, potrebščine' za čebelarstvo in živinorejo. Ko bodo uredili tudi zgornje prostore prodajalne, bo izbira še znatno večja. V starih prostorih in nekdanji tesni trgovinici imajo skladišče gnojil in krmil, že zdaj pa načrtujejo gradnjo novega skladišča. Ko se bodo gospodarsko postavili na noge, bodo razširili tudi prodajo kmetijskih strojev in odkup živine, mleka in poljščin. • »Trgovina je slovenska. Zgradili smo jo za Slovence s Koroške in za rojake iz matične domovine. Komaj mesec dni po otvoritvi je plačilo pologa zavrlo prehod čez mejo. Zdaj nakupujejo v naši trgovini predvsem Slovenci iz maloobmejnega pasu - z Raven na Koroškem, iz Dravograda in Radelj. Poznamo in razumemo težave domovine, toda za tesnejše sodelovanje manjšine /. matičnim narodom sedaj veljavni ukrepi niso razveseljivi. Želimo, da bi bili kratkega daha. Obenem priporočamo vsem Slovencem, ki se odločajo za obisk Koroške, da menjajo denar v slovenskih posojilnicah in kupujejo v slovenskih trgovinah S tem bodo neposredno podprli gospodarstvo manjšine in naš boj za ohranitev slovenstva«, sklene razmišljanje Stanko Cik. C. jčapfrotnik pa so slovensko posojilnico, ki je bila nacističnim Avstrijcem trn v peti, priključili nemški posojilnici Raiff-aisen. »Po vojni smo spet začeli z majhnimi koraki v sosednji neugledni stavbi,« pravi predsednik upravnega odbora posojilnice Lipej Kolenik.« Šele v zadnjih letih, ko so v odboru posojilnice mlajši ljudje, nam je uspelo zastaviti smelejši program. Zavedali smo se, da je treba najprej novo stavbo, če naj že na zunaj zbujamo zaupanje Slovencu, ki hoče pri nas vlagati denar. Pred štirimi leti je res zrasla nova posojilnica, v kateri združujemo kapital polovice slovenskih podjetnikov v Pliberku. Zaradi odprtih mej ima posojilnica še posebej pomembno vlogo v meddržavnem sodelovanju. Zrasle so trgovine, ki pa jim v zadnjem času manjka slovenskih kupcev z onstran meje, pa tudi naša menjalnica ima za najmanj tri čertine manj prometa. Toda po eni strani je kar dobro, da so trgovci spoznali, kako so poprej premalo cenili dinar in slovenskega kupca.« Upravni odbor posojilnice v Pli^ berku vseskozi vodi takšno posojilno politiko, ki najbolj koristi gospodarski rasti koroških Slovencev. Pred časom so s krediti pomagali ustanavljati Toper, hotel Obir in nekatera druga podjetja ter s tem ustvarjali možnosti za odpiranje novih delovnih mest za Slovence na Koroškem. To pa je tudi za Pliberk, ki ima okoli 6000 prebivalcev, od tega je polovica kmečkega prebivalstva. še kako pomembno. Okoli 600 prebivalcev se dnevno vozi na delo drugam, nekateri celo tja do Celovca, veliko je tudi polkmetov. Čeprav so blizu Mežica in Ravne, pa preko meje skoraj ni možnosti zaposlovanja; lansko jesen pa se je S« bolj zmanjšalo. Slovenska posojilnica v Pliberku pa ni le denarna ustanova, katere osnovna naloga je spodbujati ekonomsko rast slovenskega življa, pač pa je ob pomanjkanju prostorov za kulturno dejavnost slovenske manjšine na široko odprla svoja vrata. V manjši dvorani, katerih stene so okrasili s slikami vseh predvojnih predsednikov odborov posojilnice se zbira mladina, ima vaje pevski zbor Slovenskega pevskega društva, tu sta tudi knjižnica pa glasbeni sestajajo se člani. Zveze koi partizanov, domala vse slovel ganizacije. Vrata so odprta avstrijske organizacije^ Zdaj dejavnosti že toliko, da se v niči za 60 do 70 ljudi komaj zvrstijo, zato ni čudno, da Slo\ prosvetno društvo v Plibei^ težko čaka na novi kulturni za katerega bo precejšen delež spe vala tudi slovenska Pos Posojilnica Borovlje Vodilna med slovenskimi na Koroškem Slovenska posojilnica v Borovljah je le nekaj koral&v od osrednje cerkve, od maja do septembra pa bo stalno odpta tudi menjalnica-kiosk v koroškem Podljubelju — Menjava ugodnejša kot v trgovinah — Lanski zvezni ukrepi omrtvili maloobmejni promet Borovlje Posojilnica v Borovljah je dosegla že kar častitljivo starost. Ustanovili so jo 1907. leta in dolgo po tem je poslovala šamo cb nedeljah. Pred četrt stoletja so začeli njena vrata odpirati vsak dan, prvega redno zaposlenega uslužbenca pa je dobila šele sredi sedemdesetih let. Nov razcvet je posojilnica, katere vodstvo je v slovenskih rokah in v veliki meri sloni na ljubiteljski delavnosti, doživela pred petimi leti. ko so jo preselili iz preutesnjenih prostorov lastne, večje in lepo ureje-ne, par korakov stran od osrednje boroveljske cerkve. O njenem deiu so pripovedovali direktor inž. Ludvik Dovjak. predsednik upravnega odbora Erih l : k in upravnik Flonan Dovjak. Posojilnica, ki je od petih v Borovljah druga najmočnejša, med slovenskimi na Koroškem pa celo vodilna, posluje kot zadruga, katere osnovni namen je. da /.a člane opravlja bančni servis. Članov ima okrog osemsto. Ti so izključno posojilojemalci, ne pa tudi vlagatelji, ki jih je prek 2500. Posojilojemalci so ljudje raznoterih poklicev: delavci, kmetje trgovci obrtniki. Posojilnica pomaga v prvi vrsti »malemu* človeku Daje kredite za razvoj kmetijstva, obrtne dejavnosti, stanovanjske kredite. Obrestne mero se gibljejo med desetimi in dvanajstimi odstotki. ~ ...... i S svojim bančnim servisom boroveljska posojilnica pokriva potrebe ljudi predvsem v spodnji Rožni dolini. Po vaseh je se vec majhnih slovenskih hranilnic, ki bi jih sčasoma rada spravila pod skupno streho in tako izboljšala kvaliteto storit-v, hkrati pa kot clanica zveze slovenskih zadrug še bolj prodrla na narodnostno mešanem delu Koroške Vanjo namreč ne prihajajo samo koroški Slovenci, ampak tudi ' Avstrijci, zlasti iz Borovelj, 8000-glavega mesta, ki je močno obrtniške in trgovsko središče. ,, .... , , .. Lani je imela boroveljska posojilnica poldrugo, milijardo avstrijskih šilingov prometa, od tega milijardo posojil in 150 milijonov sUin-gov hranilnih vlog. Hranilne vloge obrestuje s 4,5 do 7-odstotninu me- ' "n Zelo pomembna je tudi za maloobmejni nekateri jugoslovanski zvezn, ukrepi precej zavrli. Skrčilo se je delo v mAjalnik posledice pa čutijo tudi boroveljski trgovciinte se^sreo-no spet odražajo v posojilnici. Upajo, da bo s nih ukrepov maloobmejni promet č.mprej več dela tudi menjalnica kiosk v njihovem ^f^^^'^LnV-ob glavno cesto proti Celovcu P-^ jugoslovanske strani. Med poletno turistično sezonu, j septembra, bo odprta vsak dan od 7 do,20L.ure ure in ^ Osrednja hiša posojilnice v ™dn0 ugodnejša kot 14. do 16.30 Menjava dinarjev zasng(-jevnj^ ve & v trgovinah. Če trgovci za sto dinarjev oastejejo se potem v boroveljski posojilnici enega slovenci ki prihajajo na Kot slovenska posojilnica zehjo, da bi Slovenc^ ip j ,. Koroško v/. Jugoslavije, govorili ^"^^^^Cv ^soj lnK, in v v5£ pačeno nemščino. Z lepo slovenščino. postezej> jpos ^ beseda jugo. ni koroških trgovin, če ne,pa jo vsaj ^zumejaMove na. slovanskih Slovencev jim po njihovem mnenju najv rodnostni samoohranitvi. . „petera kulturna in V boju za obstoj posojilnica podpira ^ domovIni. Po- športna društva na slovenskem KorosKc m odziva se maga ekipi škofjeloškega LTH. If podobno. Lani je prošnjam organizacijskega komiteja v vnem dnevu varčeva- 75. obletnico dela praznovala ^AvseniKi o avstrijske smučarje, nja pa je že večkrat gostila najboljše slove . dotikajo prizidka Njeni načrti za rmdaljnj.ra/.vojs i7boijŠRla kvaUteto ston- dveh pisarn, s pomočjo katerih bo lah K o okriljem združit, te v, postopno pa namerava, kot ze rec«..nu, jj • se tudi, da bi nekatere manjše okoliške slovenske samostojno me- pridobila status prvorazredne banxe. m ^ Jelovčan J njavo s tujino. __________-—uJ~J~-- DREK. 26. APRILA 1983 KULTURA 5. STRAN O Živahno na Loškem odru dogajanje na Loškem odru v *zoni 1982/83 je bilo zelo pestro in -~amično. Posebno v prvem delu I *zone je bilo čutiti izjemno zag-*^nost in voljo do dela. Gledalci so ^prezanja loških amaterjev znali ^fflJti ter so se v velikem številu deževali predstav. Žal je drugi del *zone zavrla bolezen v ansamblu, '■tfo da letošnji planirani program *bo v celoti uresničen. uvodna komedija Marina Dr-TripČe de Utolče v režiji Furlana je nakazala na Wro sezono. Živahna in radoživa P je navdušila loško občinstvo, tega pa še prebivalce Pirničj ^ in Železnikov. V glavnem dokaj igralski ansambel se je lepo $ v igri, ki je v veliki meri plod 'Aktivnega dela režiserja, dveh l*ežiserjev ter igralcev samih. Na xiru so se prvič predstavili kar štirje ^ igralci, katere bomo v nasledki letih lahko še večkrat srečali na irskih deskah. Zaradi zamenjav v predvidenem '■n&amu vsled bolezni, je bila premiera Molierov Sganarel Priprave za tretjo in četrto * premiero pa so tekle istočasno. Uskladitev terminov je morala biti zaradi tega izvrstna, manjkajoče termine pa je bilo treba nadomestiti ob sobotah, ko so si oder delili igralci obeh predstav. Marta Jugovic-Novljan je z otroki osnovnih šol Peter Kavčič iz Škofje Loke in Cvetko Golar s Trate pripravila ob pomoči amaterjev Loškega odra otroško igro Dedek Mraz in škratje, ki so si jo ogledali otroci večine loških delovnih kolektivov. Najmlajši igralci pa so tudi gostovali in sicer v delovni organizaciji Slovenijales-trgovina v Ljubljani. Žal je bilo delo precej otežkočeno, saj je pred Novim letom navadno precej različnih proslav in prireditev, ki se odvijajo v loškem gledališču. Na srečo pa so bili mladi igralci za delo zelo vneti in jih ni motilo prestavljanje z odra v druge, komaj primerne prostore.' V Loki so v gledališču pripravili novost, ki je bila izjemno odmevna. Sklenili so pripraviti poživitev, kakršne v mestu ob Sori še ni bilo etni veseli večer je zelo uspel, s petnajstimi predstavami je privabil v gledališče kar dvatisočpetsto gledalcev, kar je za loške razmere > namišljeni rogonosec, ki je po-;r-vnr) pokazal občinstvu kar pet obrazov, pretežno mladih -'.'^jev gledališča. Režiser An-Subic s samim terminom ni imel roke, saj je sama tematika i je preveč podobna Držićeve-Tripču in ni naletela na odziv, "lega bi lahko pričakovali marca ali aprila. Poleg tega - samo ena enodejanka pre-na celoten gledališki večer in bi ^rebno misliti še na drugo, manj zahtevno in krajšo ko v istem sklopu. Na vsak pa so se vsi protagonisti m i delavci zelo potrudili, saj je dober zelo 'zaseden in so bili dela slabši kakor ponavadi. Pionirske fotografije Premiero Novoletnega veselega večera so postavili na Silvestrovo, nadaljevala pa se je z rajanjem v Novega leta dan. Vzdušje je bilo zares na vrhuncu, sama predstava pa je bila ocenjena izredno ugodno. Režiser Miha Ješe je zbral zelo velik ansambel petindvajsetih igralcev in pevcev, od katerih jih je več kot polovica na odrske deske stopila prvič. V kabaretu, ki je obravnaval v glavnem lokalne prilike in še posebno neprilike so se poleg nekaterih standardnih igralcev Loškega odra izkazali zlasti nekateri novopečeni igralci, na katere režiserji že sedaj računajo v naslednjih sezonah. Veseli večer je privabil v gledališče v petnajstih predstavah preko dvatisočpetsto gledalcev, kar je za loške razmere ogromno število. Večina jih je zadovoljna zapuščala novo gledališko dvorano, sem in tja pa je posameznike kakšna bodica tudi preveč zbodla. V prihodnje bo potrebno podobne predstave še pripravljati, saj so pri gledalcih zelo lepo sprejete, tem zanje pa tudi ne zmanjka. Premiere v drugem delu sezone si niso sledile po planu, saj so bolezni pestile igralce obeh preostalih predvidenih premier. Glavne težave pa so že premagane, tako da bo Janez Eržen postavil delo Branka Hof-mana Dan in vsi dnevi na oder že konec meseca aprila. Igra, ki ji je za razliko od vseh dosedanjih letošnje sezone resnega značaja, bo doživela premiera 26. aprila. Reprize bodo sledile še 27. in 29. aprila ter 6. maja, vedno ob 20. uri. Do izpolnitve smelo zastavljenega načrta sezone 1982/83 manjka samo še detektivska zgodba J. Pristleya: Inšpektor na obisku v režiji Vinka Primožiča. Premiero bodo skušali pripraviti še letos, reprize pa bodo otvorile naslednjo sezono. Poleg domačih predstav je bilo tudi več gostovanj: Mestno gledališče Ljubljansko, Gledališče Tone Cufar z Jesenic, kranjsko Prešernovo gledališče, KUD Zarja Trnov-Ije pri Celju. Jesenice - Jeseniški pionirji fo-toamaterji so se tudi letos izkazali s svojo dejavnostjo in sodelovanjem na razstavah. Foto klub A. Prešeren Jesenice denarno in strokovno podpira foto dejavnost na vseh osnovnih in srednjih šolah v jeseniški občini. Letošnjo deveto gorenjsko razstavo je pripravil foto krožek Osnovne šole Tone Čufar Jesenice, v počastitev dneva OF in majskih praznikov. Na razpis so prejeli 285 fotografij, ki jih je poslalo 94 pionirjev z šestnajstih gorenjskih šolskih foto krožkov. Žirija v sestavi Franci Črv, Adi Fink in Franci Kolman je fotografije Mladinska literatura na kasetah * ne bo pomote - o mladinski Maturi v »literarnem« pomenu be-J* «zen v naslovu pravzaprav ni govoriti; gre namreč za na posnete radijske igre za otro-v Urejene po izvirnih literarnih 7*iilih slovenskih pisateljev. M in njim podobnimi iz- se seveda ne srečujemo prvič, JvMm 'ie Založba kaset in plošč V Ljubljana Že pred leti postreg-k J prvimi branimi pravljicami za posnetimi na kasetah, so ae pozneje pridružile tudi ra-igre za otroke in med zad: N, ki jim nekoliko več pozornosti enjamo tokrat, so tri kasete s po C®3, sicer že pred leti za Radio >*tima igrama - seveda za.po- > in v okviru Radijske šole. <*h sest izdanih iger se s svojo Ntio navezuje na čas NOB in z ^»o slika večinoma mlade, celo Jaiajfe junake, ki so tako ali pomagali starejšim v^boju |Črtoztodba o Učiteljici J* ter Martičina z naslovom y*k tvorita celoto prve izdane & Na drugi kaseti najdemo dve Ni zgodbici Bože Novak z na-Oa Srečanje s Savico g| t^rica z zvončki. Deček Ni Andjelke Martič in Taščici /'/■slava Košute pa zapolnjujeta iz niza nedavno izdanih kaset, je razvidno iz naslovov m av-gre praktično v vseh šestih ■>«ih za razmeroma poznano in bistven delež podajanja vse-č **odbe pa seveda pripada pn- Uoora realizacija in režija, neposrednost podajanja osnovi in dinamika radijske pripovedi so brez dvoma osnovne in poglavitne značilnosti omenjenega čtiva. Brez dvoma so zanimivejše tudi za šolarja, torej za tistega, ki mu je tovrstno »Čtivo« tudi najprej namenjeno. Tako tedaj lahko zanesljivo govorimo o široki koristnosti tovrstnih izdaj — ne nazadnje tudi kar kot »pomožnem« ali dopolnilnem učnem pripomočku. Povejmo še, da so bile zgodbe posnete v začetku šestdesetih let ter da v njih sodeluje cela vrsta priznanih dramskih igralcev. Boris Bogataj ocenila in izbrala za razstavo 136 del sedemdesetih pionirjev , Najboljše fotografije in kolekcije je zinja nagradila. Za kolekcije fo-tografij so priznanja prejeli: 1. Jože P? J£oroška BeIa> 2- T«maž Podberšič OS Simon Jenko Kranj 3 Senad Salihović OŠ Tone Čufar Jesenice, 4. Edin Androvič OŠ Tone Cufar Jesenice, 5. Miha Sekne OŠ Simon Jenko Kranj, 6. Suzana Gorjan Foto klub Gorenja vas. Za posamezne fotografije pa so priznanja prejeli: 1. Bogdan Likar OS Ivan Tavčar Gorenja vas 2 Jernej Bohinc Foto klub Gorenja vas, 3. Uroš Smolej OŠ Mojstrana, 4 Božo Hladnik Foto klub Gorenja vas, 5. Marko Klančar OŠ Simon Jenko Kranj, 6. Boštjan Zupan OŠ Simon Jenko Kranj, 7. Jožica Ravnik OS Bohinjska Bistrica, 8 Amir Sulejmanovič OŠ Tone Čufar Jesenice, 9. Peter Muhar OŠ Koroška Bela. Prehodno plaketo »Janeza Puhar-ja« pa je prejel že nekaj let najboljši slovenski šolski foto krožek OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela. Drugi po uspešnosti je bil foto krožek OŠ Tone Čufar Jesenice in tretji foto krožek OŠ Simon Jenko Kranj. Priznanja in plakete so podelili na otvoritvi razstave v petek, 22. aprila v prostorih Osnovne šole Tone Čufar. Razstava bo odprta do 30. aprila. \ m nu * I h-j' V ■ Drevesa Rudolfu Arha — Jeseniško likovno društvo D olik je v soboto, 16. aprila odprlo v prostorih delavskega doma razstavo petdesetih risb na temo drevesa domačega slikarja Rudolfa Arha Med njimi je tudi risba »Trdoživost«, s Katero je avtor upodobil uporno, razvejano bukev, ki je nekakšen simbol njegoveqa delavnega in ustvarjalnega življenju. Ob otvori t ivi razstave so društveni prijatelji in znanci čestitali Rudolfu Arhu ob njegovi 78-letnici. Na sliki: slikar Rudolf Arh (na lem) m častni član Dolina ing. Miroslav Nikolič si ogledujeta razsta-v0 Branko Dlenkuš Koroška naj • poje Na pobudo Zveze koroških partizanov je bil v Celovcu pred tremi leti ustanovljen Koroški partizanski pevski zbor — Zbor, v katerem je večina mladih, goji partizansko pesem v miru za mir, širi antifašistično misel za enakopravnost, sporazumevanje med narodi — Pesem pomeni za slovensko Koroško obstoj, svobodo, za katero se je treba dnevno boriti Pliberk - Na tradicionalni proslavi 1. maja na Šobcu bo nastopil tudi eden najmlajših pevskih zborov - Koroški partizanski pevski zbor. Ustanovljen je bil pred 3 leti in ni mlad le po stažu. V njem nastopa dve tretjini mladih Korošcev, ki jih vodi pevovodja Branko Čepin iz Raven na Koroškem. »Pevovodja in pevci se vsak torek pripeljejo iz bolj ali manj oddaljenih krajev v Celovec v Dijaški dom Slovenskega društva,« je povedal predsednik zbora Lipej Kolenik in pri tem ne skriva zadovoljstva da je Slovencem na Koroškem po tolikih letih vendarle uspelo sestaviti tak zbor. Pevcev sicer ne manjka, saj je samo v Slovenski prosvetni •zvezi vključenih okoli 30 slovenskih pevski zborov, toda naziv »partizanski« je bil dolga leta velika ovira za ustanovitev. Ze takoj prvo leto so imeli kar sedem nastopov, nato pa zadnji dve leti vsakokrat po dvajset. Vabijo jih na vse strani, pojejo na prireditvah na Koroškem, vabijo jih v Slovenijo. »Prav takšna množina nastopov potrjuje,« meni Kolenik, »da Koroški Slovenci takšen zbor potrebujejo. Res smo vsa povojna leta poslušali, da takšnega zbora, ki bi pel partizanske in revolucionarne, odporniške pesmi ne potrebujemo — toda, če je Koroška sodelovala v NOB, zakaj ne bi smela doneti pri nas tudi partizanska pesem? Tudi drugi narodi imajo takšne pevske zbore, poznamo tudi evropski festival odporniške pesmi, zato nismo mogli razumeti, zakaj revolucionarne in partizanske pesmi niso več sodobne. Menim, da se na Koroškem že tako poje preveč otožnih pesmi, ki budijo spomine na preteklost, udarna pesem Koroškega partizanskega zbora pa prinaša spodbudo, pomoč, življenje, ob taki pesmi se ponosno dvigne glava, budi se vera v obstanek. Nekateri so zatrjevali, da bomo s takšnimi pesmimi povzročali zdrahe med Slovenci in večinskim narodom na Koroškem. No, nič takega se ni doslej zgodilo, vse več nastopov imamo, čeprav se pevci težko zberejo zaradi oddaljenosti.«, Koroški pevski zbor je letos do srede aprila imel že sedem nastopov, program za to leto pa bo gotovo prav tako obširen kot doslej. Vsako leto imajo tudi samostojen koncert v Celovcu, slišali smo jih že v Cankarjevem domu v Ljubljani, peli so na Dunaju, konec aprila v Slovenskih Konjicah, skratka, trudijo se, da je njihovo pesem slišati kar najpogosteje. Letos celo načrtujejo pevsko turnejo po Jugoslaviji tja do Srbije, vsako leto imajo nekaj seminarjev, stalno sodelujejo na pevskih revijah, kot je na primer Od Pliberka do Traberka, konec leta pa j'h čaka vrsta koncertov po Koroškem v spomin na obletnico rojstva Prežihovega Voranca, pa najbrž to še zdaleč ni vse. Še posebej si prizadevajo, da bi kar najbolj razširili svoj pevski repertoar.- Kolenik pravi, da njihovi pevci sicer pojejo s srcem, toda za neprestano kvalitetno rastje treba nenehno delati. Res so imeli pri sestavi zbora dosti srečno roko, veliko zaslug pa ima tudi dober pevovodja, tako da so lahko že v prvem letu svojega obstoja, leta 1980 imeli svoj prvi koncert v Celovcu. Tudi vaje so tam. Zdaj sicer čakajo, da bo dograjen dom Slovenskega šolskega društva, kjer bodo imeli boljše pogoje za .vaje. Drugje, na primer v slovenski gimnaziji, niso dobili prostora. Sicer pa načrtujejo še veliko, tudi glasbeno spremljavo zbo-* ra, toda ustavlja se pri denarju. Pomoč Slovenske prosvetne zveze ne zadošča, zato si skušajo pomagati sami s prodajo svojih značk, bonov in drugimi načini; tudi kultura kar precej stane. __1___L. M. Drevi zaključek jazza v Creini V hotelu Creina v Kranju se danes, v torek, 26. aprila, zaključuje sezona večerov jazza. Sprva so le-ti potekali v kadilnici Prešernovega gledališča Kranj, kasneje pa so našli mesto v Creini. Med drugim so nastopili znani jazz glasbeniki jugoslovanske scene Boško Petrovič, Peter Ogrin, Ratko Divjak, Tone Janša, Slavko Avsenik ml., Karlo Novak in Ljubljanski dixelland ansambel, iz tujine pa sta pod kranjskim občinstvom nastopila tudi Berndt Dietrich, Mažuran Ante in drugi. Vrli organizatorji so že dalj časa obljubljali nastop Stijepka Guta s svojim ansamblom. Obljubo danes spolnjujejo, Stepko Guta pa bo s seboj še pripeljal trobentača Koncert skupine SRP Kranj - Drevi ob 20. uri bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju nastopila ljubljanska skupina SRP. Koncert prireja Klub ljubiteljev glasbe iz Kranja. Skupina SRP obstaja že nekako šest let. Trenutno je ena vodilnih glasbenih skupin v Sloveniji. S Svojo glasbo, ki temelji na jazzu, rocku in reggiju in s svojimi besedili lepo za-ok roža j o sporočilom SRP se je v Kranju že predstavil, pred letom in pol v gradu Kiselštajn s samosvojim koncertom, ki je bil pravi posladek za vse navzoče, ki so se lahko zdrenjah v malo dvorano GLG-ja Drugič se je skupina predstavila pred letom dni, na prireditvi »Desant na Beograd«, ko so bili skupaj z Markom Brecljem vrh prireditve. Sedaj prihaja v razširjeni zasedbi, v kakršni deluje pol' leta Milivoja Zlatkoviča, Miša Blambasa (klavir), Uroša Sečerova (perkusije) in Ratka Divjaka (bobni) iz Beograda. Prireditev bo potekala od 22. do ene ure, da pa bo glasbeni dogodek še bolj zanimiv, bo večer jazza neposredno prenašal ljubljanski radio na drugem programu v oddaji Torkov glasbeni magazin od 21.30 -23.00 ure. Prav tako se v četrtek, 28. aprila zaključujejo ročk večeri v hotelu Creina. Od 21.-02. ure bo nastopala standardna zasedba Zoran Crnkovič — Ratko Divjak — Dani Grančev — Karel Novak. ' D. Papler Okostje skupine sestavljajo: Goje Lešnjak (vokal, fagot, trobenta) Tadej Pogačnik (bas), Matjaž Sekne (viola), Primož Simončič (saksofon) Pridružila se jim bosta člana skupine JEZZ, ki sta v Kranju že nastopila: Gregor Strniša (klavir) in Vlado Skele (bobni). Klub ljubiteljev glasbe pripravlja torej čudovit koncert, brez dvoma najboljši letošnji koncert sodobne slovenske glasbe. Lutkovna igrica Kranj - V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn bo v četrtek, 28 aprila ob 17. in 18. uri gostovalo lutkovno gledališče Maček Luka s priredbo ljudskih pravljic »Zakaj teče pes za zajcem«. O LAS 6. STRAN REPORTAŽA TOREK. 26. APRILA 13*3 Kmalu v novih prostorih V krajevni skupnosti Begunje gradijo nov družbeni dom — Dru ga največja naloga so telefonski priključki Begunje na Gorenjskem — Številne nove hiše, obnovljene stare hiše, trgovina na začetku vasi, predvsem pa velika nova gradnja na travniku pred graščino, počasi spreminjajo izgled Begunj. Zdaj so vse oči krajanov uptfe v gradbišče, kjer bo nekoč novi center družbenopolitičnega življenja v Begunjah; v nov družbeni dom. Tu bodo imeli svoje prostore gasilci, civilna in narodna zaščita, mladina, družbenopolitične organizacije, upokojenci in turistično društvo, in tu bo tudi nova telefonska centrala ter pošta. Leta 1980 so krajani izglasovali referendum za samoprispevek. Lani so začeli z gradnjo in vsa dela pri gradnji v glavnem potekajo po programu. Tudi pokrit bi že bil družbeni dom, pa se je zavleklo zaradi strehe. Hočejo imeti res pošteno streho, da bo desetletja mir pred popravili. Veliko prostovoljnega dela so že opravili krajani, posebno gasilci in mladina, kmetje pa so prispevali les. Glavni problem je zdaj telefonska centrala, ki bo skupaj z novo pošto prišla v podaljšek zgradbe. Osnovni projekt za to gradnjo so že pripravili. Vendar kaže, da bodo imeli prednost prostori za centralo, pošta do pa še malo počakala. Najtežje namreč krajani čakajo na telefone. Ce bodo letos uredili prostore za centralo, bodo prihodnje leto že delili telefonske priključke, so jim obljubili na pošti. Brez telefonov je težko. Prav ti, se zdi, jih ovirajo tudi pri razvoju turizma v kraju, saj danes brez telefona še najmanjše rezervacije ne moreš urediti. In pri vsej delavnosti turističnega društva — številne prireditve v Krpinu, zimski športi kot je sankanje s Sv. Petra, smučanje v Krpinu, smučarski skoki na Dobravi in številne Franc Pogačnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Begunje: »Velike naloge so pred nami, a če bomo vsi v kraju dobro zgrabili za delo, bomo tudi uspeli.« druge dejavnosti - je vsak manjkajoči telefon prava cokla razvoja. V srednjeročnem planu imajo Begunjci tudi ureditev zazidalnega načrta in začetek gradnje stanovanj v Poddobravi. Za 68 stanovanj družbene gradnje v blokih in za okrog 40 zasebnih hišic je prostora. Zemljišče zdaj čaka komunalne ureditve. V srednjeročnem planu so predvidena sredstva za gradnjo kanalizacije in ceste, potem pa, upajo, da bodo vendarle začeli z gradnjo. Vsako odlašanje bo gradnjo le še bolj podražilo. Novo vodstvo krajevne skupnosti čakajo še velike naloge. Gasilci v Podgori bi nujno morali adaptirati svoj gasilski dom. Tudi za tega bodo morali najti sredstva. Veliko so pripravljeni ljudje sami narediti s pro- Delovna akcija — V krajevni skupnosti Begunje so se odločili, da s samoprispevkom zgradijo nov gasilski dom in družbene prostore. Že do zdaj so precej dela pri gradnji doma opravili s prostovoljnim delom in z materialnim prispevkom krajanov, v minulih dneh, od torka do nedelje, pa je okoli 70 krajanov samo postavilo ostrešje doma. Ves les so prispevali gozdni posestniki Planince, vrednost lesa skupaj z delom pa znaša kar 2 milijona 500.000 dinarjev. Predvidevajo, da bodo gasilski dom izročili namenu že letos. — Foto: D. Sedej Seknetova Anica Ze v predsobi me je pozdravilo cvetje. Vaze polne rumenih in rdečih tulipanov, rožnatih nageljnov. In cvetje spet v kuhinji. Anica je prav te dni praznovala 70-letnico. Povabila je sorodnike in prijatelje, da so skupaj preživeli lep dan. Veliko jih je prišlo. Tudi s Koroške, kamor je nekoč segel njen rod. Veselo je bilo, kot vedno, če je prava družba skupaj. Dolgo let jo že poznam. Ne vem več točno, v kateri koloniji je že bilo, ko sem jo prvič ugledala med kotli. Rovinj? Veruda? Stoja? Naj bo kjerkoli že, ostala je v lepem, dobrem spominu. Kajti kuharice so bile tisti čas nič manj kot naše druge mame. Anica, Kržišnikova Vilka iz Zirov, Repovova Tončka iz Škofje Loke, Danica in Mlinarjeva iz Struževega in druge. Povečini partizanske vdove. Tiste tri tedne smo jim bili zaupani Otroci padlih borcev in skrbele so za nas kot za svoje. Nepozabni dnevi morja, kopanja, tabornih ognjev, sproščenosti, smeha, brezshtrbnosti. . 1- Srednje vasi pri Šenčurju je doma Seknetova Anica Mahavova. Včasih so se pisali Stražnik, tetina komunistična hiša je bila to včasih v ms,. Izogibali so se Jih, zviška ulcJoli nanje.'Devet otrok je rodila mama, šest jih je potem živelo. Oče je bil zidar, socialist, fantje so pa napredno vzgojo dobili, v tovarni. V Jugobruni so delali. Brata Jože in Lojze sta bila predvojna komunista. Tudi pri štrajku so bili zraven. Jože je bil v stavkovnem odboru, Anica pa pri glavnih stražah. Ženske so takrat držale straže pri vratarju, v pisarnah. Ko danes razmišlja o tem, ugotavlja, da so bile prav na vseh najbolj izpostavljenih mestih le ženske. Moški'so se bolj v ozadju držali. Ženske so bile pri vratih, ko so pridrli žandarji, ki so bili v bistvu preoblečeni mojstri. Ženske so zadrževale vagon. Ko so zadrževale žandar je pri vratih, so pele himno Božje pravde. Tako jim je bilo naročeno. Če bodo to pele, jih ne bodo tolkli. Pa so ravno tako 'tolkli in tepli... Takrat je bila čudna. Pa vendar so se ženske izkazale najbolj pogumne. 1941. je rodila hčerko in ostala doma. Organizirano je delala na terenu. Dva brata je imela v partizanih in moža. Najprej je padel brat Joža. Aprila 1944 sta on in njegov tovariš v Poln i pri Cerkljah zgorela v bunkerju. Izdane sta bila. Avgusta 1944 ja na Možjanci padel njen mož, Joža Sekne. Borec Ko-krškega' odreda je bil Po vojni je stovoljnim delom in tudi les bi dali. Tudi v to bodo zagrizli, pravi novi predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Pogačnik, kajti urejen gasilski dom je velikega pomena za vse vasi Podgore. Pri interesni skupnosti za požarno varnost bodo iskali pomoč, pa tudi krajevna skupnost bo primaknila svoje. Velika želja Begunjcev je tudi, da bi spet oživel tujski turizem. Včasih je tu turizem cvetel. Imeli so veliko zasebnih sob. v gostilnah pa odlične kuhinje z zdravo domačo hrano. Danes so tujske sobe zaprte celo pri Jožovcu, gostinskih obratov, kjer bi lahko kuhali večje količine hrane, pa nimajo. Pa toliko možnosti imajo! Neokrnjeno naravo, dober zrak, tod tod vodijo poti v gore. Včasih so prihajali turisti z Reke in od drugod. Celo sezono so se menjavali, zdaj pa je vse kar izumrlo. Nekoč bodo morali misliti na objekt, ki bo nudil vse: sobe, in hrano za svoje goste in za goste pri zasebnikih. Počasi bodo morali misliti tudi na bazen za kopanje, morda celo zimski. Tu so seveda oči uprte v velike delovne organizacije, kot je Elan, Sukno in druge. Ljudje vse bolj ostajajo v kraju, tu se na novo naseljujejo, zato bo treba vse bolj misliti na njihovo počutje. Časi sicer niso ugodni za takšne načrte, toda s prizadevnostjo vsah krajanov bi se dalo narediti še marsikaj. D. Dolenc Krotnjaka bo krotilo mlinsko kolo Od Rateč do Globokega ni mlina, ki bi mlel — Andrej Mer-telj obnavlja domači, Kirhmajerjev mlin v Podkorenu Podkoren — Tja od Rateč po vsej gorenjski dolini, ob Savi Dolinki, prav do Globokega ni mlina, ki bi nam lahko zmlel vsaj kilogram moke, čeprav je Gorenjska priznano izredno bogata z vodnimi viri. Kamna in dežja imamo v izobilju, žal pa nam je v zadnjih letih vsaj na določenih področih primanjkovalo pameti, saj smo dopustili, da so se številni mlini prepustili času pozabe in umiranju. Tudi takšni, ki bi jih lahko usposobili z malo stroški in z malo več dobre volje — propadali so kot nekaj preživetega, odsluženega in nikdar več uporabnega. Nekateri so bili že tako stari, da bi jih lahko etnografsko zaščitili, pa je tudi tu zaradi večno prazne mošnje spomeniškega varstva voda odnesla še zadnja mlinska kolesa. Pozabi smo znali iztrgati kvečjemu kakšen etnografsko zanimiv delček, najraje mlinsko kolo, ki smo ga snobovsko postavili za mizo na vrtu niondenega vikenda sredi jase. Ob propadanju mlinov so siveli tudi mlinarji, ki so z žalostjo v srcu obsedeli ob mirnih mlinskih kamnih. Večinoma že stari pač niso zmogli obnove, četudi bi vsaj v zadnjem času kmetje z veseljem vozili v mlin žito. Mlade mlinarstvo že od nekdaj ni zanimalo, bežali so od domače mlinarske tradicije v tovarne in se še zmenili niso za onemogla domača mlinska kolesa. A časi se vztrajno spreminjajo in kdo ve, kako zelo bi potrebovali vrteča se mlinska kolesa, če bi se zasukalo drugače. A četudi se ne bo ali se ne bi ničesar zgo-dilofjnlini niso nikoli odveč. Razveseljivo je zato, da je Andrej Mertelj iz Podkorena lotil obnove domačega mlina. Kirhmajerjev mlin ima bogato tradicijo, saj je bil po virih postavljen že v 14. stoletju in od tedaj so se nenehno vrtela mlinska kolesa. Doživel je številne obnove, delal pod številnimi gospodarji, ki so prihajali na domačijo, a je vztrajal. Kirhmajerjev mlin so postavili tedaj, ko je v Podkorenu zraslo prvih sedem hiš. Domače izročilo pove, da je ne toliko let nazaj veljalo, da je zmlel le toliko, kolikor so lahko pod mlinom spekli tudi hruha. Čeprav so bili nekdaj v Podkorenu kar štirje mlini, se je kolikor toliko ohranil le Kirhmajerjev mlin in mlel je tudi med drete svetovno vojno. Le zadnjih os«s let miruje. Sedanji gospodar Andrej Mertelj, ki je delal dolga leta in železnici, zdaj pa je upokojen. je lotil temeljite obnove. Ni rtai dalo spati, da bi mlinska koitus mirovala in postopoma, korak z« korakom, modernizira »rake*, postavlja nove zapornice in usposablja mlinsko kolo. Stare dele mlina je ohranil in še danes s* vidi, kakšne zobače so nekoč izdelali; sam je napravil nove uj trdnejše, tako, da se ne btxW lomili. Andrej Mertelj bo, kot pravi mlin spet usposobil tako, da bod* v njem lahko mleli. Zeli si. da » bilo čimprej, kajti prepričan * da bo postal mlin zanimiv številne okoliške kmete, da niš ne govorimo o tem, kaj obratovanje takšnega mlina pomen ^ vas, za bližnjo in daljno okoii-ter nenazadnje za vse nas. M:" telj vlaga v obnovo obilo so.1--sposobnosti, dela in vneme seveda denarja, kajti strošk: ravno majhni. Potok Krotrijafc ob katerem mlin stoji, zdaj ^ veselo teče mimo mlinske^ kolesa, ni pa več daleč dan, ko bo ob zapornici po svoje ukro::' veliko mlinsko kolo Kirhm.re:-jevega mlina ... 5 _________—_J\ fffjBKMB— umrl še brat Lojze, predvojni revolucionar in eden najbolj zavednih komunistov tod okrog. Anica pa se je vsa posu tila otrokom padlih, borcev. Okrog dva; set let je delala v invalidski organizaciji. Od Olševka do Trboj je segal njen teren. Okrog petdeset sirot je bilo na tej st/uni Sace. Nič kolikokrat jih je popisala, se vlekla za socialne pomoči zanje, za pendije. Za vsakega posebej , vedela kuko živi, česa je najbolj p< treben. In kadar j, od veselice ost tal plašč in podobno. Z Angelo Sajov-čevo z Visokega sta se najbolj zavzemali zanje. Poleti je otrokom kuhala na morju. Či sto navadna kuharica je bila Anica včasih. Kako se je lahko navadila na kotle, na kuhanje tristo, štiristo obrokov hkrati? »Veliko mi je dalo opraviti. Vso noč sem računala. Zbran si moral biti. Vse dekagrame sem imela v glavi. Toliko de k riža, toliko de k makaronov, toliko tega in onega. Nikoli ni smelo ostajati, še manj pa zmanjkati. Zmanjkalo zagotovo ni. Če je pa le ostalo, so bili takoj tu repelaši. In nikoli niso v kuhinji smele muditi. Vsak obrok je moral biti točno ob uri pripravljen. Kakšna lakota je pa to bila! Nikoli tudi ni bilo izgub. Zato mi danes ne gre v glavo, da imajo tudi po kuhinjah dolgove. Bila pa je najlepša kuhinja. Ku hinja pod milim nebom. Vsi so hodih mimo, vsak je lahko videt v lonec, vsak vprašal, kuj bo spet dobrega. Sredi mladih si bil, sredi življenju. Potem, ko so pa zgradili kuhinjo in smo bile zaprte med zidovi, ni bilo več lepo* Vedno je Anica rada kuhala. Vendar, pravi, ne kuhaj, kadar si nervozen, ko imaš malo časa. h. uha zahteva zbranega človeka in čas. Za nič koliko oheeti si je Anica vzelo čas, pomagala na bližnji gostilni, pri veselicah Koliko da kmečka ohcet dela! Zase pa prosto kuha. Zelje, krot 4 J Dobra krompirjeva juha pozdravi, le dosti zelenjave dati vanjo. Z leti, ko se je slabše pi _ velike kuhe •opustila. Le div je še kuhala slepim na Okn še enkrat tabornikom v Fc ravno niso mogli druge d* pa lepe spomine na ta njena x A" />«i garanju, ki ga za h tati takšna kuhinja. Tudi na kranjske počitniške zveze, fc vodil profesor Todorovič. -tfai se je tudi od njega naučita. je po svoji strogosti. Ved»» fif govoril, naj bo dobra, tvd»* predobra. Zares je bil strvg. ® pošten in mladi ljudje so .1** zato spoštovali. . Takole je bilo, pa so murna * pravi Anica. Danes ima le da bi bila zdrava da bi rn^j dobro ras tla, da bi sel ta rod nap • Po bogastvu ni imela niko/i £ do zdaj ni, tudi zdaj ne oc ■ gatela, pravi. Iz starih krp copate. Vsaka .^J * ^ '\ ristno porabiti, ^kdikv ^ } šlo iz njene kuhinje In & ... « šlo. Saj, dokler si » f * koristen, je vredno .tuu.• ^ ^ pokonci. Anica je se y » -. ^ Vedra in : nekoč. Prav taka kf smo >' v- otroci tam med koui - 'DREK. 26. APRILA 1983 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 7. STRAN GLAS Italijanom je všeč naša moka in testenine Trgovina Živil v Ratečah je občutno premajhna, še pose-fcj, ker bi lahko bolje zaživel maloobmejni promet s sosednjo Italijo Kateče — V krajevni skupnosti Rateče imajo že več kot pet let iz-adne težave zaradi premajhne tr-in mesnice. Se večji pro-bodo, ko se bo v Ratečah več novih prebivalcev. Ob n pestrejši ponudbi bi tudi obogatili maloobmejni pro-injo Italijo. upravičena je zato skrb skupnosti in izvršnega Mne občine Jesenice, da ta, da bi postal živahnejši. Trgovke domala ne moremo dobro sortirati, saj ni prostora.« sosednj skupšc čeprav ga v Kranjsko goro pripeljejo veliko prej. Želeli bi, da bi tudi mi že zjutraj dobili svež kruh.« * * Ratečah postavili novo samo-Mrežno trgovino in jo primerno *aicćilj. Ne vedo pa, kdo naj bi bil *a«sljiv investitor. Ko stopiš v trgovino, je ob prodnih policah embalaža, kadar >pvke pripeljejo blago, ga nimajo dati Skladišče je preskromno, povzroča kup dodatnega dela, *%>vanja in prekladanja. Razen trgovini leta 1986 preteče p<>-za najem prostorov in do se bodo pač morali sporazu-I f^i, kako kar najbolje urediti ra- ^ preskrbo. | -»obra trgovina bi bila ne-13 osno zanimiva za maloobmejni *«net. Spominjamo, se kako radi V/sedje pri nas kupovali meso in Htavljali v trgovini z živili. Prav *»Kmivo ie, da Italijani najraje ^Jjejo pri nas belo moko pa W izdelke, kavne nadomestke, ^ so jim naše testenine, največ Vseveda kupujejo svetovno zna- * radensko. Trdijo, da so nasa ^pa tudi testenine veliko bolj ^avne« in zatorej veliko obstoj-^ in boljše. Mi seveda tega ne saj cariniki vedo po-M«t, da imamo ob maloobrnej-nakupu obvezno v vrečki ^anske testenine. In kaj pravijo Ratečam o tigo- I® w - *arija Jeršin je poslovodkmja: iV*kakor si želimo večjo trgovko, čeprav si prizadevamo, da * tudi sedanji prodajni pro-V ki je tako tesen, z a dovolj^ ** založen. Veseli bi bil« Majhne samopostrezmce, tudi i maloobmejnega prome- Anica Kavalar je prodajalka: »Mislim, da je trgovina dobro založena, čeorav ie prostor silno majhen. Težave pa imamo poleg drugega tudi zato, ker nam leško Žito dostavlja kruh šele okoli enajste ure dopoldne, Marta Benet, Ratečanka, je zaposlena v sosednji Italiji: »Na delo se vozim v sosednji Trbiž, v tovarno verig v Beli peči. Kupujem pa seveda v domači trgovini, ki pa je za našo vas resnično premajhna. Na vse večje nakupe je treba m* Jesenice.« D. Sedej Foto: F. Perdan Malčki iz Rateč bodo dobili igrišče — Rateški otroški vrtec, ki so ga organizirali pred štirimi leti, sodi v okvir osnovne šole Kranjska gora, v njem pa je 28 otrok iz Rateč in sedem iz Podkorena. Vrtec so v stavbi krajevne skupnosti Rateče adaptirali in je zdaj primeren za varstvo najmlajših. Izdatna sredstva za obnovo vrtca, ki so si ga zaposleni starši tako želeli, so prispevali krajani sami. Zdaj bodo dali denar tudi za opremljeno igrišče. Vrtec je odprt od 6.30 zjutraj do pol petih popoldne, vzgojiteljice pa imajo otroke v eni sami mešani skupini. Prav tako so organizirali malo šolo, tako da vstopajo malčki v prve razrede v Kranjsko goro pripravljeni. Malico in kosilo jim pripeljejo iz osnovne šole v Kranjski gori. — Foto: F. Perdan Tudi tako se da priti do denarja - Te dni bodo ob cesti od starega do iuai cestno razsvetljavo. Od predračuna okrog 32 TT IZnov bo 9 6 starih milijonoi odpadlo na zemeljska dela. Pa S skupnosti Vol J. kamor spada tudi Hrastje, oglasili U 1 nnrtkeaa društva »Rogovila« iz Prcbacevega, da so pnpra- ^ZT^aTpraMoni, da bi tako prišlo njihovo društvo do nekaj iJr so vovsem brez dotacij, l^retekh četrtek so zaceli s kopa- I nlavni cesti, kasneje se bodo lotih še ulic. O pridnih pre- lmjTh LliZm7mo že pisali. Z udarniškim delom so si zgradili Pevskih bahna^insmo c6l zasuli smetiščno ja- Ko boZ poskrbeli za vsa zemeljska dela pri napeljavi javne ZZmve se bo zagotovo spet našlo kaj drugega. Za pridne roke m-^e^a^ka dela. (dd) - Foto: M. Ajdovec Tomazin doslej sto ur v zraku Tržič — Tržiški zmajarji so v prvih ugodnih dnevih ob koncu zime opravili več poletov s Kriške gore. 18. marca je predsednik tržiškega društva Prepih Iztok Tomazin med dveurnim poletom presegel mejo stotih ur letenja na zmaju. Prepih ima zdaj že dva Člana »kluba 100«, saj ie to znamko poleg Tomazina presegel še Viktor Vreš iz Spodnje Kokre. 19. in 20. marca je zmajarska sekcija Kavka iz Kamnika pripravila na Veliki planini prvo letošnje tekmovanje. Zmajani so morali najprej preleteti trikot Velika planina — Kamniški vrh - Kamnik. Najuspešnejši je bil domačin Borut Pestotnik pred Iztokom Tomazinom in Viktorjem Vrešem. Ekipno je zmagalo Posočje iz Tolmina pred Prepihom in Kavko. Drugi del tekmovanja so zaradi neugodnih zračnih tokov odpovedali, kljub temu pa so se nekateri tekmovalci odločili za letenje v smeri proti Krvavcu. Iztok Tomazin je letel najdlje, do Golnika (24 kilometrov), Vreš se je spustil na tla v Cerkljah (15 kilometrov). Na tekmovanju so trije pripravniki Prepiha - Matjaž Ivnik, Mirko Meglič in Maks Sefkinci— opravili izpit za pilota zmaja. J. Kikel kamniško g ćtrciea Črtomir Zoreč POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE (10. zapis) K seznamu virov, ki so mi pri roki ob pisanju teh zapisov, moram dodati še izvrstno in pregledno delo prof. Fr. Planine »Skofja Loka s Poljansko in Selško dolino«. Izšlo je leta 1972 ob tisočletnici Loke. SPREHOD PO ŽIREH Moram tako reči — kajti prej sem hodil iz »centra« Žirov v Novo in Staro vas pa še na Dobračevo in Selo. Zdaj pa vseh teh pet vasi tvori veliko enoto — Žiri. Priznati pa moram, da sem se v vasi prej bolj znašel. Zdaj pa so Žiri »urbanizirane« (vsaj po uličnih oznakah) in le težko mi je, popotniku od drugod, najti to ali ono ulico in številko. Prej je bilo to lažje. Zdaj pa je treba od spodnjega kqnca bivše Nove vasi pa do zgornjega konca Sel kar precej pešačiti, iskati, povpraševati (dostikrat tudi zaman!). Vsekakor bi velika orientacijska tabla z imeni žirovskih »ulic« vse to iskanje olajšala, če bi bila pritrjena vsaj nekje v »centru«, recimo pri avtobusni postaji. Sicer pa, čemu tak odpor do starih krajevnih imenskih oznak? Ponekod jih znova uvajajo — saj so vendar del zgodovine, razvoja nekega kraja! Kot so to tudi stara ledinska imena, ki jih mladi rod niti ne pozna več. CERKEV, MUZEJ, POMNIK Naj bo to zazdaj res le bežen sprehod in ogled. V podrobnosti se še nisem utegnil poglobiti — vselej mi je zmanjkalo časa pa še zimsko vreme me je oviralo. In tako sem si doslej le površno ogledal Žiri. Najprej veliko, kar preveliko cerkev svetega Martina sredi vasi. Zgradili so jo leta 1910; zato velja za novo. Prejšnjo, staro so opustili, ker je stala v osojni, vlažni legi pa nekoliko preveč odmaknjena od vasi, pod hribom. Začasno je obratovala v ozidju stare opuščene cerkve parna žaga, od leta 1927 pa domala do začetka druge svetovne vojne. Danes je le še nekaj sledov od stare zgodovinske cerkve. — Nova cerkev je res nova — a povsem hladna stavba. Brez pravega vzdušja, tako značilnega za čas gotike ali baroka. Le križev pot je zanimiv: podobe so reliefne (lesene ali mavčne?) Spomenik NOB pred novo šolo je delo prezgodaj umrlega kranjskega kiparja — partizana Staneta Ker-žiča. Pomenljiv napis slove: Slava borcem, sinov zvestih te doline in bregov! Pali šo, da mi smo vstali otresli robstva se okov. Oglejmo si še kar dobro ohranjeno in obarvano poslopje stare šole — v stavbi je sedaj krajevni muzej z zbirkami o zgodovini žirovske čevljarske obrti, o čipkarstvu in ne- nazadnje tudi zbirka, posvečena obdobju NOB. Gotovo bodo v muzeju našle svoj prostor še druge krajevne značilne dejavnosti (n. pr. slikarska galerija). Velja še omeniti da imajo Žirovci tudi svoje glasilo »Zirovski občasnik«. POPRAVKI Pot na Dobračevo k stari cerkvici sv. Lenarta in k rojstni hiši slikarjev Sedejev, me je vodila mimo ličnega doma slikarja Jožeta Peternelja-Mavsarja. No, tu sem se moral opravičiti, ker sem v 6. zapisu narobe trdil, da sta slikarja Jože Peternelj in Konrad Peternelj brata. To res nista — a ju v svetu, posebno tujem, dostikrat prav kot brata Peternelja imenujejo in zapišejo, celo v razstavnih katalogih. Ker se že popravljam, moram popraviti še trditev, da je bil pesnik Anton Zakelj-Rodoljub Ledinski dOma iz Žirovske Ledinice. Bolj prav je, če povem, da je bil mož doma iz Ledin onstran Mrzlega vrha, 3 km zračne črte od Ledinic proti zahodu. Tamkaj je na hiši Ledine št. 16. pritrjena skromna, preskromna pločica (ne plošča) z napisom: V tej hiši je bil rojen 14. oktobra 1815 pesnik Anton Žakelj-Rodoljub Ledinski. Resda je bil Žakelj le skromen pesnik — Čbeličar, toda spominsko obeležje je kar preveč neznatno, neugledno in tudi prav nič primerno vzidano v zanemarjeno pročelje ob kletnih vratih ... Mar res v Ledinah ni nikogar, ki bi to stvar bolj kulturno uredil? Saj je vendar Anton Žakelj edini velmož, ki ga je vas rodila! Vsaj šola in župnišče (A. Žakelj je bil duhovnik) sta dolžna to kulturno sramoto popraviti. No, s tem sem res segel čez meje škofjeloške občine, saj Ledine ne sodijo več k Žirem, pač pa k Spodnji Idriji. Tudi bližnje nekdanje Žirovske Krnice se ne imenujejo več po Žireh, pač pa so zdaj Ledinske Krnice... POT NAD JEZOM Ker so ti zapisi res le »popotni utrinki«, torej bežni vtisi, povem še to kako srhljiva je vožnja po cesti od Fužin proti Selam. Ozka, ovinkasta cesta nad globokim elektrarniškim jezom je povsem nezavarovana. Vozilo, ki bi zdrsnilo s ceste (pri srečanju z nasproti vozečim vozilom) je izgubljeno in utone v osem metrov globoki vodi. Mar se* bo stvar urejala šele po tragičnem dogodku — kot navadno ... Cesto je treba razširiti in primerno zavarovati. Kdo? Krajevni odbor, uprava za ceste, elektrarna? Slišal sem ugovor: domači, ki vozijo tod, že vedo za nevarnost. Kaj pa tujci, ki jih na cesti ne manjka že zaradi obiskov žirovskih tovarn (industrije)? Rojstna hiša pesnika Rodoljuba Ledinskega (Ledine št. 16) Kranj-center ima svoje glasilo Kranj — Med 45 krajevnimi skupnostmi v kranjski občini ima posebno mesto prav gotovo krajevna skupnost Kranj-center. Včasih je tu in tam slišati mnenje, da je pravzaprav to edina krajevna skupnost v občini, ki ima najbolje urejeno komunalo, preskrbo, varstvo in druga vprašanja, s katerimi se običajno spopadajo v krajevnih skupnostih. Vendar pa je v zadnjem času tudi v tej mestni krajevni skupnosti precej živahno. Krajani so se zavzeli za čistejši ziak in mesto, za ureditev nove tržnice, avtobusnega postajališča, revitalizacijo starega mestnega središča, urejevanje prometa in podobno. Korak naprej pa je bil pred dnevi storjen tudi na področju obveščanja. Po precej dolgih razpravah, načrtih in pripravah je izšla tudi prva številka glasila, ki naj bi v prihodnje izhajalo predvidoma štirikrat na leto. Naklada znaša 1200 izvodov, dobivala pa ga bodo vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti A. Ž. O LAS 8. STRAN OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE TOREK, 26. APRILA 1983 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Kranj, JLA 2 oglaša na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge ZA TOZD TRGOVINA NA DROBNO Kranj * VODENJE RAČUNOVODSTVA TOZD Posebni pogoji: — ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj na knjigovodskem področju TOZD MESOIZDELKI Škofja Loka UREJANJE VARSTVA PRI DELU Posebni pogoji: — varnostni inženir in izpit po 21. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje SVD ali visoka oziroma višja šolska izobrazba biotehnične smeri in 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj in izpit po 17. členu navedenega pravilnika Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, JLA 2, v 8 dneh po objavi. VAS DO* '83 RAZSTAVA IN PRODAJA • POHIŠTVA • DEKORATIVE • CAMP OPREME • BELA TEHNIKA 7.—16. MAJA FESTIVALNA DVORANA BLED odprto vsak dan od 10—19 ure tudi ob nedeljah —(jfe INDUSTRIJA KOVINSKI OPREMI IN STflOitV I KOS KRANJ Industrija kovinske opreme in strojev Savska 22 Po sklepu DS objavljamo licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. TRAKTOR IMT 540 Delux s kompletnim plugom za oranje snega, leto izdelave 1977 — vozen. Začetna cena 220.000 din. 2. ENOOSNA TRAKTORSKA PRIKOLICA, nosilnost 3 T -Ljutomer. Leto izdelave 1977 — vozna. Začetna cena 35.000 din. Licitacija bo 9. maja 1983 ob 13. uri v prostorih DO I KOS — Savska cesta 22. Interesenti si navedena osnovna sredstva lahko ogledajo na dan licitacije od 12. ure dalje. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji. Interesenti pred pričetkom licitacije položijo 10 odstotno varščino od začetne cene. V prodajno ceno ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. Kupec mora poravnati kupnino ob prevzemu oziroma najkasneje v 15 dndh od dneva licitacije na žiro račun DO Ikos. UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD UNIVERZITETNI INŠTITUT ZA PLJUČNE BOLEZNI in TUBERKULOZO GOLNIK, o. sub. o. Komisija za delovna razmerja temeljne organizacije objavlja dela in naloge REFERENTA ZA KADROVSKE ZADEVE za nedoločen čas Kandidati morajo izpolnjevati: — administrativni tehnik, upravno administrativna šola, 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: TOZD Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, 64204 Golnik. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav. KUD SVOBODA STRAŽIŠČE prireja v petek, 29. aprila ob 20.30 »VEČER DIXILENDA« s plesom. Na prireditvi se bomo lahko poveselili v prijetni družbi prijateljev, dobri kapljici in toplem prigrizku Igra »KRANJSKI DDCI LEND ANSAMBEL«. Cena vstopnice 100 din. Prodaja vstopnic uro pred prireditvijo. Rezervacije lahko dobite od 25. 4. dalje v trgovini BISTRA in v trafiki v Stra-žišču. Vabi vas odbor za prireditve! Upravni organi in strokovne službe OBČINE KRANJ objavljajo naslednja dela*m naloge VROČEVALCA V KU PREDOSLJE v sekretariatu za občo upravo Pogoji: — končana osnovna šola, — enomesečno poskusno delo Za objavljena dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Od kandidatov se zahteva primerne osebnostne kvalitete. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju na naslov: Občina Kranj, splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi. Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81), na podlagi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Jesenice za obdobje 1981 — 1985 ter 4. in 5. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti v občini Jesenice ter sklepa 4. seje Zbora uporabnikov z dne 14.4. 1983 objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice DOPOLNILNI RAZPIS k razpisu objavljenem v Glasu dne 28. 1. 1983 ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV VZAJEMNOSTI I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI 1. Razpisa se lahko udeležijo delavci, katerih temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti združujejo sredstva za vzajemnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice in imajo sedež v občini Jesenice, ne glede na to, kje imajb sedež njihove delovne enote ali stalno bivališče njihovi delavci in sicer v skladu s 6. členom pravilnika. Posojila so razpisana iz združenih sredstev vzajemnosti, ki jih podpisnice samoupravnega sporazuma združujejo v LB TBG PE za stanovanjsko komunalno gospodarstvo območja Jesenic. 2. Povišana razpisna vsota posojil za kreditiranje družbeno usmerjene individualne in ostale individualne gradnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš je 30.000.000 din II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL 1. Na razpisu za dodelitev posojil iz združenih sredstev lako sodelujejo: - delavci, ki združujejo delo v TOZD in DS in zdruzujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti občine Jesenice in imajo z banko sklenjeno pogodbo o namenskem varceva-nju — delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opra vljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sred stva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci ter da imajo z banko sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju. . 2. Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu zadnja cena po dokumentaciji pri graditvi in prenovi pa cena 30.000 din za m2 stanovanjske površine. 3. Za vloge, ki se bodo sprejemale v času razpisa se upošteva povprečni mesečni čisti dohodek na zaposlenega delavca v SRS za leto 1982. 4. Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je pet odstotkov letno. 5 Delavci vračajo posojila v mesečnih anuitetah 6 Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobi delavec če ima dograjen objekt do III. gradbene faze, oziroma pri gradnji montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in sklenjeno pogodbo za dobavo montažnega dela hiše s proizvajalcem (skladno z gradbenim dovoljenjem). Ce je delavec ze lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše dobi posojilo le za razliko v m' do standardnega stanovanjske površine,za njegovo družino Pri prenovi se mora prosilec izkazati, da je opravil vrednostno najmanj 50% del po predračunu gradbenega strokovnja- ka' 7 Glede dokumentacije, tehničnega poslovanju in drugih določil k. niso navedena v razpisu, veljajo določila pravilnika o Dćcojih in merilih /a pridobitev posojil i/, združenih sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti °bČiHI ^KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTNINI Delavci lahko dobijo posojila za nakup, grad. tč v in prenovo stanovanj in stanovanjskih his, ce. _ - imajo v času razpisa sklenjeno z banko pogodbo o namenskem varčevanju . . , . j * - dobijo soglasje organizacije, ki zdruzuje sredstva vzajemnosti, da lahko dobijo posojilo po tem razpisu - niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem lastniki hiš, vseljivega stanovanja (primernega), stanovanjske hiše, počitniške hiše, ki presega 50 m- uporabne tlorisne površine . __ - porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanja ali stanovanjske hise, za Katero prosijo posojilo . , , , - pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hise z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno kon^rukcijo - predlože poredpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali so- investitorsko pogodbo , . .. • - predlože gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračun. Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za graditev, nakup ali prenovo je odvisna od: , , ,, - razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi z zadnjim povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji _ - od višine posojila do katerega je delavec upravičen ali ga je dobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je predmet kreditiranja do zadnjega dne razpisa. Delavec lahko dobi posojilo po naslednji lestvici: _ Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu Posojilo izraženo, z odstotki od maksimalne vsote vseh posojil največ 40 % največ 30 % največ 20 % Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestvici pod pogojem, če znaša posojilo banke na podlagi njegovega namenskega varčevanja: _ do 100 % od 101 %—120 % nad 120 % Pri povprečnem mesečnem dohodku na člana družino do 100 % od 101 "/(1—120 % nad 120 % Od zneska posojila vzajemnosti 20 % 40 % 60 % Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojlu na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek posojila na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici: Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na Faktor zaposlenega delavcu v SRS v preteklem letu do 100 % od 101 %—120 % nad 120 % 5 2,5 1,0 Za posojila iz namenskega varčevanja se štejejo pridobije na posojila na podlagi: — pogodbe o namenskem varčevanju občana — pogodbe o predhodnem varčevanju občana za vezavo sredstev. Posojilo se obračuna po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke. Vsota vseh posojil delavca ža isto stanovanjsko enoto lah ko znaša pri: — nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 odstotkov — zadružni stanovanjski gradnji 75 odstotkov — graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zudru-žne stanovanjske gradnje 60 odstotkov — prenovi 80 odstotkov od dokumentirane cene, upoštevajoč dejansko stanovanjske površino oziroma največ 90 m2: Delavec lahko dobi posojilo za nakup stanovanja, ki je v planu stanovanjske gradnje za leto 1983 pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice. * \ Prednost pri pridobitvi posojila ima delavec, ki: — je sam ali njegova družina v težavnem zdravstveneir stanju — kupuje stanovanje vseljivo v krajšem roku — ima slabe stanovanjske razmere (prebiva v stanovanju I nad V. kategorijo) / — je začasno nosilec stanovanjske pravice na stanovanju, ki ga je dobil v okviru družbene pomoči kot mlada družina is ga mora v petih letih izprazniti. Po izračunu posojila bodo upoštevane naslednje cene: — za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše po predložni dokumentaciji — pri graditvi stanovanjske hiše povprečna cena za ieff 1982, ki znaša 30.000 din/m' — pri prenovi stanovanja ali stanovanjske hiše cena predračuna, vendar ne višja od povprečne cene za leto 1982. k znaša 30.000 din/m2 Za izračun mesečnega povprečnega dohodka na člana drv žine se upošteva mesečne dohodke vseh družinskih članov zadnjih treh mesecih. Višina dohodka družinskih članov * ugotavlja na podlagi predloženih potrdil. Za člane družine s štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci, starši prosilca njegovega zakonca, oseba, ki jo je prosilec po zakonu dcli^' vzdrževati in oseba, ki najmanj dve leti živi s prosilcem v et^ nomski skupnosti. - . M Doba vračanja posojil v zasebni lasti je za posamezne mene naslednja: ___ H Za namen Doba vračanja posojila za izračun mesečne anuitete prvih pet let Dejanska odplačilna doba vračanja posojila nakup ali graditev novih stanovanj in stanovanj, hiš graditev stanovanjskih hiš pranova stanovanj in stanovanjskih hiš 20 let 15 let 10 let 16 let, 9 mes. 13 let, 3 mes. 9 let, 5 mes. Delavci vračajo posojila v mesečnih anuitetah, ki so prv." pet let odplačila nižji, po petih letih se mesečna anuiteta pove ča za 12,5 odstotka pive mesečne anuitete. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanova:-sko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo do, > vec plačal za to stanovanjsko enoto po predpisih« stanarina^ Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nuja od 500 din. iv. končne določbe , Ila/pis /a posojila iz sredstev vzajemnosti traja 15 2 lX« 15.5 1983 pri čemer pa se upoštevajo ze vloxem 15. no ij. r da oslicli k, nimajo na- me n skeg a va rče^'an ja v času razpisa sklenejo z banko po** bo o namenskem varjevanju no usmerjene individuall* Vloge za kreditiranje u • ren0ve stanovanj in sta gradnje, ostale '^'^^^"^lianska banka tbg pe za stano novanjskihhišsprejemaLjub^sKa JeSenic od dobite podrobnejše infer mučijo m obrazce za prijavo naJJazrfSarn0Upravni stanovanj Odbor za gradnjo jstanovanj P zy posoJ1la. in ob;a- ski skupnosti občine Jesenice rešuj. b r. dok)C, vi j a rezultate sproti posvojih seah.nan^^^ ^ ^^ ^ Delavec, k. želi dobiti posojilo:mi, da ^ novanjske enote, mora ^CidSamoupSvne"stanovanjske skupno.: samoupravna stanovalka skupnost občine jesenice ^ Ugovor uporabnikov skup občine Jesenice. . 1r- TOREK, 26. APRILA 1983 REPORTAŽA Po rjuhe in kapne v Tržič Tovarniška prodajalna Bombažne predilnice in HRUp' tkalnice Tržič v poslovnem in trgovskem centru Deteljica v Bistrici je bogato založena z vsemi IflP t vrstami posteljnega perila, s plenicami, ' JH|$ & ® f z namiznimi damastnimi prti, nakaj pa je tudi flltSti IL metrskega blaga in kilogramskih ostankov — Maja iz proizvodnje obljubljajo modne črtaste vzorce kapen in jogi rjuhe širših dimenzij — Izdelki z malenkostnimi napakami cenejši od 10 do 40 odstotkov 9. STRAN O Posiovodkinja Joži Brodnik Tržič — Deteljica v Bistrici pri Tržiču je znan poslovni in trgovski center. V njem številne tržiške delovne organizacije predstavljajo in prodajajo svoje izdelke. Ti so za kupce posebno vabljivi zaradi bogate izbire, še bolj pa zaradi cen, ki so za nekatere vrste blaga znatno nižje kot v običajnih trgovinah. Na začelni strani Deteljice je morda nekoliko manj opazna tudi tovarniška prodajalna Bombažne predilnice in tkalnice Tržič Morda, kajti večina radovednih kupcev jo je že zdavnaj odkrila. Privabila jih je predvsem kvalitetna, lepa na pogled in dokaj poceni posteljnina iz širokega proizvodnega programa tržiških tekstilcev. Tovarniška prodajalna je si-cer stara že dobrih deset let, pred štirimi pa so jo preselili v nove sodobne, lepo urejene nrostore Deteljice. »Prodajamo v glavnem konfekcijo, to je vse vrste posteljnega perila, tudi za najmlajše, plenice, namizne orte iz damasta, tiskane m vezene « je povedala poslovodki-nia Joži Brodnik. »Na policah so vsi izdelki, ki prihajajo >Z Bombažne predilnice in tkalnice, izbira med njimi pa je bo- gatejša kot v drugih trgovinah. Imamo navadne in jogi rjuhe, potiskane in vezene kapne. Materiali so kvalitetni: od satena, popelina, bombaža, mešanice sintetike in bombaža.« V kratkem v trgovini pričakujejo najnovejše črtaste vzorce kapen. Kupci že nekaj časa po njih veliko povprašujejo, podobno kot po širših dimenzijah jogi rjuh, ki jih iz proizvodnje obljubljajo v prvih dneh maja. »Razen konfekcijskih izdelkov imamo tudi nekaj metražnega blaga, v glavnem frotir za kopalne plašče in bombažne tkanine za letne obleke ter bluze,« je dejala Joži Brodnik. »Za kupce pa so izredno privlačni tudi beljeni in barvani ostanki blaga, iz katerih sami šivajo rjuhe ali kapne. Kilogram ostankov različnih velikosti stane le 350 dinarjev.« Ko smo že pri cenah, velja omeniti, da so - cene izdelkov Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v tovarniški prodajalni prilagojene kvaliteti. Za prvo vrsto veljajo podobne cene kot v drugih trgovina, kakor hitro pa gre za napako v blagu, tisku ali vezu, pa so cenejši; za 10, 25 in celo 40 odstotkov, odvisno pač, kakšna je napaka. Olga Vovk iz smokuča je spraševala za ostanke blaga » Večkrat pridem v trgovino Bombažne predilnice in tkalnice. Po navadi kupujem ostanke, iz katerih doma se šijem rjuhe aH kapne. Nič manj niso lepe, čeprav imajo nekaj šivov več, so pa precej cenejše. S kvaiiteto blaga in vzorci sem zadovoljna, prodajalci so prijazni, skratka, redko odidem praznih rok." Dragojela Čiča Iz Medvod je iskala darilo za prijateljico in izbrala lepo vezeni prevleki za blazini. »V prodajalni sem že bila. Všeč mi je, ker je ponudba tako pestra in ker se nekatere izdelke da dobiti ceneje kot, na primer, v Ljubljani. Malo bolj nerodno je le. ker je iz Medvod do Bistrice bolj daleč. Običajno spotoma zavi-jem še v Pekovo trgovino, tako da se vožnja splača.« bombažna predilnica in tkalnicah tržil ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju — prazniku dela čestita vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem ter jim želi veliko delovnih uspehov »Kupci prihajajo od vsepovsod,« je povedala Joži Brodnik. »Mislim, da je še najmanj domačinov. Trgovina ima valiko prednost, ker stoji ob magistralni cesti proti Avstriji. Obiskujejo jo številni izletniki in turisti z vseh koncev Slovenije in z druge strani meje. Lani nam je prodaja zaradi bencinskih bonov in pologa za prehod čez mejo sicer rahlo upadla, zadnje mesece znova občutno narašča.« pa Težki bo rekli, katere dni je v tovarniški prodajalni Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v Bistrici najbolj živahno. Ob popoldnevih, to vsekakor, in ob raznih praznikih, ko jih je največ. Vendar kadarkoli že pridejo, vedno so prijazno in strokovno postreženi. Police v prodajalni BPT v Bistrici so bogato založene Prodajalna je odprta: vsak delavnik od 8.30 do 19. ure, vsako soboto od 8. do 13. ure Slovenijales-trgovina je trgovin ska organizacija, k, s sodobnim. Prodajnimi oblikami uspešno obvladuje notranje in znanja tržišča Po doseženih rezultatih se uvršča med največje jugoslovanske izvoznike. Predmet poslovala obsega gozdne sort.mente žaaan les furnir, lesna tvoriva in rukcije%tavbno pohi^P -n montažne hiše, kemične surovine, 'elulozo in papir< repromatenale gradbeni material, orodjeun lesno obdelovalne stroje, pohištvo, ,n 'iotranio dekoracijo, opremo, pro-zvodno. predelavo in prodajo tropskega lesa ter inženiring objektov in tehnologij za lesno industrijo. Promet, ki ga je delovna organizacija Slovenijales-trgovina imela v let' 1982, je rezultat načrtnega so(<3lovanja s proizvodnimi in drugimi delovnimi organizacijami ter razvejane trgovinske mreže doma in v tujini. Prodajna organizacija v Jugoslaviji obsega 63 prodajnih mest, .ki omogočajo predstavitev stano- mmmm vanjske opreme na preko 40.000 kvadratnih metrih ter prodno in skladiščenje lesnega in gradbenega materiala na skoraj 85.000 kvadratnih metrih. Poleg specializiranih trgovin za prodajo opreme in inženiringa objektov, delujejo v okviru delovne organizacije Slovenijales-trgovina zastopstva, konsignacijska prodaja in servis 4 za proizvode številnih uglednih tujih firm. Zunanjetrgovinsko mrežo je v letu 1982 sestavljalo 13 predstavništev, 5 lastnih podjetij in 5 mešanih podjetij. Poslovne enote v tuji- . ni se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, predelavo tropskega lesa, montažo in prodajo pohištva ter nakupom in prodajo surovin in re-promaterialov, strojev in opreme. Uvozna dejavnost obsega proizvode bazične in finalne kemične industrije, repromateri^Je za lesno industrijo in druge industrijske panoge, les, papir in celulozo, lesno obdelovalne in gradbene stroje ter avdiovizuehe aparate in v zadnjem času tudi energetske surovine. Za večino proizvodov so organizirana zastopstva in konsignacijska prodaja. doma in v svetu dobro poznan GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 26. APRILA 1983 * ... .o . . v*'* DELOVNA AKCIJA NOGOMETAŠEV TRIGLAVA - Da bi izboljšali svoje finančno stanje, so se nogometaši Triglava v petek odločili za čistilno akcijo v Planiki. Na tej delovni akciji so bili vsi igralci prvega moštva s klubskimi delavci. V nedeljo so imeli srečanje v okviru prve slovenske nogometne lige. Na stadionu Stanka Mlakarja so gostili odlično moštvo Izole. Po dobri nogometni prestavi so Triglavani nadigrali goste in jih premagali s 3:0. (-dh) — Foto: F. Perdan Zaplotniku V pomladno nedeljo, ki je v sončnem jutru zvabila mnoge ljubitelje narave v planine, je sredi dne kot grom z jasnega treščila bridka vest, da je v tujih gorah ugasnilo življenje našega velikega alpinista Jerneja Zaplotniku- Nejca iz Kranja. Težko si je bilo v milem okolju zamisliti kruto naravo s plazovi v daljnji Himalaji in še teže dojeti, da se je zarotila nad izkušenim gornikom, ki jo je tako predano ljubil. Zal v alpinizmu ne odloča samo človek. Svoje kratko življenje, bilo mu je komaj 31 let, je nepopustljivo podrejal alpinizmu. Z dosežki v plezalni dejavnosti se je zapisal v vrh jugoslovanskega in svetovnega alpinizma; bil je edini Jugoslovan in eden redkih Zemljanov, ki se je povzpel na vrh treh osemtisočakov — 1975. leta na Makalu, dve leti pozneje na Skriti vrh in 1979. leta na najvišjo goro sveta Mount. Everest, vsakokrat po novi smeri. Med več kot 400 njegovimi vzponi v domačih in tujih gorah so bili številni prvenstveni. Bil je tudi inštruktor gorskih vodnikov v Nepalu in uspešen ekstremni smučar. Z željo, da bi izboril novo zmago jugoslovanskemu alpinizmu, je 8. marca odšel na pot s hrvaško alpinistično odpravo, ki se je nameravala povzpeti po novi smeri prek južne stene 8156 metrov visokega Manasluja, sedmega vrha po velikosti na svetu. Ko se je 24. aprila z dvema splitskima alpinistoma vzpenjal iz prvega tabora na višini 4400 metrov proti drugemu taboru, je trojico zasul plaz kamenja in ledu. Usoda je pretrgala Nejčevo 14- letno alpinistično pot. »Gore so bile moj dom, v njih sem se počutil varnega, le tu sem občutil, da sem gospodar položaja. V dolini «o me vodili trenutki, kakor so pač prihajali in odhajali, početi sem moral stvari, ki so jih ljudje od mene zahtevali in pričakovali, gore pa so bile brezmejne, kakor so bile brezmejne moje sanje,« je zapisal Nejc Zaplotnik v svoji avtobiografski knjigi Pot pred dvema letoma. V njej je vso svojo alpinistično in življenjsko filozofijo izpovedal z mislijo: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Svoj cilj bo za vedno nosil v sebi. Mi bomo ostali na njegovi poti, ki nas bo na vsakem koraku spominjala na velikega planinca in alpinista, dobrega prijatelja in skrbnega očeta. ___ s-— " \ Nogomet^ Triglav : Železničar Kranj - -Jutri, 27. aprila, ob 16.30 bo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju tekma slovenske nogometne lige med nogometaši Triglava in ekipo mariborskega Železničarja _____j Z avtobusom v Radence! Nejcu YU 4239, jadralno letalo, se je 24. aprila v vetrovnem vremenu zadnjič dvignilo pod oblake. Vodila ga je izkušena roka Franca Štruklja, enega najboljših jadralnih pilotov pri nas. Bogate izkušnje letalca je Štrukelj rad preverjal v neugodnih vremenskih pogojih. Hotel je spoznati vsako ptico, ki jo je vodil med oblaki. Hotel je opaziti vsako globel na zemlji, spoznati vsak skriti kotiček. V okolici Tržiča, kjer se je pred 35 leti rodil, je letel najraje. Tudi v soboto, 24. aprila, se je visoko dvignil nad domače mesto, letel nad Storžičem, nad Kriško goro in... prav nad južnim pobočjem Storžiča, nad globelmi, kjer so bili vetrovi za jadranje vedno ugodni, je letalo zadrhtelo in strmoglavilo. Življenje je imelo tudi za tako izurjenega pilota, kot je bil Štrukelj, skrito past. Težko je pisati o človeku, kakršen je bil Štrukelj. Tih in miren, preračunljiv in natančen, ljubeč in ..., kdo vse bi lahko naštel odlike tega, čejjrav mladega, velikega moža. Ze mladega so navduševale višine, občudoval je može, ki so upravljali jeklene ptice, ki so poznali mir višin. Hotel se jim je pridružiti. Mnogo naporov je vložil v spoznavanje pilotskega poklica, čeprav na račun mladostnih zabav. Pred njim je bil vedno isti cilj ... leteti. In veliko je bil v zraku. Postal je najboljši v državi med jadralnimi piloti, spoznal je največje jeklene ptice in mnoge mlajše je navdušil za poklic pilota ter jim kazal teoretične in praktične plati letenja. Slovo od moža, očeta, prijatelja in pilota je težko, še težje, ker je bil Štrukelj dober mož, skrben oče, iskren prijatelj in izkušen pilot. Crna zastava plapola na letališču v Lescah, besede so obtičale v grlu mnogih ljudi. Najboljši pilot alpskega letalskega centra v Lescah ne bo nikdar več pristal na letališču, nikdar več ne bo svetoval mlajšim, kje naj lete, kje so skrite pasti, kje je moč poletiti najvišje. Franc Štrukelj je izdihnil v naročju gora, ki jih je imel rad, tako kot življenje, ki mu s težavami ni prizanašalo. Kranj — Zbor učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja želi tifdi letos zagotoviti čim boljšo udeležbo na tradicionalnih maratonih in drugih tekaških prireditvah. Prvi maraton, maraton Treh src, bo na sporedu v soboto, 30. aprila v Radencih. ZUVTS Kranj organizira za udeležence ia Kranja avtobusni prevoz. Avtobus bo tega dne odpeljal ob osmih zjutraj izpred hotela Creina v Kranju. Prijave sprejema ZTKO Kranj vsak dan med 7. in 13. uro. Prijaviti se je mogoče tudi po telefonu 21-176! Jahalni turnir v Lipici Lipica - Od petka do nedelje, 29. in 30. aprila ter 1. maja, bo v Lipici mednarodni jahalni turnir v dresuri, na katerem bo nastopilo 59 konj iz desetih evropskih držav. Najzanimivejši del tekmovanja bo v nedeljo, ko bo finale tekmovanja v dresuri in nastop lipiške ekipe v klasični šoli jahanja. Turnir prirejata kobilarna in konjeniški klub Lipica. Planinska izleta Kranj - Planinsko društvo iz Kranja prireja 2. maja letos izlet na Golico. Vodili ga bodo vodniki Burgar, Jenko in Zelnik; bo od 5 do 6 ur hoje. Avtobus z udeleženci bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju ob 7. uri, vrnitev pa bo predvidoma v popoldanskih urah. Cena izleta je 100 dinarjev; prijave zanj sprejemajo v društveni pisarni na Koroški cesti 27 v Kranju do vključno 26. aprila. . Društvo vabi vse planince in ljubitelje narave, da se udeležijo tudi VII. spominskega pohoda na Blegoš, ki bo v nedeljo, 8. maja letos. Na pohod v spremstvu vodnikov PD Kranj bodo udeleženci odšli z avtobusom ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. (s) Pozabili na jubilej LOM - Športno društvo Lom je minulo nedeljo pripravilo na planini Javornik vsakoletno smučarsko tekmovanje za krajane. Prireditev je uspela, čeprav je bila za nekatere proga pretežka. Veleslalomske tekme se je udeležilo veliko smučarjev, med njimi tudi državni reprezentant Grega Benedik. Prireditelji so ob tekmovanju pozabili na skromen jubilej. Letos je namreč minilo 20 let, odkar so v Lomu pripravili prvo veleslalomsko tekmo. Leta 1963 je bilo tekmovanje na plazu pod Tolstim vrhom, nato na pobočjih v okolici Slaparske vasi, zdaj ga že več kot deset let pripravljajo na planini Javornik. Dosedanja tekmovanja so uspela v svojem namenu - navdušila so za smučanje številne Lomljane. OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH KRANJČANI NISO IGRALI SLABO - Ljubitelji vaterpola v Kranju so lahko v dveh srečanjih videli doma igralce Triglava, ki to sezono spet igrajo v prvi zvezni ligi. V petek so gostili Jadrana iz Hercegnove-ga, v nedeljo pa Kotor. V obeh srečanjih so bili sicer Kranjčani poraženi, a kljub temu niso pokazali slabe igre. V nedeljskem srečanju se je izkazal Koprčan Stanišič, ki že drugo sezono igra za Kranjčane. Izida - Triglav: Jadran 7:17, Triglav : Kotor 8:14. (-dh) — Foto: F. Perdan Kolesarstvo Alpe-Adria z močno konkurenco Ljubljana - Od 5. do 9. maja bo 17. mednarodna etapna kolesarska dirka Alpe-Adria. Organizacijski komite je prejel prijave devetnajstih ekip iz desetih držav. Razen domačih klubskih in republiških - Rog, Astra, Sava, Hrvatska, Srbija ter Bosna in Hercegovina - bodo sodelovala še moštva iz Avstrije. Italije, Poljske, Češkoslovaške, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Liechtensteina, Madžarske ter Sovjetske zveze. Vzhodni in Zahodni Nemci ter Madžari bodo na Alpe-Adrio poslali državne reprezen-tante. Na lanski dirki, ki pomeni uvod v kvalitetno jugoslovansko tekmovalno sezono, je zmagal Kranjčan Vlado Marn, medtem ko je bila med ekipami najuspešnejša Sava. V močni mednarodni konkurenci bodo imeli letos naši kolesarji prav gotovo veliko dela, da bodo uspeh ponovili. Posebno, ker dva od pomembnih stebrov savske ekipe -Vlado Marn in Janez Lampič - služita vojaški rok. Alpe-Adria, ki bo vodila po cestah Jugoslavije, Italije in Avstrije, bo dolga 715 kilometrov. Začela se bo 5. maja v Ljubljani. Cilj prve etape (146 kilometrov) bo v Portorožu, od koder bo 95 kolesarjev naslednji dan vrtelo pedale proti Pordenonu (166 km). 7. maja se bodo ustavili v Borovljah (180 km), 8. maja pa v Kranju (65 km). Tu bo popoldne še krožna dirka po kranjskih ulicah (50 km), 9. maja pa bo cilj v Tacnu (108 km). Po dirki bodo kolesarji sodelovali še na 10. kriteriju v okviru prireditev tradicionalnega pohoda ob žici okupirane Ljubljane. Kranj bo 8. maja torej spet gostitelj ene od odločilnih etap mednarodne dirke Alpe-Adria. Odločilnih predvsem zaradi izredno zahtevnih vzponov proti mednemu prelazu na Ljubelju pa tudi kranjski klanec ni prav lahek. H. J ? '--\ Frelihova poslovilna vožnja Škofja Loka — Zveza telesnokul- turnih organizacij škofjeloške občine prireja v ponedeljek, 2. maja, kolesarsko krožno dirko. Pot bo tekmovalce vodila po Škofji Loki z Mestnega trga, mimo avtobusne postaje, hotela Transturist na Spodnji trg ter mimo občinske stavbe spet Mestni trg. Dirka, ki bo različno dolga za pionirje, mlajše in starejše mladince, rekreativce in veterane ter za Članek se bo začela ob 15. uri, sklenila pa okrog 18. Med člani se obeta doka-dobra konkurenca, saj bodo nastopili vsi naši najboljši, ki jih naslednji- dak, čaka Astrina dirka za jugoslovanski' pokal. Sodelovanje so napovedali tudi kolesarji iz sosednje Italije in Avstrije ter iz kluba Inter v Bratislavi. S krožno dirko po škofjeloških uticah se bo Drago Frelih poslovil od dolgoletne uspešne kariere jugoslovanskega kolesarskega reprezentanc Za domačine in druge ljubite]?* tega zahtevnega športa bo torej dirfcs tudi ei\kratna priložnost, da mu zadnjič zaploskajo in mu tako izreče. priznanje za številne dobre rezultati H. J. Smučarski klub Kranjska gora se je dogovoril z žičnicami, da organizira rezervacijo smučišč za tekmovanja in s tem uvede večji red na smučiščih — Majhen klub, a izjemno dobri mladi tekmovalci Čakujemo naslednje leto precejšnje tekmovalne uspehe. Tudi organizacijsko se klub uveljavlja, saj smo dobili izvedbo tekmovanje za Coca-colo, ki je zahtevno in obenem veliko priznanje smučarske zveze. Napredovala je izobraževalna dejavnost, saj smo dobili v minulem letu osem sodnikov Smučarske zveze Jugoslavije. Klub si prizadeva, da bi iz lastnega tekmovalnega kadra usposobil nove trenerje in tako še bolj povečal tekmdvalno ekipo, ki nedvomno sodi v turistično Kranjsko goro. ., Člani kluba se udeležujejo različnih prostovoljnih akcij in sodelujejo pn organizaciji tekmovanj Da so dobili tekmovalci in trenerji brezplačne karte na žičnicah, so na smučiščih pobus-kamenje, sekali in čistili terene, drap akcija pa je bila v sodelovanju s kraie\Ts skupnostjo Kranjska gora, ko smo čistili ciljno ravnino FIS proge. Klub mu precejšnjo podporo krajevne skupnem in družbenopolitičnih organizacii 1 kraju. Nedvomno pa imajo velike sa>-- fe za razvoj trener Edi Slivnik. En^ krilc, Jela Skrile, Rajko Oman in osta Letos smo uspešno organizirali veleslalom treh dežel, Mihov smuk z Vršiča I sodelovanju z Zvezo borcev, tek po ... I cah Kranjske gore, tenis turnirje in vrv I večjih sindikalnih tekmovanj. Predaj, smo, da se še letos spomladi ustanovi sei cija tenis klub Kompas in tako zdruh v klubu vse igralce tenisa, seveda v sode*v vanju, s hotelom Kompas. Nedvomne pa je naša velika želja, da bi s pomoč*1 delovnih organizacij omejili viset? stroške prevozov tekmovalcev na tekre-vanja in nabavili klubski avtomobil.. D. Sed«. KRANJSKA GORA - Smučarski klub Kranjska gora, ki so ga ustanovili pred desetimi leti, dosega iz leta v leto tako na tekmovanjih kot na gospodafskem področju zadovoljive rezultate. O delu in težavah smučarskega kluba smo se pogovarjali z vodjem finančne službe kluba Jožetom Kotnikom. »Predvsem na področju gospodarjenja smo letos uspeli s kranjskogorskimi žičnicami skleniti dogovor o sodelovanju za rezervacijo smučišč in s tem vnesli na smučišča več reda in discipline. Dosegli smo, da so tekmovalne smučarske proge bolj zaščite in varne, obenem pa si je klub ustvaril dohodek, s katerim smo lahko -razvili široko tekmovalno aktivnost. Majhen smučarski klub smo (70 aktivnih članov), a vendar imamo v alpski reprezentanci pet članov. Znane so kvalitete smučarja Lavtežarja, re-prezentantov Grega Gosarja, Romane Kotnik, Vesne Dolžan in Romane Skrile. Smučarski klub ima tudi najmočnejšo cicibansko vrsto in tudi slovenskega prvaka Jureta Koširja. Prav tako je med mlajšimi veliko" perspektivnih alpskih smučarjev, zato upravičeno lahko pri- Obse/en nacrt V Britofu bodo ob nogometnem igrišču zgradili nove»garderobne prostore, uredili park z 88 drevesi, balinišče, otroško igrišče .n sprehajalno pot. nogometnega igrišča. V prostor za ina bodo delavci Slovenijaceste -tehnika na vozili s trase bodoče avtooe-okoli 30 tisoč kubičnih metrov matensU Del nasipa bo potem koristil kot parkr šče, del za otroško igrišče in za sprehajalno pot. V bližini garderob pa bode uredili še balinišče. V spomin na poL nega predsednika bodo na nasipu nas-, dili 88 dreves. »Krajevna skupnost Britof-Orehov, < takšen športni park, kakršnega načrtujemo, vsekakor potrebuje V njem tu * noleg domačinov zbirali tudi športnik. ; Predoselj. s Suhe in ostalih bližnjih krs iev Urejen park pa naj bo tudi spodbuda Jv«em Športnikom iz krajevne skupno*:: predvsem mladin, nogometašem, k; s. Eni postali republiški prvaku prav predsednik društva Partizan ki zdruh., že 150 nogometašev, rokometašev m „ gljačev. Obsežni so načrti športnikov m JivUBritofa, zato naj bodo te be^ K na delovne akcije! C. L Britof - »Sedanja garderobu ob nogometnem igrišču je slabša od barake na gradbišču,« pravi Milan Orlič, predsedniK TVI) Partizan Britof. »Zato smo se v Britofu odločili, da ob igrišču zgradimo večji objekt, v katerem bodo poleg garderob' in tušev tudi društveni prostori. Načrte za objekt so naredili zastonj Igor Lesjak iz Britofa, Vlado S vab iz Menarta in Franci Bevk iz Stražišča, ki so s tem prihranili društvu in družbi tisoč dinarjev. Veliko razumevanja sta pokazala tudi Cestno podjetje Kranj m Inženiring. Objekt bo deloma zidan, delno narejen iz lesa in bo stal 4 milijone dinarjev. Največje breme bodo prevzel na stoja ramena športniki in krajani, Ki bodo pomagali s prostovoljnim delom m z materialom. Del bosta primaknili se krajevna skupnost in telesnokulturna skupnost kranjske občine. Garderoba m dodatni prostori bodo letos pod strelu , drugo leto pa naj bi jih že uporabljan športniki.« „ .... „„ Ob tem, ko bodo v Britofu gradili nove garderob' bodo Urejali tudi okoli'" Franc Štrukelj TOREK. 26. APRILA 1983 KRONIKA 15. STRAN GLAS SPV 11 Past za pešce - Pločnik na Cesti Staneta Žagarja v Kranju se pred. mostom čez Kokro nenadoma zoži. Odprti del pločnika nima varovalne ograje, ki bi preprečevala nezgodo neprevidnemu pešcu ali kolesarju padec v kanjon Kokre. Bo treba čakati na nesrečo? - Foto: F. Perdan Motor je posebno poleti prijetno vozilo, pa še goriva ne troši veliko. Vendar je za vožnjo z njim treba spretnosti tako pri drži kot pri upravljanju. Zaradi svoje teže, hitrosti, ki jo razvija, je ob nepravilnem upravljanju lahko kaj nevarno vozilo. Voznik in sopotnik na motorju sta slabo zaščitena, zatoSebenj, do konca maja pa še od: »k od Sebenj do Križev. Sedanji sari asfalt bodo razrušili, cesto pa m posameznih delih tudi razširili, m pa položili novo asfaltno prevleko. Med izvajanjem del je na tem 'Asehi popolna zapora za promet s bornimi avtomobili, delna zapora a velja za promet z osebnimi avtomobili in avtobusi. Obnovo tega 1700 ■etrov dolgega odseka financira krnska komunalna samoupravna kresna skupnost Tržič. Celotna >.k pa bodo veljala prek 9,6 milijo- dinarjev. . , „m<»niene Da na gorenjskih cestah trenutno ni večjih obnovitvenih del. Zaprta je le tako imenovana uranska cesta v Poljanski dolini, kjer zdaj izvaja dela SGP Primorje Ajdovščina. Cestnemu podjetju Kranj pa sedanja gradbena suša ni ravno v prid. Pričakujejo, da se bodo nekatera dela na cestah začela v maju, ko bodo začeli z rednim krpanjem cest. Sedanji gradbeni suši je delno kriva reorganizacija na področju cestnega gospodarstva, osnovni razlog pa je pomanjkanje sredstev. Prihodnji mesec naj bi Cestno podjetje začelo z gradnjo ceste Iskra—Planika v kranjski občini. Na natečaju za oddajo del so bili izbrani kot najugodnejši izvajalec. Gradnja te ceste pa bo trajala nekaj mesecev. A. Ž. Odprta greznica v Bitnjah Razmere so vsak dan slabše, nezadovoljstvo narašča, rešitve pa ni Bitnje — »Ne vem točno kdaj, morda je deset ali več let tega, ko je bila sprejeta urbanistična dokumentacija za izgradnjo 50 stanovanjskih hiš v Stražišču na sedanji Poti v Bitnje. Kaže, da je takratno vodstvo krajevne skupnosti premah premislilo, ko je izdalo soglasje za priključitev teh stanovanjskih hiš na čistilno napravo. Razmere so se začele slabšati pred dvema, tremi leti in so danes že nevzdržne«, pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Bitnje Tone Jenko. Za kaj gre? Po takratnih zagotovilih naj bi čistilna naprava delovala tako, da bi bila voda, ki bi prosto odtekla iz nje in se porazgubila na območju tako imenovane Štajne, 95-odstotno očiščena. Precej časa je naprava res v redu delovala. Ob izgradnji naselja Bantale pa so nanjo priključili brez posvetovanja s krajevno skupnostjo še novozgrajene stanovanjske objekte s tega območja. Potem pa so se začele težave. Voda, ki je odtekala iz čistilne naprave je ostajala na površju in se vse bolj razlivala po travnikih. Krajevna skupnost je zato začela opozarjati, da se na območju Štajne v naselju Bitnje gnojnica vse bolj širi v smeri proti Žabnici. Zadevo so prijavili inšpekcijskim službam in dobili odgovor, da bo zadeva urejena. Ponovno so na zadevo opozorili lani meseca maja na seji izvršnega sveta občinske skupščine, ki je zasedal v krajevni skupnosti Bitnje. Le-ta je potem menda vso stvar predal v roke odgovornim komunalnim službam. Sledili so večkratni različni ogledi in nenapisana ugotovitev je bila, da vsa stvar ne smrdi le Bitnjam, marveč tudi komunalcem, ki so žal nemočni, ker zmogljivosti čistilne naprave menda niso dovolj velike. »Kakorkoli že, smrad je vedno hujši in namesto urejenega zemljišča imamo v Bitnjah danes odprto greznico, ki je odlično vzrejališče za podgane. Območje fekalij napreduje vsak dan za dober meter in se je razširilo že za kilometer in več v smeri proti Žabnici. Kmetovalci se pritožujejo, ker so površine za košnjo na travnikih vse manjše. Razen tega sta v neposredni bližini vrtec in trgovina. Zato je bilo na zadnjem zboru krajanov zelo vroče. Dolgo smo čakali na odgovore in-rešitve in nazadnje smo postavili še delegatsko vprašanje. Menim, da bi vso zadevo morali obravnavati celovito in sicer od čistilne naprave do priključka na potok Žabnico v Spodnjih Bitnjah. Že včasih so namreč prebivalci to območje Štajne pozimi plužili, poleti pa čistili, da je ob večjih nalivih voda lahko odtekala. Projektanti pa so z dovoljeno gradnjo na zemljišču KŽK v Spodnjih Bitnjah naredili umetni zamašek in se zato zdaj odpadna voda s fekalijami razliva po travnikih. Vsekakor bo treba problem čimprej razrešiti, sicer bo v dveh letih gnojnica pritekla v Žabnico. V krajevni skupnosti pa smo nemočni in upamo, da bomo zdaj dobili vsaj odgovor in s pametno rešitvijo hkrati tudi pomirli krajane, ki že razmišljajo, da bi pred čistilno napravo kanalizacijo zasuli.« A. Žalar O LAS 16. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 26. APRILA 1983 InduMjttt from&ainik addkau-Ufianj ČESTITA VSEM OBČANOM GORENJSKE ZA PRAZNIK OF - 27. APRIL IN PRAZNIK DELA, t. MAJ Skupščina občine Jesenice Izvršni svet skupščine občine Jesenice Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Samoupravne interesne skupnosti občine Jesenice Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela in jim želimo še veliko delovnih in osebnih uspehov skupščina občine W Kf trzic in ; družbenopolitične j organizacije čestitajo vsem delovnim i ljudem in občanom i za dan of j |n praznik dela ARVAJ Ivica GOSTILNA pri mostu KRANJ, Kajuhova 2 ARVAJ Anton, mesarija ;||S KRANJ, Britof 25, tel.: 24-796 čestita cenjenim gostom, strankam in delovnim ljudem za praznik O F — 27. april in praznik — 1. maj ------------■1 •. --—-.- Delavci SAVE KRANJ čestitamo delovnim ljudem k dnevu Osvobodilne fronte in delavskemu prazniku, 1. maju. SO&CL MJtU\9 Skupščina občine Kranj in družbeno politične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom ob'praznovanju praznika OF - 27. april in ob prazniku dela - 7. maj in želijo veliko uspehov pri izgradnji socializma. TOREK. 26. APRILA 1983 PRAZNIČNE ČESTITKE Skupščina občine Škofja Loka Občinski komite ZKS Škofja Loka Občinski svet ZS Škofja Loka Občinska konferenca SZDL Škofja Loka Občinska konferenca ZSMS Škofja Loka Zveza združenj borcev NOV Škofja Loka Občinska konferenca ZRVS Škofja Loka Samoupravne interesne skupnosti občine Škofja Loka, Čestitajo vsem delovnim ljudem občine Škofja Loka za dan OF in delavski praznik 1. maj. čestitamo vsem delovnim ljudem za PRAZNIK dela 1. maj in dan of! Delovni i kolektiv Etikete Žiri čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim ri ateljem za praznik dela 1. maj in dan OF Za praznik dela in dan OF čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem kemična čistilnica in pralnica JESENICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: H v Kranju, Radovljici, Kranjski gori in na Jesenicah Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO tel.: dir. 77-257 h. c. 77-361 - 364 telegram: GG Bled, poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n. sub. o. Bohinjska Bistrica, Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n. sub. o. Bled, Triglavska 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n. sub. o. Jesenice, Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska 19 TOZD GOZDNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n. sub. o. Spodnje Gorje 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n. sub. o. Bled, Ljubljanska c. 19 v delovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. Bled, Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo različne vrste okroglega lesa, izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih, pripravljajo rezonančni les, nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje in naprave Vsem svojim poslovnim prijateljem, delavcem in kmetom čestitamo za dan OF in praznik dela — 1. maj TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD OLJARICA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ , TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DEBELO ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE Čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj gozdno gospodarstvo bled 17. STRAN GLAS KIT KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Skupščina občine Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinski sihdikalni svet Radov^ica Občinska konferenca SZDL Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica ZZB NOV Radovljica Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica Samoupravne interesne skupnosti občine Radovljica vezenine bled G LAS 18. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK. 26. APRILA 1983 Delavci — TOZD za ptt promet Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, — TOZD Telekomunikacije Kranj in — delovne skupnosti skupnih služb, združeni v PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ čestitajo vsem uporabnikom ptt storitev za praznik OF — 27. april in za praznik dela — 1. maj DOMPLAN Kranj, Cesta JLA 14 Telefon: 21-875, 24-440 urbanizem, stavbna zemljišča, investicijski inženiring in stanovanjsko poslovanje št. žiro rač. 51500-601-10579 Delovna skupnost podjetja čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj. piccadillv — piccadillv — phradilv — piccadillv — piccadillv —pićcadilh Tovarna klobukov Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestita za praznik dela 1. maj in dan OF Škofja Loka piccadillv— piccadillv —piccadillv— piceadilh' — piccadillv — piccadillv n GMDiS Gradiš Škofja Loka Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela 1. maj in dan OF r lesziizia. ies Kmetijska zadruga Bled Vrtnarija GMAJNA ~ na Partizanski cesti Obveščamo vas, da smo pričeli s prodajo pelargonij in drugih enoletnih sadik za balkon in vrt. Nudimo tudi lonce, gnojila in zaščitna sredstva. Cvetličarna v hotelu Jelovica nudi sveže rezano cvetje in lončnice. V naših trgovinah na Bledu in v Gorjah ter skladišču Rečica pa lahko dobite zaščitna sredstva, repromaterial, kmetijsko mehanizacijo in gradbeni material. Vsem čestitamo za dan OF 27. april in praznik dela 1. maj! Kemična tovarna Kranj Vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za dan O F in praznik dela 1. maj S poslovalnicami: v Lescah v Radovljici na Bledu in Jesenicah vsem del o vnim ljudem čestitamo za dan of in praznik dela 1. maj! ABC P0MURKA Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA ŠKOFJA LOKA TOZD PRODAJA NA DEBELO TOZD PRODAJA NA DROBNO TOZD PEKS — PROIZVODNJA Škofja Loka TOZD JELEN - GOSTINSTVO Kranj DSSS Škofja Loka, Kidričeva 53 Vsem delovnim ljudem in strankam čestitamo za 1. maj - praznik dela m dan OF KRANJ-PRIMSKOVO za praznik OF - 27. april in praznik dela l maj>~ čestitamo cenjenim strankam, občanom Gorenjske ter poslovnim prijateljem m TOREK, 26. APRILA 1983 PRAZNIČNE ČESTITKE 19. STRAN O LAS alpina ™ ' ŽIRI Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan OF in praznik dela — ■ 1. maj ter jim želi v naprei veliko delovnih uspehov Ženski frizerski salon MAJA OREL Radovljica, Gradnikova 72 tel.: 75-980 Sestavljena organizacija združenega dela ALPETOUR Škofja Loka POTNIŠKI PROMET TOVORNI PROMET GOSTINSTVO TURISTIČNA AGENCIJA ŽIČNICE PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE OBNOVA AVTOPLAŠČEV SERVISI LAHKIH IN TEŽKIH VOZIL ELEKTRONSKI RAČUNALNIŠKI CENTER MEDNARODNA ŠPEDICIJA Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 1. maj in dan O F Cenjenim strankam čestitamo za dan OF in praznik dela 1. maji POMFRI Kranj, Prešernova 13 Prodajalna pomfrija, HOT-DOG in sladoleda čestita cenjenim strankam za 1. maj praznik dela in se za naprej priporoča OZ ZORA Domžale KISARNA STRNIŠA ANDREJ KRANJ, Tekstilna 16 čestita cenjenim potrošnikom za praznik O F — 27. aprii in praznik de i a — 1. maj Pristavec Marko LINHARTOV HRAM Radovljica Za dan OF in za praznik dela 1. maj iskreno čest-iramo! Slaščičarna Šampion Kranj Čestita cenjenim gostom in občanom za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj Postrežemo z vsemi pijačami, raznim pecivom, tortami. Torte' izdelamo tudi po naročilu. Nudimo 7 vrst sladoleda. ZA DOBRO POČUTJE V PRAZNIČNIH DNEH: SO POSKRBELI V POSLOVALNICAH KOKRE KRANJ S PESTRO IZBIRO: na izletu na pikniku športne konfekcije pletenin perila in ostalih izdelkov za rekreacijo in oddih m Čestitamo za praznik OF — 27. aprii in 1. maj — praznik deia Msrcator SOZD Mercator n. sub. o. Kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR — SORA p. o, 64226 ŽIRI Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem,, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za praznik dela 1. maj in dan OF INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV Kranj, Savska cesta 22 JUGOSLAVIJA Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela 1. maj in dan OF KUNSTELJ PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 1 Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj in se priporočamo. J^ Modno ČCVUARSTVO kCffl Kranj V naši trgovini v Kranju. Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko in moško usnjeno obutev. Kvalitetna izdelava — ugodne cene — pravo usnje Trgovina je odprta od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, v sobotah od 8. do 13. ure. čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik OF — 27. ap ril in praznike dela 1. maj in se priporoča Slovenske železarne Tovarna vijakov plamen KROPA Za praznik dela in ob dnevu OF čestitamo vsem poslovnim prijateljem, sodelavcem in bralcem Glasa GLAS 20. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 26. APRILA 19*3 OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 DRUŠTVO . OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 čestita članom združenja in ostalim občanom Gorenjske za praznik O F — 27. april in za praznik dela 1. maj ^ i i II iffMff^l KLADIVAR tovarna FLEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO 64226 ŽIRI YUGOSLAVW P o- 1 čestita vsem delovnim ljudem /n poslovnim prijateljem za praznik dela 1. maj in dan of J - POHIŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO salon pohištva na Primskovem je pripravila bogato izbiro opuščenih programov pohištva. Cene so znižane od 10—50 %. Iskra Industrija širokopotrošnih izdelkov ŠKOFJA LOKA n. sol. o. Titov trg 3 a vsem delovnim ljudem /n poslovnim prija teljem čestitamo za praznik dela 1. maj in dan of Na zalogi pa imajo: — spalnice — regale — otroške sobe — sedežno pohištvo — opremo za turistične sobe — gostinsko opremo — razno kosovno pohištvo LESNINA čestita vsem občanom Gorenjske, posebno pa svojim zvestim kupcem za praznik OF - 27. april in praznik dela — 1. maj in se obenem zahvaljuje za dosedanje zaupanje. V. Pohištvo je kvalitetno, cene pa so zelo nizke, saj dobite samsko sobo že za 10.755 din. Količine so omejene, zato pohitite z nakupom. Jesenice, tel.: 81-179 Kranj, tel.: 24-554 Zaupajte Lesnini in zadovoljni bosteJ Živilska industrija Kamnik Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan O F in praznik dela — l.maj! Gostilna BLAŽUN, Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 Čestita cenjenim gostom in delovnim ljudem Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1 maj ^tint % O* @ metalka prodajalna kamnih SLAŠČIČARNA ČEŠNJICA ŽELEZNIKI Nudi vse slaščičarske izdelke. Torte po naročilu dobavimo takoj. čestita cenjenim strankam za 1. maj praznik dela. /murha. . ^ jnarhel sobec 27. aprila do 3. maja odprt od 8. do 1 8. ure PosJužite se ugodnega nakupa živilskega blaga RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - TO D RAŽ Komisija za delovna razmerja DO Rudnik Urana Žirovski vrh v ustanavljanju Gorenja vas — Todraž objavlja oglas za opravljanje prostih del in nalog za nedoločen čas s polnim detovnim časom: 1. VODJE SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU (1 delavec) 2. RAZNA RUDARSKA DELA (več delavcev) Pogoji: pod 1. — visoka izobrazba rudarske smeri, — strokovni izpit za tehn. vodenje jamskega obrata, — tri leta ustrezne prakse po opravljenem strokovnem izpitu, — občasno delo v jami pod 2. — KV rudar, — vozniški izpit B oziroma C kategorije, — do 5 let delovnih izkušenj, — starost nad 21 let, — stalno delo v jami, — tri izmensko delo Za objavljena dela in naloge se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred zaposlitvijo. Dela se opravljajo v Žirovskem vrhu. Možnost rešitve stanovanjskega vprašanja v Gorenji vasi (predvidoma do konca leta 1988) , Kandidati naj prijave z dokazili (spričevali) o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjih delovnih izkušenj In kratkim življenjepisom pošljejo v roku 15 dni po ohjuvi na gornji naslov. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni. SLAŠČIČARNA na PLANINI Kranj — čez kokrški most (Planina) ČESTITA CENJENIM GOSTOM !N OBČANOM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ agrotehnika gruda tozd lovec DražgošKa 2 V Kranju je odprta nova trgovina z lovskim, ribiškim in športnim blagom. Odprto od 8. do 15.30 ur«, soboto od 8. do 12. ure. RAZSTAVLJA IN PRODAJA od 27. aprila do 3. maja 1983 v Campu Šobec v Lescah vsak dan * od 10. do 19. ure v______—-—-- -- Indija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna mehanizmov Upnica objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 STKOKOVNEGA SODELAVCA . V razvojnem oddelku 2. mojstra rezalca v vzdrževanju in orodjarni kidati morajo izpolnjeval, poleg splošnih še naslednje pogoje: i 1 visokošolska ali višješolska izobrazba strojne smeri " ^konstrukcijska ali tehnološka usmeritev), _ " letne ustrezne delovne izkušnje 1^2- noklicna kovinarska šola, smer rezkalec, _ 4°etne delovne izlkušnje na rezkalskih delih 1 t i«, . . „„ nriiave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo I Ridati naj p«*«« P'J. { k R Kibernelika, TOZD Mehanizmi, I; 13 dneh po objavi na nasiov, I kidati Vodo oizbTri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju I Sv. metalka jEK, 26. APRILA 1983 OBVESTILA OGLASI OBJAVE__21. STRAN O L AS DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR KRANJ, Kidričeva 53 Razpisna komisija ponovno razpisuje dela in naloge RAVNATELJA DOMA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — imeti mora najmanj višjo izobrazbo pedagoške smeri in strokovni izpit, — vsaj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse, — druge pogoje po zakonu o usmerjenem izobraževanju, — moralnopolitične vrline in organizacijske sposobnosti za vodenje in usmerjanje pedagoškega dela v domu Delo združujemo za 4 leta. Začetek opravljanja del je 1. junija 1983. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogoje naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa po pošti na naslov: Dom učencev Ivo Lola Ribar, Kranj, Kidričeva 53, z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ n. sol. o. Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge UPRAVLJANJE TOVORNJAKA — 2 delavca za nedoločen čas • Pogoji' — poklicna šola za voznika motornih vozil, vozniški izpit za C kategorijo, preizkusno delo 3 mesece, — izbrani kandidati morajo opraviti še izpit za upravljalca hidravličnih avtomobilskih dvigal, — prednost pri izbiri imajo kandidati s stalnim bivališčem na območju občine Škof j a Loka KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV — delavca za nedoločen čas , . 0 Pogoji: - ekonomska srednja sola, preizkusno delo 2 meseca, SPLOŠNEGA GRADBENEGA DELAVCA — več delavcev za določen cas Pogoji: — osemletka TESARJA „ v — delavec za nedoločen cas Pogoji* — poklicna šola za tesarja, zazeljena je praksa za tesarska dela na nizkih gradnjah fWnP nonudbe z dokazili sprejema Gozdno gospodarstvo Kranj, TOZD Gozdno gradbeništvo transport in mehanizacija, Kranj - razpisna komisija Kranj, Staneta Žagarja »3. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od zaključka zbiranja prijav. Naša akcija traja že vrsto tet in v tem času je že cela množica kupcev izkoristila ugodnosti in prednosti nakupa pri Metalki. Ni skromno,če rečemo, da so bili zelo zadovoljni. Zdaj je pravi čas, da se jim pridružite tudi vi! brezplačen prevoz kupljenega pohištva do 30 km od prodajalne, nasveti strokovnjakov iz proizvodnje kuhinjski prostor po potrebi izmerimo pri vas doma, pri nakupu na potrošniško posojilo so v času akcije obresti znižane za 10 % Kuhinjo lahko spremenite v prijeten prostor. Izberite pravo opremo in pravi čas se posvetujte s strokovnjaki. V Metalkinih blagovnicah v Ljubljani in v Mariboru ter v prodajalnah v Ljubljani na Topniški in v Kamniku lahko do 30. 4. kupite kuhinjsko opremo z naslednjimi ugodnostmi: Priporočajo se: Metalka, Brest, Gorenje, Lipa, Marles, Svea SGP TEHNIK ŽSSBftaSgS SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA TOZD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge in opravili« SKLADIŠČNIKA AVTOMEHANIČNE DELAVNICE Pogoj: — poklicna šola avtomehanske stroke ali trgovske strt — zaželjene delovne izkušnje, — poskusno delo 2 meseca . - TOZD KOMUNALNE DEJAVNOSTI objavlja proste delovne naloge in opravila kv vo do instalate rj a Pogoji: — poklicna šola vodovodne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — zaželjen je opravljen vozniški izpit B kategorije, — poskusno delo 2 meseca Čistilca javnih površin Pogoji: — nepopolna ali popolna osnovna šola, — lahko brez delovnih izkušenj, — poskusno delo 1 mesec Vloge z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi sprejema kadrovsk služba do 14.5. 83 DO IJKC Ljubljana, o. sub. o TOZD Univerzitetni inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo, Golnik, o. sub. o. Objavlja javno licitacijo za prodajo: prodajalna kamnih IZREDNA PRILOŽNOST V naši prodajalni vam nudimo K£RUP ploščice, primerne za oblaganje no tranjih prostorov, balkonov, ta sad ... Cena kvadratnega metra že od 200.— din naprej! avtobusa AS 3500, izvedba za fluorografiranje, RTG aparata Seriophos Siemens Izklicna cena avtobusa je 650.000 din, RTG aparata pa 200.000 din. Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 20 ure, ob sobotah od 8. do ;2. ure Osnovni sredstvi sta na ogled v garažnih prostorih TO, licitacijo pa bo 5. 5. 83 ob 13. uri pred garažo TO. Vse stroške v zvezi s prenosom in prevozom osnovnih sredstev nosi kupec. GLAS 22. STRAN. OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE TOREK, 26. APRILA 19S3 Telesno utrjevanje mladih - V večini osnovnih šol so ze opravili tekmovanja v obrambnozaščitnih veščinah. Na njih so izbrali najboljše ekipe za nastop na občinskih tekmovanjih, ki bodo maja; 5. maja v Stražišču za kranjsko občino, 7. maja na Poljanah nad Blejsko Dobravo za jeseniško občino, 14. maja na Bledu za radovljiško občino in 15 maja v Škof ji Loki za škofjeloško občino, medtem ko Trzicam letos verjetno ne bodo pripravili občinskega tekmovanja. Gorenjsko tekmovanje mladih v veščinah SLO in družbene samozaščite bo tokrat v Radovljici, in sicer 26. maja. Na sliki: ena od tekmovalnih panog je tudi orientacijski pohod, na katerem mladi dokazujejo telesno pripravljenost in preizkušajo sposobnosti v več veščinah. (S) — Foto: F. Perdan r Jamarske novice ALPINISTIČNE NOVICE ODPRAVA NA ARARAT Planinsko društvo Železniki je lani, ob 75-letnici delovanja, ustanovilo alpinistično sekcijo, ker je v Selški dolini za to precej zanimanja. Letošnjo zimo so člani sekcije opravili veliko število vzponov, ob pomoči kranjskih alpinistov pa so organizirali alpinistično šolo. Sekcija uspešno sodeluje z matičnim društvom; tako je ob njegovi pomoči pripravila prvo odpravo v tuja gorstva, ki so jo finančno podprle tudi delovne organizacije Alples in Iskra iz Železnikov ter Kolinska iz Ljubljane. Odprava, v kateri so 25-letni učitelj iz Dražgoš Miha Prevc kot vodja ter 22-letni prodajalec iz Kranja Marko Česen, 25-letni elektrikar iz Sorice Stane Čufar, 44-letni Tone Hiršen-felder, sobopleskar iz Škofje Loke, 28-letni Mišo Stanešič, uslužbenec i t Škofje Loke in 23-letni študent medicine iz Tržiča Iztok Tomazin kot člani, je odšla na pot 22. aprila, potovanje s kombijem pa bo končala okrog 10. maja. Njen cilj je 5125 metrov visoka vulkanska gora Ararat, najvišji vrh Turčije, s katerega namerava Iztok Tomazin poleteti z zmajem; to bo eden redkih zmajar-skih poletov s takšne višine in seveda jugoslovanski višinski rekord. Poleg tega se bodo člani odprave povzpeli na 5600 metrov visoki Demavent v Iranu. VZPONI OD VSEPOVSOD 10. aprila so člani AS Železniki plezali v južni steni Novega vrha. Tone Hiršenfelder in Franc Pegam sta ponovila Vzhodni raz. Franc Sibic in Marko Čufar ter Franci Jenstrle, Matija Okorn in Miha Prevc so preplezali Melitino smer, sestopili pa so po Vzhodnem razu. 12. aprila sta Tomo Česen in Andrej Stremfelj opravila pomembnejšo ponovitev v Ospu, kjer sta se v dobrih 6 urah vzpela po izredno redko pleza-nem Stebru spominov (V, VI A_). Potem sta prosto preplezala smer Medo. , * • 16 aprila je bilo živahno v južni steni K ogla. Naveze Marko Cesen-Franci Kokalj, Stane Cufar s soplesalcem ter Matjaž Beguš-Rudi Lanz-Janez Triler so plezale spominsko siner Zajc-Solar (IV + , A2). Razmere niso bile najboljše, saj je snežilo Tomo Česen RAZISKOVANJE NA JELOVICI V noči s 26. na 27. marec so se spustili v Brezno pri Leški planini na Jelovici člani Društva za raziskavo jam #iz Kranja Matjaž Drašak, Igor Potočnik, Matjaž Chvatal in Jordan Glavina. Jamarji so slutili, da se brezno nadaljuje v Pozabljenem rovu v globini 200 metrov. Zato so več ur sistematično preiskovali dno 140 metrov dolge, do 60 metrov široke in 30 metrov visoke dvorane v tem rovu, ki je pokrit s plastjo podomih skal. Nadaljevanje brezna so odkrili med podornimi skalami, ki so sledili potočku s pretokom 21/sek. Uspeli so prodreti do brezna, v katerega teče voda, vendar se vanj niso spustili zaradi neustrezne opreme. Novo odkriti rov bodo Kranjčani raziskali junija in julija. Ze sedaj so ugotovili, da iz najdenega brezna tako močno piha kot nikjer drugje v 2500 metrov dolgem in 534 metrov globokem breznu. Zato tudi mislijo, da je prav v tem rovu glavni vodni tok v Breznu pri Leški planini. Člani društva so 9. aprila ponovno preiskovali teren v okolici planine Ric-man na Jelovici. Akcije se je udeležilo 6 jamarjev, ki so odkrili 5 novih podzemnih objektov. V tri objekte, ki niso perspektivni, so se spustili in jih obdelali. Ko so se popoldan že vračali domov, pa , so jim gozdarji pokazali vhod v Kraljevo brezno, ki ga Kranjčani iščejo že dobro leto dni. M. C. O, MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. čestita občanom Gorenjske za praznik O F — 27. april in praznik dela — 1. maj NESREČE SMRT KOLESARKE Šenčur - Na regionalni cesti med Kranjem in Brnikom blizu Šenčurja se je v soboto, 23. aprila, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je kolesarka Ana Logar, stara 53 let, iz Šenčurja, na kraju nesreče umrla. Z avtom jo je zadel voznik osebnega avtomobila, 37-letni Jože Starec, ki je s precejšnjo hitrostjo pripeljal iz Kranja. Kolesarko je zadel, le-ta je najprej padla na pokrov avtomobilovega motorja, od tod pa na cesto, kjer je obležala mrtva. OTROK POD KOLESA Kočna - 5-letni Sebastjan Mu-haremović, doma z Jesenic, je bil hudo ranjen v prometni nesreči, ki se je pripetila v soboto, 23. aprila, pred gostilno Lasan v kraju Kočna med Jesenicami in Bledom. Otrok je med"parkiranimi avtomobili pritekel na cesto, po kateri je tisti hip pripeljal iz jeseniške smeri voznik osebnega avtomobila, 29-letni Vlado Razinger. Otroka je zagledal na kratki razdalji, zato kljub zaviranju in umikanju v levo nesreče ni mogel preprečiti. Otroka je zadel in zbil po cesti, kjer je obležal hudo ranjen. Z AVTOM V JEZERO Bled - Voznik osebnega avtomobila Matjaž Špiler, star 18 let, iz Bistrice pri Tržiču, je v soboto, 23. aprila, vozil po Kidričevi cesti iz Zake proti Mlinem na Bledu. Ko je pripeljal v nepregledni desni ovinek, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal v levo in zadel ob drevo, od koder ga je odbilo v jezero. Avto je na srečo obstal v plitvi vodi, voznik v njem pa je bil hudo ranjen. Gmotna škoda na poškodovanem vozilu presega 100.000 dinarjev. NI IZPELJAL OVINKA Zalog - V Zalogu pri Cerkljah se je v nedeljo, 24. aprila, ponesrečil Peter Janežič, star 24 let, doma iz Kamnika, ki se je z motornim kolesom peljal s Klanca pri Komendi proti Zalogu. Ker je vozil s preveliko hitrostjo, ni uspel prevoziti ostrega preglednega ovinka. Pri močnem nagibu je motorista vrglo s ceste v »škarpo« pri bližnji hiši, kjer je obležal hudo ranjen. Odpeljali so ga v Klinični center v Ljubljano. ^ IZBRALI SO Zk VAS Sž — Tovarna vijakov PLAMEN KROPA, p. o. Na podlagi 86. čl. Statuta razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo razen splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim i dogovori o izvajanju kadrovske politike izpolnjevati se naslednje pogoje: . .. - visoka strokovna izobrazba ekonomske, strojne, metalurške ah - najmanj 5 let delovnih izkušenj v kovinski ali sorodni industriji pri Hf.'lih s nosebnimi pooblastili in pravicami, . moralno Mitične kvalitete in pravilen odnos do samoupravljanja, I Aktivno znanje tujega jezika (nemščina) in izpolnjevanje pogojev za ZT registracijo, s - da predložijo program dela za cas mandata in dokazili naj kandidati pošljejo na SŽ Tovarna vi-PtaE?SSEUji «<• » 83 Z oznako « razpisno ko- O S bodo kandidali obveščeni v roku H dni po ,.re.ek„ razpisnega roka. _______ Za etažno ogrevanje /e TVT Boris Kidrič iz Maribora izdelal nadvse praktične in uporabne etažne kotle z močjo 20 kw. za kurjenje s trdimi gorivi. Prodajajo jih v BLAGOVNICI FUŽIN AR na Jesenicah, tudi na kredit brez pologa. Cena: 21 960.95 din. Smrtna nesreča jadralca Mače — Na pobočju Storžiča se je v soboto, 23. aprila, okrog 14. ure zrušilo jadralno letalo Alpskega letalskega centra iz Lesc, ki ga je pilotiral 35-letni Franc Štrukelj iz Zapuž. Letalo je treščilo v pobočje Storžiča na prehodu s Kališča proti Poljanam na robu gozda. Pilot .je ob trčenju podlegel. Njegovo truplo je 25 članov kranjske Gorske reševalne službe ob pomoči dveh preddvorskih miličnikov odneslo izpod tovorne žičnice v Mačah. Vzrok nesreče še raziskuje Komisija za civilno zračno plovbo iz Beograda. Nezgoda pri obrambnem pouku Jesenice - Simon Doberšek, star 12 let, doma z Jesenic, učenec osnovne šole Karavanških kurirjev, se je v soboto, 23. aprila, hudo poškodoval pri pouku obrambe, ki so ga imeli šolarji v gozdu nad Koroško Belo. Doberšek je bil vodja skupine tovarišev, ki jih je vodil po slabo prehodni stezi po strmem pobočju z drevjem poraščenega hriba. Ko so otroci ugotovili, da so zašli, so se sklenili spustiti proti potoku Javornik. Doberšku je pri spustu spodrsnilo, tako da je zdrsnil do dna in ranjen obležal v potoku. Otroka so rešili reševalci poklicnih gasilcev z Jesenic in miličniki, ki so ga odpeljali v bolnico na Jesenice. Otrok zanetil požar Jesenice — Na pobočju hriba nad Tomšičevo cesto na Jesenicah je v soboto, 23. aprila izbruhnil požar. Ogenj je zaicl 4 tisoč kvadratnih metrov površine, od katerih je kaka četrtina posajena z mladun; smrekami. Na ostali površini je zgorela le suha trava, škoda znaša blizu 20.000 dinarjev. Ogen je zanetil 7-letni .Rok Š mi tek : Jesenic. J Osnovna šola JOSIP BROZ TITO Predoslje Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge POMOČNICE V KIHINJI za nedoločen čas, nastop dela 16.5. 83 Prošnje oddajte v 8 dneh pc objavi na naslov: Osnovna šola Josip Broz Tito Predoslje. DO VARNOST o. sub. o. , Delovna organizacija za fizično in tehnično varovanje TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 159/1 objavlja prosta dela in naloge 1 2 NADZORNIH VARNOSTNIKOV Pogoji: — srednja izobrazba varnostne smeri, — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — primerne moralno politične lastnosti, — izpolnjevati mora pogoje, določene s Pravilnikom o splošnih pogojih poslovanja za OZD, ki varuje družbeno premoženje, — vozniški izpit B kategorije, — urejene vojaške obveznosti, — starost do 35 let, — stanovanja ni 2. VEČ VARNOSTNIKOV na območju Škofje Loke in Kranja — dokončana osnovna šola, — primerne moralno politične lastnosti, — odslužen vojaški rok in ostali pogoji po pravilniku Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov DO Varnost TOZD VP Škofja Loka, Podlubnik 159/1. Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu o izbiri. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE Kranj, Iva Slavca 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ŽIVINOREJSKO VETERINARSKEGA TEHNIKA v klavnici na Jesenicah PoL'oii- - živinorejsko veterinarski tehnik, _ poskusno delo je 3 mesece, _ dolo se združuje za nedoločen cas, — stanovanja ni Pismene ponudbe / dokazilom o izpolnjevanju pogoja naj kan-dJdad pošlKjo na naslov: živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, Kranj, v 15 dneh po objavi. PREDILNICA GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA n. sol. o. Kidričeva cesta 75 vsem delovnim ljudem in sodela vcem čestitamo za praznik dela 1. maj in dan of TOREK, 26. APRILA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE 23. STRAN O MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam bočno KOSILNICO za traktor »Tomo Vinkovič«. Mavčiče 63 3876 Nudimo bogat izbor PELARGONIJ -BRSlINK. Začeli smo prodajati SADIKE KRIZANTEM. Vrtnarija »GOM-2« Podbrezje 135 3975 Prodam 10 dni starega TELETA, RA-310 iskra — planica. Zupan, Brezje 12 3976 Prodam LES za ostrešje in 600 kosov OPEKE BH 4. Marija Hafner, Zg. Bit-ije 127 3977 Prodam semenski KROMPIR desi-■e Beleharjeva 15, Šenčur 3978 Prodam sedem sobnih VRAT. Lieb-hart, Pot na Jošta 33. Kranj 3979 Prodam težko jalovo KRAVO za zakol. Doslovče 15/A 3980 Prodam 4000 kosov »BOBROVCA«. Tone Skok, Ljubljanska c. 9, Škofja Loka 3981 Prodam zgodnji KROMPIR desire za seme in drobni za prašiče. Šenčur, Pipanova 44 3982 Ugodno prodam dolgo obhajilno OBLEKO. Telefon 27-326 3983 Prodam bočno traktorsko KOSILNICO garibaldi za traktor IMT 540 in rotacijsko »SIP» 165. Praprotna Polica 13, Cerklje 3984 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR. Poljanska 42. Škofja Loka 3985 Poceni prodam OTROŠKO POSTE-IJICO z jogijem in otroški NAHRBTNIK. Telefon 064-62-018 3986 Prodam 3000 kosov STREŠNE OPEKE bobrovec. Trboje 74, Kranj 3987 Prodam semenski KROMPIR igor. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice ixi tete MARIJE ZAROTNIK roj. KOS • , „oKualinipmo vsem sorodnikom, sosedom, znancem se iskrenoz^v^emovsem^ ^^ ^ ^^ ^ ^ in Pisateljem, Ki ste j u PoSebno se zahvaljujemo ^Žalje^^frsTežnemu orib3Pu ZD škofja Loka, Internega ^/V^KnštituS CkSik, Oddelka za nego Doma oskrbovan-""^feSS? T^k za nHhovo požrtvovalnost v času njene bolezni, V+ti f»m Zv^e^ušnoprizadetih, pevskemu zboru za ganljive TafoSeing.župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Škofja Loka, Kranj, Trsteno, 13. aprila 1983 Cerklje 110 3988 Prodam kombiniran BOJLER bo-scheti. Telefon 45-123 3989 Prodam nov, sprednji traktorski NA-KLADALEC »Riko«. Informacije po tel. 064-60-956 3990 V Lescah prodam SENO. Karel Iskra, Maistrova 4, Radovljica, tel. 75-310 3991 Poceni prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Majer, Benedikova 36, Kranj ' 3992 Prodam AVTORADIO-KASETO-FON in 4 elektronke pl 519. Bernard, tel. 26-771 3993 Prodam lično izdelane VRTNE KLOPI. Bernard, Rožna 32, Šenčur, tel. 41-021 od 15.30 dalje 3994 Prodam 1000 kg SENA. Matevž Rih-taršič, Bukovica 13, Selca 3995 BUKOVA DRVA, prodam. Ponudbe po tel. 064-21-259 3996 Prodam DESKE za napušč — »pob-jon«, GAJBICE in plinski ŠTEDILNIK. Koritno 39, Bled 3997 Prodam R A DI O- KAS ETO FO N MK 2500 in KUPIM JAWO ČZ 350, po delih. Krč, Galetova 7 dopoldan. Telefon 22-221 — int. 22-67 3998 Prodam stara OKNA 100 x 150 in rabljeno cementno STREŠNO OPEKO folc. Ferlan, Trojarjeva 18/A, Kranj 3999 Prodam 150 kv. m »POBJONA«. Cerklje 17 4000 Prodam semenski KROMPIR igor, resy in desire. Zg. Brnfk 70, Cerklje 4001 Prodam semenski KROMPIR desire in zgodnji resy. Kranj, Čirče 24 4002 Prodam nov švicarski namizni ŠIVALNI STROJ elna (13 programov). Telefon 26-973 4003 Prodam MOTORČEK od pralnega stroja »Olimpik« 77 gorenje, za 2.000 din. Vidic, Dvorska vas 3, Begunje 4004 Prodam nekaj SENA in starejšo KRAVO z mlekom, ali za v skrinjo. Šorl, Stagne 25, Zasip - Bled 4005 Prodam starejši črnobel TELEVIZOR. Telefon 28-825 4006 Prodam 700 kosov STREŠNE OPEKE. Naslov v oglasnem oddelku 4028 KUPLM_ Kupim dobro ohranjem MOTOR elektronic 90. Ferdinand Bodlaj, Breg 4, Tržič 3801 Kupim 5 prm BUKOVIH DRV. Za-laznik, Kranj, Valjavčeva 15 4007 VOZLLA Ugodno prodam vozno neregistrirano ZASTAVO 750 — starejši letnik. Ambrožič, Zasip, Stagne 28, tel. 77-931. Ugodno prodam dobro ohranjen VW 1600 variant in VW 1300 hrošč. Preddvor 50, tel. 45-196 3822 Prodam VW 1200, letnik 1976 ali menjam za manjši tovorni avto. Mohorič, Zabrekve 9. Selca '3831 Prodam MERCEDES 220 D. Cerklje 128 pri črpalki 3817 Prodam APN-4, letnik 198(L Igor Eržen, Okroglo 23, Kranj 4008 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano do septembra. Matek, Mestni trg 38, Škofja Loka 4009 Prodam MOPED APN-6. Cerklje 125 4010 Prodam MOTOR MZ 150, po delih. Ogled vsak dan popoldan. Iztok Arnol, Žirovnica 41 4011 MOTOR elektronik 90, kot nov, dodatna oprema, registriran, prodam. Uroš Zaplotnik, Križe 59 pri Tržiču 4012 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do avgusta. Ivan Ambrožič, Krnica 12, Zg. Gorje 4013 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Bratina, Cegelnica 40, tel. 47-625 popoldan 4014 Prodam AMI 8 po delih. Igličar, Go-dešič 64, Škofja Loka 4015 Prodam dobro ohranjen PONY EX-PRESS, za 9.000 din. Aleš Zmitek, Stara Fužina 10, Bohinj 4016 Prodam SPAČKA, letnik 1972. Telefon 45-357 popoldan ali 45-387 dopoldan 4017 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, vozno, registrirano do konca maja, z boni. Cena 1 SM. Tel. 27-960. Prodam avto FORD TAUNUS XL 1600, letnik 1971. Potočnik Vlasta, Bled, Zagoriška c. 5 STANOVANJA V najem vzamem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE s samostojnim vhodom v Kranju ali na Jesenicah, za daljše obdobje. Šifra: Pogosto odsoten 3949 NA ZALOGI LAK ZA ČOLNE (m) metalka prodajalna kamnlk Dve dijakinji iščeta SOBO v Kranju. Šifra: Tekstilna šola 4018 ENOSOBNO stanovanje, ali manjšo starejšo HIŠO v Kranju ali okolici, kupim takoj. Ponudbe s ceno pod šifro-Maj 83 4019 Novo, veliko trisobno STANOVANJE ■ na Trati, zamenjam za trisobno v Pod-lubniku. Šifra: Zamenjav^ s soglasjem 4020 Dvosobno komfortno STANOVANJE v Podlubniku (I. nadstropje), zamenjam za trisobno prav tako v Podlubniku. Ponudbe pod: Soglasje 4021 POSESTL__ Najamem manjši PROSTOR za mirno popoldansko obrt, v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe po tel. 24-558 4022 ZAPOSLITVE Iščemo prodajalca knjig. Šifra: Maj Iščem kakršnokoli honorarno DELO v dopoldanskem ali popoldanskem času. Šifra: Vesten 4023 Iščem kakršnokoli DELO na dom. Razpolagam s praznim prostorom (25 kv. m). Šifra: Vesten 4024 kamniška @ gorčica OBVESTILA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tasce MARTINE BRLEČ Tbred "'vsem k" so nam stali ob strani in pomagal, ob težkih UUJCU trenutkih. ŽALUJOČI VSI NJENI 7 ^^ Mengeš, Kamnik, Polje, Rudnik, Sarajevo, Belgija, Zapoge, Mengeš, iv ^ aprila 1983 . V 81. letu je dotrpela naša draga mama, stara mama, prababica in sestra IVANA VIDMAR roj. MUR Budgejska mama iz Trebije Na zadnjo pot jo bomo pospremili v torek, 26. aprila 1983, ob 17. uri izpred domače hiše na pokopališče v Stari Oselici. Vsi njeni! 0 Trebija, 26. aprila 1983 Obveščam cenjene stranke, da mesne izdelke prodajam tudi na drobno in to na domu v Naklem št. 24. SE PRIPOROČAM! Alojz Konc, PREDELAVA MESA Naklo 24 4025 PRIREDITVE Ansambel SIBILA vabi v sredo 27. aprila na VELIKI PRAZNIČNI PLES, ki bo v dvorani na PRIMSKO-VEM, ob 17.30 4026 GD prireja 30. 4. 1983, ob 20.30 v kulturnem domu na LANCOVEM VESELICO v počastitev praznika dela 1. maja. Za zabavo igra ansambel JEVŠEK. Odločite se za prijeten konec tedna in nas obiščite! 4027 LZGUBLJENO V sredo, 20. 4.1983 sem v Globusu v kleti izgubila ROČNO URO švicarske znamke. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne na Trstenik 17, Golnik 4029 Izgubil sem ključe za avto, na relaciji Stražišče—Orehek. Sporočite prosim na telefon 27-960 Mama. minilo je že leto dni, odkar te več v našem domu ni, a še vedno za teboj naše solzne so oči in spomin na tebe nam ure pozlati. Pomlad na vrt bo naš prišla, čakala bo, da prideš ti in sedla bo na rosna tla ter zajokala, ker te ni MARIJA ERZAR r0j Jakopčova mama iz Cerkelj JENKO • sDominjate, vsem, ki ste jo imeli radi in obiskujete njen grob, ji prinašate cve-Vsem, ki se je p ' tje in prižigate lučke, iskrena hvala. prižigate VSI NJENI Cerklje, 27. aprila 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta ANTONA JELARJA iz Britofa se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga tako številno spremili na prerani zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred g. župniku, govornikom, pevcem, krajanom in organizacijam ZB NOV, RK, SZDL, Društvom upokojencev ter Upravi pokopališča. Zahvala tudi DO Slovenijales Ljubljana, Gorenjski tisk, Merkur in profesorjem ter učencem Komercialne šole iz Kranja ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Ob izgubi dragega očeta BLAŽA RANGUSA ickreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Se /darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti. v ^vafiuiemo se dr. Štularju, vsemu osebju Bolnišnice Golnik, pev-Zan skemu zboru in g. župniku za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega in skrbnega ata, starega ata in brata MIHA KOŽELJA iz Olševka št. 15 se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se posebej dr. Mihi Sajevec za redno zdravniško skrb, kolektivu DO SGP Gradbinec — TOZD PB, predstavnikom KS Olševek-Hotemaže, predstavnikom GD Olševek ter praporščakom in predstavnikom sosednjih gasilskih društev za izkazano čast. Za lepo opravljen obred se zahvaljujemo g. župnikoma in pevcem okteta Gorenjci. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Olševek, 22. aprila 1983 fiiiai*! Veščine za življenje Jošt nad Kranjem - Ob dnevu tabornikov, 22. aprilu, je Zveza tabornikov očine Kranj letos že drugič priredila pri taborniški koči Albina Drolca na Jdštu srečanje članstva. Na slavnostnem shodu, ki ga je pozdravila načelnica zveze Darja Pirec, se je v soboto dopoldan zbralo okrog 250 tabornikov, med njimi kar 180 najmlajših. Srečanje so namreč združili z občinskim taborniškim mnogobojem za medvedke in čebelice. Tekmovanje, na katerem so merili svoje veščine v orientaciji po znakih, iskanju skritega vodnika, premagovanju ovir, kurjenju ognja, postavljanju šotora iz šotork in lokostrelstvu, je bilo preizkus celoletnega dela odredov. Po mnogoboju so se mladi taborniki svečano zaobljubili, popoldan pa so se jim pridružili tudi starejši člani, ki so sodelovali v prikazu dejavnosti tabornikov za obiskovalce. Trije udeleženci mnogoboja so nam predstavili svoje doživljanje taborništva. Tole so povedali! taborniško organizacijo, sem včlanil vanjo. Doslej sem se m sikaj naučil. Znam, na primer, rediti razne vozle z vrvico, zakuriti ogenj, postaviti šotor, hoditi s pomočjo znakov in še kaj. Vse pride včasih prav v živi jen Zato taborniki dokazujemo s sposobnosti na mnogobojih, moval sem že večkrat. Tudi danes pričakujem s štirimi tovariši v ekipi, ki je bila najbolja na od-redovnem tekmovanju, dober uspeh. Kaj imam najraje pri-taborni-štvu? Prijetno je bilo lansko taborjenje ob Kolpi. Zabavni so tudi izleti v gozd ali hribe, kjer se s prijatelji po veselimo.« Pred konferenco je predsednik zveze Franci Mermal izročil štirim članom plakete ZRS za njihovo dolgoletno sodelovanje v organizaciji. Najboljšim radioamaterskim klubom in posameznikom je tudi predal pokale in priznanja za sodelovanje v pokalnem tekmovanju zveze in me-morialnem tekmovanju Urške Za-tler ob dnevu vezistov JLA. Delo konference so začeli s pregledom poročila izvršnega odbora zveze o lanskoletni dejavnosti. V njej so veliko pozornosti posvetili oživljanju ^amaterskega radiogonio-metriranja, to je iskanja skrite postaje. Ob tekmovanjih na tem področju so skrbeli za organizacijo številnih tekmovanj s kratkovalov- ni 1. konferenca Zveze radioamaterjev Slovenije C vitev konstruktorske dejavnosti KRANJ - Člani Zveze radio-amaretjev Slovenije so se minulo soboto popoldan zbrali v kranjskem domu JLA na 11. konferenci svoje organizacije. Srečanja sta se poleg slovenskih radioamaterjev udeležila sekretar Zveze radioamaterjev Jugoslavije Slobodan Jovanovič in predsednik Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije Boris Bavdek, prisotni pa so bili tudi predstavniki skupnosti vezistov NOV Slovenije, republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, republiškega štaba teritorialne obrambe, ljubljanskega armad-nega območja in občinske skupščine iz Kranja. Za 1. mesto na pokalnem tekmovanju ZRS v kategoriji več operaterjev je pokal prejel Kranjčan Jure Jereb — Foto: S. Saje nimi in ultrakratkovalovnimi postajami. Pri tem so v domačem in mednarodnem merilu dosegli več lepih uspehov. S širjenjem članstva so povečali število radijskih, postaj in operaterjev na njih. Delovanje tehničnega laboratorija pri zvezi je omogočilo vzdrževanje tehnične opreme za klube in člane. Dograjevali so tudi repetitorsko mrežo. Cveta Sarič, študentka iz Kranja, ki vodi družino medvedkov in čebelic, dejavna pa je tudi kot vodnica v odredu Stražni ognji: »Osmo leto delujem v taborniški organizaciji. Mislim, da je taborništvo lepo in koristno, saj razvija zdrav duh in prijateljstvo, ob tem pa ponuja tudi veliko možnosti za sprostitev. Delo z mladimi je odgovorno, vendar me zelo veseli. Otroci želijo toliko vedeti in pri učenju so tako zabavni, da mi je vedno prijetno z njimi. Tudi na tem mnogoboju, ki ga vodim, delajo dobro. S takšnih tekmovanj odnesejo precej znanja, obenem pa je taborniško srečanje zanje tudi velika dogodivščina. Sama podobno doživljam sodelovanje na slovenskem taborniškem mnogoboju v ekipi, ki smo jo tabornice v odredu ustanovile šele lani, a nas želja po uspešnem opravljanju dogovorjenih nalog tesno povezuje«. Sebastjan Briški, učenec 4. razreda iz Kranja, ki je 2 leti v odredu Stražni ognji: »Rad imam naravo. Ko sem v šoli zvedel za Mateja Škraba, učenka 4. razreda iz Stražišča, ki je od lanske jeseni v odredu Albina Drolca: »Po posvetu s starši sem se vključila v taborniško organizacijo. V njej se sestajamo enkrat tedensko na sestankih, kjer se učimo različnih taborniških veščin. Hodimo tudi na izlete. Med počitnicami sem bila na zimovanju v koči Na Joštu. Takrat smo imeli orientacijski pohod. Danes sodelujem prvič na taborniškem mnogoboju. Kako gre? Kar dobro opravili nekatere naloge, tekmovanja pa nas še čaka. jetno je, ker nas je veliko ski in tudi to, da smo cel dan v ravi. Takšno življenje mi uj zato bom še naprej ostala borniški organizaciji.« Besedilo in slike: Stojan Saje 25 let turističnega društva Brezje Ustanovni člani turističnega društva Brezje so še danes s* društva — Opravili so veliko dela, društvo je veliko prispe ureditvi in razvoju kraja, posebej k urejanju cest in izp krajevnega družbenega doma Brezje - »Romarski« turizem daje Brezjam poseben pečat in izredno možnost pridobitvene dejav nosti. Brezjani i o vsaj delno znajo izkoristiti. Seveda pa za to morajo delati, saj, kot sami slikovito pravijo - tudi premog nima nobene vrednosti, dokler je v jami. Začetki turističnega društva Brezje, ki letos praznuje 25-letnico delovanja, segajo v čas pred drugo svetovno vojno, ko so imeli tujsko-prometno društvo, katerega največji uspeh je bila dograditev železniške postaje Otoče. Takoj po vojni je bil »romarski« turizem nekaj časa v nemilosti. Sele leta 1958 so ustanovili turistično društvo Brezje. Ob tem je izpisano ime tedanjega radovljiškega župana Jake Eržena, dolgoletnega turističnega delavca v ^Lescah m ustanovitelja kampa Šobec. Na Brezjah so se tedaj zbrali navdušeni začetniki turizma pod vodstvom predsednika Ignaca Gračišča in tajnika Slavka Knaflja: Franc Mertelj, Franc Golmajer, Stane Rozman, in kasneje Alojz Šuštar, Stane Meglič, Stane Janša, Alojz Oman in drugi. Se danes so razen pokojnega Grašiča vse steber društva. Zaorali so ledino brezjanskega turizma, ki je kmalu doživel razcvet. Ze takoj na začetku so usposobili bivšo Gabrijelčičevo stojnico za prodajo spominkov in na dvorišču 1 <>-gačnikove gostilne prodajali juho m čaj. V petindvajsetih letih, kar Šest- najst let je bil predsednik Slavko Knafelj, je društvo opravilo veliko dela. Seznam je dolg, zato vejji omejiti le najpomembnejša dela: ureditev parkirnih prostorov, sofinanciranje izgradnje in vzdrževani* krajevnega doma družbenih organizacij, urejanje in asfaltiranje cest. avtobusnih postajališč, gostilne na Črnivcu, stojnic in drugo. Veliko povedo številke. V petindvajsetih letih je turistično društvo ustvarilo 43 milijonov dinarjev prihodkov, ki bi po približnih ocenah danes pomenili 130 milijonov dinarjev. Toliko denarja je bilo vloženega v ureditev in napredek kraja Posebej pomemben je bil delež turističnega društva pri asfaltiranju in urejanju cest in poti na Brezjah. V petindvajsetih letih so ustvarili 87 630 nočitev. Zanimive so tudi številke, koliko avtomobilov je parkiralo na Brezjah. \ zadnjih se-demanajstih le.tih vsega skupaj 531 270 vozil. Največ jih je bilo leta 1977 ko so na parkirišča usmenli skoraj 44 tisoč vozil. Zadnja leta jih je manj in tako so jih lani naštel: nekaj več kot 25 tisoč. Računajo, da jih bo letos še manj, kar se bo seveda Klrazilo v društveni blagajni. Turistično društvo je krepko pomagalo pri gradnji krajevnega ružbenega doma, saj e pokrilo skoraj tretjino vseh stroškov gradnje- M. Volčjak Slovenski radioamaterji so konferenco v Kranju popestrili s prikazom svoje konstruktorske dejavnosti — Foto: S. Saje »Zadnja štiri leta,« je ocenil predsednik Mermal, »so prinesla pozitivne spremembe v organiziranosti Zveze radioamaterjev Slovenije. Delovanje klubov po območjih se je izkazalo kot pravilno, saj so se bolj utrjevali delegatski odnosi in članstvo je bilo bolje obveščeno o delovanju organizacije. Odpraviti bo treba le nedelavnost komisij pri izvršnem odboru zveze; v njih ni toliko pomembna zastopanost po območjih, temveč strokovna usposobljenost in ustvarjalna volja.« perspektiva je izvoz na konvertibilno področje in mednarodna menjava na višjem nivoju kot doslej. Na Gorenjskem smo prav tu naredili velike premike. Le uporni in delavni moramo biti, pa bomo premagali tudi težave, ki niso majhne. Upornost borcev okrogelske jame je danes potrebna nam vsem. Svečanost je začel kranjski pihalni orkester, sledile pa so številne skupinske recitacije vojakov in učencev Prešernove šole iz Kranja in podružnične šole iz Nakla, zapeli so pevci iz Nakla, za razvedrilo pa je še dolgo v popoldne igral ansambel JLA. D. Dolenc Zveza, ki ima v 90 radioamaterskih klubih po vseh slovenskih občinah blizu 10 tisoč članov — med njimi je za delo na 2500 postajah usposobljenih skoraj 4 tisoč operaterjev — izpolnjuje dogovorjene obveznosti v sporazumih z republiškim in zveznim sekretariatom LO, republiškim štabom TO ter republiškim sekretariatom NZV sodeluje z Zvezo radioamaterjev Jugoslavije in Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije ter se povezuje z mladinsko organizacijo pri njenih akcijah. K temu bo težila še naprej in si prizadevala za boljše delovanje območnih zvez, aktivno vključevanje klubov v delo občinskih organizacij za tehnično kulturo ter tesnejše sodelovanje s šolami. Ob izboljšanju evidence članstva in tehničnih sredstev bo skrbela za reševanje težav pri zagotavljanju strokovne literature ter* utrjevala aktivnost pri vključevanju celotne organizacije v obrambne priprave. Med osnovnimi dejavnostmi ne bo posvečala pozornosti samo operaterstvu in amaterskemu radiogniometriranju, ampak predvsem konstruktorstvu. Pravilnost takšne usmeritve so potrdili tudi razpravljalci iz več klubov, ki so med drugim opozorili na potrebo po spodbujanju inovatorstva. Samo s stalnim vzgojnim delom s članstvom, so menili, bo moč mlade privabiti v zanimive in koristne radioamaterske dejavnosti, s tem pa izboljšati sedaj ne ravno dober red na radioamaterskih frekvencah. Po sprejemu delovnega in finančnega načrta zveze za letošnje leto so za novo obdobje ponovno imenovali dosedanje vodstvo zveze. Konferenco, ki so jo popestrili s prikazom okrog 100 radioamaterskih konstrukcij, so nadaljevali z družabnim srečanjem članstva. q o ■ Tekmovanje kranjskih ribičev — V različne redne dejavnosti Ribiške družine Kranj, ki ima zdaj okrog 500 članov, sodi vsakoletno tekmovanje v ulovu rib s plovcerti. Letošnje tekmovanje so organizirali v soboto za pionirje in mladince, v nedeljo pa za člane in članice v bajerju Dobovek. Zanimanje za to rekreacijsko tekmovanje je bilo v obeh dveh precejšnje. Na sobotnem tekmovanju so bili najboljši med pionirji Branka Jarc, Marko Marc.in Mateja Dežman, med mladinci pa Marko Černilec, Leon Toplak in Igor Ošlaj. Na nedeljskem tekmovu-nju pa so med člani ujeli največ rib Tone Borišek, Mato lludovernik m Milan Rihar, med članicami pa Petra fhihar, Olga Pahar in Vera Černilec. Na sliki od leve proti desni: Milan Rihar, Tone Borišek in Mato lludovernik. A. Ž. Upornost borcev okrogelske jame je danes potrebna tudi nam Okroglo pri Kranju — Blizu dva tisoč ljudi se je v nedeljo zgrnilo okrog spomenika padlih borcev na Okroglem. Šolarji, taborniki, pripadniki JLA, številni borci narodnoosvobodilne borbe, nekdanji aktivisti, krajani Naklega, Strahinja in okoliških vasi, občani Kranja in tudi drugih krajev Gorenjske. Pisana množica, ki jo vsako leto na ta dan znova pritegne legendarna trinaj-storica Kokrške Čete, ki je svoj zadnji boj bfla v okrogelski jami, v strmem skanatem bregu nad Savo. Zdi se, da je proslava tu vsako leto bolj svečana, bolj množična. Zadnji leti je tako zaradi številnih mladih vojakov, ki tu svečano zaprisežejo domovini, da jo bodo še naprej tako ljubili in branili, da bode zanjo pripravljeni darovati življenje, kot so ga pred enainštiridesetimi leti borci Kokrške čete. Slavnostni govornik je hjl tokrat Vili Toma t, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, ki je boj takratnih borcev za svobodo povezal z današnjim bojem za stabilizacijo, za boljše gospodarjenje. Štiri desetletja pomenijo ogromen napredek. Zgradili smo močno industrijo, uveljavili smo se v svetu. Danes moramo storiti vse, da se izvlečemo iz gospodarske krize. Res je, da smo predolgo hoteli več socializma, kot smo ga bili pripravljeni uresničevati. Toda vseh dosežkov iz preteklih let nam ne more nihče razvrednotiti. Veliko smo dosegli'in težave, ki jih danes imamo, nas ne smejo omajati. Cas od nas terja večjo zavzetost, borbenost in požrtvovalno delo. Pospeševati moramo razvoj demokracije in samoupravljanja. Boriti se moramo proti malodušju in silam, ki se zoperstavljajo našemu *»temu-Spoznati moramo, da je borba ki jo bijemo danes, borba za novo kvaliteto gospodarjenja. Naša dolgoročna