Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA IN SOSTANJSKEOA OKRAJA Celje, petek 30. aprila 1954 LETO VII. — STEV. 17 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg i. Pošt. pred. 123. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek. Poštnina plačana v gotovini. 1. maj V bogastvo človeškega snovanja, dela in borbe so vpleteni ostro zarezani do- godki, ki so prekipeli običajno, njim namenjeno merilo in se prelili v simbol človekovega hotenja. Postali so vez, ki povezuje epoho poleg razumske v ču- stveno celovitost in daje nujnosti svoj človeško-borbeni izraz. Streli, ki so polili z delavsko krvjo, davnega prvega maja, čikaške ulice, so mogočno odjeknili v srcu delavskega razreda in popolnoma zgrešili cilj, ki jim je bil namenjen. Namesto strahu so vzbudili borbeno odločnost in ponovno potrdili dejstvo, da se velike stvari po- rajajo le v krvi in krčih. Kar pa je glavno, nedvoumno so povedali, da ob- stoja z razrednim sovražnikom samo en način razgovora — boj. Od takrat do danes je zgodovina na- pravila gigantski korak naprej. Korak, ki ni bil lagodno sprehajanje. S trplje- njem nasičene sanje in stremljenja so dobile stvarno obliko, postale so resnič- nost. Socializem je postal osnovno geslo, neposredna potreba XX. stoletja, ključ do miru in sožitja med narodi. Delavski razred je pa prerasel v stvarnega he- gemona in direktnega oblikovalca iste zgodovine, ki mu jo je nekoč pisal frak in talar. Mučeniška pot k svobodi še vedno ni dopolnjena. Tlačeni od Ndirobija do Gvajane, od Madrida do Indokine se Fran Roš: PRVOMAJSKA Zastave rdeče kakor kri so zavihrale v prvi maj, v svobodo naših novih dni, v pomlad, ki se smehlja nam zdaj. Zastave rdeče nam plamte kot naših src ognjeni žar, o zmagah ljudstva govore, ki zdaj je sebi gospodar. Le delu čast in vso oblast, na njem nov svet zgradi se naj, pravica v njem bo naša last! Živi naj ' srečni prvi maj! še borijo za svoje osnovne praiy.ce, utopljene v solzah in trpljenju. Se ved- no barva kri tistih, ki jih je večina, pločnike in zemljo. Nacionalni boj je postal istoveten z razrednim. Thomp- son-gumi na Malaji, pendreki v Mila- nu in Trstu ter kundaki Guardie-civil v Barceloni imajo iste gospodarje. Go- spodarje, ki so dobili svoje nenaravne in nujne zaveznike v nagajki in ječah Lubijanke in Sibirije. Zavezniki reakcije in smrti. Cim bližji je dan, ko bo prelita kri delavcev in tlačenih le še bolestni spo- min na ponosne, pretekle dni, tem trši bodo udarci in tem odločnejši bo od- por. Socializem ni darilo, ni cilj, ki se bliža sam po sebi, ampak je cilj, ki je vreden borbe in je le z borbo do- segljiv. Prelep je, da bi bil lahko po- darjen. Geslo: Proletarci vseh dežel združite se — svobodni ali nesvobodni, je živo kot le kaj in aktualno kot včeraj in jutri. Delavski razred Jugoslavije je dose- gel uspehe, ki jim ni enakih. Postal je Severnica napredka in miru. Gospodar v svoji državi, gospodar nad proizva- jalnimi sredstvi in dobrinami, si piše svojo usodo sam in zahteva zase v med- narodnem merilu tisto spoštovanje, ki ga daje drugim. Delavsko samoupravljanje in resnična demokracija na ekonomski podlagi je postavila delovne ljudi Jugoslavije v avantgardne pozicije napredka in zato so njihovi uspehi, uspehi vsega prole- tariata. Ne le, da je dan, ki vzhaja pred nami velik in svetel, že zavest sama, da na čelu krčimo pot, nam mora odtehtati vse tisto, kar za to pot žrtvujemo. Naša enotnost, zaupanje v lastne cilje in vod- stvo ter sile napredka jamčijo, da bo ta dan, ki je pred nami res naš in da mu bo jutrišnji enak. Vsako leto ob istem času, ob prazniku dela, se ne poklonimo le spominu bor- be, ampak se uvrstimo predvsem v sil- no armado proletarcev — ljudi da- našnjega in jutrišnjega dne. V parado pregleda borbenih sil, ki nosijo kot Atlant družbo na svojih ramennih, ji dajejo življenje in ne zahtevajo ničesar drugega kot to, kar ustvarijo. Delavski razred Jugoslavije s poseb- nim ponosom in elanom praznuje ta dan — ki je res njegov dan. Vse kar Jugoslavija danes v mednarodnem živ- ljenju pomeni — njen glas je tehten in glasen — so ji dale delavske roke. De- lavske roke so zbrisale rahitično zgrad- bo preteklosti, očistile obličje domovine in negovale tisto, kar je bilo v starem dobrega. Njih je delo in njih je oblast. Naj živi 1. maj — mednarodni praz- nik dela. Naj živi solidarnost mednarodnega P roletariata. Naj živi delavska samouprava in de- mokracija delovnih ljudi. OD ANKARSKEGA SPORAZUMA DO BALKANSKE ZVEZE Predsednik Tito s predsednikom turš ke^republike Dželalom Bayarje?n na sprejemu v Ankari t . Bili smo globoko prepričani v pri- srčnost sprejema in ljubezen, s katero je bil naš predsednik republike obkro- žen za časa svaje^omska v prijatelj- ski Turčiji. Tople manjfe|tacije, ki so mu jih priredili prvega koraka na turško zemljo pa vse;a|kbo odločno postajala po robu s pet milijonsko armado, če bi agresor ogrožal mir in suverenost katerekoli izmed članic. Zveza bo predstavljala steber enotnosti moči, bo prvorazredne važnosti in ob njej se bo zarpislil vsak, ki bi hotel iz Balkana ponovno nare- diti sod smodnika. v ; Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito se je kanil iz priteljske Turčije. Vrnil se jt z uspešnega potovanja, in kmalu ga bomo spet v mislih spremljali, ko bo odšel na obisk v prijateljsko Gr- čiji Z veliko nestrpnostjo pričakujemo obisk predsednika Turčije Bayarja, ki bo obiskal našo država kot gost maršala Tita, svobodoljubne države so združe- ne v trden stolp prijateljstva in ne- omajnega miru na Balkanu. r ,,ŠTAJERSKA V BORBI" V Celju in okolici se že resno pripravljajo na proslavo štajerskih partizanov na Orožnem OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV PRED VAŽNIMI NALOGAMI. GLAV- NO BODO POSVETILI VZGOJI PARTIZANSKIH OTROK IN OB- NOVI OPUSTOŠENIH KRAJEV. — SKORO V VSEH OBČINAH CELJ- SKEGA OKRAJA SO ZE POSTAVILI ODBORE ZA ORGANIZACIJO PRO- SLAVE »ŠTAJERSKA V BORBI«. V torek, dne 27. aprila je bila seja okrajnega odbora ZB, nžr kateri so obravnavali'Važna vpraianja, ki jih bo morala organizacija reševati v zvezi s pripravami na velik partizanski tabor, Tu bo 5. septembra na Ost rožnem pri Celju. Sestavili so tudi več J&oflaisij za. izvrševanje nalog, ki spadajo v delo- krog organizacije Zveze borcev. Komi- sijo za partizanske otroke, ki bo skr- bela za vzgojna in gmotna vprašanja otrok padlih borcev, bo vodil Joško Rozman. Ta komisija bo imela več pod- komisij. Podkomisija za taborenja se bo brigala za zdravstveno stanje otrok in za taborenje zdravja potrebnih otrok. Podkomisija za dodeljevanje štipendij bo skrbela za pravično deli- tev štipendij partizanskim otrokom, ki nimajo sredstev za šolanje. Podkomi- sija za šolske uspehe bo v prvi vrsti (pomagala zaostalim otrokom, usmer- jala jih bo v razn^šole JraflK v prak- tične poklice. Partizanskih otrok je v celjskem okraju 850 in v Celju 116. ffato je ; predvidena v okrajnem pro- računu dokaj visoka postavka 10 irnli- rjonov in v mestnem 5 milijonov dinar- jev, ki je namenjena v glavnem šola- nju gmotno in zdravstveno šibkih par- tizanskih otrok. Da bodo ta sredstva pravično razdeljena, bo skrbel okrajni odbor ZB, na podlagi ugotovitev ko- misij. Na seji so tudi ustanovili komisijo za spomenike in ureditev grobišč, ki jo vodi Helena Borovšakova, komisijo za prošnje in pritožbe, ki jo rodi Anton Grm. komisijo za zbiranje zgodovin- skih dokumentov iz NOB, kateri nače- iuje Borut Rajer, komisijo za izven- armadno vzgojo, ki ji predseduje na- rodni heroj Drago Maslo in ^komisijo za obnovo, ki jo vodi Franc Teržan. ■emisija bo imela zlasti odgovorno o, saj bo ona predlagala, kbliko ing >o dooflHHar za obMHBpo oku- patorju razdejanih domačij. V to svr- ho je na razpolago 40 milijonov din, v poštev pa bodo prišli še do sedaj ne- obnovljeni domovi, predvsem na Ko- zjanskem in v nekaterih krajih Sa- vinjske doline, kjer je okupator po- vzročil največ škode. Na seji so sprejeli tudi sklep, da bo- do od pobrane članarine zadržale osnov- ne organizacije ZB 30%, 45% bo za- držal okrajni odbor, 25% pa bodo od- vajali Glavnemu odboru ZB. Nato "so razpravljali o že izvršenih nalpgah in o nadaljnjem delu za pro- slavo na Ostrožnem. Priprave v okraj- nem merilu vodi 9-članski okrajni pri- pravljalni odbor, ki mu predseduje Stane Sotler. Skoraj po vseh občinah so že postavili tudi občinske 'priprav- ljalne odbore, ki bodo skrbeli za čim- več ji obisk na proslavi ter prirejali manjše krajevne proslave. Za 22. julij, na Dan vstaje, bodo v vseh večjih kra- jih priredili proslave in organizirali več partizanskih patrulj. Ker pričakujejo na Ostrožnem zelo visoko udeležbo, saj predvidevajo samo iz celjskega okraja 20.000 ljudi, ki bodo prišli z avtobusi in kamioni, bo uredi- tev prometa ena najtežjih nalog, s ka- tero se bo moral spoprijeti priprav- ljalni odbor. Okrajni odbor ZB je te dni izdal vsem občinskim odborom ZB navodila za pripravo tega velikega zborovanja štajerskih partizanov. V njih je po- udarjeno, da naj takoj ustanovijo v vseh občinah in naseljih pripravljalne odbore. Navodila predvidevajo, da se naj proslave udeleži najmanj 50% vseh ljudi. Dalje priporočajo odborom ureditev spomenikov in grobišč ter da do proslave zaključijo s pisanjem kro- nik. Navodila predvidevajo tudi okra- sitev naselij in organizacijo prometa, organizacijo proslav občnskih prazni- kovt patrulj in obiskov partizanskih krajev. Do i5. maja pa morajo organi- zacije poslati okrajnemu pripravljal- nemu odboru približno število udeležen- cev prosi ve. Naš list bo v vsaki številki do pro- slave pšobčeval v posebni rubriki »Štajerska v borbi« vse dogodke, ki so s to proslavo. Hkrati bo ob- javljal tudi razne spomine iz partizan- skih dni in partizanske dogodke na Štajerskem. Uredništvo pričakuje, da mu bodo pri tem delu nudili bivši borci in pripravljalni odbori pomoč. Le tako bo tudi naš list lahko dal dostojno pri- znanje spominu na težke in slavne dni Štajerske v borbi. -ma- OB NAJVEČJEM DELAVSKEM PRAZNIK^ 1. MAJU ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, VSEM POL^t^lM IN DRUŽ- BENIM ORGANIZACIJAM, USTANOVAM, KMETIJSKIM ZADRUGAM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM MESTA IN VASI. ŽELIMO, DA BI TUDI V BODOC$ PRISPEVALI ClMVEC ZA BLAGINJO IN RAZVOJ NASE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, DA BI SE BOLJ POGLOBTLI SOCIALISTIČNO*DEMOKRACIJO IN DE- LAVSKO SAMOUPRAVLJANJE TER NA TA NACnffiCVRSTILI^ASO DRŽAVO ZA VSE NAPOl^mJCVRSTILI NJENO NEODVISNOST IN NJENO BORBO ZA MIR IN SOŽITJE MED $4£0£>L' . ....... OKRAJM^fCOMITE ZKS OKRAJA CELJE OKRAJNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA CELJE OKRAJNI SINDIKALNI SVET CELJE Našim sodelavcempriaročnikbm iti 1 bralcem ter vsem delovnim ljudem čestitamo k prazniku qela! KOLEKTW >SAVINJSKEGA V1:STNIKW& Velika udeležba Celjanov ob proslavi ustanovitve» Osvobodilne fronte V ponedeljek zvečer se je' v dvorani Narodnega doma zbralo veliffo število Celjanov. Doslej se še ni zgodilo, aa bi na kakršnokoli proslavo v tej dvorani prišlo toliko ljudi. Dvorana je bila na- bito polna, prav tako balkoni, na j hod- nikih med sedeži so ljudje stali, j Celo zunaj pred vrati na hodniku in stop- nišču je ostalo veliko ljudi, ki so ves čas stoje poslušali spored. lOKai O pomenu trinajste obletnice usta- novitve Osvobodilne fronte Slovenije je govoril tovariš Svetličič. Opisal je vso veličastno in zmagovito pot Osvo- bodilne fronte od njene ustanovitve, dne 27. aprila skozi težko in krvavo borbo slovenskega naroda ob strani vseh jugoslovanskih narodov, do popol- ne zmage nad okupatorji, domačimi iz- dajalci in nad izkoriščevalci, ter v tež- kem, toda nnič manj emago&lav!|em ta- su obnovo in graditev socializma. Njegovemu govoru je sledil kon- cert celjskih pevskih § zborov. H"a priiftP diitev je bila edinstvena za Celje. Ni-J koli še nismo slišali toliko različnih •zborov fca povrstjo na en sam večer J Najprej [je nastopil moški zbor Delav-I skega prosvetnega cflHB »Svoboda«,! pod vodstvom Borisa Ferlinca. Zapeli so Danovo Zastavo Partije, Apihovo Bilečanko, Pregljevo Dekle moje, in Kuharjevo Vrtec ogradila bom. Ženski zbor »Svoboda«, ki ga vodi tov. Anton Teržan, je zapel Vodopivčevo Izgubljeni cvet, Simonitijevo Čriček na vrtu, Ljubljanskega dneva nam pripe- (Nadaljevanje na 2. strani) e-tev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5 Pogled po svetu Vse človeško pehanje, garanje in uži- vanje sestoji iz samih čudnih dishar- monij, samih nezglasnosti; vsakdo vleče v svojo stran, v ničemer si ljudje niso enih misli, vsi napori se usmerjajo v to, da bi si narodi ne bili tako navz- križ v delu in nedelu. Pisani in mnogo- lični teater sveta nam ponuja večkrat kaj komično dogajanje, posebno kadar gre pravda za razne kolonialne pravice in meje. Poglejmo na priliko, zadevo z Indokino, osišče sodobnih političnih problemov na našem planetu. Naj bo tam že kakorkoli z Bao Dajem ali s Ho Ši Minhom, francoske meje gotovo ne potekajo tam nekje v jugovzhodni Aziji, in če so že potekale doslej, ne morejo obstati več, čim je bakla nacio- nalne revolucije razvnela v Indokini ogenj domovinske zavesti in volje po neodvisnosti. In vendarle! Francoski vladajoči kliki gre zelo težko v glavo, da so se časi spremenili. Na manj kr- vavi način se je to pokazalo v pravdi za francoska posestva v Indiji, kjer se je Laniel v svojem pismu Indijcem razkril kot zelo kratko viden pristaš neokrnjenega kolonialnega imperija, ki ga je Francija primešetarila v zadnjih 200 letih. Na misel mi prihaja neka pesem, ki jo je na čast in slavo francoskih pa- dalcev pred nekaj leti zložil sam Paul Claudel, diplomat in književnik, čigar ime se je iz obeh razlogov pred zadnjo vojno vedno s spoštovanjem izgovarja- lo. Ta vatikanski agent, ožarjen z glo- riolo samosvojega francoskega klerika- lizma, je francoske padalce v Indokini primerjal vojščakom nadangela Miha- ela, ki bodo strV. sovraga Francije in katoliške vere. Ostareli Pcml Claudel je bil slab prerok. Stvari se ne obra- čajo tako, kakor si jih je v svoji ver- ski zamaknjenosti zamislil ta francoski nesmrtnik. Mnogo se govori o tem, da Francija sploh ne bo imela več glavne besede v Indokini, v kolikor jo zdaj, dokler teče tam kri mladih francoskih mož, še ima. Podpredsednik Nixon, Eisenhowerjev pomočnik za azijska vprašanja, je dajal zadnji teden čudne izjave o intervenciji v Indokini, če bi se francoski ekspedicijski zbor umaknil, olepšal spet to izjavo, da si ameriška politika prizadeva mirno urediti indo- kinsko vprašanje, na drugi strani pa so ameriški emisarji osnovali azijsko varianto NATO, severnoatlantskega pakta, ki naj bi v jugovzhodni Aziji zvaril novo ameriško vojaško os, kakr- šna v Prednji Aziji že drži od Paki- stana do Anatolije. Dien Bien Fu, Ver- dun jugovzhodne Azije, pa se menda že maje. Do ženevske konference pa je le zdržal. Zato je poskrbela tudi učin- kovita ameriška pomoč. Ženevska konferenca se bo verjetno vršila v zelo vroči atmosferi. SZ je poskrbela zato s posebno noto, v ka- teri ponovno terja značaj pete velesile za LR Kitajsko, s čimer je na dnevni ved že postavljen peklenski stroj, ki ga lahko tempirajo na poljuben čas. Dul- les je tej noti navkljub energično iz- javil, da Ženeva ne pomeni sestanka petih velesil, marveč konferenco o Ko- reji in Indokini. Zo Dullesa ni govora o tem, da bi LR Kitajska nastopala kako drugače kot obtoženi agresor. Na sve- tovnem diplomatskem obzorju ni vi- deti človeka, ki bi podobno kakor Bert- helot na pariški konferenci leta 1919 razporedil države na kategorije in jih po izberi klical na seje, zdaj te zdaj one, a tako, da bi varoval ugled vele- sil, spoštoval pa tudi pravice manjših držav. Tudi v mednarodni kurtoaziji so nastopili drugačni časi in svet se ne vrti ravno tako, kakor navira Dulles. Če je svet prisluhnil Nehrujevemu predlogu, naj velesile in prizadete manjše države vzpostavijo neodvisno Indokino, potem to pomeni, da obenem z Nehrujem obsoja tuje vmešavanje v indokinske zadeve s severa, z vzhoda in juga. Kako je »bitva vroča« v tem delu sve- ta. se vidi tudi iz izjave filipinskega predsednika Magsaysaya, da bodo ZDA branile neodvisnost Filipinov v vsakem primeru. Da SZ ni nedolžna, se vidi iz obnašanja sovjetskega vodstva v zadevi Petrov. Kateri naivnež bo verjel, da bo velesila pretrgala diplomatske stike s tako celino, kot je Avstralija, samo za- radi nekakega skromnega kriminalca? In da bo zaradi njega odpovedala mi- liardne kontingente avstralske volne, ki jih je doslej SZ leto za letom odkupo- vala! Vzdušje, ki se zbira nad ženevskim nebom, je skušala razvedriti F.isenho- werjeva izjava o krepitvi Amerike in vzajemnem miru, ki naj ga narodi skle- nejo zato, da jim ne bo vsiljen tak mir, kakršnega je naklepal Hitler. Amerika, da ne najema narodov za to, du bi jih v spopadu s S Z izrabila, marveč zato, da bi svetovni mir zagotovila. To so si- cer lepe besede, toda dejanskega stanja prav nič ne olepšajo, kajti prav tako lepe besede se slišijo tudi na nasprot- nem bregu. Bolni so tisti prav tako, ki se preobjedajo, kakor tisti, ki stra- dajo, bi ugotovila brihtna Nerissa v Shakespearovem Beneškem trgovcu. Res, nečimernosti in lakomnosti je na obeh straneh dovolj, da se množice tresejo za mir. Kam naj denemo Scelbino izjavo o Trstu v zvezi z EOS? Scelba je kakor Pella grozil z vojno v isti čas, ko je naša država dala ponovno izjavo o na- šem miroljubnem, stališču. Radi ver- jamemo, da Italiji ne gredo v račun naši zunanjepolitični uspehi, glede nji- hove armade smo pa mnenja, da zanjo velja star slovenski pregavor: kdor ima obešen biti, ne utone. Isto bo verjetno veljalo za Mc Carthyja, ki se bode z amerikansko armado in to s preizku- šenimi nacističnimi triki. In končno še tri na videz drobne novice: da je Guil- laume v Maroku izdal izredne ukrepe za ohranitev miru in reda v tem delu francoske Afrike; da je iranski petrolej spet pod streho osmih velikih svetovnih petrolejskih družb in da je zadnje dni v Parizu zasedalo 14 držav, ki jih zdru- žuje NATO, severno-atlantski pakt. Baje samo zaradi enotnega nastopa v Ženevi. Sapa zgodovine, ki nikoli ne pojenja, napihuje velike in majhne do- godke, eni trajajo dlje, druge pa po- zabimo takoj, čeprav njih posledic ne zmanjka. w T. O. Svet za gospodarstvo celjskega okraja je razpravljal o družbenem planu mmgmmrn^mmm ZAGOTOVITEV POSEBNIH PRAVIC MESTA CELJA Na seji Sveta za gospodarstvo sta okraj Celje, ki jo je vodil njegov pred- sednik tovariš Miran Cvenk, so sprejeli predlog družbenega plana. Prvi podatki s te seje so naslednji: Družbena proizvodnja celjskega okra- ja je preračunana na 14 milijard 810 milijonov dinarjev, medtem ko znaša ves narodni dohodek 13 milijard 415 milijonov dinarjev. Okrajni proračun bo imel 630,574.740 dinarjev dohodkov in enako vsoto iz- datkov. Med izdatki so potrebe za pro- srveto in kulturo na prvem mestu ter znašajo 208 milijonov dinarjev. Tu je treba poudariti, da pridejo v področje okraja ustanove, ki ne služijo samo mestu: obe gimnaziji, učiteljišče, eko- nomska srednja šola in industrijska ko- vinarska šola. Za investicije je predvidenih 140 mi- lijonov dinarjev, pri čemer je vštet tudi kredit iz zveznega in republiškega skla- da. Okraj sam bo prispeval nekaj nad 100 milijonov dinarjev. Iz vseh teh sred- stev bodo predvsem podprli obnovo Kozjanskega s 40 milijoni dinarjev, 32 milijonov je predvidenih za zdravstvo, 30 milijonov za prosveto in 17 milijonov za ceste. Posebna skrb bo veljala kmetijstvu. Izvedli bodo melioracijo Ložnice, grad- njo silosov in gnojnih jam in mehani- zacijo državnega in zadružnega sektor- ja. Z oskrbo z umetnimi gnojili, uporabo zaščitnih sredstev se bo proizvodnja v kmetijstvu dvignila za okoli 5 odstot- kov. Davek se bo odmerjal po katastru, vendar ga bo treba uravnati po dejan- skem stanju zemeljskih površin. Industrijska proizvodnja se bo v okraju znatno povečala. Zaposlila bo okoli 1000 delavcev več kakor doslej. Proizvodnja v rudnikih se bo povečala za 4 odstotke, dalje Cinkarna z novimi napravami za izkoriščanje žveplenega dioksida. Z izdelovanjem novih proiz- vodov bo kovinska industrija napredo- vala za 11 odstotkov. Posebne pravice mesta Celja so za- jamčene tudi v družbenem planu. Od vseh dohodkov iz gospodarstva bo mesto prejemalo 95 odstotkov, pri ostalih do- hodkih pa bo obdržalo 100 odstotkov. Podrobnosti o družbenem planu bomo poročali obširneje, ko bo predlog pred- ložen okrajnemu ljudskemu odboru. Problemi socialističnega sektorja pri izvajanju novega zakona o obrtništvu Na zadnji skupščini sindikata obrt- nih delavcev so razpravljali o razvoju socialističnega sektorja obrti. V Celju se kaže potreba po večjem razvijanju socialističnih obrtnih obra- tov, predvsem kovinske stroke. Majhne so kapacitete v ključavničarski stroki, pa tudi v kleparstvu. Gradbena pod- jetja nimajo lastnih delavnic zato dosti- krat zaključne gradnje zaostajajo. Z ustanovitvijo socialističnih obrtnih obratov bo ta vrzel lahko izpolnjena, istočasno pa bodo privatniki dobili kon- kurenco. Na ta način bodo tudi po- trošniki lahko dobili obrtnika za manj- ša popravila, katerih se sedaj privat- niki izogibljejo, češ da se ne izplača. Podobno je tudi v lesni stroki. Še vedno je premalo mizarskih delavnic, ki bi delale po naročilu in po želji potrošnikov. Bilo bi treba najti po- trebna sredstva za razširitev obstoječe mizarske delavnice ter ustanoviti še privatni obrti. Še vedno obstojajo obrt- ne delavnice privatnega sektorja, ki za- poslujejo večje število delavcev, kot je po uredbi določeno. Na pričujočem se- stanku je bil iznešen predlog, koliko delavcev naj bi smeli zaposliti v po- sameznih strokah privatni obrtniki Predlog so predložili Mestnemu ljud- skemu odboru Celje. Enoglasno so spre- jeli sklep, da naj Mestni ljudski odbor prepove izvrševanje obrti v živilski stroki vsem privatnim obrtnikom. Iznese se tudi predlog, da bi pri bo- doči skupščini obrtne zbornice upošte- vali predvsem kandidature za vodilna mesta v obrtni zbornici iz vrst sociali- stičnega sektorja obrti. Tako bi se pro- blematika socialističnega sektorja čim- bolj obravnavala, saj ima le ta važno vlogo pri razvijanju družbenih odnosov v drobni blagovni proizvodnji. Predlog, da naj inšpekcija za delo posveča ena- ko skrb tudi obrtnim obratom, kot to dela na področju industrije, je bil tudi ugodno sprejet Večkrat se dogaja, da še vedno nekateri zaposlujejo delovno silo brez kolektivnih pogodb, da ne- Ob celjski gledališki slovesnosti je bila zbrana vsa slovenska gledališka javnost V soboto popoldne je z odkritjem spo- menikov Josipu Drobniču in Rafku Sal- miču bil zabeležen v celjski kulturni zgodovini znamenit dogodek. V foyeru gledališča se je ob 5. uri popoldne zbra- lo veliko število uglednih gostov k slav- nostnemu odkritju. Navzoči so bili naj- vidnejši predstavniki političnega živ- ljenja v Celju, tovariš Simonič, Olga Vrabičeva, Helena Borovšakova, Anton Aškerc, predsednik okraja tov. Riko Jer- man in mnogi drugi predstavniki po- litičnih organizacij ter upravnih orga- nov oblasti Navzoči so bili tudi števil- ni gostje iz Ljubljane, Maribora ter ostalih krajev Slovenije. Med njimi naj omenimo Hinka Nučiča, igralca iz Za- greba, ki je dolgo časa deloval v Celju, Valo Bratino iz Ljubljane, dr. Vladi- mir j a Kralja, profesorja na Akademiji za igralsko umetnost, upravnika gle- dališča za Slov. Primorje tov. Honna, Petra Maleca, režiserja Okrajnega gle- dališča v Ptuju, Janka Liška, predsed- makete odrskih scen, kipi, zastava pevskega društva in še najrazličnejše dragocene vrednosti s tega področja. Zdi se, da je prostor nad odrom ne- koliko neprimeren za takšen muzej, ker bo javnosti v bodoče precej nepii- stopen. Bilo bi zaželjeno, da bi ves ta material preselili v kakšen javen pro- lstor, kjer bi ga lahko obiskovali ljudje, ne da bi s tem motili gledališko delo v stavbi. Stari prijatelji so se srečali Prisrčen je bil prizor, ki se je ponav- ljal ves dan. Srečevali so se stari znanci ki so v preteklosti nastopali na celjskem odru in se potem razšli po vsej domo- vini ali pa do svoje starosti vneto so- delovali v celjskem kulturnem življe- nju. Tu smo srečali Hinka Nučiča, Valo Bratino, Ivana Špindlerja, Meto Baše- Celje je dobilo dva nova kulturna, spo- menika v foyerju Mestnega gledališča. Levo Rafko Salmič, desno Josip Drobnic. Oba kipa je izdelal akad. kipar Ciril Ce- sar. nika Ljudske prosvete Slovenije, dalje Branka Rudolfa, Bogo Teplyja, Herberta Griina, Janeza Zmauca. Težko bi bilo našteti vse osebnosti, ki smo jih v Ce- lju na ta dan z veseljem pozdravili. Sleherno gledališče v Sloveniji je posla- lo svojega zastopnika, navzoči so bili številni novinarji in kritiki, zastopniki celjskih gospodarskih ustanov, kultur- nih društev in organizacij ter veliko število celjskih kulturnih in javnih de- lavcev. Ob otvoritvi spomenika so govorili: upravnik Mestnega gledališča tov. mag. Fedor Gradišnik, predsednik Sveta za kulturo in prosveto za okraj Celje tov. Anton Aškerc in pisatelj, dramatik in kritik tov. Fran Roš, ki je spomenika tudi odkril. Po odkritju spomenikov so se nav- zoči gostje podali v prostor nad odrom, kjer je bil urejen gledališki muzej. Mu- zej je prekosil pričakovanja, saj je bil zelo smotrno urejen in vsebuje zelo bogato zbirko materiala od prvih začet- kov gledališke delavnosti v Celju. Ta muzej ne predstavlja samo pomembno pridobitev za Celje, marveč za vso slo- vensko kulturno javnost. Po vitrinah so razporejeni razni spomini na živahno narodno delo Slovencev v Celju v stari Avstriji, tu so fotografije raznih prireditev, portreti takratnih igralcev, rekviziti, rokopisi dramatikov kot so bili Josip Drobnič, Bratko Kreft, Fedor Gradišnik in Fran Roš, dalje lepaki, albumi s slikami povojnih predstav, vo, Miro Karlovškovo, Vero Založni- kovo, Ivana Prekorška, Mirka Meglica, Maksa Reša, Toneta Kurnika, Mrav- ljak Franca in Marto, dr. Hrašovec Milka in Šandorja, Karla Perca, Dro~ venik Enrika, Velušček Cirila, Peca Še- gula, dr. Rudolfa Doboviška, dr. Ra- dovana Brenčiča in mnoge druge pred- stavnike stare generacije. Ce bi hotel našteti vse tiste, ki so sodelovali v celj- skem gledališču zadnja leta pred vojno in po vojni bi gotovo naneslo lepo ko- pico imen, zato naj oprostijo, saj jih Celjani srečujemo in poznamo. Zvečer je bila slavnostna predstava Linhartovega Matička, ki jo je režiral režiser Andrej Hieng. Predstava je žela polno priznanje občinstva, ki je za celj- ski igralski kolektiv bilo malce nena- vadno. Tu je bilo ogromno število nek- danjih pa tudi sedanjih igralcev, re- žiserjev in kritikov. Zato pomeni nji- hovo priznanje za igralce temveč j i uspeh. Mladinski pevski zbor I. gim- nazije priredi v sredo, 19. maja svoj redni LETNI KONCERT pod vodstvom ravnatelja Glas- bene šole prof. Kune j a Egona. Vstopnice so že v predprodaji v Glasbeni šoli. Glasbenik Korun Fran-Koželjski, njegovo življenje in delovanje Glasbenika Koruna Frana je vse živ- ljenje spremljalo stremljenje, da bi svojemu narodu čimveč nudil in da bi ga pomagal izobraževati. Iz tega strem- ljenja so zrasla njegova pedagoška de- la: violinska in citrarska šola. Obe šoli predstavljata pionirsko slovensko delo, izdani pa sta bili pri Schiventnerju, in sicer citrarska že leta 1897, 4 zvezki, v Brežicah, violinska pa leta 1910 v 2 zvezkih v Ljubljani. Avtor je pripravil tudi 4. zvezek violinske šole, ki pa ni bil natisnjen. Ni treba omenjati njegovih zaslug za glasbeno šolstvo, ker je omogočil pouk teh inštrumentov v domačem jeziku in ga zasnoval na narodni motiviki kot posebno uspešni metodi pri poučevanju glasbila, in tudi ne težkoč, ki jih je moral na tem poprišču kot pionir pre- magovati. V tej zvezi bodi mimogrede povedano, da se je kulturno-prosvetno društvo naših izseljencev v Limburgu (Belgija) leta 1935 obrnilo nanj s po- sebno prošnjo za dostavitev njegove violinske šole, češ da si žele člani po- uka v domačem, jeziku in da jih fran- coske, nemške in flamske šole ne za- dovoljujejo. V pismu je bilo tudi spo- ročeno, da njihovo pevsko društvo pridno prepeva slovenske pesmi in da je že nastopilo s Korunovo »Potrkali na okno« ter da si želi še drugih nje- govih skladb. Razen teh šol je Korun Fran napisal tudi šolo za kromatično in diatonično harmoniko z zelo bogatim teoretičnim in svojstvenim sistematičnim praktič- nim delom. Ta šola je ostala žal le v rokopisu. V ilustracijo širine glasbene dejav- nosti Korunove bodi omenjeno, da je napisal 148 strani obsegajoč zgoščen prikaz svetovne glasbene zgodovine od prvih početkov kulturnega življenja najstarejših narodov pa do moderne dobe. Po vseh znakih sodeč je moralo biti to delo zaključeno v prvih letih po njegovih dunajskih študijah. Na njem je očividno delal sporedno z vio- linsko šolo, tako da je verjetno prav tako pionirsko, prvo med Slovenci. Korun Fran se je končno udejstvo- val tudi kot praktični pedagog, saj je bil dolga leta učitelj klavirja na celjski Orglarski šoli, ki jo je ustanovil v času cecilijanstva v prvih letih tekočega sto- letja in vodil do leta 1937 znani celjski še živeči organist in skladatelj cerkvene glasbe Kari Bervar. Na tej šoli je Korun Fran pomagal vzgojiti vrsto organistov, ki so prenesli svoje glasbeno znanje v slednjo kmečko vas in tam kot pevovodje ali pevski učitelji s svoje strani pospeševali smi- sel za gojitev petja. Predaleč bi vodilo, če bi hoteli v okviru tega članka, ki ima zgolj pu- blicističen namen, prikazati tudi odnose glasbenika Koruna s pesnikom Ašker- cem v letih 1894 do 1898, ko je bil kaplan v Skalah pri Velenju, dalje od- nose z znanim prof. Bezenškom v Bol- gariji in prof. dr. Žmavcem, znameni- tim soustanoviteljem Masarykove aka- demije dela v Pragi, kajti ti odnosi so širšega in občega kulturnega značaja in bi utegnili biti predmet posebne kul- turno zgodovinske študije. (Konec) (Nadaljevanje s 1. strani) Velika udeležbi Celjanov ob proslavi ustanovitve Osvobodilne fronte lji žar in Kuharjevo Jutri gremo v na- pad. Moški zbor SKUD »Ivan Cankar«, ki ga vodi tov. ing. Rudolf Šegula, je za- pel Venturinijevo Mi smo ubežniki, Foersterjevo Spak, Mirkovo Pomlad in Jerebovo Planinam. Mešani zbor SKUD »France Prešeren«, ki ga vodi prof. Jurče Vreže, je zapel Vodopivčevo Na posavju, Grumovi Prek- murski narodni pesmi in Vrabčevo Bi- lečanko. Komorni moški zbor pod vodstvom prof. Egona Kuneja je odpel Venturi- nijevo pesem Talcem, Bučarjevo Sam, Maroltovo Moja kosa in Miloševičevo Ne sedi Džemo. Občinstvo je pevce vsakokrat bogato nagradilo z aplavzom tako, da se je pro- slava obletnice Osvobodilne fronte zdru- žila z enim od nepozabnih pevskih kon- certov. OKRAJNO GRADBENO PODJETJE „OGRAD" v Celju obvešča vse investitorje in ostale poslovne prijatelje, da se je naše podjetje preimenovalo v Gradbeno podjetje »Savingrad« v Celju Kolektiv podjetja čestita k delavskemu prazniku 1. maju vsem delovnim ljudem širom naše domovine. pravilno odpuščajo delovno silo in kri- vično plačujejo izvršeno delo. Razprav- ljali so še o delu podružnic in sprejeli mnogo koristnih sldepov. en podoben obrat. Privatni sektor bo v tem primeru moral zmanjšati delovno silo, ki se bo vključila v socialistični sektor obrti. Tudi mehanična delavnica je potreb- na razširitve, da bo mogla vsaj za en- krat povečati zmožnost obratovanja. Misliti je treba tudi na ustanovitev no- ve slikarsko-pleskarske delavnice. Ka- der za to delavnico bi dala že obstoječa pleskarska delavnica. Do danes še ni urejeno vprašanje glede zaposlitve števila delovne sile v e-tev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5 „ ŠTAJERSKA ▼ BORBI" Zaplenjeni TOP Aprilski dež nas je pral vso pot od Graške gore do Mozirskih planin. Za hip, ko je veter razgnal cunjaste megle, ki so zavijale s svojimi pošastnimi ro- kami vrhove Rome, Smrekovca in Golt, so se nam zdeli tako blizu, da bi jih lahko objeli kar z rokami. Kadar je za trenutek veter zbrisal megle, so se na osojnih hribovskih pasovnikih pokaza- le živo zelene zaplate na novo prebu- jajočih se trat. Brstje po bukovju se je napenjalo in sililo z mladovnim listjem k sončnim žarkom. Po kolovozih, po katerih smo trudno drobili, so enako- merno curljale pomladne vode. Pomlad! Štajerska pomlad, ki smo jo borci XIV. udarne divizije tako težko pričakovali, je s počasnimi koraki prihajala iz do- line v goste k nam. Zimska odrevenelost in pohodna utru- jenost sta minili. Kri v naših žilah se je začela s pomladjo hitreje pretakati. Misli so postale okretnejše, zahotelo se nam je borbenosti. Vse hudo je bilo pozabljeno. Zadnje dni aprila smo se premaknili na položaje okoli Raven, tja, kjer smo se ob pohodu s tako težkimi mukami in jurišem izvili iz švabskega obroča. Vsak izmed nas je imel tod okoli tja do Belih vod polno bridkih spominov. Vendar smo bili veseli! Je že tako v človeku: hudo se pozabi, lepo in dobro pa živi z njim naprej. Pomlad nam je dala novih moči. Iz razcapanih, ozeblih, ko okostnjaki su- hih in bledih, za borbo nesposobnih fantov v marcu, je vstala nova parti- zanska vojska na Štajerskem. »Kako hitro se zližejo naši fantje! Le poglejte jih, komaj že čakajo na kost, da jo pričnejo glodati. Kmalu jo bomo imeli, to kost, ki se je bo še držal dobršen kos mesa«, je dejal ob- veščevalec Nace. Vsi smo ga bistro po- gledali. Vedeli smo, da se v divizijski kuhinji že dolgo časa nekaj kuha. Bolj brihtni vsevedi so dejali, da bo začelo kmalu dišati po smodniku. Ze kar pre- dolgo se nismo lotevali večjih napa- dov. Glavna skrb štaba divizije je bila prve tedne po ofenzivi, da so bili fantje siti in da so se spočili. Komandant Gašper je vedno dejal: »Lačni fantje niso vredni počenega groša! Siti, ti so za kaj! Želodec jim mora biti napet kot boben. Le s takimi fanti se da ne- kaj doseči!« Zdaj po enem mesecu je zopet na- stopilo pri fantih stanje napetih tre- buhov in začeti bi bilo treba. Kaj, nas ni skrbelo, saj to odločajo v štabu. Ravne in zeleneče samine, postlane po obronkih pobočij, so bile za nas kaj prijazen kraj. Vsi smo se teh dobrih ljudi z veseljem spominjali. Pri njih se je dobilo kruha in še kaj visečega v glistah. Pa tudi pijačo so prešali po teh odročnih saminah preklicano dobro. Buča zlatorumenega, reznega hruškov- ca se je po dolgem maršu salamensko prilegla. In ni se ga manjkalo! Kaj pa je potrebno drugega mlademu zdrave- mu in kakor volk lačnemu partizanu. Nekaj nas je vse te dneve peklilo, posebno pa še naše kanonirje. Toliko smo govorili o kanonih, od njih smo si tudi marsikaj obetali. Toda kanonov ni in ni bilo. Kadar je prišel med nas narodni he- roj Marok, namestnik komandanta IV. operativne cone, je vedno poškilil iz- pod oči, dejali smo, da je pogledal po maroško. Tovariš Marok je dalje časa služil v Tujski legiji in je prerajžal pol sveta. Mudil se je tudi v Maroku, zato so ga v partizanih imenovali Marok. Kadar je naše kanonirje brez kanonov gledal takole po maroško, smo že vna- prej vedeli kaj bo dejal. »Salamenski kanonirji, ali mislite, da bodo Nemci metali kanone kar za vami? Kdor bi rad streljal s kanoni si jih mora znati tudi priboriti!« Po takem Marokovem namigavanju je bila naša soglasna sodba: »Kanon je treba dobiti!« »Veste, je že tako, tudi če cilja ne zadenemo, pa poči mrcina in napravi paniko, da je kaj«, je stalno ponav- ljal Janez, ki se je štel za prvega ka- nonirja med nami, če tudi ni dodobra poznal te umetnosti. »Kaj boš s kanonom? Zakaj pa ga niste vlekli ves čas pohoda s seboj? Kako to, da so ga zakopali tam doli na Kozjanskem in sedaj sami ne veste kje je bilo?« se je norčeval Ive. »No, ja, lepa reč, ti boš govoril o tem, ki še svojega praznega nahrbtnika nisi privlekel na Koroško in si ga pu- stil lepo v Zaloki. Ali se spomniš, ko si dejal, da ti je bil pretežak.« Ivetov jezik je bil s tem neprijetnim spominom zavezan, Janez je bil že pri napadu na Kočevje kanonir in ne malo ponosen na to čast. Komaj je zavezal Ivetu jezik, se je že drugi obregnil ob njega. »Ti, čuješ, kaj bi le streljal ti s kanonom, saj vsi ve- mo, da ne znaš! Saj smo vsi na lastne oči videli v Kočevju, ko si meril v grad, kjer so se zadržali Nemci, kar s prazno cevjo. Sele, ko si cilj zagledal skozi prazno cev, ste ga nabili, hehehe.« »Mrcina, da bi te verman! Kako pa bi drugače, če pa je bil grad oddaljen od nas komaj dobrih dve sto metrov.« Takole so brali borci kanonirjem kozje litanije. Pri takih pogovorih jih je Marok od strani gledal in dejal: »Zdaj pa konec! Bo, kar bo, kanonirji morajo imeti kanon!« Ko je Marok počasi odšel, je Janez s hvaležnim pogledom spremljal nje- govo čokato postavo. »Poglej ga Maroka, kar nekam ža- lostno pešači. Njegove noge so kakor nalašč ustvarjene za jahanje,« je dejal Ive. Vsi smo vedeli, da so Marokova največja strast konji in to dobri jezdni konji. Za dobrega konja jahača bi dal Marok pol življenja. Vsak, kdor se je spoznal na konje, je postal takoj njegov dober prijatelj. Takih konjskih meše- tarjev pa je bilo v diviziji vedno ne- kaj, ki so poznali vse konjske hleve daleč po pogorju. Toda konja jahača ni bilo mogoče iztakniti. Tudi njegov ku- gfir, ki smo mu pravili Cigo, pravi spe- cialist za konje take branže, je bil na pogorju popolnoma brez moči. Zvečerilo se je. Megle so se razgubile v dolino. Le vrhovi Savinjskih planin, Pece in Uršlje gore so še žareli v za- hajajočem pomladnem soncu, kakor svati. Ko je legla noč na vrhove, je dal komandant Marok povelje za pre- mik. Ucvrli smo jo v dolino. Pod plaščem noči smo se tiho kakor du- hovi približali velenjskemu rudniku, ki je stal v dolini ves razsvetljen in obdan z močno bodečo žico. Iz dimnika se je kadAlo, rudarji so delali. Ura za napad se je približevala, na polnoč je šlo. V žičnih ovirah smo napravili pre- hode, toda v tistem trenutku je že za- lajalo iz bunkerjev. Fantje so se za- gnali. V tem trenutku se je oglasil kanon, ki ga je imela švabska posadka. Kar završalo je v naših napadalnih vrstah: »Kanon! Le počakajte, kmalu bo naš! Potem bo šele pel!« Kakor bi trenil so prodrli borci v rudnik, uničili naprave, napadli posto- janko, kjer je pel svojo pesem kanon in ga privlekli... Vsi veseli in zadovoljni smo se po dobro opravljenem delu umikali nazaj proti saminam na pobočju. V sredini naše komore se je košatil in cvilil kanon, ko smo ga rinili po ravenskih kolovozih. Marok ni zinil nobene, paz- ljivo si je ogledoval kanon in prav po maroško škilil po borcih. Jake ni bilo v naši skupini. S svojimi je šel napadat Šoštanj. Ko smo prišli do samin, ki so bile že dva dni naš dom, smo zagle- dali Jako, kako se je košatil na krasnem jezdnem konju. Za njim pa sta strumno sedela v sedlu še dva njegova kano- nirja tudi na pravih jezdnih konjih. Dobili so jih v Šoštanju na Wošnjakovi pristavi. To bi morali videti komandanta Ma- roka, kako je poškilil po maroško, ko je zagledal konje in to prave jezdne konje s katerimi bi bil zadovoljen še najrazvajenejši jahač. »Eh, to ste pa fantje!« je dejal in nekaj toplega se mu je zaiskrilo v očeh, ko so mu jih pripeljali. Ko se je izza kolovoza prizibala ko- mora v kateri se je košatil kanon, so se Jaku razlezla usta do ušes. Od ve- selja je vrgel titovko v zrak in za- ukal na vse grlo. Zaletel se je po ko- šenici proti Komori in govoril: »Oh, ti ljubi kanon!« Pobožal je cev topa in dejal: »Tako mrcina, samo da te imamo! Sedaj boš pa pokazal kaj znaš! Fantje, sedaj smo šele pravi partizani, ko imamo kanon!« Vse Ravne so bile oblite s prvomaj- skim soncem... Tako so edinice XIV. udarne divi- zije praznovale 1. maj leta 1944 v Rav- nah nad Šoštanjem. Terčak Stane Anja Maček: Pomlad , Se veš, tisto pomlad, ko je zemlja zaječala in cvetje razklala v tisoč krvavih srag, še veš, tisto pomlad utrgal si breskov cvet. —■ Glej, ko nekoč bo še cvelo se k tebi povrnem spet... — O, kako si takrat se dvignil ves mlad, s puško na rami, poln ljubezni in nad. Vihar je rasel, rul je drevje, veje križem stlal na pot. Zemlja se je tresla in odpirala za grobom — grob. Ali je iz sanj planilo? Vem, da klical si me iz noči. Nič se potlej ni zganilo, daleč, vendar blizu bil si mi! Pomladi šle so mimo nas, po prstih brez sledu. Koval verige nam je čas, poln solz, teme, strahu. Nekoč priplula je pomlad prinesla radost je z livad, cvetja, petja in svobode. Na okno trkal nekdo je takrat. — Ti? — Hitela sem odpret. Ob okno niha breskov cvet! Rožnat breskov cvet si pomlad mi tisto dal, ko zacvel boš spet vrneš se, si mi dejal. Čakam te, kje hodiš in kod? Le naprej, odred Kosjanski... (Ob deseti obletnici ustanovitve Kozjanskega odreda, ki je bil ustanovljen 27. aprila 1944 — na dan obletnice OF Slovenije.) Morda so ljudje malokaterega pre- dela slovenske zemlje tako radostni sprejeli klic Osvobodilne fronte slo- venskega naroda l. 1941 za boj proti okupatorju, kakor ravno Kozjanci. Za- to je bilo več vzrokov, ki so bistveno vplivali na mišljenje in čustvovanje teh samotnih drvarjev, bajtarjev in kme- tov po samotnih kmetijah in s tem neposredno na rast osvobodilnega gi- banja po teh predelih. Ti ljudje živeči daleč od vseh kultur- nih dobrot, težko se boreči za košček vsakdanjega kruha, zapuščeni in napol pozabljeni, so čutili vso socialno kri- vico mnogo bolj, kakor kjer koli dru- god po naši zemlji. Otopeli od težkega dela in samote, so vendar ohranili ono najdražje za kar so se borili njihovi davni predniki pod vodstvom Matije Gubca. V njiho- vih rodovih je šel od deda na očeta, sina in vnuka oni veliki klic po Stari pravdi, za katerega so umirali pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, ko so ga branili s cepci, kosami in sekirami. Ni slučaj, da je ravno ta obmejna zemlja ob Sotli dala strašnega mašče- valca in velikega borca. Saj drugače tudi biti ni moglo! Iz krvi onih, ki so padali kakor pokošeni na polju pri Sv. Petru in Brežicah, je vzklilo novo brst- je, ki je dobilo potrdilo v slovenski materi in hrvaškem očetu. Ta zemlja je dala največjega sinu jugoslovanskih narodov maršala Tita. Na tej zemlji, ki je priča tako slavne zgodovine hr- vaških in slovenskih klicarjev svobode, se je rodil, pasel živino, hodil v šolo in se pripravljal za velike naloge, da maščuje po 400 letih svoje davne pred- nike in da povede svoje ljudstvo svo- bodi nasproti. Klic Osvobodilne fronte je našel te ljudi pripravljene, četudi je bil obmejni pas Kozjanskega in Brežic izseljen. Več deset tisoč naših ljudi, potomcev bun- tovnikov je bilo nasilno izseljenih, ko se še niso niti do dobra zavedli, zakaj gre. Morali so zapustiti revne bajte po osojnih pobočjih, pustiti svoje gozdove, kjer je vse leto pela sekira, zapustiti pluge in rovače po samotnih saminah. Na silo odpeljani, brezmočni, da bi se branili, so živeli in umirali tam na se- veru z mislimi doma pri svojih bajtah, njivah in gozdovih ... Po tej težki izgubi ni Kozjansko molčalo. Spregovorilo je v jeziku, ki ga je tudi okupator razumel. Spregovo- rili so kozjanski gozdovi! Vzporedno z organizacijo OF na te- renu se je razvijal tudi oborožen odpor. Nobena pokrajina na Štajerskem ni dala v partizanskih edinicah tako ve- likega krvnega davka, kakor ravno Kozjansko. Kozjansko je imelo ravno zaradi posebno ugodne lege za pove- zavo s hrvaškimi in dolenjskimi parti- zani svoje velike prednosti. Tod mimo so šle najvažnejše kurirske poti. Iz teh terenov je bilo najlažje napadati oku- patorjeve prometne poti na progi Za- greb—Zidani most. Tega dejstva se je tudi okupator predobro zavedal. Zato je izselil naše ljudi in naseljeval Kočevar- je in Besarabce, da si tako na teh pre- delih ustvari zanesljivo kontrolo. Prva znana partizanska edinica se je pojavila okoli 15. julija 1941 na Kozjan- skem. To je bila I. celjska četa pod komando Vilča Slandra. Po borbah ne- kje pri Planini in Sv. Rupertu nad Laškim je četa popolnoma propadla. Zadnji njeni člani skojevec Iztok, pra- vo ime tega borca še danes ni znano, in Junis in Krim, Novozelandca, ki sta skočila med Teharji in Storami iz dr- večega nemškega ujetniškega vlaka, so bili zadnje žrtve. Oktobra I. 1941 se ustanovi Brežiška četa pod komando Dušana Kvedra-To- maža, sedaj generalnega podpolkovnika JLA in politkomisarja Rudija Janhube. Največja akcija te čete je vdor v sod- nijske zapore v Sevnici, kjer je osvo- bodila več političnih obsojencev. 27. de- cembra l. 1941 je poginila v neenaki borbi skoro vsa četa v Gorjanah pri Velikem kamnu na Kozjanskem. Kmalu nato se ustanovi pod koman- do SkvarČe-MGdrasa Kozjanska četa. Skvarča je bil preživeli član Celjske čete, po poklicu je bil ključavničar iz Zavodne pri Celju. Po poginu Celjske čete je dobil nalogo organizirati Koz- jansko četo. Tudi ta četa je po izdaj- stvu skoro vsa propadla v težki borbi na Topolovem v noči od 26. do 27. av- gusta 1942. V tej noči so Nemci ujeli tudi ranjeno sekretarko Kozjansko-bre- žiškega okrožja Tončko Čečevo-Rozo. Po prihodu II. grupe odredov v po- letju l. 1942, ki jo je poslalo Glavno poveljstvo partizanskih čet v pomoč štajerskim partizanom, je štab grupe na Dobrovljah ustanovil Kozjanski bata- ljon. Bataljon je štel okoli 35 partiza- nov. V sestavu bataljona sta bili dve Četi: Miloševa in Ristova. Miloševa če- ta je v okolici Sromelj in, Pišec v pozni zimi po izdajstvu propadla. Po tem izdajstvu se je bataljon na- novo uredil. Komando je prevzel Bo- go, politkomisar pa je postal Zidar. Te- mu bataljonu, ki je bil zelo udaren, Nemci niso mogli več do živega. Na obletnico ustanovitve OF dne 27. aprila l. 1944 se je ustanovil v Si- lovcu pri Sromljah iz edinic, ki so ope- rirale na Kozjanskem, Kozjanski od,red. Odredbo komande IV. operativne cone o ustanovitvi odreda je prinesel na Kozjansko operativni oficir Mišelj. Prvi komandant odreda je postal Marjan Je- rin, sedaj rezervni major v Bistrici, politkomisar Djorde, Črnogorec, po- slan iz Cankarjeve brigade, načelnik štaba pa Janez Rozman. Nekaj dni po ustanovitvi odreda, ki je štel 120 borcev, je imel dne 3. maja 1944 odred svoj ognjeni krst na vrhu Bohorja. Po tri urni borbi in juriših je odred popolnoma porazil Svabe. Na vrhu Bohorja je obležalo 37 mrtvih Svabov, ranjencev pa so spravili v do- lino preko 30. Od tega dne na vrh Bo- horja ni več stopila noga švabskega vojaka. Od te borbe je moč odreda hi- tro naraščala. V juniju je odred štel že 450 dobro oboroženih borcev. V kratkem času je postal odred ena, najboljših edinic na Štajerskem in udarna pest narodnoosvobodilnega gi- banja. Edinice odreda so zavzele 9. ju- nija Jurklošter. Dne 13. junija so po- tolkle nad dve sto mož močno okupa- torsko kolono pri Zusmu, kmalu nato so porazile Svabe pri Planini, 5. julija so uničile postojanko v Slivnici, dva dni nato postojanko v Pišecah. Nato so zasedle edinice Pilštanj, Zagorje in Koprivnico. V avgustu so edinice od- bile močno švabsko ofenzivo in zasedle Planino. V kratkem času je očistil od- red s pomočjo edinic XIV. udarne di- vizije ves sektor Kozjanskega. Tako je v kratkem času postalo Kozjansko osvo- bojeno ozemlje — prvo na Štajerskem. V kratkem času je prevzelo vso oblast ljudstvo. Partizansko šolstvo je na vsem sektorju zbrstelo. Na osvobo- jenem Kozjanskem je delovalo 13 par- tizanskih šol s 33 oddelki. Učencev je bilo okoli 1100. Tudi ob koncu vojne ni bilo Kozjan- cem prizanešeno. Ustaške in švabske horde so se na umiku valile preko Koz- janskega. Požigale so revne domove in morile, teko da so njihovi sledovi vidni še danes. Kozjanci so dali v na- rodnoosvobodilni borbi ogromno žrtev, zato se jih moramo spominjati in jim pomagati. Terčak Stane Vsem svojim odjemal- cem čestita k prazniku dela — 1. maju PEKARNA EOGAŠKA SLATINA DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE USNJA ŠOŠTANJ pošilja ob prazniku dela 1. MAJU vsem delovnim ljudem iskrene čestitke z željo, da bi tudi v prihodnje našli v svojih naporih in stremljenju dovolj novih spodbud za dviganje proizvodnje! DELOVNI KOLEKTIV Sieklome »Boris Kidrič« Rogaška Slatina želi ob prazniku 1. maja vsem delovnim ljudem nadaljnjih uspehov! * Izdelujemo vse vrste luksuznega in brušenega stekla e-tev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5 Krašovec Jurček: Ilustracije: Tonček Skok Stok čez plot Precejšen kos poti sva šla vštric. Vso pot nisva spregovorila. Rad bi ga vpra- šal, kaj ga teži, pa nisem našel pravih besed. Rosilo je. Ulica je bila mrtva- ško prazna. Ko sva stopala mimo ka- varniških oken, sem zadržal korak, da bi ga spomnil na njo. Odkimal je in še hitreje stopil. Polagoma me je zapu- ščalo sočutje in potrpljenje se je spre- vračalo v nevoljo. Tedaj pa se je ne- pričakovano ustavil. Jadrno se je obr- nil in me povlekel za seboj. Ozrl sem se. Nikogar ni bilo razen drobne de- klice, ki je naglo stopala po zapuščeni ulici. Odpeljal me je naravnost v ka- varno. Ni sedel na običajni prostor ob oknu. V najtemnejši kot se je spravil in naročil pijače za oba. Dekle je stopala ob kavarniških ok- nih in se pri vsakem komaj vidno ozrla v kavarno. Ko je šla mimo je prijatelj hlastnil: »Misliš, da me je videla?« Odkimal sem. On pa je podvomil in trdil, da ga je morala videti, če ne v kavarni pa vsaj zunaj na cesti. »Zdi se mi, da se mi je celo nasmeh- nila« je dejal. »Si zaradi nje zbežal sem?« V požirku je zvrnil šilce slivovke, potem pa me je presenetljivo spokor- niško pogledal in vprašal: »Ti me poznaš?« »Tako sem mislil.« Skesan obraz in svečano obnašanje mi je obetalo, da bom slišal nekaj ne- navadnega. No in res mi ni bilo treba poslušati starega, že desetkrat premle- tega dogodka, kar je med dolgoletnimi prijatelji prerado v navadi. Najprej je nekaj mencal, potem pa mu je beseda stekla. »Počutim se, ko da bi storil zločin. Verjemi mi, da ni strašnejšega od de- janj, ki izhajajo iz sebičnosti in ne večjega zadoščenja, če se premagaš ... Človek bi se moral vselej podvreči sod- bi svoje vesti. Nikar se mi ne smehljaj. Spet bom moraliziral. Morala je važna. Moje načelo o morali je ...« »Da so pisani in nepisani zakoni o morali plod človeškega duha, da so umetno zgrajeni predsodki, ki niso plod nravnosti, marveč človeškega hotenja. Tej morali pa se je treba podvreči, ker jo je osvojila družba, zlasti šey če ne veš kako bi bilo bolje in če bi navse- zadnje to bolje ne bilo zopet plod se- bičnega koristoljubja, ko bi vsak krojil moralo po svoje.« Tako sem zdrdral namesto njega, da me je kar osuplo gledal. To definicijo o morali mi je tolikokrat trobil na ušesa, da sem jo znal na pamet. Vedel sem, da je moj prijatelj vzoren mož. Znal je potrpeti in čudil sem se mu, da je zadnja leta znal tako strpno ravnati svoje življe- nje v dokaj enoličnem ozračju njego- vega zakonskega življenja. Njegova že- na je bila sicer lepa in prijetna, ven- dar se mi je zdelo, da spada med tisto pretežno večino ženskega sveta, ki si- cer zakon povzročijo, ne znajo pa ga osvežiti, kar je dandanes prava umet- nost. Zanimalo me je, kaj je utegnilo njegovo vdanost in idilo pretresti. »Pred štirinajstimi dnevi je naš ko- lektiv priredil izlet na Gorenjsko. Že- na se mi je v zadnjem hipu premislila in ko sem se prepiral z njo sem za- mudil avtobus. Ker pa sem bil odločen, sem šel sam. Vlak me je pripeljal na Bled, ko so bili tovariši že nekje v hri- bih in nisem vedel kje naj jih iščem. Potikal sem se ob jezeru in po gostil- nah, da bi jih dočakal. Sam vrag me je najbrž speljal na otok, kjer sem se na- enkrat znašel med veselo druščino di- jakov. Njihov razrednik, moj prijatelj Janez, jih je pripeljal tja na ekskur- zijo. Povabil me je naj se jim pridru- žim. To sem seveda rad storil, saj sem bil že samemu sebi na poti. Za kopanje je bilo še prezgodaj, pa smo naredili majhen izlet. Vzdušje, ki je velo od te druščine, je bilo mladost- no in sveže. Sprva sem se prizanesljivo smehljal njihovemu naivnemu duhovi- čenju. Njih pogledi na življenje niso bili nič manj naivni od izkušenj, ki so jih utegnili imeti. Čebljali so nepresta- no o profesorjih, šoli, o potegavščinah, ki tudi meni niso bilg, tuje, saj smo jih vsi počenjali. Muzal sem se fantom, ki niso znali skriti svojih pravih name- nov in se na vse kriplje prizadevali zapostavljati dekleta kot manjvreden spol. Hodili so kje čisto blizu deklet in glasno junačili. Kot na dlani mi je bilo, da je bila vsaka njihova beseda izrečena zato, da bi jih slišala dekleta, čeprav je bil njihov razgovor navidez- no zaseben. Pa je le malokdo črhnil katero, ki bi prestopila mejo šolskega besednega zaklada. Zame so bili pro- zorni kot steklo, čeprav sem v njiho- vih letih partizanil po hostah. Pridružil sem se dekletom. Tudi nji- hovo modrovanje me je sprva zabavalo. Toda ni trajalo dolgo, ko sem se moral truditi, da sem obdržal resnost, ki se mojim letom podaja. Verjemi mi, bil sem prevzet od njihove mladosti in idealizma...« Medtem, ko mi je pripovedoval, sem si po svoje razlagal njegove besede. Zdelo se mi je, da se samo izgovarja. Je pač zašel med mlada dekleta, zdaj pa mi tvezi pravljice o idealizmu in vzbujanju spominov na lastna mlada leta. K sreči menda ni opazil mojih'po- rogljivih nasmeškov in nadaljeval: »Dejal boš, da sem falot. Morda imaš prav. Priznam. Zagledal sem se vanje. Ne v eno izmed njih, menda kar v vse. Tudi v tisto kratkovidno, ki tudi skozi izredno debela očala ni kaj prida vi- dela. Skratka, pomladil sem se. Isto- časno, ko so zginevala moja leta, sem temeljito drčal na svoji moralni lest- vici navzdol. Pot je peljala malce navkreber. Po- nudil sem roko tisti, ki je ves čas naj- bolj zaostajala. Ne vem če me je zlo- mil dotik njene nežne roke, ali pa hva- ležen pogled iz njenih sanjavih oči. V trenutku sem bil na dnu umazane pod- losti in v oblakih sreče hkrati. Dekle ni varčevalo niti s pogledi, niti z be- sedami. Posebnega se nisva zmenila. Zvedel sem od kod je in da večkrat pride na obisk v Celje. Dekle me je tako prevzelo, da še pomislil nisem, kako sebično stegujem roko po nedo- voljeni sreči. Vrnili smo se k jezeru. Sonce je pri- pekalo, da smo morali zbežati pred vročino v ohlajujočo jezersko vodo. Povsod sem ji sledil z očmi. Zdaj je bila v vodi, zdaj na pesku, zdaj zopet na skakalnici, povsod enako ljubka, mladostna in neprisiljena. Ta je bila čisto drugačna od onih, ki se zavedajo svojih čarov in jih znajo tudi primerno investirati. Janez je bil ves čas ob meni. Moral je videti moje poglede. Rekel pa ni nič. Včasih me je kar uje- zilo, da ne reče ničesar, kar bi naredilo konec mojemu ponašanju. V trenutkih pa sem se bal, da bi zinil katero in razblinil vso to zgradbo, ki sem jo tako zaverovano gradil. Niti zavedal se ni- sem, da nimam več pravice do drobnih avanturic, ves čas na ženo niti pomi- slil nisem. Tedaj se je nenadoma zgo- dilo nekaj, kar me je docela streznilo. V kopališče je plan*la neka ženska in skočila v lase deklini ob kabinah, češ da zapeljuje njenega moža. Takrat so moje muke šele z vso ve- ljavnostjo zaživele. Spoznal sem da mo- je nesmiselno dvorjenje nima prav no- benega pomena. Iskal sem besed, ki bi ugasnile ogenj v dekletovih očeh. Toda deklica se je vse bolj razvnemala in sčasoma sploh ni šla vstran od naju. Pričakoval sem da bo Janez rešil mu- čen položaj. Nadvse sem obžaloval, da sem pustil doma v nočni omarici pr- stan, iki ga nikoli nisem nosil. Ne- kakšno zlato je, ki precej p očrni, če je sploh zlato, povrhu pa še tanek kot žica, da me je sram natakniti ga na prst...« Zdelo se mi je, da mi prijatelj ni vsega povedal. Zato sem nemudoma vprašal: »Ne razumem zakaj si se tako hitro premislil? Samo zaradi tiste ženske, ki je oklofutala metreso svojega moža, vendar nisi splezal na najvišji klin svoje moralne lestvice?« »Ne, ne,« je pohitel. »Tista deklina je bila res vredna sramote. Tudi drugi ljudje so se zgražali nad njo. Jaz sem videl pri tem čisto nekaj drugega. Zgrozil sem se, da bi skoraj sam sebi zaminiral zakonski mir, še bolj pa, da bi to nič hudega sluteče dekle zaradi mene doživelo morda svoje prvo raz- očaranje. Pomisli, strahovito razoča- ranje ob prvem poblisku ljubezni. Sreča, da je Janez kmalu zapovedal odhod. Vrtoglav in s težko vestjo sem jih pospremil do avtobusa. Dekle je bilo kar preveč odkrito. Vpričo vseh mi je povedala, kako vesela bo, če me bo videla kadar pride v Celje. Ne spo- minjam se, kaj sem ji odgovoril. Najbrž sem močno jecljal...« Odkrito rečeno sem od njegove iz- povedi pričakoval vse kaj hujšega. Bil sem skoraj razočaran. Zato sem začu- deno vprašal: »Je to vse?« »Vse,« je potrdil. »To vendar ni tako hudo, če bi vsi samo toliko grešili...« »Motiš se,« je posegel vmes. »Slaba vest. Ta mori. Doma se obnašam, da bo žena morala slutiti, poleg tega pa me teži zavest, da tam nekje na jugu mi- sli name dekle ... Nisem se zmotil. Prišla je. Tista je, ki je šla mimo oken,« je obupano dejal. Ko sva odhajala ni več deževalo. Spet je sonce posijalo in ulice so oži- vele. Zamišljen je stopal ob meni in gledal v tla. Možakar se je hudo po- koril za svoj dozdevni greh. Naenkrat pa sem zagledal tisto deklico. Osupnil sem in prijatelj menda nič manj. Ju- nakinja te skoraj tragične zgodbe naju je srečala z vitkim mladeničem ob strani. Prijatelj je stal kot ukopan med množico, da sem ga moral poriniti na- prej. Spogledala sva se. Nisem mogel zadržati smeha. Tudi on se je nasmeh- nil: »Naposled si ti doživel razočaranje,« sem ga zbodel. Odkimal je. »Kako da ne? Saj si se zatreskal vanjo?« »Samo za hip,« je tiho dejal. »Veš s tole mladostjo je takole. Vsaka roža ob svojem času cvete. Cvete in vabi. Pomisli, kakšna je bila moja žena pred leti. Zame je bila vse. In jaz? Zave- rovan idealist. Zame je bila zbirka vse- ga lepega in ljubezni vrednega. Potem pa je prišlo življenje. Ona se je spre- menila in jaz tudi... Poglej dekleta onstran ceste. Same sveže vrtnice. Le- pota, mladost, brezskrbnost. Čez nekaj let bo najprikupnejša med njimi morda najbolj histerično bitje. Zame je bil dogodek šola. Zdaj vem, da je mladost enkratna in s tem se je treba spopri- jazniti.« Sobesedniku se je razvezal jezik in spet je bil v središču svoje moralistič- ne filozofije. Bil je v starem tiru. Pred nama je lovil ravnotežje znan celjski pijanec. Klatil je z rokami in se zaganjal v dekle, ki mu je šlo na- sproti, in se ga vrešče izogibalo. »Kakšen prasec,« mi je ušlo. Prijatelj je ob mojih besedah pre- bledel. Nehote sem ga zadel na naj- bolj ranljivo mesto. Položil sem mu roko na ramo: »če bi le vsi imeli toliko vesti, da bi se znali krotiti v vseh kočljivih tre- nutkih, ki živega človeka obletavajo ...« V pogledu, ki mi ga je privoščil, se je lesketala topla prijateljska hvalež- nost. Zavila sva v cvetličarno in kupila šopek rdečih nageljnov za njegovo ženo. Maričkin prvomajski spomin Tiste dni, v katere segajo te besede in spomini, mesto ni bilo odeto v za- stave in ne s cvetjem okrašeno, v njem ni odmevala pesem, ne koračnice, pa je vendar bil praznik — Prvi maj, ka- kor dandanes. Trideset, petintrideset let, če ne več, je že od tega, ko je oče, železničar po poklicu in prepričanju, nekega pomlad- nega jutra, brž ko je odtulila sirena k jutranjemu »šihtu«, dvignil svojo drob- nico: »Alo, otroci! Gremo! Prvi maj je da- nes!« Tilika, Franček in Marička — ostali še niso shodili — so se ročno zvalili iz svojih ležišč, zakaj očetov obraz in glas to pot ni bil nič kaj podoben ti- stemu, kadar je odhajal s službeno tor- bico in svetilko na celjski kolodvor. V njegovem obrazu je namreč bilo ve- selje in v njegovem glasu pesem ... Sveže prvomajsko jutro jih je sprem- ljalo ob Savinji, preko Voglajne, nato v hrib skozi hosto in čez Stari grad v Zagrad. Sli so hitreje, kakor na nedelj- skih sprehodih. Tudi drugi ljudje — med njimi je bilo največ moških, ki so jih srečevali, so imeli daljši in hitrejši korak. Kakor, da bi se vsem nekam mudilo, nekaj posebnega jih je vleklo. Zadihani so se ustavili pri kapeli na sončni, vinogradni rebri. Na tisti, ki se pne nad dolino, v kateri je že sko- raj čisto v kotu, takrat samo ždel maj- hen premogovnik, na njenem začetku, ob srebrno se svetlikajoči Savinji pa se je kadila apnenica. Na to stran, na sever- no stran, pa se je z rebri videlo, v ko- likor pač ni bila hosta in drugo gri- čevje napoti, v gabrske fabrike, zve- rižena pot vrh rebri pa je vodila proti vzhodu med njive in travnike nekje nad mračnimi štorskimi plavži. Tu to- rej, ob kapeli, so mlade oči zagledale že veliko, pisano množico ljudi. Eni so stali, drugi čepeli, tietji pa sedeli z obrazi drug proti drugemu. Na sredi je nekdo stal in govoril. Ob njem je bil zasajen drog z rdečo zastavo. Njeno lahno poigravanje s spomladansko sa- po iz doline je spremljalo govornikove besede. Kaj drugega otroške oči niso imele videti, otroška duša ne kaj ra- zumeti, zato so se otroci raztepli po grmovju in travi za spomladanskim cvetjem. Se le 'pesem jih je zopet pri- vabila v družbo prvomajskih izletni- kov ... Sonce je bilo že zelo visoko, ko so se spustili nazaj v mesto ... Oče in mati sta se tisto popoldne dalj časa razgovarjala kot po navadi. Pri tem je bil očetov obraz nenavadno ja- sen, besede prepričevalne in pogled sa- mozavesten. Prvi maj devetnajstopetinštiridese- tega. Razpuščena množica polžimh, pol- mrtvih, sestradanih, za silo oblečenih ljudi. Po dolgih štirih letih rešena Hit- lerjevih taborišč in mučilnic hiti z za- vezniškimi vojskami; skozi zbombardi- rana mesta in požgana naselja, preko mrličev in vojaške ropotije drvi Svo- bodi naproti. V tej trumi je tudi Ma- rička ... V silnem naletu v novo življenje ni bilo časa ustaviti se in v zboru okrog rdečega prapora pozdraviti Prvi maj. Kdo bi v tej gneči vedel za dan in uro! Življenje je klicalo! Njena tovarišija je prvomajskih mi- sli prežeta okrenila proti jugu, kjer jo je razprostrtih rok čakala Domovina. G. G. Anja Maček: POMLADNA Tam za skednjem starec greje trde ude. V razorane zemlje grude sin že novo seme seje. Sonce venomer se smeje, starec pa razpreda misli svojih bele preje. Zame vonj je rož usahnil, že je plesen sivo dahnil dolgi čas. Ah nekoč bila je setev! A ko pride nova setev! A ko pride nova žetev me objel bo večni mraz. Nudimo našim cenjenim odje- malcem, kakor gradbenim pod- jetjem, tako tudi privatnikom betonske cevi vseh dimenznj po najugodnejših cenah. „CetHetUkme" C E L J E LESNO_ INDUSTRIJSKO PODJETJE SAVINJA CELJE S SVOJIMI OBRATI ČESTITA SVOJIM STRANKAM IN DELOVNIM LJUDEM OB 1. MAJU 1954 TER SE PRIPOROČA S KVALITETNIM POHIŠTVOM, LESNO EMBALAŽO, REZANIM LESOM, LESNIMI VRVMI IN VOLNO MESTNA PLINARNA IN VODOVOD CELJE- Ljubljanska cesta 25 - Tel. 23-10 čestita vsem delovnim ljudem Celja in vsem svojim odjemalcem k delavskemu prazniku! Delovni kolektiv RUDNIKA. RJAVEGA PREMOGA LAŠKO POŠILJA OB PRAZNIKU DELA borbene pozdrave vsem delovnim kolektivom naše so- cialistične države in jim želi še mnogo uspehov pri graditvi socialističnega gospodarstva! e-tev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5 Fran Roš Mlada Sreča Ilustriral: Tonček Skok Tine se je vrnil od vojakov in je spet delal v tovarni. Poznali so ga kot do- brega delavca in že od prej so ga radi imeli. Tudi sam je bil zadovoljen med tovariši, kA so videli v njem zdaj že odraslega človeka. Saj je bil postaven in resen fant ta Tine z dobrimi očmi in kodrastimi lasmi. Po svojem povratku pa je v tovarni srečal tudi nekaj novih obrazov. Naj- bolj pa mu je pogled obvisel že prvi dan na njej, ki je še nikoli ni bil vi- del. Bila je visoko, polno dekle, če- prav ni mogla imeti več ko osemnajst let. Z neko čudovito lahkoto je stopala včasih pred njim in kadar sta se sre- čala, so ga mehko zadele njene rjave oči, ki so mirno in odkrito sijale iz- pod rožaste rute. Vendar so te oči vznemirjale kakor Še nikoVi nobene. Potem se ji je na poti iz tovarne, z dela, nekajkrat pridružil. Zdaj sta go- vorila že kot znanca, ali le o vsakda- njih stvareh. Zalka je imela doma sa- mo bolehno mater, partizansko vdovo, brata pa v ljubljanski tehniški šoli. Pametno je govorila s Tinetom, tako da mu je bil vse bolj prazen dan, ka- dar je ni videl. Gledal je, da jo spet sreča in pospremi domov zvečer, ko je tovarna delala do desete ure in je čutil, da mu tedaj besede prihajajo na misel dosti bolj sproščene in gladke ka- kor podnevi. Ko se je takole oziral po njej, so to celo opazili njegovi tovariši in nekdo ga je hotel celo poučiti: »Pri tej ne boš ničesar opravil, ta ni kakor nekatere druge.« Take besede o Zalki so mu bile všeč in še bolj so ga utrdile v močnih ču- stvih do nje. In ko je nekoč stopil za njo, se je tudi sama okrenila, kakor da ji je na misli on, ki se ji včasih pri- druži. Prav to ga je še razgrelo, saj ni moglo pomeniti ničesar drugega kakor to, da si tudi sama želi njegove bli- žine. Zdaj je že marsikaj vedela o njem. Starši so mu kočarji na Kozjanskem z veliko družino, on pa je sam tu in stanuje pri starejšem delovnem tova- rišu. V tovarni ga hvalijo, da je bi- ster, pošten in spreten delavec, ki se bo lahko povzpel še na odgovornejša mesta. Rad bi ji bil povedal kaj več o sebi in tudi to, kako vse bolj jo ima rad in morda celo že tako zelo, da bi mu življenje i brez nje bilo revno. Toda težko mu je bilo najti pravo besedo, ki bi potrdila to, kar je tudi Zalki mo- ralo biti že očitno, ne da bi jii bilo v nevoljo. In zares je včasih tih nasme- šek rta njenih licih pokazal, da je ve- sela tega fanta. Nekoč ji je pomotoma rekel »ti« in nato skušal to popraviti, pa mu je v prostodušnem zaupanju segla v roko: »Ti bom pa še jaz rekla ,ti' Ali ne, Tine?« »To si zelo želim, Zalka, ti!« ji je prisrčno odvrnil. V hipu ga je toplo prevzelo, da bi jo bil. poljubil, a se ji ni hotel zameriti, ker so na cesti pred in za njima bili ljudje. Nekega dne v aprilu mu. je Zalka dejala: »Ne morem si pomagati drugače, Ti- ne, kakor da naprosim za pomoč naj- prej tebe. Moja mama in jaz te pro- siva ...« Res je bilo, da njene matere še ni poznal, vendar je v naprej privolil poln žive radovednosti. »Veš, v Podhomcih imamo košček zemlje v najemu, ki pa letos še ni ob- delana. Brata ni doma, mamo pa rev- matizem zdaj tako zelo zvija, da tak- šnega dela ne zmore. To nedeljo, če ti bo prav, bi midva to zemljo preko- pala in krompir posadila. Pozni smo letos, čakati pa ne smemo več. Delo ti bo plačala mama. Ali hočeš?« »Seveda hočem, pa še rad hočem. Zame bo to zelo lepa nedelja.« Prihodnja nedelja je bila zares sonč- na in suha in tako je Tine zgodaj v jutru prišel pred Zalkin dom. Čakala ga je že, ogrnjena v lahek siv plašč, in bila ga je vesela: »Peljala bi te v hišo, a mati je šele proti jutru zaspala. Pa saj boš pri nas itak popoldne, ko bova delo opravila.« »Prav,« je prijazno pristal Tine. Zadel si je vrečko krompirja čez hr- bet in še lopato, Zalka pa je vzela mo- tiko, grablje in košarico z malico. Tako sta krenila mimo hiš po cesti, potem sta po stezah bližnjicah zavila med njive in travnike. Jutro je bilo jasno in še hladno. Drobne oblake je rahlo rdečila zarja. Pod njo je bilo prvo zelenje videti še nekam temno, a sočno in gosto. Rav- nina med vasmi je bila zavita še v tišino. Stopala sta drug ob drugem. »Tako zgodaj sem tu zunaj s teboj, pa še sama sva, kakor še nikdar,« je rekel in ji pogledal v oči, ki so se izpod njene rute in pramenčka temnih las obrnile k njemu: »Ali se kaj jeziš? Saj bi zdajle lahko še spal. In še nositi moraš težko...« »Še tebe bi nosil, ves dan in vso noč in nič bi mi ne bilo pretežko.« »Ker si dober človek in še močan povrhu.« »Ker se mi lepo zdi vse to. Močan sem pa tudi zato, ker te imam rad.« »Nekoliko sem si to že mislila. Si- cer bi mi ne bil tako rad ustregel, pa niti naprositi bi se te ne upala. Mama pa hoče, da ti to ne bo zastonj.« »Denarja ne bom hotel vzeti, ne od mame, še manj od tebe.« »Kaj pa bi hotel?« »Veš kaj?« Postavil je vrečo na tla. V hipu je objel dekle čez pas, jo stisnil k sebi in ji pritisnil poljub na hladno lice, nato še na usta. Komaj rahlo se mu je skušala izviti, košare in orodja pa ni izpustila. »Ne jezi se, Zalka, veš, sama dobra volja me je premagala, pa se ji nisem mogel ustaviti!« »Tega nisem pričakovala,« se je otre- sala zadrege in presenečenja. »In kaj bi mi pomagalo, če bi se zdaj nad teboj razjezila? Potem bi se še ti razjezil nad menoj in me pustil tu samo z vre- čo. Kaj naj bi storila potem?« »Glej, na to pa še pomislil nisem,« je rekel in jo še drugič poljubil. »Jeziti se torej ne smem, toda časa bova tako preveč zapravila, Tine,« ga je nasmejana opomnila. Tine je spet dvignil vrečo in pri tem glasno zavriskal, da je iz grmičja vzle- tel preplašen ptič. Sama sreča je si- jala iz njega, ko je lahak stopal pod bremenom poleg nje. Dospela sta do gozdiča v rahlem bregu in do njive pod njim, ki je mo- rala nekoč biti vrt, o čemer je pričala še na pol podrta ograja okoli nje. »Veš, tu je bila drevesnica, zdaj pa je ta zemlja dana v najem nekaterim družinam. Samo tale naš del, vidiš, še ni obdelan in je čakal na naju. Tu so tudi trije kupi gnoja, ki smo ga ku- pili.« »Ti in jaz bova vse spravila v red,« je dejal veselo. Slekel je suknjič, si zavihal srajčne rokave in hlačnice. Z dopadenjem ga je gledala, polnega dobre, krepke volje. Pognala sta se v delo. Tine je z lo- pato rezal zemljo in razbijal trše gru- de, Zalka pa je bila pred njim raztro- sila gnoj, za njim pa je grabila zemljo. »Preveč hitiš, Tine. Lačen in žejen si. Ali se ne bi hotel malo okrepčati?« »Še to malo zemlje je pred menoj. Potem raje ...« Ni še bilo poldne, ko je lopato za- pičil v zemljo. »Tako,« je dejal, potegnil mokro srajco s sebe in se ogrnil s suknjičem. Na robu gozdiča sta sedla in se ozrla na temni kos obrnjene zemlje, nato pa še drug v drugega in se nasmehnila. Iz košare mu je ponudila belega kruha s slanino in mesom. Odmašila je ze- lenko jabolčnika in natočila kozarec: »Ne zameri, pozabila sem, en sam kozarec imam.« »Kako bova pa zdaj pila?« se je zvonko nasmejal. Jedla sta in se šalila. Tine se je oziral vanjo. Vsa klena in postavna je bila v temnem krilu in beli bluzi, ki so ji pod njo kipele m\lade prsi. Z očmi se je skrivaj vsesaval vanjo, ko mu je natakala, in pila sta zdaj eden zdaj drugi. Kadar je od ust odstavila kozarec, je gledal, da je svoje ustnice nastavil prav tam, kjer so se ga bile dotaknile njene. »Kako si le mogla pozabiti poseben kozarec zame! Takšna smola! Slabo si poskrbela zame!« ji je govoril in jo prijemal za roko. Primaknil se je še bliže k njej in ji zakril usta z dolgim poljubom, tako da se mu je od same sladkobe skoraj zameglilo pred očmi. »Saj morava še krompir posaditi!« se je končno zavedela in vstala. »Vse bova spravila v red, če bova pametna,« je privolil in planil kvišku. Slekel je suknjič in zavihtel motiko. Pod privzdignjeno zemljo mu je me- tala krompirčke in se mu hitro izmi- kala. Ni minila ura, ko sta opravila tudi to. Se v zgodnjem popoldnevu sta se vračala, on z orodjem, ena s košaro. Zdaj sta srečala nekaj ljudi in zdelo se jima je, da gledajo vsi ti nanju, ka- kor da sta ta dva mož in žena. Opra- vila sta svoje delo, mlada kakor sta, in zdaj se vračata domov, kjer ju čaka gotovo tudi otrok. Gotovo so lahko vsi tako mislili in vse, kar so o njima misliti, je bila vendarle podoba njune bodočnosti, kakršna naj bi bila. »Ali veš, kaj o naju vsi ti ljudje menijo? Da sva ...« »Gotovo tako mislijo,« se je nasme- jala in ga vroče pogledala. »Saj tako tudi bo, če boš hotela,« je povedal odločno. »Potem pa bo že lahko tako,« mu je prostodušno pritrdila in mu stisnila roko v zapestju. Zaigralo mu je okoli srca, da bi jo bil za te besede objel in vrgel v zrak, pa jo je spet ujel in stis- nil k sebi, Stopila sta čez prag Zalkinega doma in Tine je zagledal njeno mater. Bo- lehna, šibka je stala ob štedilniku in segla Tinetu v desnico: »Ti si torej Tine? Pomagal si nama, hvala ti! Utrudila sta se in zdaj si od- počijta! Takoj vama postrežem. Saj zdaj čez dan mi je bolje in lepo vreme je. Včasih pa se še ganiti ne morem s tem vražjim revmatizmom.« Sedli so k dobremu kosilu in še nekaj čaš vina so popili. »Še račun morava poravnati,« je de- jala mati. »To je moja stvar, to je najina stvar, sva se že domenila,« je odvrnila Zalka. »Denarja itak noče vzeti. Prišel pa bo še večkrat k nam, obljubil je, ali ne, Tine?« »Da, tako. Rad bi še večkrat prišel in še kdaj kaj pomagal. In da bi se še kaj več pomenili...« Še pred mrakom se je poslovil. Spre- mila ga je košček poti in tam na ovin- ku, kjer ju je visok plot skril tujim očem, ga je v hipu objela in poljubila, »Hvala ti, Tine! Ali ne boš pozabil?« »Tebe, Zalka?« Hotel jo je še zadrža- ti, toda že je stekla po poti nazaj. Čez čas je zaslišala njegov vrisk, poln ve- sele mlade sreče, in je vsa vzdrhtela ob njem. OBČNI ZBOR Okrajne lovske zveze Šoštanj Ni dolgo tega, ko so se zbrali lovci okraja Šoštanj na svoj redni letni občni zbor v Šmartnem ob Paki. Od 30 izvo- ljenih delegatov se je občnega zbora udeležilo 27, ostali pa so bili opravičeno odsotni Predsednik je v svojem poročilu pri- kazal probleme in vprašanja, ki so se porajala med letom samim ter anali- ziral sklepe, ki so bili v ta namen pod- vzeti. Lov je bil v predaprilski Jugo- slaviji le šport peščice pripadnikov me- ščanstva, buržuazije in vaških mogot- cev, medtem ko je sedaj domena ši- rokih ljudskih množic. Zveza šteje 10 lovskih družin s 352 člani. Po socialnem sestavu prevladu- jejo delavci, nato nameščenci, kmetje in ostali poklici. Lovske družine imajo v upravljanju 61.800 ha lovišč, večino- ma srednjegorskega značaja. Lovišča so po raznolikosti divjadi idealna, kajti razen jelena se nahaja v njih vsa div- jad. Stalež divjadi pa je precej velik. Opaža pa se zmanjšanje pri gamsih, poljskih zajcih in ruševcih, medtem ko se je stalež srnjadi, planinskih zajcev, divjih petelinov, poljskih jerebic in fa- zanov povečal. V tem letu kakih bolezni pri živalih ni bilo opaziti. V preteklem letu je bilo uplenjenih 121 ujed in 262 vran, srak in šoj. Čuvajsko službo vrši 30 pomožnih ču- vajev, ki pa so za svoje delo brez dvo- ma premalo nagrajeni. To bo treba v bodoče pravilno urediti. Oddaja kožuhovine je bila prav do- bra, posebno se je izkazala v tem oziru lovska družina Solčava, ki je sama od- dala 20 kož. • Smotra lovskih psov, ki se je vršila v začetku aprila v Mozirju, je bila pre- senetljiva. Saj je bilo pripeljanih 62 istrskih goničev, resavcev in drugjih kratkodlakih priznanih pasem. Vidi se, da so se lovci začeli bolj intenzivno za- nimati za pravilno vzrejo psov. Okrajna lovska zveza je imela 10 red- nih sej, katerih se je povprečno ude- leževalo 11 članov. Tajniki lovskih dru- žin so v splošnem svoje delo še kar zadovoljivo vršili, vendar naj bodo v bodoče pri navajanju statističnih po- datkov bolj točni, kajti le pravilna sta- tistična služba bo lahko v bodoče slu- žila za pravilen in boljši razvoj lov- stva samega. Med letom so se vršili tudi lovski izpiti, ki so pokazali prav dober uspeh, zanimivo pa je, da so po- kazali mlajši lovci več znanja, kakor pa nekateri starejši, ki se že dalj časa bavijo s tem športom. Iz blagajniškega poročila posnamemo, da je bilo v preteklem letu 745.217 din dohodkov in 610.655 din izdatkov. Po poročilu se je razvila prav ži- vahna debata. V njo so posegli delegati iz vseh lovskih družin. K besedi se je oglasil tudi zastopnik LZS tov. dr. Sok, predsednik okrožnega odišča iz Celja. V daljšem govoru je pojasnil delega- tom vse ono, kar se mu ni zdelo prav pri posameznih poročilih, posebno pa ne pri debati, obenem jim je dal dobra navodila za bodoče delo društev samih. Ob koncu so bili sprejeti koristni skle- pi za delo v bodočem letu. Izvoljen je bil z malimi izjemami stari odbor, ka- teremu želimo pri delu obilo uspehov, lovcem samim pa mnogo veselja in razvedrila v prosti naravi. Prvo zasedanje KSS v Slovenskih Konjicah Pred kratkim je bilo v Slov. Konji- cah prvo zasedanje plenuma KSS, ki je bil izvoljen na nedavni letni skupščini. Razen izvolitve novega IO, v katerega so izvolili 11 članov, so dosti razprav- ljali tudi o vzgoji in spremembah v si- stemu socialnega zavarovanja ter o problemih podružnice Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje v Konjicah. Splošna ugotovitev je bila, da je v zadnjih štirih letih šlo skozi delavske svete in njihove upravne odbore že le- po število delavcev, ki so si pri tem pridobili vrsto dobrih izkušenj. Spričo letos izdanih gospodarskih uredb, ki v precejšnji meri dopolnjujejo naš go- spodarski sistem, pa so bili odborniki mnenja, naj bi v podružnicah takoj po izvolitvi DS in UO priredili krajše te- čaje ali več predavanj o splošni gospo- darski vzgoji. Sprožili so tudi predlog, naj bi se delavski sveti in UO volili za dve leti. Utemeljevali so ga z razlogom, da se člani DS in UO v enem letu ravno dobro pripravijo in vživijo v delo, ko so pred njimi že zopetne volitve. Precej časa so na zasedanju upora- bili tudi okoli razprave o koriščenju sredstev socialnega zavarovanja. Na- vedli so več primerov, kjer so posamez- niki na račun »bolniške« doma ali pa pri sosedih opravljali razna dela. Bud- nosti sindikalnim odbornikom in orga- nom delavskega upravljanja gre pre- cejšnja zasluga, da so ti primeri v sva- rilo drugim bili kaj kmalu odkriti. Predlagali so tudi, naj KSS še v tem mesecu skliče posebno posvetovanje predstavnikov podjetij in sindikalnih podružnic, na katerem bi se podrobneje pogovorili o sodelovanju s krajevno po- družnico Okrajnega zavoda za soc. za- varovanje. V Konjicah so izvolili nov delavski svet Pretekli teden se je v Tovarni usnja KONUS prvič sestal novoizvoljeni DS, v katerem je tudi nekaj dosedanjih članov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Omerza Pavle, usnjarski mojster v vegetabilni strojilnici. Na za- sedanju so pregledali tudi uspehe iz dela v preteklem letu, ki zlasti v pro- izvodnji kažejo dobre rezultate. Isto- časno so izvolili tudi šest članov v novi upravni odbor. Od gostov se je zase- danja udeležil tudi predsednik LOMO tov. Mlinarič, ki je čestital največjemu delovnemu kolektivu na področju ob- čine k doseženim uspehom, istočasno pa želel, da bi DS in UO kazala za po- trebe občine tako razumevanje kot nju- na predhodnika v preteklem letu. V. L. Ob največjem delavskem prazniku 1. MAJD čestita delovni kolektiv Kmetijskega magazina, Ljubljana Poslovalnica Celje Aškerčeva ulica 19 vsem delovnim ljudem čim več uspeha v izgradnji socializma in razvoju kmetijstva Prodaja na drobno in debelo elektromotorje, Diesel motorje, vse vrste poljedelskih strojev, kmetijsko orodje, zaščitna sredstva, umetna gnojila krmila in ostale kmetijske potrebščine KAMNOLOM DORN čestita k delovnemu prazniku 1. MAJU vsem svojim odjemalcem in delovnim kolektivom ter želi mnogo uspeha v izgradnji socializma TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE Brzojav: EMAJL, CELJE Telefon štev.: 22-71 PROIZVAJA V NEPREKOSLJIVI KVALITETI EMAJLIRANO KUHINJSKO POSODO, POCINKANO, BRUŠENO TER POKOSITRENO POSODO, KOPALNE KADI, PRALNIKE, ENO IN DVODELNE STENSKE VODNJAKE, IZPLAKO- VALNIKE, RADIATORJE IN KOTLE ZA CEN- TRALNO KURJAVO, EMAJLIRANE SENČNIKE ZAHTEVAJTE PONUDBE! KMETIJSKO GOSPODARSTVO LAVA PRI CELJU Nudimo vse vrste zelenjave, sočivja itd. po konkurenčnih cenah — Obiščite našo stojnico na celjskem trgu! Čestita k prazniku i. maja vsem svojim odjemalcem ter vsemu delovnemu ljudstvu e-tev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5 Pionirjev in cicibanov vestnik Fran Roš: Gozd se je prebudil Iz svojega brloga sredi globokega goz- da je pogledal medved. Zaskelele so ga oči, nevajene svetlobe, zakaj vso zimo je bil prespal. Zdaj pa se je prebudil m se mu je zdelo, da je mraz v brlogu že močno popustil. Gotovo je bila zunaj že pomlad. Gledal je v gozd s krmežljavimi očmi in zadovoljno brundal. Čutil je, kako med drevesi piha topel veter. Le redko kje se je še belil košček snega. Pomlad! Konec zimskega spanja! Medved je počasi stopil iz brloga. Spomnil se je, kako se je v prvih dneh zime le s težavo prerinil, skozi vhod v to svoje bivališče. Tedaj je bil dobro rejen. Toda čez zimo mu je vsa tolšča splahnela in zdaj je bil mršav in šibak. Začutil je veliko lakoto in žejo. Kje bi zdajle hitro našel kaj za pod zobe? »Dobro jutro, striček!« je zaslišal pri- liznjen glas iz bližine. Bila je lisica. »Ravnokar sem se prebudil. Saj je vendar že pomlad!« »Zmotil si se, medved! Sredi zime smo še in samo danes je toplo. Jutri pa bo zapadel najbrž nov sneg. Naj- bolje bo, da se vrneš v brlog in iznova zadremlješ.« »Meni pa se zdi, da sem že dovolj dolgo spal.« »Ljubi striček, ne verjemi lisici — lažnivki! Zares se je že začela pomlad!« Medved se je ozrl kvišku. Tam na visoki smreki je veverica sedela na veji in govorila z drobnim glasom. Da, veverica je gotovo govorila resnico. Lisica pa je srdito pogledala na smreko: »Kaj pa se ti tam zgoraj mešaš v tuje razgovore?« Tedaj se je medved razjezil na lisico: »Vidim, še vedno si stara hinavka. Hitro mi izgini, grda lažnivka! Saj ven- dar vem, da je že pomlad!« »Povem ti, da tudi v aprilu lahko še zapade sneg in tudi slana ne bo izosta- la. Posvarila sem te, ker se bojim, da bi se prehladil, dragi medved!« Tako se je sladkala lisica in je po- hitela dalje skozi gozd. »Ljubi medved, ali si kaj lačen?« je vprašala veverica. »O, pa še kako! Od lakote se mi tema dela pred očmi. Kje bi našel kaj hra- ne? Svetuj mi, dobra veverica!« »E, že vem. Pod Črno skalo imajo zajci zdajle gostijo. Pripravili so mnogo najboljših jedi in pijače. Kar tja pojdi!« »Zajci me imajo radi. Nikoli jim še ničesar hudega nisem storil, zato mi bodo morda zares kaj ponudili. Kar ta- koj jo mahnem tja pod Črno skalo.« Medved je odracal, kolikor hitro je mogel. Po dolgem spanju je bil še zelo neroden in slaboten. Približal se je Črni skali. Nenadoma je zaslišal veselo ptičje petje in živahne zajčje glasove. Tam med gostim smrečjem je bil raven ma- hovit prostor. In glej! Tam sta ple- sala mlad zajec in mlada zajčica. Smehljala sta se vsa srečna in migala s smrčki in brki. To sta gotovo bila ženin in nevesta. »Srečo dobro vam vsem želim!« je prijazno zabrundal medved. Vsi so se s strahom ozrli in zagledali velikega kosmatinca. Ženin in nevesta sta preplašena skočila vsak na svojo stran. Ptičji godci na vejah so v tre- nutku utihnili. Tedaj pa je povzdignila svoj glas stara zajklja: »Kaj se bojite našega prijatelja med- veda? Neumni mladi rod! Takoj lepo pozdravite našega ljubega strička, ki je ravnokar končal svoje zimsko spanje!« Ženin in nevesta sta se boječe pri- bližala in se nizko priklonila rjavemu kosmatincu. Tedaj je pristopil star zajec, ki je šepal na eno nogo, to mu je bil nekoč lovec prestrelil: »Mogočni medved, iulš zaščitnik! O pravem času si prišel. Veš, tu okrog se potepa lisica, naša sovražnica. Če nas izvoha, nam pokvari vso gostijo, lahko pa nam požre celo ženina in ne- vestico. Tebe pa se zvitorepka boji. Dokler boš ti pri nas, je ne bo blizu in mi bomo brezskrbno rajali. Ostani pri nas, mi pa ti radi postrežemo z najboljšo jedačo in pijačo!« »Vaše vabilo me pa zares zelo ve- seli. Seveda rad ostanem pri vas in vas bom branil pred lisico, če bo treba. Toda že tri mesece nisem jedel in li- sice še zgrabiti ne bi mogel dovolj močno, če bi prišla. Tako zelo sem oslabel.« »Takoj ti postrežemo, dragi medved!« so zaklicali zajci. Zajklja in več zajčic je pohitelo v najgostejše smrečje in kmalu so se vrnile težko obložene. Po dve in dve so nosile dolge šibe, ki so na njih bile nabrane velike suhe hruške, jabolka in slive. Privlekle so tudi še košaro suhih borovnic in jagod, nazadnje so na prekljah prinesle še tri buče studenčnice, posladkane s slad- kim sadjem. Medvedu so se zaiskrile oči in ob- liznil si je gobec, ko je zagledal vse te čudovite dobrote. »Kako prelepe stvari! Kako rad vas imam, predragi zajčki! Takoj se bom lotil vseh teh imenitnih slaščic, opro- stite mi! Saj veste, da sem imel dolg post. Zdaj pa ga je konec!« Jedli in pili so do noči, ptički so jim godli po vejah, ženin in nevesta sta neumorno plesala in se ljubeznivo ob- jemala. Zarajal pa je tudi ves stari zajčji rod. S smreke se je spustila veverica in zaplesala s starim šepavim zajcem. Na- zadnje se je še okrepljeni medved po- časi zasukal s staro zajkljo. Tako se je v gozdu začela vesela pomlad. Horvat Izidor: Čebela, rjavi hrošč in petelinžek Majski popoldan je bil prekrasen in češnja, vsa v cvetju, prevabljiva, da bi šla čebelica k počitku. Vzletela je in sedla na češnjev cvet, potem na dru- gega, tretjega... To je bil6 medu! »Tu-le še srknem, potem pa ...« Ni utegnila končati misli, še manj odleteti, ko je okrog nje zašumelo. Ta- koj na to jo je nekaj zadelo, nekaj tež- kega in jo potegnilo s seboj. Uh, kako je šlo v globino! Že je mislila, da je po njej, ko je zraven nje v mehki travi zahrskalo: »Ugani, kdo sem!« Prvi strah je bil že mimo in čebelica je počasi odpirala oči. Koj nato pa je ogorčeno vzkliknila: »Kdo te ne bi takoj spoznal, rejeni lenuhar — rjavi hrošč si!« »Reci majski hrošč, če ne te zdrobim,« je zagrozil rjavi hrošč. »Z majem imaš toliko skupnega, ko- likor živiš svoje kratko, a tem bolj pre- grešno življenje v tem lepem mesecu,« je pogumno odgovorila čebela. »Predrznica, pa to povej, kako se drzneš obletavati drevesa v času, ko sem jaz gospodar nad njimi?« »Od prvega do zadnjega sončnega žarka letam od cveta do cveta, od bil- ke do drevesa. Vse moje življenje je nenehno delo: človeku nosim med in cvetje oprašujem, da se rastline plode in množč. Ti se pa kradeš v mraku ko tat, samo žreš in delaš škodo rastlinju in človeku«. »Saj, v službi človeka si, maloprid- nica/ Zato te pa človek trpi, nas pa črti in neusmiljeno ugonablja. Ampak, zdaj si mi prišla v pest!« je žugal hrošč in z vso težo pritiskal čebelico ob tla. »Izpusti me, grdavž!« je zastokala če- belica. »Izpustim, še prej ti pa polomim kri- la, da se boš vlačila po tleh, dokler te ne bodo pohodili,« je škrtal z ostrimi čeljustmi hrošč. »Ko, ko, ko, ko, ko... Kdo se pa prepira ondi v travi, ko, ko...« se je od nekod z viška oglasil petelinček. »O, petelinček, ljubi prijateljček, reši me iz krempljev tega nepridiprava,« je zaprosila čebelica, »s češnjevega cve- ta me je zbil in zdaj mi hoče polomiti krili.« »A, tako, tako? Ko, ko, ko, ko... Povsod je le v škodo. Ampak teknil mi bo! Ko, ko, ko, ko... Imenitna posla- stica za pred spanec, ko, ko ... Kljuk!« je hlastnil petelinček z zakrivljenim kljunom po trdokrilem hrošču, da je kar zaropotalo. »Hvala ti, petelinček, prijateljčeks,« je šepnila čebelica, se pobrala s trave in odletela v ulnjak k sestricam. Fran Roš: DEDKOV A POMLAD Naš dedek star je osemdeset let, je siv, koščen in gluh in vid mu peša, med hojo se na palico obeša, rad godrnja na ta neugnani svet. V novembru legel je na toplo peč, v hropečih prsih ga je kašelj grabil, hudo se mu je še tobak zagabil, nobena reč mu več bila ni všeč. Čez zimo lipov čaj je z medom pil in tožil, da so dnevi mu že šteti in da želi si še samo umreti, ker rad bi si že enkrat odpočil. Naš dedek star je osemdeset let. Zdaj zlezel je z zapečka in smehlja se, prebil je srečno mrzle zimske čase in spet mu lep in ljub je sončni svet. Horvat Izidor: MAJ Maj, maj, krasni maj, k nam prišel je v gaj, razlil se je po loki, vodi modrooki, po ledinah, košeninah, po logovih in vrtovih, sadovnjakih, čebelnjakih, njivah, jarkih, gorcah, parkih, vse okrasil s cvetjem, vse ozvočil s petjem, vselil v naša se srca, zdaj vesela so — juha! OTROKOVA POMLAD Tu zelena je pomlad! Kdo ne bi imel je rad? Se naš Duško jo ima, ki do pet že šteti zna. V travi rože mu dehte. V krošnjah ptice ga vabe. Nič več v sobi ne vzdrži, za metulji se podi. Vriska, poje, trobenta, se s prijateljčki igra; v soncu lice mu žari, dokler sladko ne zaspi. Pomorščaki, ki se jim rodi želja po naši lepi deželi! Po morju ladja plava, prekrasno valovi nam Sava. Na palubi kapitan stoji in nemo v valove strmi. Kapitan daje povelja po krajih krasnih hrepeni mu želja. Oh, ko prispel bi lahko do tja, kamor hrepeni mi želja moja. In res, po valovih že ladja drsi 4 kot biser se v vodi jugosloimnski blesti. Na kapitanovih ustih se je porodil smehljaj, ker res prispel v tak lepi je kraj. Kaj mislite kakšen kraj je bil to? Jugoslavija vendar, kako je v njej živeti lepo! Kot biseri so njene vode, kot biseri njene gore. Kapitan ves srečen živel je v njej, bolj srečen bil je kot kdaj poprej. Kako res si lepa Jugoslavija ti, ker res skrben voditelj zate skrbi. Radčenko Silva, III. č razred I. osnovna šola v Celju Z njimi sem šel na sprehod Z izleti pa taka-le: ljudska potreba so, kakor denimo, sol, bukve ali pija- ča. Na izlete gre vse, kar leze in gre in se ne more voziti z buikom. Ni kaj prigovarjati, je izlet v drugi inačici bolj nobel in tudi ekonomičen, zlasti če je smrduh z nafto vred splošno ljudsko premoženje, pa še v enem popoldnevu obfrčiš dobršno polovico preljube do- movine. Komur pa bogovi niso blago- volili nakloniti vozička, naj lepo izleta- va po nogah, kajti je izlet tudi za pe- šadijo jako zelo koristno opravilo. Teti Beti je razonoda in prilika za razka- zovanje in stricu Fricu trening za hr- bet in grlo. Smo tedaj šli na izlet: teta Beta, stric Fric, njuna zlata otročička in mo- ja kot peta osebnost v družini, potem še več družin, tetinih in stričevih pri- jateljev in prijateljic s kakim duca- tom otročičkov. Se reče, nismo šli koj. Hajd, zdaj pa letimo! Ne. Za prida izlet to ni dovolj. Ce naj izlet kaj velja, ga je treba pri- praviti. Mi smo ga pripravljali dva dni in eno noč. Teta Beta je skrbela za proviant. »Po izletu hodi napet ko boben«, je pametno govorila in stric je modro dodal: »In moker ko sod.« Na- kupovala je in pekla in hodila na po- svete k prijateljicam zastran strateških načrtov in bila strašansko nervozna, tako rekoč vsa iz sebe. Komaj se je utegnila spomniti na čevlje in na traj- no, brez česar ne more biti plodnega izleta. Stric Fric je popravljal in mazal obutev, pa otepal in čedil malhe in obleke, vmes pa učil in uganjal ne- ugnana sadeža svoje ljubezni. Naravno, da smo šli v hribe. Izlet po ravnem je konjska figa na prašni cesti, čeprav je stric godel nekaj takega, da naj vrag vzame vse hribe in tistega, kdor si jih je omislil. Spotoma še skuš- njave ne premorejo, da bi žejna duša imela priložnost iztiriti. »Pri vrču« v mestu, da bi ta čas, ko leze na hrib, spraznil dva vrča na kub in bi tako temeljito udušil dušo, da do ponedelj- kovega jutra še muksnila ne bi. Toda tetina volja je že odločila. Tetina volja sploh rada odloča po svoje, stric pa svoje nima. Zadnjo noč smo komaj zamižali za kako urico. Pakirali smo: 3 štruce, po- tico, 1 kg drobnega peciva, 6 klobas, 13 jajc, pleče, 3 konzerve, 4 limonade, sir, steklenico kave, pol kilograma slad- korja, 3 rute, 3 sviterje, odejo, žogo in še nekaj igrač, kozarec in pisker, tetine nove čevlje in pantalone. Nabasali smo nahrbtnik, torbo in trebušast cekar. Stric je moral stekleničko z »žegnano vodo« za na pot vtakniti v notranji žep suknjiča. V nedeljo rano smo izleteli in je bilo na izletu jako zelo zabavno in poučno. Pognali smo se z elanom. Pomladek je naravnost zbezljal ko telad. Razlil se je za cvetjem in vejevjem po trav- nikih, vrtovih, sadovnjakih čez ograde in plotove, podil kure in koze ob hišah in bajtah, obdeloval s kamenjem pasji rod, da je bilo laježa, kokodajsanja in tarzanskega vpitja kakor ob preselje- vanju narodov. Tudi mame so se oki- tile s cvetjem španskega bezga, da je uboga kmetica nejeverno zmajevala z glavo. Otročad je plašno kukala za nami izza vogalov. Neki kmetič pa se je drznil spozabiti se in je naše navdu- šenje in svobodo v naravi psoval z divjaštvom. »Viš ga, kulaka,* je rekla tetina najožja prijateljica Nuša, »ima, pa še veselja ne privošči ubogim otro- čičkom. Da, le kaj se bo gnal za tisto mršavo kozo, pedenj travnika in za češnjo in nam kratil uživanje narave!« Potem smo se unesli. Sonce je sto- rilo svoje, strmine tudi in bezljanje tudi. S strica je lil pot kakor ob plohi. Sopihal je in mi stokaje dejal: »Pa bodi še ti, Lojzek, za osleta, na!« In oprtil mi je k torbi in cekarju še nahrbtnik. To videč mi je teta navrgla še jopo in torbico, na vrh nahrbtnika pa posadila svoj zlati upehani zaklad, ki se je drl ko jesihar, ker mu je Franci odvzel svojo harmoniko. Tako sem bil oprtan ko ribniški rešetar, da še poti nisem dobro videl pred seboj. »Ali ni lepo na izletu?« me je na- vdušeno vprašala teta in se smejala, da je odmeval dol in breg. »Na, Loj- zek, pa se me primi, saj sem ti teta,« je sladko žgolela in se mi z vso težo obesila na otovorjeno roko. Sploh sem opažal, da se teta rada ukvarja z me- noj, čeprav mi ni bila po krvi nič teta. Take tete se sploh rade ukvarjajo z odraslimi nečaki. Jaz sem seveda bil navdušen in očaran zastran take pozor- nosti in sem ji bil za ljubeznivost iz srca hvaležen. Potem smo prišli na cilj. Prvo be- sedo je zopet imel podmladek, kakor je to prav in se spodobi in je tako udejstvovanje mladine zelo razveselji- vo. Dva sta takoj navijala gramofon, dva sta si dala opravka z oknom in srečno zdrobila šipo, na neki mizi so zvrnili vazo, trije so se lasali pri vra- tih, ki so milo škripala, kateri se bo delj vozil obešen za kljuko, eden je drezal ptička v kletki, najmlajša dva sta od nekod privlekla mlado mače. Vam je to bil direndaj! Beta in njene prijateljice so se do solz nasmejale.. »Glej, kako so srečni!« so vzklikale. Očete pa je stalo precej truda, da so vzpostavili red in zbrali svoje seme ob razvezanih malhah. Z rt je se je razvilo pod milim nebom sredi cvetočega travnika. Zrtje pome- šano s cmerenjem, vekanjem, kregom in tepežem kakor pri Hunih! Naj vam bo ljubi otroci! Potlej smo se pa valjali po pisanem travniku. Ko smo vstali, smo šli v ošta- rijo k plesu in pitju. Po zelenem trav- niku pa je bilo kakor na sejmišču po Uršnem sejmu v Celju: papir, škatlje, konzerve, kosti, veje, cvetje... Kaj bi našteval! Pojdite v ponedeljek na Celj- sko kočo, pa boste videli! Da, naj se vidi, da so izletniki hodili tod! Kakopak da smo plesali. Ali ste čud- ni: izlet brez plesa je kakor koline brez klobas. Plesali smo, ker je bila muzika. Kjer je muzika, tam je ples in kjer je ples, so toalete. Teta se je namazala ko dimnikar*, samo rdeče5, obiila nove čevlje in oblekla lepe plave svilene pantalone. Takisto nekatere od prijateljic. Potem smo plesali, teta in njene prijateljice, še drugi turisti in turistinje, in so pritegnili še mene. Meni pa je bilo ko dalmatinskemu oslštu, ki se je vrnilo s plaže v Du- brovniku: tovor dol, tovor gor. Vse me je bolelo, roke, noge in glava. Tako neusmiljeno sem si želel mehke poste- lje v zelenem mahu pod košato buk- vijo, kjer bi me ptički z žvrgolenjem zazibali v sladek sen, da sem na lepem rekel teti med plesom: »Teta, usta imaš ko vrag hlače in na napeti zadnjici ti hlače za pedenj zijajo.« To sem rekel, kakor da bi voščil dober dan. O, jaz že vem, kje je treba žensko potipati! Po tipala se je in me koj razumela. Ženske marsikaj hitro razumejo. Po- tem mi je rekla: »Se ti pozna kmet- stvo in spadaš v gozd, tu smo pa kul- turni ljudje, da veš!« Pri priči se je obrnila in se zavrtela z drugimi. Stric Fric in ostali izletniki moškega spola so medtem žlampali kakor za stavo. Mrak se je delal, ko smo se podali domov. Najprej smo se huronsko drli in vriskali, kakor je pri izletnikih nava- da. Potem pa se je stric zgrudil, kakor bi mu spodsekal noge. Oprtil sem si ga na rame, da so se mu tace vlekle po kamenju ko cokla pod vozom. Teta se je ubadala z zlatima otrokoma, se reče nadležnima pankrtoma, kakor ju je ljubeznivo nazivala in klestila z le- skovko. Nikarte misliti, da je bila pri pri- jateljskih družinah manj lepa družin- ska idila. O, ne! Prijateljicam tete Be- te tudi ni bila pot z izleta z rožicami posuta. One še nečakov niso imele s seboj in so zatorej same tovorile svoje drage možičke, kakor so vedele in zna- le in krotile svoje pamže. Izjemo je delala le tetina najožja prijateljica Nu- ša, ki je za razliko od drugih sama bila tovor na plečih svoje močnejše zakon- ske polovice. Malo je rigala, pa juckala, potlej pa se je prepirala in teti Beti nekaj pikro očitala. Močno se mi zdi, da se je posluževala tudi mojega ime- na. Pa jaz vem in moj patron tudi, da sem zastran tete čist ko lilija ne- dolžnosti Ampak na izlet pa vseeno več ne bom hodil s teto Meto in njeni- mi prijatelji. Tako mi je tožil mladi prijatelj Loj- zek Gorše zaradi svojih tegob na iz- letu. Tolažil sem ga in spodbujal k iz- leta vanju z dokazi in obljubami, da bova šla drugič v dvoje in bova kot lilije na polju in vrabci v prosu, skrat- ka: eno bova s preljubo naravo. Rado GuČ e-tev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5 V freh mesecih na Mars MEDPLANETNO OGLEDALO S PREMEROM OKOLI 100 km, BI OMILILO KLIMO HLADNIH PREDELOV, LAHKO PA BI BILO STRAŠNEJSE OROŽJE OD ATOMSKE BOMBE Profesor Obert je znan nemški raz- iskovalec na področju raket. Dela v taj- nosti in v nekaj mesecih bo objavil svoje najnovejše izume, o katerih pra- vi, da bodo obrnili nase pozornost vse- ga sveta. Profesor Obert se zdaj zanima predvsem za izgradnjo tako imenova- nih vsemirskih postaj. Nedavno je nje- gov prijatelj dr. Braun naredil načrte po katerih bi iznad ekvatorja v višini 17 km zgradili vsemirsko postajo. To bi bila odskočna postaja do 600 in do 700 km. Na tej višini bi potem morali zgraditi novo postajo, katera bi s po- močjo sončne svetlobe proizvajala elek- triko. Od tu bi potem gradili še na- daljnje postaje v brezzračni prostor. Na ta način pravi profesor Obert, bi bila gradnja vsemirskega pota veliko ce- nejša. Po njegovem mnenju bi prido- bili novo geografsko znanje o vsemirju v veliko večjem obsegu. Od tu bi lahko opazovali in odkrivali dogajanja v vse- mirju, ki so človeku danes še popol- noma neznana. Profesor Obert misli tudi na načrte za potovanje na Mars. Doslej drži svoje izume v popolni tajnosti, toda kaže, da je to pot že točno izračunal. Dr. Braun, njegov kolega, je preračunal, da bi človek potreboval tri leta, da bi prišel v posebni raketi na Mars. Medtem pa profesor Obert trdi, da bi s pomočjo vmesnih postaj dosegli Mars že v treh mesecih. Profesor Obert je izdelal že med voj- no raketo V-2. Nedavno pa je imel predavanje o medplanetarnih potova- njih in govoril o najnovejših izsledkih glede raketnih projektilov. Dejal je, da je že konstruirana raketa, ki bi lahko dobila ime »sončev snubec«. Brzina te rakete je hitrejša od brzine, s katero se zemlja vrti. Profesor Obert je pre- pričan, da v bodoče ne bo več sen, Če bomo govorili o ekspedicijah na Mars in mesec. Druga iznajdba prof. Oberta je v tem, da misli graditi »interplanetarno ogle- dalo«. To ogledalo, ki bi bilo narejeno iz malih ogledale, bi merilo v prečniku 100 km. Ta ogledala bi zbirala sončno svetlobo in omogočila, da bi se omilila klima v hladnih zemeljskih krajih. Na ta način bi severne mahovite tundre postale plodne. Istočasno pa bi bilo to ogledalo lahko strašnejše od atomske bombe, ker bi z njegovimi malimi ogle- dali, ki bi jih uravnavali na posamezne zemeljske točke lahko dosegli na tistih mestih okoli 300 stopinj vročine, kar bi uničilo vsakršno življenje. Profesor Obert je izdelal umetnega sopotnika zemlje. Tu gre za majhen projektil, ki ne bo težji kot 50 kg. S po- močjo energije, ki ne bo veliko večja kot jo je potreboval nemški V-2, bo raketa dosegla višino okoli 300 tisoč kilometrov. Raketa bo obšla zemljo v največ eni uri. Ta raketa bo imela v svoji notranjosti veliko število apa- ratur, ki bodo znanstvenikom na zem- lji beležile najrazličnejša gibanja in jim posredovala podatke o stanju v vsemirju. Po vsem tem sodeč, se nam skoro obetajo še velika tehnična presenečenja, in ker je dr. Obert resen znanstvenik mu pač smemo nekaj verjeti, čeprav se vse njegovo prerokovanje sliši kot Jules Wernesova pripovedovanja pred tolikimi leti. Toda takrat tako nedo- segljive fantazije, je danes človek pre- segel. No, bomo videli? MAU-MAU PRISEGA Pravo sliko o dogodkih v Keniji je zelo težko dobiti, saj so informativne službe, ki o tej državi poročajo veči- del naklonjene Britancem, le-ti pa po svoje propagirajo okoliščine okoli or- ganizacije Mau Mau. Angleži pravijo, da je to organizacija, ki ima namen iztrebiti belce. Medtem pa mnogi afri- ški vodje govorijo, da te organizacije sploh ni, in da so si jo Angleži iz- mislili zato, da laže terorizirajo afriški narod. Toda niti eno niti drugo ne od- govarja popolni resnici. Odpor črncev v Keniji je, to se ne da zanikati. Ne- davno je v enem izmed angleških li- stov bilo zapisano, da vojna v Keniji »vendarle vsebuje tudi elemente na- cionalne nezadovoljnosti«. Ta list je objavil tudi tekst prisege, katero baje člani Mau Mau polagajo na svojih taj- nih obredih. Prisega ima sedem točk: Nikoli ne bom izdal oblastem in ev- ropejcem naše organizacije. Nikoli ne bom izdal katerega koli člana Evropejcem ali oblastem. Brezpogojno bom izvrševal vsako na- logo. Bojkotiral bom (ne bom se udeleže- val) vse verske šole in ne bom hodil v njihovo cerkev. Če me organizacija ponoči pokliče, bom takoj vstal in izvršil nalogo. Dodeljen v petorko bom ubil vsake- ga Evropejca, če se bo to od mene za- htevalo. Ce bo Jomo Kenyatta (to je vodja afriške unije) zaprt, mu bomo povsod sledili in ga osvobodili. Na koncu te prisege je dodano še to, da pripadnik, ki se ne drži sedmih točk obsoja sam sebe na smrt. Kot že rečeno vodje odpornikov v Keniji trdijo, da taka organizacija ne obstoja. Oni pravijo, da je njfihova glavna stranka Afriška Unija, ki šteje okoli 100 tisoč članov in ima okoli pol milijona simpatizerjev. Program te stranke je v glavnem v tem, da se bori za človečanske pravice, za svobodne volitve, za agrarno reformo, za popoln demokratski režim, kjer bodo vsi dr- žavljani enako tretirani in dobivali za enako delo enako plačo. Program zahte- va konec vsake diskriminacije. Na čelu te stranke se nahaja Jomo Kenyatta. Stranka je bila lansko leto prepoveda- na, njen predsednik in še nekateri vo- dilni člani pa so bili aretirani Črnci so cenena delovna sila. Dekleta nosijo tudi najtežja bremena na glavi ATOMSKA BOMBA in pomlajevanje Učenjaki neprestano preiskujejo uči- nek atomske bombe na človeka in na zemljo. Med drugim so raziskali tudi primer štiriglave družine, ki je ob na- padu na Hirošimo zakopala na vrtu za- boj z nekaterimi imetki. Po napadu so se vrnili in izkopali zaboj. Toda čez ne- kaj ur so vsi umrli. Tam kjer je bomba eksplodirala je Ponekod že začela rasti trava. Nekaj siromašnih japonskih kulijev je začelo to zemljo obdelovati. Toda na njihovo veliko žalost je bilo seme uničeno za- kadi nekega izžarevanja. Toda končno ie bil njihov trud poplačan. Podzemelj- ska radioaktivnost je imela čudovit učinek. Krizanteme so vzcvetele v tako čudovito obliko, ki je popolnoma dru- gačna od običajnih. Krompir in ostala Povrtnina je bila veliko večja, pravza- prav ogromna. Med to čudno floro je bila tudi nekakšna salata. Nek siro- mašen, lačen ribič, ki je že precej v letih se je najedel te solate. Starec ni opazil nobene bolečine. Potem je čez nekaj tednov opazil, da so se njegovi sivi lasje spet začeli spreminjati v ko- stanjeve, da so se gube na obrazu za- čele izravnavati in da je po vsem telesu čutil neverjetno moč, kakršno je imel kot dvajsetletnik. Učenjaki so vse to dobro proučili in enoglasno potrdili, da je bila v radio- aktivni solati tista moč. Pri kemijski analizi so ugotovili, da je salata res polna radioaktivnih elementov in da •je podobna neki drugi rastlini, ki so jo pred nekaj leti našli v Indiji in na Ki- tajskem in katero so tamošnji doma- čini imenovali »futitijenk«, kar pomeni »napajanje dolgega življenja«. CELJSKE BODICE KATEGORIJE Kaj še čakaš, primi vendar, dedec, perzijsko preprogo, spraviva jo na podstrešje, ne odlašajva več mnogo! Danes, jutri tu imela bova strašno komisijo, ki po stanovanjih voha, daje jim kategorijo. Če to perzijsko preprogo v stanovanju nam odkrije, nas takoj porine kvišku kar za tri kategorije. Shrambo pa, do stropa polno, bom previdno zaklenila in bom rekla komisiji, da sem ključek izgubila. Zdaj pa urno se zasuči, dedec leni, malopridni, primi vendar za preprogo, biti moramo previdni! TEHARSKA CESTA Jaz nočem umreti še kmalu, ker ne bi rad, da me kletve pogrebcev spremljajo h grobu. Prijatelji bi me psovali po ubogi Teharski cesti, po ostrih glavah gramoza, po blatnih, globokih kotanjah: »Nikdar ni bil pravi prijatelj, zato nam jo je zagodel celo še po svoji smrti. Umrl je burkež, še preden ta cesta je cesta postala, pa še mrtvaku v naslado mu naših nog je trpljenje. Naj vrag mu bo novi gostitelj/« Jaz rad bi umrl pozneje, ko Teharska cesta bela kot zadnja pot mi bo gladka in moji prijatelji bodo na njej me prijazno hvalili, kako sem bil priden in dober, čeprav sem kdaj eksaltiral, pa vendar sem smrt odložil na čase, ko Teharska cesta pogrebcem je pravi užitek. Jaz letos še nočem umreti, ker ne bi rad, da me kletve prijateljev spremljajo h grobu. Tudi rastline govorijo Ameriški profesor je skonstruiral po- seben mikrofon, s katerim ugotovi, če je žitno zrnje črvivo. Ce je v zrnu črv ta občutljivi mikrofon zabeleži glasove, ki jih povzroča črv, ko grize zrno. Med- tem pa je profesor Horcher iz Kolna naredil mnogo precizne j šo aparaturo. Le-ta je kombinirana kot Seismograf, radar in mikrofon. On je prisluškoval s pomočjo tega aparata razne rastline in ugotovil, da povzročajo razne zvoke. Drevje in cvetje izvaja nežne melodije, krompir, redkev, čebula in še nekatere rastline pa spuščajo glasove, kot ne- kako godrnjanje. Profesor ima namen posneti na gramofonske plošče to rast- linsko simfonijo. Navsezadnje je izgu- bil tudi pregovor »slišiš kako trava raste« svoj zafrkljiv pomen, ker se to res že dogaja. Ženske so boljši šoferji kot moški Običajno ljudje mislijo, da imajo možje in žene enake pogoje in navade, če sedejo v avtomobil. Medtem so ne- kateri, ki so zadevo preiskovali, ugo- tovili nekoliko drugače. Pravijo, da so ženske boljši šofer j L Statistika kaže, da ima komaj vsaka deseta žena, se- veda taka, ki zna šofirati, za seboj pro- metno nesrečo, medtem ko vsak četrti mož po enkrat zadene z avtomobilom v kak nasproten predmet Mlajše žene imajo manj nesreč za seboj, kot njihove starejše kolegice. Pri moških pa je ta razlika ravno narobe. GLAVNA ZADRUŽNA ZVEZA LRS sprejme v službo za revizijski center v Celju finančne revizorje Pogoji za sprejem: Večletna praksa v revizijski službi ali v knjigovodstvu. — Interesenti dobijo pojasnila na Revizijskem centru v Celju, Cankarjeva 4, pritličje — levo. Želimo Vam dosti sreče... Kot smo že poročali v prejšnjih šte- vilkah našega lista, smo pripravili za reševalce naše prvomajske nagradne križanke večje število lepdh daril, ki so jih v ta namen darovali nekateri naši delovni kolektivi. Ker smo že pisali o tem, kdo je podaril predmete, ne bo- mo tega še enkrat navajali. Omenimo naj le, da je zadnje dni Tovarna emaj- lirane posode v Celju v ta namen pri- spevala 1 kavni servis in Tehnometal 1 električni lonec s stikalom. Vseh na- grad je 22. PRVIH PET NAGRAD dobe samo naši naročniki, ki so po- ravnali naročnino vsaj sta pol leta: 1. 1 tona prvovrstnega premoga; 2. 3 pare perlon nogavic; 3. 1 par čevljev po izbiri; 4. 1 električni lonec s stika- lom; 5. blago za vetrni jopič. DRUGIH PET NAGRAD lahko dobe samo naši naročniki: 1. 1 tona prvovrstnega premoga; 2. 1 prostorni meter bukovih drv; 3. vol- neno blago za žensko obleko; 4. blago za 2 puplinasti strajoi; 5. 1 par ženskih čevljev. OSTALE NAGRADE dobe vsi, ki bodo izžrebani, n»oziraje se, če so naši stalni naročniki. V po- štev bodo prišli, če bodo pravilno re- šili križanko in če bodo poslali v do- kaz izrezek iz lista. Rešitev, ki bodo napisane na drugem papirju brez iz- rezane križanke iz našega 1'ista, !ne bomo upoštevali. 1. Dvoje izdelkov po izbiri (po želji 2 srajci); 2. 1 servis za belo kavo; S. 1 pleteni fotelj; 4. 1 kg tekstilnega bla- ga; 5. 1 servis za črno kavo; 6. 1 pi- sarniška mapa; 7. 1 kolekcija brezal- koholnih pijač; 8. 1 pokrajinska slika; 9. 1 kvalitetno salamo; 10. 100 zavojev barve za obleko; 11. 1 kolekcija alko- holnih pijač; 12. 5 litrov koprske čr- nine. Kakor vtidite, dragi ibralci, dobitki so kar lepi. Zato pridno na delo, mo- goče se Vam bo le sreča nasmehnila. Želimo Vam pri reševanju veliko uspe- ha, pri žrebanju pa dosti sreče. Rešitve pošljite najkasneje do 6. maja uredništvu, ki bo objavilo izid žrebanja v petek, dne 14. maja. Uredništvo. PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. opitan; 7. premo- govnik blizu Celja (nagrajuje); 14. tekstilna tovarna v celjski okolici (nagrada); 19. kratica za Prvo Kranjsko Tiskarno; 22. strup- na kemikalija; 23. filmski »kralj džungle«; 24. iz lesa; 25. znamka blaga, tudi karta; 26. gora na Koroškem; 27. kraj ob Genovskem zalivu z znamenitim marmorjem; 28. stara dolžinska mera (dvoj.); 29. rojstvo (narobe); 30. utežna mera; 31. ozemlje v vzhod. Afriki, meji na Abesinijo; 32. turški sod- nik; 33. solne naprave; 34. s soljo prepojen; 35. posode, h katerim marsikdo teži; 36. zakovice; 37. Justinijanov vojskovodja; 38. vsta- vi AAN; 39. rečni ovinki, tudi deli nog; 40. trg blizu Kamnika (2. sklon); 41. »teliček«, neumnež; 42. kratica za Varnostni svet; 43. element (dvoj.); 44. najskrajnejša; 45. igralec s kroglami; 46. začim- ba; 47. obračaj liste (knjige) I; 48. tisti, ki je pri 35 (vodor.); 49. pesnitev; 51. pomrzne; 52. znana tovarna v Savinjski dolini (na- grada); 53. kratica za krajevni tržni urad: 54. grška črka; 55. grška črka, narobe; 56. oblika pomožnega"glagola; 57. zlat v go- renjskem narečju; 58 in 62. pod- jetje v Savinjski dolini; 64. obalno mesto ob Dvini (narobe); 65. me- sto v Slavoniji; 66. nadležni mrčes; 67. vstavi DASUI; 69. strah nogo- metašev; 70. pokvarja; 71. meha- nični učinek; 73. ploskovna mera; 74. besednjak; 75. svetovnoznani kraj na Gorenjskem; 76. iz svile; 77. meja (srbohrvatsko); 79. Indi- janec; 82. okence; 83. osebni za- imek v srbohrvaščini; 84. predlog; 85. resnično; 86. brzojavni naslov za libojsko industrijo; 94. naselje; 95. oblika glagola tkati; 97. časni- kar; 98. prsne pastile (znamka); 99. vrsta ribe; 100. jezero v Ru- siji; 101. prepevaj! 102. narava; 103. tekstilna industrija (nagra- juje); 104. bog vetrov (starogrška mitologija); 105. občudujem, tudi nevoščljiv sem; 106. predpogoji, predpostavke (s = z); 107. elipsa; 108. dva različna soglasnika; 109. 7. latami podevan; 110. hiperoksida; 111. pokrajina ob reki (o = a); 112. kemikalen; 113. okostnjaka (srbohrvatsko); 114. majhen kol; 115. istočasen; 116. vozno čakališče; 117. golobček; 119. previden; 120. otočje v Sredozemskem morju (4. sklon); 121. geslo gasilcev; 122. osebni zaimek; 123. predplačan; 124. dobičkonosen; 125. naprav- ljalec kamna; 126. nemška mejna reka; 127. pre- mogovnik v celjski okolici (nagrajuje); 128. de- janski položaj; 129. državna blagajna; 130. čedno, prikupno. Navpično: 1. sadna industrija (nagrada); 2. raz- glas; 3. odbran, izvoljen; 4. vrsta vina; 5. po- krajina v Zadnji Indiji; 6. je dobro za oči; 8. vrsta blaga (dvoj.); 9. prividno iz nič »ustvar- jata«, slepita; 10. stara ploskovna mera; 11. uglej!; 12. predlog na prvi črki abecede; 13. veznik; 14. vas pri Ljubljani, tudi gozdni sadež; 15. obutveno podjetje (nagrajuje); 16. rumena vrt- nica (čajevka); 17. število; 18. oziralni zaimek; 19. težak voz~, 20. z uspehom (krono) veličan; 21. znana izdelovalnica perila; 24. travnata (košna) zemlja; 25. stauovalec v kolibi; 27. ne- srečen azijski polotok; 28. reka v Sloveniji; 29. prebivalec Dolenjske (v hrvatskem) jezika); 31. pačiuile s soljo; 32. prebivalec Kozjega; 33. odhajati v drugi kraj (ptice); 34. skrajšano ime podjetja v trgu blizu Celja (nagrajuje); 35. ma- tematični izraz, tudi del rastline; 36. vulkansko žrelo, brez »e«; 37. stara, sedaj prenovljena go- stilna v Celju; 39. igralec na starem, maloruskem glasbilu (kobza); 40. vinski sadiki; 41. znameniti vrh nad Skadarskim jezerom; 43. podzemlje v starogrški mitologiji; 44. krik, narobe; 45. bo- žanstvo; 46. premaknil; 47. španski spolnik; 48. kot 18 navpično; 49. kot 54 vodoravno; 50. in- formativna pisarna za potovanja; 52. mestece v Dalmaciji; 53. kvasna glivica: 55. sprečevan; 57. rumena cvetica, tudi ribica; 59. moško ime; 60. meliranih las; 61. ime dveh slovenskih mesecev, drugi del; 62. ruskn utežna enota; 63. manjše organizacijske enote; 68. kratica za znano vele- silo; 70. brstim, poganjam; 71. ravnina; 72. prej (hrvatsko); 74. pastirska piščal; 75. se prerije, pride na dan; 7fc. dva različna soglasnika; 77. ke- mijski izraz za slad; 78. ljubeznive, priliznjene (v =g); 80. kemijska označba za sodo; 81. ne ve ničesar; 83. celo ime ter še kratici za avtorja »Ciklamen«; 86. Prešernov izraz za »čevljarski«, s katerim označuje Kopitarja; 87. potiskan; 88. kot 3 navpično; 89. mesec; 90. kratica za element; 91. navaja (diktira); 92. navdušuje; 93. mesto v severni Grčiji (znano čitateljem »Grof Monte Kristo«); 94. vetrec; 96. klica; 97. pozvan v vo- jake kot novinec; 99. meketajoč; 100. znana to- varna barvil (nagrada); 101. požiga seno (hrv.); 102. pretiran (i = a); 103. mesto, imenoiuno »Slo- venski Merant; 105. packa, umazek (e = a); 106. ročna okraska; 107. gora, na kateri je montiran največji teleskop; 109. učaran, zagovorjen (na- robe); 110. lastnina; 111. okrajšano žensko ime; 112. planina v Črni gori; 113. velikan, gorostas; 114. gostinsko podjetje v Celju; 115. letovišče v Belgiji; 116. bog pastirjev; 117. grška črka (mno- žina); 118. odkupno podjetje za žejne (nagrada); 119. začetne črke zadružne ustanove, katere pod- jetje nagrajuje; 120. krznen ženski ovratnik; 121. predlog; 122. kratica tudi izven naših meja znanega kovinskega podjetja; 124. dva različna soglasnika; 125. kratica za kemijo; 126. kartaški izraz. e-tev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5 Telesna vzgoja Atletika IZVRSTNA FORMA CELJSKIH ATLETOV Atleti in atletinje Kladivarja so zadnjo ne- deljo gostovali na otvoritvenih mitingih v Ljub- ljani in Mariboru. Ze prvi nastopi naših atletov so presenetili po izvrstnih rezultatih vso šport- no javnost. Odlična kvaliteta atletov Kladivarja nam potrjuje, da so se vestno pripravljali vso zimo za bogato tekmovalno sezono v letošnjem letu. Ze prvi nastopi pa so dali tudi odločen odgovor vsem tistim krogom, ki so v časopisju zagnali »krik in vik« o uničevanju celjskih atletov zaradi neuspehov na krosu Slovenije. Propaganda proti Kladivarju je šla celo tja do Beograda, od koder je pred dnevi upravni odbor AD Kladivar dobil uradni dopis od Atletske zveze Jugoslavije, da so »obveščeni« o težki bolezni Vipotnika in naj jim sporoče, kakšno je trenutno zdravstveno stanje tega nadarjenega atleta! In dejstva! Mladi Vipotnik je sredi Ljubljane v svojem prvem nastopu brez vsake konkurence pretekel progo 1000 m v prav dobrem času 2:32,6 in s tem vsem svojim »prijateljem« dokazal, da bo tudi v letošnjem letu skrbel za presene- čenja s kvalitetnimi storitvami. Prebudil se je tudi Igor Zupančič, ki je progo 300 m pretekel v rekordnem času 36,5, kar pač za pričetek sezone ni nihče pričakoval. Pa naš državni re- prezentant in olimpijec Lorger Stanko — v me- secu aprilu na 100 m pod 11 sekund! Cas 10,9 na 100 daje Lorgerju in vsem ljubiteljem atle- tike mnogo upanja, da bo v takšni formi, če jo bo obdržal tja do evropskega prvenstva v Bernu, lahko dosegel naslov evropskega prvaka v svoji disciplini na zaprekah 110 m. Sicer je še prezgodaj dajati prognoze, vendar začetek je več kot sijajen. Ostali rezultati naših atletov so več ali manj »normalni« za pričetek sezone. V Mariboru je presenetila Celesnikova s prav dobrim rezultatom in zmago nad Kotluškovo v metu diska s 36,63 m, pa tudi mladi Muškatevc iz Šentjurja je na 1000 m zmagal v dobrem času 2 : 43. Prvi nastopi naših atletov in atletinj na tujih stezah nas utrjujejo v prepričanju, da bo tudi v letošnjem letu celjska atletika vodilna sila v naši republiki. Nogomet_ KATASTROFALEN PORAZ NA REKI Kladivar skrbi za presenečenja ... Ta stavek drži stoodstotnol Nihče ni pričakoval na Reki tako težkega poraza proti nasprotniku, ki se bori za obstanek v hrvatsko-slovenski ligi. In vendar je prav ta nebogljenček kar petkrat potresel mrežo Kladivarja ter ga s tem pora- zom potisnil za dve mesti navzdol v lestvici sodelujočih klubov. Kladivar ni uspel doseči vsaj časnega gola! 2e v 3. minuti so domačini iz nekako 25 m prvikrat potresli mrežo Kladivarja. Dobre pol ure je bil nato na igrišču mir. No, mir? Kla- divar se je zbral in prešel v ofenzivo, vendar je igral le preveč ležerno, da bi resneje ogrožal nasprotnika. Marinček je zapravil idealno pri- ložnost, da bi izenačil rezultat, takoj za tem pa je Dobrajc poslal na gol oster strel, ki ga je vratar le s težavo ubranil. Tako sta dve sijajni priložnosti šli »po vodi« . . . Domačini so s požrtvovalnostjo in borbenostjo zopet prešli v napad in do zaključka polčasa še kar dvakrat potresli mrežo Celjanov. V drugem polčasu je začetek zopet pripadal Kladivarju, mehki napad pa ni spravil žoge v mrežo. Tudi oster Podob- nikov strel je postal plen razpoloženega vra- tarja. Domačini pa se še niso zadovoljili z do- seženim rezultatom. Prešli so v odločen napad, borili so se za vsako žogo in Klanjšek je imel polne roke dela. Odstranjeval je vse, kar se je dalo, kljub temu pa je moral še dvakrat po- brati žogo iz mreže. Zmaga domačinov je po- vsem zaslužena, čeprav morda nekoliko pre- visoko izražena. Pri Kladivarju sta se odliko- vala Klanjšek in mladi Hribernik, celotno moštvo pa je igralo premehko in brez prave borbenosti. S takšnim načinom igranja brez dvoma tudi na domačem terenu ne bodo mogli zmagovati . . . NOGOMETAŠI CELJA ZOPET PORAŽENI Gostje iz Velenja so na Skalni kleti odločili prvenstveno srečanje s tesnim rezultatom 2:1 v svojo korist. Kljub vodstvu v prvem polčasu so Celjani morali kloniti Hudarinovi enajstorici, ki je pokazala več volje in požrtvovalnosti do zmage. Celjan so v prvem polčasu še zastreljali enajstmetrovko! V drugem polčasu pa so do- mačini le pokazali malo energije, da bi rezultat po vodstvu gostov vsaj izenačili. Nekateri igralci so se obnašali na igrišču tako, kot da se jih ne tiče nogometna igra. Zogi so pokazali hrbet ... S takim načinom in odnosom do prvenstvenih tekem pač ne more biti uspeha. Vse kaže, da se bodo Celjani morali posloviti od slovenske lige. KREPAK ODPOR KOVINARJEV V Storah so Kovinarji imeli v gosteh prvaka vzhodne skupine Rudarja iz Trbovelj. Storjani so se krepko upirali renomiranim nogometašem iz Trbovelj in so jim bili kar dorasel nasprot- nik. V prvem polčasu so si domačini nalezli kar 3 gole iz povsem nenevarnih situacij, v drugem polčasu pa so se zagrizli v borbo in fiolčas je pripadal njim v korist. Dosegli pa so e častni gol in s tem poraz 1:3. Ostali rezultati Mladina, Branik : Kladivar — 1:0 (1:0) — tekma je bila med tednom na Glaziji; Odred : Kladivar — 3:1 (2:0); ligino moštvo Trbovlje, Rudar : Kladivar — 3:0 (prijateljska tekma za trening). Sami porazi . . . Rokomet__ PRESENEČENJE V MARIBORU Večletni prvaki Slovenije rokometaši ZSD Celja so v nedeljo nastopili v Mariboru v pol- finalnem turnirju za prvenstvo Slovenije v ma- lem rokometa. Od Štirih sodelujočih moštev so Celjani doživeli kar dva poraza, in to v uvodni tekmi od velenjskega Rudarja 11:8 (6:3) in nato še od Branika 15:7 (5:3). S tem so se uvrstili na 3. mesto in kar je še bolj važno — izpadli so od nadaljnjega tekmova- nja. To grenko razočaranje jim je v pretežni meri pripravil mali Polanc iz Rimskih Toplic, dijak II. gimnazije, ki so ga Velenjčani »vzeli za svojega«. Ta nadarjeni rokometaš je kar osemkrat potresel mrežo Celjanov. Tudi ve- lenjski Rudar z ostalimi nasprotniki ni imel sreče in se je uvrstil na zadnje mesto ž "pora- zom 9:2 proti Braniku in 19:4 proti Dravi. Košarka: ASK : CELJE — 58:19 (26:6) Celjanke so doma imele v gostih Ljubljan- čanke, ki so jim dale dobro lekcijo V pr- venstveni košarkaški tekmi so pokazale za raz- red boljšo igro in tresle koš po »mili volji« . . . Izgleda, da v Celju košarka nazaduje s hitri- mi koraki. Moški so se odpovedali sodelovanju v slovenski ligi in odstopili so svoj prostor raje drugim, ženske pa so še ostale v družbi najboljših, izgleda pa, da se za prvenstvena srečanja niso dovolj pripravljale. O težavah naših košarkarjev bo treba v našem listu ne- koliko več spregovoriti. Res škoda za naše mesto, da ta izredno dinamična igra, ki osva- ja mladino po vsej naši republiki, tudi na podeželju ne najde pravega napredka prav v športnem Celju! Vsa leta po osvoboditvi so ven- darle Celjani bili v družbi najboljših sloven- skih moštev v ospredju. MESTNO PRVENSTVO V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO Preteklo nedeljo je bilo na športnem stre- lišču v Celju odprto prvenstvo mesta Celja v streljanju z zračno puško za leto 1954. Prvenstva se je udeležilo 142 strelcev in strelk. Rezultati prvenstva niso sicer najboljši, vendar se kaže od lani povprečen napredek. Med člani je tudi letos osvojil prvo mesto Vagner Veno, član SD »Ivo Lola Ribar«, med članicami Krašovec Zvonka (SD »Tempo«), med mladinci Grošelj Lado (»Kovinar«) in med pio- nirji Vehovar Poldi (»Kovinar«). REZULTATI: Člani: 1. Vagner Veno, SD »Ivo Lola Ribar«, 91 krogov; 2. Cendak Ivan, SD »Tempo«, 89 krogov; 3. Tržan Slavko, »Tempo«, 87 krogov; 4. Jeram Ivan, SD »Ivo Lola Ribar«, 84 krogov; 5. Persolja Vinko, SD »Cinkarna«, 83 krogov. — Članice: 1. Krašovec Zvojika, SD »Tempo«, 87 krogov; 2. Mogu Franja, SD »Ivo Lola Ribar«, 82 krogov; 3. Cater Vali, SD »Tempo«, 78 krogov; 4. Skočir Ivica, SD »Tem- po«, 75 krogov; 5. Vrabl Alenka, SD »Tempo«, 74 krogov. — Mladinci: 1. Grošelj Lado, SD »Kovinar«, 90 krogov; 2. Kajba Janez, »Kovi- nar«, 84 krogov; 3. Gorenjšek Rafko, SD »Metka«, 81 krogov; 4. Jager Tonček, SD »Tempo«, 80 krogov; 5. Hočevar Franc, SD »Ivo Lola Ribar«, 79 krogov. — Pionirji: 1. Vehovar Poldi, SD »Kovinar«, 74 krogov; 2. Jeram Jože, SD »Ivo Lola Ribar«, 72 krogov; 3. Perper Marijan, SD »Kovinar«, 68 krogov; 4. Jakelj Rudi, »Kovinar«, 67 krogov; 5. Dečman Vili, »Kovinar«, 62 krogov. __Šah_ TURNIRJI DPD »SVOBODA« Zveza DPD »Svoboda« in Šahovska zveza Slo- venije organizirata tekmovanje šahovskih mo- štev DPD »Svoboda«. Predtekmovanje je raz- deljeno v devet skupin. V našem okrožju tekmuje 4. skupina (Trbovlje, Zagorje I, Hrast- nik, Litija in Zagorje II) in 5. skupina (Prebold, Šoštanj, Žalec, Liboje in Zabukovca). To ne- deljo se je tekmovanje že pričelo. V Žalcu sta nastopili moštvi Žalca in Liboj. Zmagali so Zalčani 5:1. Posamezni rezultati: Debevc—Ran- cinger 0:1, Rozman—Cede 1:0, Avbreht—Marci- jan 1:0, Cernelč—Koter 1:0, Kačič—Pader 1:0, Terglav—Meh 1:0. Po tekmovanju so organizi- rali še moštveni brzoturnir z moštvi po štiri igralce. Prvo in drugo mesto si delita Liboje I in Žalec I po 9 točk, sledi Žalec II s 5 in Liboje II z eno točko. DVOBOJ SK »TEHNIK«—CŠK Celjski šahovski klub je imel to nedeljo v gosteh študente ljubljanske Tehniške srednje šole, ki so včlanjeni v Šahovskem klubu »Teh- nik«. Utrpel je nepričakovano hud poraz — 5 in pol : 2 in pol. — Posamezni rezultati: Draksler—Ivačič 0:1, Modic—Segala 0:1, Fajs— Plavčak 0:1, inž. Lah—Novak 0:1, Kitak—Rožič remi, Oder—Pavrčič 0:1, Pertinač—Majcenovič 1:0 in Hojnik—Rupnik 1:0. V kratkem bo re- vanžna tekma v Ljubljani, na kateri bodo Celjani skušali popraviti skupni rezultat. ŠAHOVSKA TEKMA CINKARNA—I. GIMNAZIJA Minuli petek je moštvo Cinkarne v povratni tekmi z dijaki I. gimnazije ponovno zmagalo z rezultatom 5 in pol : 2 in pol. Posamezni rezultati: Mišura—Strajher 1:0, Šnajder—Janežič 1:0, inž. Pipuš—Lesnika 0:1, inž. Stegenšek— Rojs remi, Dečko—Ermenc 1:0, inž. Marjanovič —Cernak 0:1, Kmetec—Sušin 1:0 in Trojak— Zupane 1:0. PIONIRSKO TEKMOVANJE OKRAJA CELJE Okrajni svet zveze pionirjev okraja Celje je minulo nedeljo izvedel v organizaciji Celjskega okrožnega šahovskega odbora okrajno tekmo- vanje pionirjev do 10 let v eni skupini in nad 10 let v drugi skupini. V drugi skupini je zma- gal Berk Avgust (IV. razred osnovne šole Rim- ske Toplice) s 6 točkami, sledijo Malis Edo (IV. razred osnovne šole Gotovlje), šinigoj Miran (IV. razred osnovne šole Laško), Stebih Tone (IV. razred osnovne šole Laško), Pišorn Branko (IV. razred osnovne šole Šmarje pri Jelšah), Baumgartner Marija (IV. razred osnov- ne šole Laško) itd. V prvi skupini je v pred- tekmovanju v a - grupi zmagal Ratajc Ciril (IV. razred gimnazije v Šmarju), sledijo Pavlič Vili (III. razred gimnazije Laško), Leskovšek Tone (IV. razred osnovne šole Dobrna), Matek Franc (IV. razred gimnazije Žalec) itd. V b- grupi je zmagal Zupan Andrej (III. razred gimnazije Kozje), sledijo Arzenšek Stanko (IV. razred gimnazije Šentjur pri Celju), Za- hrastnik Franc (III. razred gimnazije Pilštanj), Sešek Srečko (IV. razred osnovne šole Dobrna) itd. V finalu je zmagal Leskovšek Tone iz Dobrne, sledijo Ratajc Ciril (Šmarje), Pavlič Vili (Laško), Arzenšek Stanko (Šentjur pri Celju), Zupan Andrej (Kozje) in Zahrastnik Frane (Pilštanj). Po končanem tekmovanju je zastopnica Okrajnega sveta zveze pionirjev razdelila lepe knjižne in praktične nagrade prvim trem vsake skupine z željo, da na re- publiškem prvenstvu častno zastopaj« naš okraj. K delavskemu praznika i. maja čestitata vsema delovnemu ljudstvu t Dolžan Franjo klepar in oblastveno koncesionirani vodovodni instalater CELJE * JETNIŠKA ULICA 4 Podlunšek Milan krojač CANKARJEVA ULICA Iz Celja... Prvomajska razstava likovne sekcije SKUD France Prešeren Vsako leto nam celjski likovni ama- terji pripravijo uspešne razstave svojih del. Letos so svoja dela pripravili za razstavo že do maja. Za 1. maj bodo razstavili svoje slike in kipe v mali dvorani hotela Union. Od Celjanov so- delujejo: Držek Avgust, Hojker Jelka, Lorenčak Darinka, Lorenčak Vida, Ma- ček Anja, Podjet Vinko, Pristovšek- Fišer Vera, Vudler Branko, Štajnfelzer dobra zamisel žena i. četrti Sekcija žena pri SZDL v I. četrti že dolgo razmišlja kako bi nudili ženam čim več pomoči pri raznih gospodinj- skih in bolniških uslugah. Razmišljajo tudi o tem, kako bi finančno pomagale tistim ženam, ki niso zaposlene v službi in se zaradi preobremenjenosti ne mo- rejo vključiti v proizvodnjo. Te žene se ne morejo ves dan zaposliti, rade pa bi pomagale svoji družini tudi z za- služkom, čeprav v manjši višini. S 1. januarjem pa so odprle žene I. četrti uslužnostno podjetje »Vezenina« v Prešernovi ulici, nasproti trgovine Triglav. V tej delavnici pletejo okusne jopiče v vseh modnih barvah in kar je glavno, po konkurenčnih cenah. Izvršu- jejo tudi razna drobna dela, izdelujejo žensko perilo po meri, popravljajo žen- ske nogavice. Največ so k temu uspehu pripomogle MacaroO. Dragica, Mavric Vilma in Kariš Marica. Tu pletejo že- ne v svojem prostem času, veliko več pa se bodo lahko udejstvovale • ob dol- gih zimskih večerih. Žene ptietejo tudi doma in prinašajo .izdelke podjetju, ki jim za izdelane stvari plača honorar. Tako žene na svoj način doma pripo- morejo k boljšim razmeram in jim za- radi tega ni treba zanemarjati gospo- dinjstva. še o »zapostavljanju« na lepaku V prejšnji številki smo objavili čla- nek tovariša B., ki je kritiziral, da je v Žalcu videl nabite lepake, na ka- terih je bil avstrijski klub tiskan na veliko, naš domači pa le z majhnimi črkami. Ze takrat smo nameravali pri- staviti svojo pripombo, ker se z zahtevo tovariiša B. ne strinjamo povsem. V družabnih odnosih še vedno velja in bo veljalo pravilo o dajanju prednosti go- stu. Vedno je tako, da v kraju, kjer pri domačem klubu gostuje nekdo iz bližnje ali daljne soseščine, plakati- rajo imena gostujočega kluba vedno večje in na prvem mestu. To pa iz dvoj- nih razlogov. Prvič čisto iz razloga, ki ga daje prednost gosta, drugič pa za- radi komercialnega efekta, ker s tem vzbudijo zanimanje za srečanje, ki ga bo domači klub doživel. Sporni lepak pa je imel povrhu vsega še to nesrečo, da je naslov gostujočega kluba bil stra- šansko dolg »Alpenlandkaufhaus«, to je 17 črk, NK Žalec pa komaj 7 črk. Navsezadnje pa je res, da bi tiste črke bile lahko mirno nekoliko manjše. Marjeta, Ščuka Cvetko, Ščuka Ljubica, in Zdolšek Marjan. Poleg Celjanov bodo razstavili svoja dela tudi nekateri člani SKUD »Angel Besednjak« iz Maribora. Poleg amaterjev bo na tej razstavi prvič v Celju razstavljal tudi akadem- ski kipar Cesar Ciril, ki je v Ljubljani s svojo razstavo žel lep uspeh. Od raz- stave si obetamo lep umetniški užitek, zlasti še, ker bodo razstavljena tudi Cesarjeva najmočnejša dela. Razstava bo trajala od 1. do 9. maja 1954. Vabimo občinstvo, da si gotovo ogleda ustvarjalnost naših celjskih li- kovnih umetnikov. ... in zaledja iz prebolda Glavni vod vodovodne napeljave je dokončan. Občani so prispevali precej k realizaciji tega projekta, saj so veliko prostovoljno delali v pomoč delavcem. Seveda so pa bili tudi taki, ki so ostali na strani in šušljali, češ da je delo ja- lovo. Največ zaslug imata za uspehe pri tem delu tovariša Potočnik in Sušek. * V Preboldu gostinski lokali niso nič napredovali. Morali bi misliti na to, da je človek potreben tudi pri počitku, ve- selju in kosilu dostojnega okolja. Tudi cene v gostilnah so zelo neenake. Naj- bolj priljubljena gostilna je še vedno »Filijalka«. IZ STRANIC Proslava 1. maja bo letos na Strani- cah prišla najbolj do izraza. Ob pev- skem koncertu, ki pride iz Slovenskih Konjic, bo v prvih hišah v vasi zago- rela električna luč. S tem bo naprav- ljen prvi korak gospodarske osamosvo- jitve na tem področju. Ob tem dogodku se bodo kmetje sami lahko prepričali kaj zmore delo in prava složnost, hkrati pa bo ta dogodek dal pobudo kmetom ostalih vasi, da bodo tudi oni lahko kmalu ugasnili svojo pretrolejko. POROČILO O GIBANJU PREBIVALSTVA V OKOLICI CELJA V času od 19. do 26. 4. 1954 je bilo rojenih 10 deklic in 12 dečkov. Poročili so se: Lužar Jožef, kmetovalec iz Podloga, občina Šempeter, in Kranjc Frančiška, kmetovalka iz Gotovelj, občina Žalec; Štrajhar Franc, name- ščenec iz Trbovelj, in Strnišnik Frančiška, kro- jaška pomočnica iz Jeronima; Pristušek Anton, delavec iz Lastniča, in Brnnčič Terezija, polje- delka iz Brezovca; Valentinčič Slavko, elektro- monter iz Planine, in Poljanec Valerija, kroja- čica iz Visoč; Frece Stanko, kmet iz Ravnega, in Cesar Julijana, poljedelka iz Ravnega št. 2; Sajovic Peter, livar iz Štor, in Rabuza Ana, rojena Tovornik, posestnica iz Škranic; Pelko Jakob, nočni čuvaj iz Kristan vrha, in Cakš Pavla, poljedelka iz Zadrž; Klenovšek Peter, kurilniški delavec iz Korpul, in Cmok Olga, poljedelka iz Senovice, Šmarje pri Jelšah; Uršič Franc, ekonom iz Vrha, in Kolar Ivanka, polje, delka iz Zadrž; Grabler Franc, šofer iz Bodreža, in Fijavž Kristina, kuharska pomočnica iz Celja; Ludwig Christian, šofer iz Sv. Pankraca, in šušl Ivanka, gospodinja iz Sv. Pankraca, Griže; Škrabe Janez, tkalski moster iz Latkove vasi, Drobne Dragotina, tovarniška delavka iz Sv. Pankraca, Griže; Veber Vincenc, tovarniški de- lavec iz šešč, in Drobne Danijela, tovarniška delavka iz Sv. Pankraca, Griže; Ferant Avgust, rudar iz Trbovelj, in Volovšek Ana, tovarniška delavka iz Kasaz, Petrovče; Tomažič Ivan, me- sarski pomočnik iz Zabukovce, in Užmah Dra- gotina, tovarniška delavka iz Zabukovce; Baroš Peter, poročnik JLA iz Celja, in Šket Roza, blagajničarka iz Rogaške Slatine; Šerbak Janez, posestnik iz Rajnkovca, in Belcer Ana, polje- delka iz Rajnkovca, Rogaška Slatina; Toter Jožef, električar iz Prelog, in Tovornik Štefa- nija, poljedelka iz Trške gorce; Pevec Leopold, poljedelec iz Grobelc, in Johan Albina, polje- delka iz Javorja; Mahne Ivan, rudar iz Prelog, in Tovornik Marija, poljedelka iz Trške gorce; Bukovšek Mihael, strojnik iz Vezovja, in Pla- huta Valburga, gospodinjska pomočnica iz Ko- strivnice; Dečman Janez, kmet iz Spodnjih Selc, in Žaberl Veronika, poljedelka iz Grobelc; Kolar Anton, rudar iz Zagorja, in Ozvaldič Marija, uslužbenka iz Zagorja; Zeleznikar Janez, mesarski pomočnik iz Ljubljane, in Tacer Ma- rija, krojaška pomočnica iz Ljubljane; Sivka Jožef, strojni ključavničar iz Celja, in Zohar Albina, nameščenka iz Štor. Umrli so: Jug Terezija, poljedelka iz Sopote, stara 66 let; Zager Štefan, prevžitkar iz Sopote, star 91 let; Zolger Matevž, posestnik iz Imenske gorce, star 75 let; Škorjanc Leopold, posestnik iz Sopote, star 51 let; Senica Stanislava, otrok iz Lipnega pri Jurkloštru; Bobnič Drago, do- jenček iz Velikih Gorele; Verk Marija, posest- nica iz Tržišča, stara 82 let; Hrušovar Helena, upokojenka iz Pilštanja, stara 77 let; Dobovičnik Ivan prevžitkar iz Loke pri Dobrni, star 83 let. »Pomisli, podedoval sem klavir, pravi okras stanovanja! Najprijetnejše pri tem pa je, da nihče v moji rodbini nanj ne zna igrati.« * »Moj mož je vzor pravega zakon- skega moža. Ne kadi, ne kvarta, ne hodi v gostilne... sploh je prava šle- va!« POROČILO O GIBANJU PREBIVALSTVA V CELJU V časn od 19. do 26. 4. 1954 je bilo rojenih 17 dečkov in 23 deklic. Poročili so se: Berlot Jožef, strojni ključavničar iz Ljublja. ne, in Rančigaj Antonija, šiviljska pomočnic« iz Gomilskega; Leskovšek Anton, komisionar iz Celja, in Zupane Terezija, bolničarka iz Veli. kega Širja, Radeče; Vodeb Vincenc, vozač y rudniku, in Turnšek Ljudmila, tovarniška de- lavka iz Celja; Jakob Ludvik, armirač iz Celja, in Očko Anastazija, prodajalka v delikatesi, Celje; Ovčar Jožef, delavec iz Celja, in Lipov, šek Frančiška, delavka iz Celja; Mlakar Viktor- Jurij, železniški strojevodja iz Celja, in Kra. šovec Emilija, poljedelka iz Lažiš, Laško. Umrli so: Bahčič Janez, upokojenec iz Celja, star 47 let; Batistuta Marko, otrok iz Celja; Leskovec Cvet- ko, otrok iz Celja; Irman Marija, oskrbovanka, stara 61 let; Cander Marija, upokojenka iz Celja, stara 79 let. OBJAVE IN O G i A SI POZIV Kmetijska zadruga Štore poziva vse npnike, da prijavijo svoje terjatve, in dolžnike, da po- ravnajo svoje obveznosti do Kmetijske zadruge Teharje do dne 1. VI. 1954. Kmetijska zadruga Štore. TURSTI, POZOR! Od 1. maja t. 1. dalje uvajamo OB SOBOTAH IN NEDELJAH direktno avtobusno zvezo iz Celja v Logarsko dolino (Planinski dom). — Odhod iz Celja ob 8. uri, prihod v Logarsko dolino ob 10,45 uri, odhod iz Logarske doline ob 17. uri, prihod v Celje ob 19,45 uri. Zveza z vlaki v vse smeri. Avtobusni promet Celje. DOPISNI TEČAJ ESPERANTA Mednarodni jezik esperanto se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako nam Eošljete znamko za poštnino, vam pošljemo rezplačno na ogled prve lekcije. Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7-1 MLAD INŽENIR išče za takoj prazno ali me- blirano sobo. Posteljnino ima sam. Ponudbe na upravo Savinjskega vestnika pod »Bližina Cinkarne«. ODDAM v najem lokal na Mariborski cesti 85. Informacije v gostilni Grobelnik, Mariborska cesta 85, Celje. PRODAM kozolec s šestimi okni v bližini Celja. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM vrtno utico. — Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM dobro ohranjen radio (pod ceno) 4 + 1. Naslov v upravi lista. DRUZABNICO k stari gospe, najraje upoko- jenko, iščem. Naslov v upravi lista. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE ČETRTEK, 29. aprila 1954 ob 28. uri Linhartova komedija »Matiček se ženi« — šolski abonma. TOREK. 4. maja 1954 ob 20. uri Linhartova komedija »Matiček se ženi« — abonma red torek in izven. SOBOTA. 8. maja 1954 ob 20. uri Linhartova komedija »Matiček se ženi« — abonma red sobota (delavski) in izven. NEDELJA, 9. maja 1954 ob 15,30 uri Linhartova komedija »Matiček se ženi« — abonma red nedelja in izven. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 1. 5. 1954: tov. dr. Sevžek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 36. Dne 2. 5. 1954: tov. dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 36. KINO UNION, CELJE - Od 1. do 7. 5. 1954: »IVANHOE«, ameriški barvni film Od 8. do 12. 5. 1954: »DALEČ JE SONCE« — jugoslovanski film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 26. 4. do 2. 5. 1954: »MACAO« — ameriški film Od 3.'5. do 9. 5. 1954: »OŽENIL SEM SE S CAROVNICO« — ameriški film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedeljah ob 16,15, 18,15 in 20,15. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih ob delavnikih od 10. do 11. ure in od 16,30 ure dalje, ob nedeljah od 14. ure dalje. V Celju bo razstava slik, in kipov SKUD »Prešeren« Celje in SKUD »Besednjak« Mari- bor od 1. do 9. maja v mali dvorani Uniona. Vabljeni! Šentjernej pri loCah V vaseh Ličenca in Petelin j ek so v teku elektrifikacijska dela, tako da bo tudi v teh vaseh kmalu zasvetila elek- trična luč. Pri postavljanju drogov za električni vod pa so sitnosti z nekate- rimi posestniki v vasi Petelin j ek, ki ovirajo stavljenje drogov na svojih zemljiščih. Svojeglaveži s takim po- stopkom elektrifikacije ne bodo pre- prečili. F. V. e-tev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5 CELJSKI OKRAJ SE RAZVIJA V MOČNO KOMUNALNO SKUPNOST Pogled v preteklost... Ni še dolgo tega, ko sta se 14. aprila združila mesto Celje in celjski okoliški okraj v komunalno skupnost celjskega okraja. Združitev okolice z mestom, ki je bila prva v Sloveniji, je zahteval naš gospodarski in družbeno politični razvoj. Umetne meje, ki so ločile Celje od nje- govega zaledja, so že zavirale uspešen razvoj v mestu, kakor tudi v njegovi okolici. Zato so že prej mnoge skupne probleme mesta in okolice uspešno re- ševali v prid skupnih interesov delavca in kmeta. Sedaj, po odstranitvi umetnih mej, bo sodelovanje še tesnejše, raznih trenj in lokalističnih teženj, ki so še tu in tam izbijala na dan, ne bo več, zdru- žitev mesta z zaledjem pa bo prinašala enake skupne koristi vedno bolj razvija- joče se komunalne skupnosti delavcu In kmetu. Zavest kmečkih Ljudi pa se bo ob večji podpori delovnih ljudi mesta še bolj krepila in razvijala. Ko letošnji prvi (maj naši delovni ljudje iz Celja in njegovega zaledja pra- znujejo skupno v pravkar osnovani ko- munalni skupnosti, je prav, da se ob praznovanju tega velikega delavskega praznika ozremo na prehojeno pot in na uspehe, ki so jih delovni ljudje, delavci v Celju in kmetje v njegovi okolici s svojimi pridnimi rokami in ob pod- pori ljudske oblasti dosegli. Začnimo kar pri Celju. Mesto se je v zadnjih letih prerodilo. Ni več ruševin, sledovi zadnje vojne so izginili. Ulice in hiše so menjale svoj izgled, ki jih je že močno načel zob časa ter se že skoro vse odele v lepša oblačila. Kot gobe po dež- ju so v nekaj letih zrasle nove hiše in stanovanjski bloki. Gradi se še naprej, mnoga poslopja so še v izgradnji in čez nekaj let v Celju ne bodo več poznali stanovanjske stiske. Celje je dobilo več velikih stavb, med katerimi je poslopje mestne občine kar impozantno. Še prav posebno pa so Celjani ponosni na svoje moderno urejeno gledališče, katerega arhitektonski in umetniški izgled prese- ga gledališča večjih mest. Tudi celjski delovni kolektivi so mo- dernizirali in razširili svoje obrate in iz- popolnili zastarele, dotrajane naprave. Danes delavec dela v daleč boljših de- lovnih in higienskih pogojih kot nekdaj, storilnost dela se je pa močno povečala. Preveč bi bilo, če bi naštevali uspehe po tovarnah, saj jih naši ljudje dobro po- znajo. Izdelki Tovarne emajlirane poso- de, Tovarne tehtnic, Tehnometala, pohi- štvo podjetja »Savinja« itd. so dobili svetovni sloves, saj so iskano blago na bližnjih in daljnjih inozemskih tržiščih. Kvalitetni izdelki celjskega delavca so prenesli njegovo ime v širni svet, da, celo preko velike luže. Delovni ljudje, delavci in kmetje v celjski okolici tudi niso držali križem rok. Uspeh, ki so ga dosegli v podjetjih in v kmetijstvu, je zavidanja vreden. Začnimo kar pri poljedelstvu. Zadruž- ništvo se je, kljub raznim pomanjkljivo- stim, zadnja leta močno okrepilo. Zavest našega kmeta iz leta v leto raste, ved- no bolj z zaupanjem gleda v zadrugo, saj je prišel do spoznanja, da le preko nje lahko uspešno razvija in veča proiz- vodnjo na svojem posestvu, od česar ima koristi v prvi vrsti on sam in s tem tudi vsa naša skupnost. Na zadnjih obč- nih zborih kmetijskih zadrug, ki so bili obiskani kot še nikoli prej, je prišla do izraza silno močna volja kmetov, da bi povečali proizvodnjo na čim bolj renta- bilen način, z uvajanjem mehanizacije in agrotehničnih sredstev. Spoznali so, da je takšna sredstva možno koristiti le pri skupnem načrtnem delu v kmetij- skih zadrugah. Delovni kmetje spozna- vajo nujnost našega nadaljnjega raz- voja. Koristi, ki jih bodo pri izvajanju naših ukrepov imeli, so jim na dlani. Kmetijstvo stopa v ospredje vedno bolj. V interesu skupnosti je, da se naša vas čim prej izvleče iz zaostalosti. Zato bo- do kmetje pri svojem delu vedno bolj deležni pomoči ljudske oblasti. Kajti le tako bomo kmetijstvo vskladili z našim hitrim razvojem v industriji. Mehanizacija v kmetijstvu je v vsej Sloveniji najvišja ravno v celjskem okraju, zlasti pa v Savinjski dolini. — Stroji so biLi dragi, sredstva za nakup so pa ustvarili poleg delavcev tudi naši kmetje, zlasti hmeljarji s prodajo iska- nega savinjskega goldinga na inozem- skih tržiščih. Marljivi savinjski hmeljar se je trudil, da bi predvsem dvignil ka- kovost hmelja — zelenega zlata, katere- ga odkupuje in uspešno prodaja na ino- zemskem trgu izvozno podjetje »Hme- zad« v Žalcu. Iz razlike v ceni hme- lja je ravno to podjetje prispevalo pre- cejšnje vsote denarja za melioracijo Lož niče in pritokov, ki se uspešno na- daljuje. S tem bodo hmeljarji dobili velike površine plodne zemlje, na ka- teri bo čez nekaj let tudi rasla žlaht- na zelena roža. Les, katerega so zadruge žal preveč sekale, je ustvaril tudi veli- ko sredstev za pospeševanje kmetijstva. Veliko denarja je bilo v preteklih letih vloženo v elektrifikacijo celjske oko- lice, zlasti krajev ob Sotli ter za ob- novo pasivnih in po okupatorju opu- stošenih krajev na Kozjanskem. Tudi v živinoreji, vinogradništvu in sadjarstvu se že kažejo lepi uspehi. Mnoge vinograde so obnovili, matičnja- kom so posvečali posebno skrb, vendar je lanskoletna pozeba napravila vino- gradništvu in sadjarstvu neprecenlji- vo škodo. Kmetje vedno bolj uspešno ter ob podpori kmetijskih zadrug pre- ganjajo in uničujejo kaparja, ki se je zadnja leta množično razširil in napra- vil ogromno škodo v sadovnjakih. Ko- rak naprej so napravili tudi v živino- reji, ustanovljenih je več plemenilnih postaj z veterinarskimi ambulantami. Vendar pa čakajo kmetovalce, zlasti na Kozjanskem in na Pohorju, na tem področju še velike naloge. Ljudje na vasi kažejo tudi veliko že- ljo po znanju. V okraju je bilo nekaj kmetijsko gospodarskih šol ter veliko število strokovnih tečajev in preda- vanj. Kmetje vedno bolj spoznavajo, da brez dobrega strokovnega znanja ne bodo mogli uspešno kmetovati ter dvi- gati hektarskih donosov ob uporabi modernih agrotehničnih sredstev, ka- tere jim vedno v večjih količinah nu- dijo kmetijske zadruge. Dosti uspehov, ki so jih delovni ko- lektivi v celjski okolici tudi dosegli, bi lahko še našteli. Pa pustimo prete- klost in se ozrimo raje v bodočnost. Okrajni ljudski odbor, ki po združit- vi z mestom predstavlja močno komu- nalno skupnost, čakajo velike in ne preveč lahke naloge. Nekatere med nji- mi niti sam ne bo mogel izvršiti, po- trebna mu bo pri tem pomoč širše skupnosti, republike ali zveze. ... In bodoči načrti V Celju je šolsko vprašanje že pri- kipelo do vrha. Zastarele učilnice in premajhni šolski prostori ne morejo več sprejemati vse učeče se mladine. Šol- skih poslopij je toliko, kot jih je imelo Celje takrat, ko je štelo petkrat manj prebivalcev. Zaradi naglega razvoja In- dustrije in vedno večjega dotoka novih delavcev v mesto postaja šolski problem vedno bolj pereč. Prva naloga okraja bo, da ga vsaj deloma reši Dograditev in modernizacija bolnice, graditev novih stanovanjskih blokov, ureditev hiš in ulic, graditev športnega plavalnega ba- zena, ureditev zelenih plošč v mestu, postavitev spomenika padlim borcem, nadaljnja modernizacija tovarn in grad- nja nove lahke industrije, ki bo mestu prinašala nov vir dohodkov, ter končno regulacija Savinje z ureditvijo moderne, prometnim predpisom ustrezajoče že- lezniške postaje — vse to so nič kaj lahke naloge, s katerimi se bo v pri- hodnosti srečaval okrajni odbor in jih tudi skušal rešiti. Pri teh naporih mu bodo morala pomagati tudi podjetja, ki bodo s svojim deležem prav gotovo pri- pomogla, da bo postalo Celje — mesto belo in veselo. V celjski okolici pa čakajo novo ko- munalno skupnost nič lažje naloge. Na kratko jih naštejmo: Dokončati bo tre- ba regulacijo Ložnice, elektrificirati še kraje, kjer še do danes ni zasvetila električna žarnica, skrbeti bo treba za povečanje hektarskih donosov, za iz- boljšanje kvalitete hmelja ter bdeti nad doslej preveč izkoriščanim gozdnim bo- gastvom. Kmetijske zadruge bodo mo- rale opustiti prekupčevanje z lesom ter se bolj posvetiti kmetijstvu, trgovino z lesom bi pa naj prevzelo trgovsko pod- jetje pri OZZ. Skrb okraja za čim večjo mehanizacijo kmetijstva in industrijskih podjetij ter rudnikov, ustanavljanje manjših podjetij, zlasti v pasivnih kra- jih, bo nenehna. Misliti bo treba tudi na razvoj turizma, ki ima vse pogoje z našimi letovišči in zdravilišči za uspešen razvoj. Prav posebna in ne- nehna skrb okraja pa bo, pomagati pa- sivnim kozjanskim in pohorskim pre- delom, da se rešijo iz zaostalosti, kajti sami se iz nje brez pomoči ne bodo mogli rešiti. V tesni zvezi s tem je tudi predviden načrt za regulacijo obsotelske doline. Z razvojem teh pasivnih krajev se bo izboljšala življenjska raven vsem nam v sklopu komunalne skupnosti. Posebno pozornost bo okraj posvečal kmetijstvu. Tu bo treba vložiti ogromno naporov in vsa razpoložljiva sredstva, če bomo hoteli vsaj v neki meri do- hiteti hiter razvoj industrije, ki doslej daje komunalni skupnosti največ do- hodkov. V prvi vrsti bo treba kmetijske zadruge notranje učvrstiti, jih usposo- biti s strokovnimi kadri, da bodo raz- vilt vse ostale pospeševalne dejavnosti ter se posvetile kmetijski proizvodnji. Odpraviti moramo težnjo za pretiranimi dobički, trgovino in prekupčevanjem z lesom, ter ostreje nastopiti proti raz- sipništvu in kriminalu v zadrugah. Za- druga bo morala postati zares ustanova, ki se bo bavila izključno s kmetijsko proizvodnjo. Preko kmetijske zadruge in z njeno pomočjo bo treba doseči pri naših kmetovalcih še večje zanimanje za povečanje hektarskih donosov, za iz- boljšanje kakovosti pridelkov ter za rentabilnejšo obdelavo. Obnoviti bo treba vinograde in sadovnjake, izbolj- šati kletarstvo, živinoreji pa pomagati bolj kot doslej, če hočemo doseči boljšo pasmo, večji prirastek in višjo mlečnost. Škodljivce, ki delajo občutno škodo na- šemu kmetijstvu, kot n. pr. kaparja, koloradskega hrošča, rdečega pajka in peronosporo, bo treba še bolj odločno z vsemi sredstvi zatirati. KAJ PREDVIDEVA PREDLOG OKRAJNEGA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETOŠNJE LETO? Družbeni plan celjskega okraja pred- videva povečanje industrijske proiz- vodnje za 7 odstotkov in povečanje proizvodnosti za 4 odstotke. Proizvodnja premoga se bo povečala kljub težkim pogojem dela za 4 odstotke. Rudnik Pečovnik bo povečal proizvodnjo od 15.000 ton v lanskem letu na 22.000 ton premoga v letošnjem letu. Ko bo pričel obratovati elektroplavž v štorski žele- • zarni, ki je sedaj v gradnji, bo Železarna Štore povečala obseg proizvodnje. Cin- karna bo povečala proizvodnjo žveplene kisline od 5793 ton v lanskem letu na 12.000 ton. V prvi polovici letošnjega leta bodo tudi že montirane naprave za izkoriščanje žveplenega plina, ki je do sedaj povzročal rastlinstvu v celjski okolici precejšnjo škodo. Kovinska in- dustrija bo povečala svojo proizvodnjo za 11 odstotkov, nekatere tovarne pa bodo začele izdelovati nove proizvode. Tovarna emajlirane posode bo izdelo- vala tudi predmete iz aluminija, To- varna tehtnio bo izdelovala nagibne tehtnice, skladiščne tehtnice ter teht- nice za avtomatično polnjenje vrečic. Družbeni plan predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za okoli 5 od- stotkov. Povečanje je pripisovati boljši oskrbi z umetnimi gnojili, večji priza- devnosti samih kmetovalcev in večji uporabi zaščitnih sredstev. Letos bo tudi izvršena melioracija Ložnice v dolžini 4 km, za kar pred- videva družbeni plan 50 milijonov di- narjev. Posebno skrb posveča letos tudi gradnji silosov in gnojnih jam ter iz- popolnitvi mehanizacije. Čeprav so investicijska sredstva raz- meroma skromna, predvideva predlog družbenega plana 40 milijonov dinarjev za obnovo Kozjanskega. Poleg velikih sredstev za prosveto in zdravstvo je predvidenih 17 milijonov dinarjev za popravilo in gradnjo cest. Za zgraditev pralnice v celjski bolnišnici ter za iz- delavo načrtov ureditve celotnega zdrav- stvenega centra v Celju pa je predvi- denih 21 milijonov dinarjev. Da bo mesto Celje lahko izvedlo vsa dela, ki so potrebna za nadaljnji procvit mesta kot središča okraja, bo s 95 od- stotki udeleženo pri vseh dohodkih od gospodarstva, le preostalih 5 odstotkov bo dobil okraj. Vsi ostali dohodki pa bodo v celoti ostali mestu. OD POMOČI VSEH NAS JE ODVISEN NADALJNJI RAZVOJ Dolžnost meščanov in okoličanov bo, da bodo pomagali okraju izpolnjevati vse te naloge, ki niso majhne in malo- številne. To pomoč bodo radi nudili, saj so tudi doslej s svojimi pridnimi rokami in s svojo zavestjo ustvarjali to, kar danes imamo, Ljudje dobro vedo, da delajo zase in za boljšo bo- dočnost svojih otrok. Delavci preko svo- jih predstavnikov v delavskih svetih, kmetje pa preko upravnih odborov v kmetijskih zadrugah gospodarijo sami sebi in sebi v korist. Volivci in proizva- jalci preko odbornikov okrajnega zbora in zbora proizvajalcev se zavedajo, da se njihova volja upošteva, da nihče nima oblasti nad njimi, da vladajo sami sebi in da so vsi zakonski ukrepi le njim — delovnemu ljudstvu v korist. Okrajni ljudski odbor, pred katerim so po združitvi še večje odgovornosti, bo moral vsa sredstva, ki jih ustvarjajo naši delovni ljudje, pravilno razdeliti. Zato imajo odborniki okrajnega zbora in zbora proizvajalcev še večjo odgo- vornost in morajo imeti skupne potrebe mesta in vasi stalno pred očmi. Pri vsem tem odgovornem in širokem delu pa bodo imeli veliko vlogo tudi občinski odbori, ki so v neposrednem stiku s svojimi volivci. Zato bo ena prvih nalog okraja, občine organizacijsko, teritori- alno in s strokovnimi kadri utrditi, da bodo še bolj sposobne izvajati poslan- stvo ljudske oblasti. Le tako bomo s skupnimi napori de- lavca in kmeta uspešno izpolnjevali naloge, ki nam jih narekuje skupnost za boljše življenje delovnega človeka mesta in vasi. Celje je v zadnjih letih močno na- predovalo. Poleg industrije je bilo zgrajenih tudi ve- liko število stano- vanj in upravnih zgradb. — Na sli- ki reprezentančna stavba bodočega zdravstvenega centra, kjer se se- daj nahaja Mestni ljudski odbor Oljska okolica, zlasti pa Savinjska dolina, je najbolj mehanizirano kmetij- sko področje v Sloveniji Odborniki okrajnega zbora in zbora pr oizvajalcev okraja Celje po združitvi Okrajni ljudski odbor okraja Olie Čestita delovnim kolektivom, kmetijskim zadrugam, Članom množičnih or- ganizacij, ustanovam, vsem volivcem k delavskemu prazniku 1. MAJU z željo, da bi še nadalje s skupnimi napori prispevali clm vec k napredku naše komunalne skupnosti in k blaginji vseh narodov socialistične domovine LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE CELJE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM CELJA K DOSEŽENIM USPEHOM OB PRAZNIKU DELA 1. M AJ U 1954 Štev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5 Pavla Rovanova: NEKOČ... Ze nekaj dni pred prvim majem je bilo v delavskem središču vzdušje, ki je kakor težka sivina legla na pokrajino in stiskala utrip delavskega življa, oče- tov, mater in otrok. In četudi so oči lahko vsrkavale lepoto pomladi, cveto- čega razkošja zelenih trat in dišečega cvetja, od skrite plahe vijolice ob robu šumečega potoka do sladkega vonja be- lih in rdečih cvetov sadnega drevja, vsa ta lepota ni mogla razpršiti nekje v globini človeškega srca porojeno težko slutnjo. Moreča slutnja je rasla, rasla, dokler se ni spremenila v grozeč oblak, ki se kakor orkan v preriji veča in širi od minute do minute, ki ga pričakujejo in se mu ne morejo ogniti in ne staviti v bran. In končno je grozeč oblak iz tega morečega vzdušja dobil podobo žan- darjev, pušk in žilavk. Kjerkoli se je tiste dni zbrala gruča ljudi so jih pre- teče razganjali. Brez groma in bliska se je odtrgal oblak. Njegova teža je padla na skrom- ne delavske domove, na siromašne baj- te, v katerih se je ob praznem ognji- šču trlo kup sestradanih otrok z glo- boko udrtimi očmi, ki so vprašujoče zrle na prazno mizo, na katero jim je lakota pričarala velik rumen hleb kru- ha tako živo, da so se njihova usta pre- mikala kot bi ravnokar vgriznila v iz- daten kos toplega kruha, ki mu dišeča skorja hrusta pod zobmi. Požirali so sline in zrak. Mati jih je naganjala iz hiše, zunaj na soncu naj bi se igrali. O, ti trpeče materino srce! Nisi jim moglo dati kruha in zato si skrila svojo ljubezen in bolečine v trdo odmevajoč vzklik: »Ven iz kuhinje!« Vprašujoče je zrlo šest parov oči v njen mrki obraz in ko jih je še enkrat pogledala, so se počasi, drug za drugim splazili mimo prazne mize do vrat, se tam boječe ozrli in prestopili prag. Najmlajši med njimi se je sede pre- kopicnil čez prag in potegnil z drob- nimi rokicami za seboj leseno žlico, s katero se je igral in jo hlastno grizel. Cmokajoč je stokal in jo vedno iznova vtikal v ustka. To je neutrudljivo na- daljeval, dokler ni na enkrat zamižal, ponovno s silo vgriznil v les in žlico z vso močjo treščil nazaj v kuhinjo ter planil v jok. Sestra Lenka je bratca potegnila iz- pred praga. Pri tem je ošinila mater z vprašujočim pogledom. Spomnila se je na svetopisemsko povest o Kani- Galilejski, ki jo je brala v šoli in je, kot že mnogokrat prej, kadar ni bilo doma kruha, pričakovala čudeža, da bi se vsaj bratčeva lesena žlica sedaj spre- menila v kruh. Vedno iznova je čakala na ta čudež. Ko je nekoč lačna stala ob kupu pre- moga, je z dvignjeno roko glasno za- klicala: »Bodi kruh!« Brat Jože jo je porinil v premog in zavpil: »Trapa, tra- pasta! Tega mu dolgo ni mogla odpustiti, dasiravno ga je imela zelo rada, saj je razen frnikol in žebljev vse svoje pri- dobljeno imetje vedno delil z njo. Da- nes si je še prav posebno vroče želela, da bi se še godili čudeži. Vendar tudi zunaj na dvorišču ni bilo kruha. Sonce ni moglo ogreti njihovih praznih želodčkov. Mater pa je stiskala v srcu bolečina. Pogledala je na uro. Kako, da še ni očeta? Saj vendar ve, da čakamo na njegovo plačo. Za kruh šestim■ otrokom! Čaka in čaka. * Očeta ni bilo domov. S številnimi dru- gimi so ga s plačo v roki odgnali izpred tovarne. Niti denarja niso mogli izročiti svojcem. V avto z malimi linami so na- trpali mnogo mož in tudi nekaj žena. Prav nazadnje je obkrožen od treh žan- darjev vzravnano stopal mladi inženir Zvonko. Ko je ob avtomobilu za tre- nutek obstal, se je enemu izmed žan- darjev zahotelo, da ga je surovo dreg- nil v avto. Tako je skoraj padel med ostale, ki so se stiskali brez besed z upornimi pogledi v tesnem prostoru. Naredili so mu prostor, tako, kot so bili vajeni v tovarni. On pa se jim je kljub svoji mladosti prav očetovsko nasmehnil, se v sedel mednje in dejal: »Mislim, da smo kar pravi!« Vendar se razgovor ni mogel razživeti. Vsak je razmišljal le o sebi. Večini so stopali pred oči žene, matere, ki svojih otrok ne bodo mogli nasititi, saj očetje no- sijo plače s seboj. To jih je najbolj peklo. Ko sta se dva žandarja vrnila v to- varno in je le eden obstal na drugi strani avtomobila, s hrbtom obrnjen proti dvorišču, se je naenkrat, kakor da bi zrasel iz tal, pojavil medicinec Ivan, ki je stanoval v podstrešni so- bici sosedne hiše. Niso ga poznali, le inženir Zvonko se mu je nasmehnil. Nenadoma je imel polne roke plačilnih kuvert z denarjem. Nobenih besed, vse je bil bežen trenutek. Oddahnili so se in misel, da otroci ne bodo lačni, jim je spremenila izraz obraza. Začeli so se pogovarjati med seboj in bili so podobni otrokom, kadar se jim posreči prelisičiti kogarkoli. Medicinec Ivan je medtem že hitel v nasprotno smer in zavil v prvo uli- co. Nenadoma je zagledal pred seboj avto. Zastal mu je dih. Spoznal ga je. Policijski avto. Odvrgel je spretno vse denarne kuverte skozi prvo odprto ok- no pritlične hiše in mirno stopal na- prej. Avtomobilu se v ozki ulici ni mo- gel več izogniti. Ivan je bil razoglav. Ravno včeraj si je pustil ostriči lase do lasišča. Stari brivec Žanček je godel, da je v aprilu za to še prezgodaj. Ivan pa ga je prepričeval, da mu je res že. zelo vroče. Sedaj je s prsti segel na glavo, kakor bi se hotel prepričati, da res nima več las. Pri tem je skremžil obraz kakor je to znal le on in je trdno računal, da ga ne bodo poznali. Se par metrov .. A ni bilo tako. Avto se je na pri- tisk zavore hrupno ustavil. Iz njega sta skočila dva policista. V trenutku ga je nekaj zabolelo na glavi. Vendar se je iztrgal iz meteža in skočil čez vrtni plot. Strel. In Ivan je obležal ob gredi cvetočih tulipanov. Ni se mogel dvig- niti. Začutil je pekočo bolečino v ko- lenu. Vse to se je odigralo v nekaj sekundah. Kot jastrebi so se vrgli za- sledovalci nanj. Branil se je, vendar brezuspešno. Uklenili so ga. Z zobmi je odtrgal rdeč tulipan. Ni mogel sto- piti na levo nogo. Zato so ga skoraj vlekli v avto. Nekaj ljudi se je medtem nabralo ob robu pločnika, ko pa so vi- deli mladeniča, ki mu je ranjena noga puščala krvavo sled, se je večina hitro razkropila; dva gledalca sta pljunila v nasprotno smer. Nekdo se je ozrl nanju in dejal tiho, da bo čez nekaj dni — prvi maj! V avtomobilu je Ivan našel še dva tovariša. Ko mu je policist ukazal, naj se vleže na nasprotno klop, je tisti v kotu spregovoril: »Letos se jim je pa zelo mudilo, sneli so me kar iz jame.« Takrat je medicinec Ivan Rok spo- znal, v njem dobrega znanca — Petra Sprajca, rudarskega revolucionarja. »Prosim tiho! Ni dovoljeno govoriti,« je bolj svareče kot ukazujoče zahteval policist. Sprajc se je nasmehnil in dejal: »Glej, glej, tudi bele vrane so med njimi«. »Kruh je kruh« je nejevoljno zagodel policist. »Kruh?« je vprašujoče naglasil Peter Sprajc in uprl oči v krvavo mlako ob Ivanovi nogi. »So te obstrelili?« »Da, zato sedim sedaj tu. Samo dva metra je še bilo do ogala«. Ze ob prvi besedi je bil medicincu Ivanu padel rdeč tulipan iz ust v krva- vo mlako. Dve rdeči barvi sta se strnili. Rdeča roža — simbol najlepših ču- stev, lepote, miline, svet ljubezni, hre- penenja in pravičnosti in mlaka krvi — simbol nasilja, krivic, brezčutnosti, rojstva in teme. Oba oblikuje — člo- vek! Peter Sprajc ni bil uklenjen. Pobral je tulipan in ga zataknil Ivanu v gumb- nico. »Kruh?« je še enkrat ponovil rudar Sprajc in zrl v policista. Ta je sko- mignil z rameni in pogledal v tla. Tisti, ki je sedel v kotu, je mrko gledal predse. Vsi štirje so utihnili. Na šipi ob lini so odskakovale de- bele deževne kaplje, ulila se je april- ska ploha. Sprala je človeško kri ob cvetlični gredi in krvavo sled, ki je vodila do ceste. Izprala je kri in jo skrila v zem- ljo, ostala pa je za vedno kot neizbri- sen madež v človekovem srcu. Ta dan so se še nekajkrat odprla vra- ta jetnišnice. Proti večeru so pripeljali tudi šiviljo Anico. Vračala se je iz ko- če, v kateri je materi šestih lačnih otrok izročila zadnjo kuverto z denar- jem. Mati je prebledela, vzela denar, poklicala Joža in ga takoj poslala po kruh. Otroci so se najedli kruha, Lenka je premišljevala, če se je vendar zgodil čudež. Sele, ko so bili siti, so začeli spraševati po očetu. Mati jim je rekla kratko: »Oče pride jutri« in jih nagnala spat. Niso več spraševali, siti so prav naglo zaspali. Mati pa se kruha ni dotaknila. Šivilja Anica, ki je že dvakrat pre- živela predmajske dni v zaporu, je še isti večer z zvijačo obvestila na moški oddelek, da jih otroci lepo pozdravlja- jo. To je bilo veselo sporočilo za vse. Ivan je ob tej novici vzdignil s slam- njače svojo obstreljeno nogo, ki so mu jo v jetnišnici kar za silo obvezali. Ru- dar Peter Sprajc in inženir Zvonko sta mu nogo s svojima suknjičema podlo- žila. Stisnil je zobe od bolečin. Ko so dobili za večerjo črno kavo, so prav vsi ponudili svoj delež Ivanu. Hvalež- nost jim je sijala iz oči. * Pet dni kasneje sem šla s sestro me- dicinca Ivana v jetnišnico. Sivolaso mamo so dan prej osorno odslovili z dostavkom: »Če bi svojega sina bolje vzgojili, bi Vam ne bilo treba priti sem. Izmučeni materi so te besede stisnile srce, vrnila se je bleda in skrušena domov. Srce ji je krvavelo za sinom. Sprva so naju nahrulili. Nisva se dali prestrašiti, vztrajali sva. In tako sva dosegli najin namen. Dobili sva dovo- lilnici. V dolgem, tesnem in temnem hodniku so odmevali koraki paznika tako, ka- kor bi z žeblji zabijali rakev. Zunaj jetniških zidov pa je bila cvetoča topla pomlad. Sončen dan! Po dolgem čakanju so se naposled odprla železna vrata. Po hodniku je po- časi šepal bled, upadel, zatekel v obraz in tresočih rok — Ivan. Bil je zelo red- kobeseden, le njegove oči so govorile. Govorica takih globokih, izmučenih oči je težka, strahotno boleča. Z druge strani hodnika je v spremstvu stra- žarja prišel mimo Sprajc in še dva mla- da fanta kostanjevih las. Pokimala sta. Vsak od njih je imel v gumbnici rdeč nagelj. Na Ivanovih prsih pa je bil po- leg rdečega nageljna kot obtožujoč krik še ovenel, krvav tulipan. Na dovolilnici je bilo zapisano: raz- govor pet minut. Te so minile kakor pet sekund. Vendar je sestra ob odmeva- jočih korakih mimoidočih paznikov in zapornikov spretno povedala Ivanu vse to, kar je bilo važnega. Veselo se je nasmehnil in kakor bi se mu mudilo nazaj v celico, da pove tovarišem, na- ma je, ko je paznik prekinil pogovor, hitro stisnil roko. Tudi sestra se je hitro obrnila. Po stopnicah sem jo nekaj vprašala, pa mi ni odgovorila. Ob izhodu nama je stražar pregledal žepe. Sele daleč od jetnišnice je prvič spre- govorila. Vzela je iz ust tesno zavit listič. Zdaj sem šele vedela, zakaj ni mogla govoriti. Na listu je bilo za- pisano: »Pozdravljeni proletarci, združite se, jutri je naš prvi maj!« Ob robu so bile krajše in daljše čr- tice, pike, oklepaji in dva kroga. Se isti dan sva odnesli list k Mravljako- vim, materi kasnejših partizanov — Boža in heroja Dušana! Tak je bil do- govor. Prvo vprašanje matere Ivanke je bilo: »Ali imajo vsi rdeče nageljne?« Kako in kdaj se ji je posrečilo spraviti v jet- nišnico nageljne, nisva spraševali; to- pel, zadovoljen in srečen nasmeh ji je na najino potrdilo ožaril obraz. Potem se je zamislila in rekla: »Ubogi Ivan, tako se bojim zanj«. Ob tistem času pa je trepetala tudi za oba svoja sinova. Klic iz zapora je dvignil upornost. Nekaj dni po tistem obisku so — po prvem maju — izpustili večino za- pornikov, le rudarja Petra Sprajca, medicinca Ivana Ročka in še nekatere so odgnali v Bileče. * In spet je prvi maj! V zelenju in cvetju postavljamo mlaje. Delavska za- stava tolikokrat opljuvana in ponižana, plapola na visokem drogu. Koliko trpljenja in krvi je bilo treba, da lahko svobodno plapola! In ko sem danes z zelenega griča opazovala dvi- ganje visokega mlaja, nisem videla tistih, ki so ga resnično dvigali. Videla sem obraze in roke, ki jih da- nes ni več med nami... Zbrali so se ob zastavi, jo dvigali vedno višje in višje. Prihajali so iz nekdanjih zaporov, taborišč in gozdov in zdelo se mi je, da vidim in slišim med drugimi šte- vilnimi znanci glas Petra Sprajca, Iva- na Ročka, Zvonka Vrečka, pohorskega heroja dr. Mroža-Dušana in španskega borca Boža ob svoji dragi materi Ivanki Mravljakovi. Da, danes je Ivanka med njimi... Pokopali smo jo letos v pomladnem cvetju. Iz težkega vzdušja so me predramili veseli klici: »Mlaj stoji!« Res, mlaj sto- ji, na njem vihra zastava in sonce, ki jo ožarja, naj poljublja s svojimi to- plimi žarki tudi naša srca. »Savinjska tovarna opeke" Ložnica pri Žalcu pošilja borbene pozdrave za 1. maj vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije Svojim odjemalcem nudi vse vrste zidne in strešne opeke. Izdelava solidna, cene kon- kurenčne Okrajna zadružna zveza Celje Čestita k prazniku i. maja vsem delovnim ljudem, zlasti kmetijskim zadružnim organizacijam in njihovim članom, vsem kmetijskim "proizvajalcem in svojim poslovnim sodelavcem z željo za čim večje uspehe pri napredku in zboljšanju sloven- skega kmetijstva Za praznik dela 1. MAJ če- stita delovnemu ljudstvu HOTEL in KAVARNA * Priporočamo se za obilen obisk! * Štev. 17 Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 11 v Državno kmetijsko posestvo Zovnek - vzor socialističnega gospodarstva Prav sedaj, ko gradimo socializem tudi na vasi, je treba pogledati, kako je z njim med kmečkim ljudstvom in v kmetijski panogi gospodarstva sploh. Tudi najmočnejši zasebni sektor v kme- tijstvu je spremenil svoje staro, še na- Traktor orje celino pol fevdalno lice in ga zamenjal s so- dobnim, socialističnim, ki se nepre- stano dviga in izpopolnjuje. Nekdanjih brezpravnih hlapcev in dekel ni več. Kjer so taki pomožni delavci še potreb- ni, delajo kot poljedelski delavci in imajo enake pravice kot industr. in ostali delavci. Mali kmetje niso več odvisni od velikih in še ti so se spremenili v srednje, ki obdelujejo svojo zemljo z domačo delovno silo. Oboji, mali in srednji so organizirani v splošnih kme- tijskih zadrugah, ki nudijo svojim čla- nom vsestransko pomoč. Obdelujejo njihovo zemljo s stroji, odkupujejo nji- hove pridelke, pomagajo pri elektrifika- ciji, posredujejo z umetnimi gnojili in zatiranju škodljivcev, dajejo posojila in z vsemi sredstvi uvajajo napredno gospodarstvo. Skratka: zadruge nudijo kmetom pomoč povsod, kjer jim je le-ta potrebna in zaželena. Mar ni to socia- listično? Poleg splošnih kmetijskih zadrug in zasebnih kmetov obstojajo še velika državna kmetijstva posestva, ki so bila državna že pred osvoboditvijo ali pa jih je naša ljudska oblast prevzela iz rok tujcev in izkoriščevalcev našega ljudstva. Tako državno kmetijsko posestvo je tudi Zovnek pri Braslovčah. Nekdanji Westnovi hlapci in dekle so danes tu gospodarji. Svoje vrste so v teku let po osvoboditvi pomnožili z novimi de- lavci, ki složno delajo v korist in na- predek tega posestva. Vsa njegova upra- va je v rokah delovnega kolektiva. Njegov delavski svet šteje 17 članov. Vodi ga kot predsednik mlad, strokovno sposoben tehnik tov. Albert Zaler. Svet obravnava in rešuje širša proizvodna vprašanja in daje posestvu dalekovid- nejšo smer. Sedemčlanski upravni od- bor se bavi z operativnimi načrti in rešuje gibljive probleme v zvezi z ren- tabilnostjo proizvodnje. Ožjo admini- strativno upravo izvršuje šest oseb: upravnik posestva, računovodja, ma- terialni knjigovodja, delovodja, sadjar in skladiščnik; med njimi so trije teh- niki. Delovnih moči je 45. To število se med sezonskim delom poveča za oko- li 40 delavcev. Vse delo je razdeljeno po skupinah (grupah), ki vsaka skrbi za svojo kmetijsko panogo; po potrebi in po dogovoru se te med seboj preli- vajo druga v drugo, kakor to narekuje nujnost opravil. Čemu vse to? Posestvo Zovnek se je zadnja leta ze- lo razširilo. Pridobilo je posestva nek- danjih kmetijskih obdelovalnih zadrug, zemljo iz zemljiškega sklada in 40 ha gozdov ter meri danes okoli 300 ha. Sedanjemu upravniku tov. Francu Kovačiču se je s pomočjo delavskega sveta in vsega delovnega kolektiva po- srečilo dvigniti to posestvo na zavidlji- vo višino. Dan za dnem postaja vzor- nejše in rentabilne j še. Pod upravniko- vim vodstvom in s pomočjo delavskega sveta ter po nasvetih Hmezada v Žalcu, Sadjarskega instituta v Mariboru in kmetijskih strokovnjakov iz okraja, so posestvo docela reorganizirali. Določili so in prilagodili zemljo za tri glavne in najrentabilnejše kmetijske panoge: hmeljarstvo, sadjarstvo in živinorejo. Že čez nekaj let bodo dosegli letno 20 ton hmelja, 40 vagonov sadja in 1000 litrov mleka na dan. Najzanimivejše so moderne sadne plantaže, ki jih pravkar pripravljajo in bodo obsegale 40 ha obsežen sadov- njak, največji v Sloveniji. Z modernimi kmetijskimi žičnicami opremljen hmeljski nasad se bo razširil na 20 ha. Živinoreja se bo dvignila od 90 na 250 glav. Vse ostale panoge bodo sorazmerno povečane, v glavnem pa se bodo ravnale po potrebah tržišča. Po- sestvo je primerno za gojitev vseh pa- nog. Nekdo je vprašal, kako je to mogo- če. Mogoče je le tam, kjer je vodstvo v veščih rokah in kjer se delovni ko- lektiv sam zavzema za napredek in ki se dobro zaveda, da je le od skupnih naporov odvisen tudi njegov življenjski standard. Delavci so preskrbljeni z udobnimi družinskimi in samskimi sta- novanji, z okusno in zadovoljivo hrano in plačo. Vsi so tudi socialno zavaro- vani. Starši prejemajo za otroke otroške dodatke. Upokojenci imajo prosto sta- novanje, z lažjimi deli pa si lahko pri- služijo še kak priboljšek. Delovni kolektiv ima tudi svojo sin- dikalno podružnico, sobo za sestanke in knjižnico. V njej se politično in strokovno izobražuje ter skrbi za kul- turni napredek. Namesto prirejanja lastnih kulturnih prireditev, se le-teh udeležujejo v bližnjih kulturnih sre- diščih v Braslovčah in na Polzeli. Med njimi vladata notranja samozavestna disciplina in red po znanem reku: vsi za enega, eden za vse. Navdaja jih zdrav duh socializma. Do potankosti poznajo gospodarski položaj svojega »podjetja« in vsi se trudijo za čim lep- ši njegov napredek. Ob čuvanju ljudske imovine in socialističnem spoštovanju svojega upravnika in ostalih vodilnih oseb prirejajo skupne poučne in za- bavne izlete, da se potem še z večjo vnemo lotevajo novega dela. Novo izorane površine Izletne postojanke CELJSKE OKOLICE Enodnevni nedeljski izlet na Mrzlico in Smohor je morda eden najlepših kratkih izletov v celjsko okolico. Z vla- kom ob 7.30. uri zjutraj odpotuješ iz Celja v Žalec in tu izstopiš ter jo potem mahneš peš po lepi cesti, pa tudi po stranpoti, skozi Griže, odkoder te dobro markirana pot pelje preko livad, skozi gozdove in sadovnjake mimo večjih in manjših kmetij na Mrzlico. Za to po- rabiš iz postaje Žalec na Mrzlico, če si količkaj dober pešec, slabe 3 ure. Koča na Mrzlici (1119 m) s prizidano dependanso in s spomenikom padlim partizanom pred kočo, te gostoljubno sprejme pod svojo streho. Koča je dobro oskrbovana in v njo prihajajo radi zlasti planinci iz Hrastnika in Trbo- velj. Kočo upravlja PD Trbovlje. Prekrasen je bil preteklo nedeljo 11. t. m. razgled iz vrha Mzrlice pri pirami- di, na vseh oddaljenejših gorah še leži sneg na debelo, večji del Savinjske doli- ne imaš nekako pod nogami. Menda ima Mrzlica svoje ime res od mraza, kajti ni skoro dneva, da ne bi tu gori pihal hladen veter, ki pa je tudi že precej zamajal viramido in ji odlomil eno iz- med štirih nosilcev, kar bo treba popra- viti, da se piramida ne podre. Časa je dovolj, da se ne vrneš po isti poti nazaj v Celje, temveč nada- ljuješ svoj izlet na Smohor, kamor lahko prideš v slabih dveh urah. Pot iz Mrzlice na Smohor te pelje večidel skozi gozdove, pot gre večkrat zmerno navkreber, pa kmalu zopet na- vzdol, tako da imaš za svoje noge do- volj spremembe. Hodiš precej časa po grebenu in imaš tako razgled na levo in desno stran. Ne pozabi postati malo časa pri smre- kah — trojčkih — ki stojijo tik ob po- ti, ena poleg druge in vse so enako visoke in debele. To je lep prirodni pojav in redek. Odtod naprej prideš mimo bivše lične Rakuševe lovske koče kmalu do cerkve Smohor, ki je daleč okrog vid- na in v 5 minutah stojiš pred planin- skim domom na SmohQrju (778 m), ki ga upravlja Planinsko društvo Laško. Tudi ta dom je, in to posebno v zad- njem času, dobro oskrbovan, pa tudi dobro obiskan, zlasti prihajajo radi semkaj Laščani. Iz doma imaš slabo uro do avtobusne postaje v Tremerjih in tako si lahko ob 17.45 uri že zopet doma v Celju. Nedeljski pomladanski izlet nudi pla- nincu dovolj užitkov. Proti vrhu Mrz- lize je teloh še ves bel in na visokih pecljih v cvetju, mlado bukovje že ze- leni in najrazličnejše ptičje petje ču- ješ, pa si misliš, kako visoko si nad onimi, ki v tem času sedijo v zakajeni kavarni v Celju. Zato, kdor le more, v prosto naravo po veselje in zdravje! Dr. M. K maolektiv celjske Cinkarne in kemične industrije se zaveda svojega položaja, ki ga s svojimi proizvodi zavzema na svetovnem tržišču. Tovarna je največja v industriji te vrste v Evropi in za enkrat še nima nikjer »nasprotnika«, ki bi ji lahko uspešno konkuriral. Seveda se kolektiv tudi zelo dobro zaveda, da mora nenehno izboljševati svoje pod- jetje, ker bi se mu v nasprotnem pri- meru njegova vodilna vloga kaj lahko izmuznila. Ne glede na naše zveze, na sodelovanje z ostalimi državami, je pa vendar v interesu teh držav, da bi za- jezile prodoren uspeh naše barvno- metalurške industrije in jo, če le mo- goče, izpodrinile na svetovnem tržišču. Nedavni službeni obisk dveh zastop- nikov celjske Cinkarne v Turčiji je bil zelo uspešen. Poleg drugega sta ugoto- vila, da je celjska cinkarna trn v peti belgijski proizvodnji Belgija išče tržišče, čeprav le-ta ni količinsko dorasla naši proizvodnji. Bel- gijci so prodrli na turški trg s svojimi zelo nizkimi cenami. Njihove cene so nižje od naših, čeravno je proizvodnja zanje dražja kot za nas. To delajo na- menoma, da bi naše proizvode izrinili s turškega tržišča in potem, ko bi zado- minirali, bi dvigali cene, kakor bi jim bilo ljubo. Vendar jim namera ni popol- noma uspela. Turki so spregledali nji- hove načrte in obdržali isto količino na- ših dobav ter jih celo povečali. Druga poteza Belgijcev pa zadeva našo celjsko proizvodnjo čisto direktno. Cinkarna je odvisna cd uvoza gline, ki jo dobavljajo iz Belgije, ker po resolu- ciji informibiroja glina iz Češkoslovaške ni več prihajala. Belgijci ne samo, da zavlačujejo dobave, temveč delajo te- žave tudi drugače. Zahtevajo takojšnje Plačilo za pošiljke, a Cinkarna zelo težko dobi potrebne količine belgijskih frankov, ker je blagovna izmenjava med našo državo in Belgijo zelo majhna. glinokop v globokem pri zida- nem mostu bo cinkarno v po- gledu gline osamosvojil Težave z glino so celjsko Cinkarno dovedle, da je vneto začela iskati mo- žnosti, da bi se v pogledu gline osamo- svojila in zmanjšala težave in stro- ške, ki nastajajo pri uvozu te surovine. Zato je Cinkarna gmotno podprla geo- loško raziskovalni institut v Ljubljani, da bi izpopolnila to vrzel. Toda insti- tut ni imel doslej nobenega uspeha, za- to so tovarniški strokovnjaki začeli iskati glino na svojo pest. Imeli so srečo. Čisto blizu Celja, v Globokem pri Zidanem mostu, kopljejo v primitivno urejenem glinokopu glino, ki bi odgovarjala potrebam Cinkarne, če bi glinokop imel naprave za pranje. Najdišče, oziroma zaloge te gline so ta- ko ogromne, da bi se na vsak način iz- plačalo investirati v to podjetje potreb- na sredstva. Mimogrede je treba pri- pomniti, da ne uvaža belgijsko glino samo celjska Cinkarna, temveč tudi mnoga druga podjetja kot Železarna Jesenice, Železarna v Zenici, Arandje- lovcu itd. Glinokopu v Globokem pa je potrebno za ureditev pralnih naprav prav toliko, kolikor je Cinkarna pri- spevala institutu v Ljubljani, ki bo omenjena sredstva moral seveda vrniti. naprave za zbiranje žveplene kisline v zaključni izgradnji Med zgradbami Cinkarne je zrasla iz tal nova velikanska zgradba, ki na prvi pogled sliči na nekakšen silos za žito. Poleg tega so razširili obrat za proiz- vodnjo umetnih gnojil, ki jih bodo izde- lovali iz zajete kisline. V septembru se bo kislina stekala v te ogromne stolpe, namesto da bi, kot sedaj, uhajala skozi dimnike v zrak in škodovala Celju in bližnji celjski okolici. Dnevno bodo pre- stregli okoli 40 ton kisline, nedolgo po- tem pa še nadaljnjih 20 ton. Če je naša kmetijska proizvodnja doslej trpela za- radi uničujočih plinov, bo imela odslej dvojno korist. Plini ne bodo več ogro- žali rastlin in živih bitij, poleg tega pa bedo kmetovalci dobili veliko več umet- nih gnojil, ki so jim tako zelo potrebna. Nove naprave bi morale biti dokon- čane že do prvega maja. Nastale pa so razne težave. Podjetje se je moralo bo- riti za kredite, poleg tega pa je dobava strojev iz inozemstva tudi časovno za- ostala. No, do dokončne izgraditve tega objekta ni več tako daleč. Objekt bo najmodernejši te vrste v Evropi, dopri- našal bo velike koristi, ki bodo kmalu popravile škodo, ki je nastala v povoj- nih letih. Cinkarniški kolektiv je moral na račun te naprave žrtvovati marsi- kaj. Z denarjem, ki so ga vložili v novo napravo, bi lahko modernizirali tovar- no in ustvarili boljše delovne pogoje. Vsekakor gre kolektivu pohvala za nje- govo požrtvovalnost, da je spričo plan- skih nalog in skrbi za napredek svoje proizvodnje, imel razumevanje in na- šel sredstva, da bo Celje z bližnjo oko- lico v kratkem času rešeno ene največ- jih nadlog — žveplenega plina. PROIZVAJA ZA DOMAČI TRG IN IZVOZ: Surovi cink v blokih Cinkov prah Fini cink v blokih Redestilirani cink v blokih i Autotipijske plošče Offset plošče Cinkovo pločevino Cinkovo protektorje Cinkove pralnice Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev silikofluorid Rongalit (Metalit) Natrijev sulfid Barijev sulfid Cinksulfat kristalni Litopon Svinčeni minij Svinčeno glajenko Modro galico Zeleno galico Superfosfat Cinkovo belilo Žvepleno kislino 60 Be Čestita ob 1. maju, prazniku delovne- ga ljudstva, vsem delovnim kolekti- vom, družbenim organizacijam in ustanovam k njihovim delovnim zma- gam in uspehom v borbi za izgradnjo socialistične Jugoslavije Cinkarna METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE Telefoni: 20-41. 20-42, 20-81, 20-82 e-tev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5 Nekdaj mali obrat v Šlorah se razvija v veliko Železarno Zgodovina Železarne Štore je stara že nad sto let. Leta 1851 je bila zgra- jena Železarna za proizvodnjo profil- nega železa in pločevine. Deset let po- zneje je bila dozidana kovačnica in že- lezolivarna, leta 1913 pa martinarna in valjarna. Proizvodnji strojne litine pa je služila primitivna livarna, katere del je bil leta 1937 prezidan in preu- rejen v cevno livarno za vlivanje vo- dovodnih cevi. Zaposlenih je bilo ko- maj tretjino današnjega števila delav- cev. Zaradi omejene možnosti prodaje jekla so nekateri obrati delali izmenič- no. VELIK VZPON PO OSVOBODITVI Princip prejšnjih lastnikov s čim manjšimi stroški doseči čim večje do- bičke — je bil vzrok, da smo leta 1945 prevzeli Železarno v zelo slabem sta- nju. Vsakomur je bilo jasno, da je treba obrate obnoviti, razširiti in mo- dernizirati. Pričelo se je z delom. Pričelo se je z neprekinjenim obrato- vanjem, število delavcev se je kmalu podvojilo. Martinarna je dobila nove generatorje, mehanizacijo dovoza, žer- jave. Danes je od stare livarne ostala le še nekoliko preurejena cevna livarna — moderna in velika zračna dvorana je zamenjala prejšnjo staro, temno, majhno in zakajeno. Dobila je nove ku- polke, plamenice, sušilne peči, livne ja- me. Brez kakršnekoli izkušnje so začeli L 1950 prvič vlivati valje. Danes krije z valji že 50% potreb naše železoindustrije, valje dobavljajo pa tudi drugim po- trošnikom, predvsem mlinski industriji. Začeli so že tudi obnavljati in mo- dernizirati šamotarno, ki je bila leta 1945 v prav žalostnem stanju, tako da so jo že nameravali opustiti. Temu vzporedno je porasla poraba električne energije, zaradi česar se je že leta 1947 tovarna priključila na omrežje Elek- tro gospodarstva Celje. Da bi pro- met zmogel naraščajočo produkcijo, je bilo treba zgraditi čez 3 km normalno- tirne in čez 11 km ozkotirne proge. V livarni so zgradili nove moderne sani- tarne naprave, na Lipi pa je zraslo novo naselje. Zgrajen je lep in prostoren Dom kulture, gasilski dom pa je v gradnji. Vse to, kar je že napravljeno, pa še zdaleč ni vse. Med drugim dobi mar- tinarna novo SM peč, valjarna čaka na elektrifikacijo in mehanizacijo, tako da bo ta obrat skupaj z martinarno tvo- ril zaokroženo celoto; tudi šamotarna bo mehanizirana, pravzaprav v celoti prenovljena. Graditi bo treba nove sta- novanjske zgradbe, kajti stanovanjsko vprašanje je še vedno pereče. In še marsikaj bo novega. Cez nekaj let bo od stare štorske železarne kaj malo pre- ostalo. NAŠ PONOS — ELEKTROPLAVŽ Slišali smo že o njem. Radovedno si ga ogledujemo. Mogočen je. Pred- vidoma, če bo pravočasno zasigurano tudi napajanje z električno energijo, bo šel že avgusta v obrat. Proizvajal bo dragoceno sivo in tudi belo surovo železo za potrebe same železarne, ka- kor tudi za druge industrijske potroš- nike. Železarna v Štorah bo z njim po- stala skoraj zaključen kombinat žele- zarske industrije. V LETU 1953 JE PROIZVODNJA POVEČANA ZA 10%, DOHODEK USTVARJEN S 123% Razvoj Železarne v Štorah v socia- listični Jugoslaviji nam najbolj nazor- no kaže diagram v upravi podjetja. Pri- merjaje z letom 1940 je proizvodnja na- rasla za 380%, storilnost dela pa na 340% — proizvodnja bo v letu 1958 do- segla zaradi mehanizacije višek — 920%. V Štorah gospodarski zaključni ra- čun za leto 1953 kaže, da so v tem letu dosegli izredno lepe uspehe: dohodek so z ozirom na predvideni družbeni plan ustvarili s 123%, proizvodnjo pa ponovno dvignili za 10%. V tem letu so dosegli najvišjo storilnost dela od 1. 1945. Mehanizacija, dobra organizacija dela, štednja z materialom, izboljšanje kvalitete, ažurno knjigovodstvo, prid- nost in discipliniranost, vse to ima svo- je učinke. A s temi uspehi v Štorah še niso za- dovoljni ker vedo, da se bo dalo še mnogo napraviti. Poleg samih moder- nih naprav je osnovno: volja, znanje, zavest in prizadevanje posameznika in kolektiva v celoti. A tega je v Štorah. Železarna v Štorah postaja močan činitelj v našem gospodarstvu. Železarna pred osvoboditvijo Vajenci Metalurške šole pri praktičnem pouku Pogled na livarno Montaža plavža — vrtilna naprava Store — novo naselje Kolektiv Železarne v Štorah čestita vsem delovnim kolektivom, dobaviteljem in od- jemalcem k delavskemu prazniku. NAJ ŽSVI 1. MAJ! TOVARNA ZA PREDELOVANJE SADJA Sad. CELJE Naše brezalkoholne pijače: jabolčni sok, grozdni sok, malinovec, borovničevec itd., so najbolj osvežujoče pijače. Sadni sokovi tovarne SAD vsebujejo več hranilnih snovi pri litru, kot jih vsebuje sadje iste vrste v kilogramu. Sadni sokovi so pijača za vsakogar. Za delavca, za športnika, zlasti pa za otroke. Vsebujejo mnogo sladkorja, to se pravi, da dajejo krepilno moč. Tovarna SAD proizvaja tudi najrazličnejše marmelade, džeme, alkoholne pijače in tako dalje. Ostanite še naprej naši odjemalci in pridobivajte za naše proiz- vode nove odjemalce, ker s tem koristite njihovemu in narodnemu zdravju. KOLEKTIV TOVARNE SAD ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU K DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU! OBIŠČITE RESTAVRACIJO Vino-Koper POSTREZENI BOSTE S PRVOVRSTNIMI KOPRSKIMI VINI IN Z JEDILI PRIZNANO DOBRE KUHINJE POSEBNA SPECIALITETA SO ODLIČNI RAZNJlCl IN CE- VAPCICI, KI JIH SERVIRAMO VSAK DAN VSEM GOSTOM ČESTITAMO K 1. MAJU! Kolektiv Kinopodjetja Celje pripravlja obiskovalcem svojih kine- matografov s 1. majem nov kinospored s pestrimi filmi, ki jih nabavlja od vseh podjetij za izposojevanje filmov v državi. Tako bomo v tem letu gledali še naslednje filme: Jugoslovanske: Daleč je sonce, Bila sem močnejša, Hiša na obali, Dalmatinska svatba, Poslednji most, Stojan Mutikaša, Ciganka. Ameriške: Makao, Ivanhoe (barvni), Oženil sem čarovnico, Alica v čudežni deželi (barvni), Niagara (barvni), Točno opoldne, Na slabem glasu, Cirano de Bergerac (barvni), Za- padna obzorja (barvni), Viharni zaliv (barvni), Henried Craig, Rdeči pirat (barvni), Afriška kraljica (barvni), Prva dama Amerike, Vrni se mala Cheba, Rdeči znak hrabrosti, Charlijeva tetka (barvni), Sneg na Kilimandžaru (barvni). Čarobni fižol (barvni), Ka- petan Kidd, Titanik, Vodnjak, V senci sovraštva, Lidija Baillei (barvni), Klovn, Pepelka (barvni), Rdeče nebo nad Motano (barvni), Zaigrajmo, Komu zvoni (barvni), Slavolok zmage in Spijon. Angleške: Karavana, Odveden, Črni človek, Džessi (barvni), Zlata mrzlica, Obrni ključ počasi, Ulični vogal, Vlomilec, Zgodba iz predmestja, Vzpon na Everest (barvni), Henrik V. (barvni). Mehiške: Vedno tvoja, La Red, Rio Escondido, Soledadin šal. Finski: Olimpiada. Francoska: Banket tihotapcev, Plačilo za strah. Obveščamo vse roditelje in kulturnoprosvetne delavce, da bomo odslej vsako nedeljo ob 10. uri predvajali matineje za šolsko in pred- šolsko mladino, pionirje in ciciban6ke. MNOGO VESELJA OB DOSEŽENIH USPEHIH ZELI OB NAJ- VEČJEM DELAVSKEM PRAZNIKU 1. MAJU DELOVNIM LJUDEM KOLEKTIV KINOPODJETJA CELJE e-tev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5 e-tev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5 Stev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 - Stran 15 e-tev. 17 »Savinjski vestnik«, dne 30. aprila 1954 Stran 5