Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
številka 100.
J0LIE1. ILLINOIS, 13. NOVEMBRA 1914
LETNIK XXIII.
Avstrijci prodirajo v Srbijo vkljub trdovratnim odporom.
Vzemajo z naskokom utrjene višine od Šabca do Loznice in dalje proti jugu in vzhodu onostran Drine. Rusi se baje zbirajo v vzhodni Galiciji in Be-sarabiji v svrho vojskovanja proti Turčiji.
Velike nemške izgube v bojevanju ob vzhodnopruski meji.

London, 9. nov. — Uradno poročilo, 'zdano na Dunaju in prejeto tukaj po brezžični brzojavki, navaja število Sr-bov. ujetih po Avstrijcih zadnji petek J naskoku na okope, kot 1,500 in ne S.0CI0, kakor je poročala brzojavka iz onaja čez Amsterdam zadnjo soboto. Benetke, 9. nov. — Kako hudo pri-^deta je avstrijska obrt in trgovina Po vojni, je odkrilo uradno poročilo idrijskega trgovinskega ministrstva, 'Je bilo pravkar izdano. Med prvi-mi devetimi meseci tega leta se je v Pomeri z letom 1913. zmanjšal uvoz za 000,000 in izvoz za $66,000,000. Petrograd, 9. nov. — Ruska armada, *■ se zadnja dva tedna v svojem na-Padnem bojevanju ni dala ustaviti, tako da so se Nemci morali umekniti iz Ruskega Poljskega, je danes baje že na nemškem ozemlju v Pleschenu, Petnajst milj zapadno od rusko-nem-s^e meje.
Poleg tega Nemci baje splošno zapuščajo svoje oporišče ob reki Warti, in verjetno je, da so opustili svoj prvi načrt, upreti se ruskemu prodiranju na postojankah, katere so pripravili.
Konjištvo zajelo Nemce.
Rusko prodiranje se je izvršilo tako
czowu, ki obvladuje važno križišče ob zgornji Vistuli, petindvajset milj od Krakova. Tukaj zatrjujejo, da je splošno umikanje avstrijskih čet proti Krakovu kot novemu opirališču sedaj očividno.
Rusko uradno poročilo.
Sledeče naznanilo od ruskega generalnega štaba je bilo izdano nocoj:
"Ob vzhodnopruski meji se bojevanje nadaljuje. Ruske čete so zavzele Solap (Goldapp?). V smeri Mlawe na Poljskem smo napredovali in zaustavili premikanje železniških vlakov sovražnikovih blizu postaje Soldau na Vzhodnem Pruskem.
Onostran Vistule so se Nemci u-meknili iz Wloclaweka v Nieszumo in iz Konina v Shepey (Slupce?).
"Na cestah proti Krakovu potiskamo nazaj avstrijske zadnje straže. Južno od Przemysla smo dne 7. nov. ujeli 1,000 Avstrijcev in zaplenili mnogo topov.
Berlin poroča odbitje Rusov.
Berlin, 9. nov. — Sledeče nemško uradno naznanilo je bilo izdano nocoj:
"Na vzhodnem bojnem torišču je bil napad močnega oddelka ruskih čet se
Jsitro, ker je konjištvo zajelo nemško verno od Wysztytera fldbit z velikimi
*evo krilo ob strani. Ko so Rusi prodrli na nemško O-
^emlje do Pleschena na Pruskem, se-^erozapadno od Kalisza, kajnor se ^enici prejkone umikajo ,so v nevar-*0sti nemške železniške zveze.
Ob južni poljski meji so Rusi na-Padli avstrijsko zadnjo stražo pri Pin-
ruskimi izgubami. Štiritisoč Rusov je bilo ujetih in deset strojnih pušk zaplenjenih."
Hitijo od zapada na vzhod.
Amsterdam, 9. nov. — Poročevavec "Tijda" v Antwerpu pravi:
"Prevažanje nemških čet iz zapadnih
bojišč se vrši zdaj v veliki meri. Večje število je bilo umaknjenih od reke Yser. Dolgi vojaški vlaki, napolnjeni z vojaki in strelivom, odhajajo v Nemčijo čez Bruselj in Louvain."
Rusi zaustavili Turke.
Petrograd, 9. nov. — Vojni glavni stan v Kavkazu je poslal dne 7. nov. sledeče uradno naznanilo iz Tiflisa gLede ruskega vojskovanja:
"Dve turški diviziji, z oseminštiri-desetimi bojnimi in več težkimi topovi ter številnim krdelom kurdiških ko-njikov, sta prodirali v smeri gričevja pri Hassan Kalaku, dvajset milj vzhodno od Erzeruma, proti postojanki pri Koprukeju, katero smo zavzeli v petek zvečer.
Pognali Turke v beg.
"Zasledovali sta krepko ofenzivno zajemanje ob strani, hoteč obkoliti ru sko desno krilo. Naše topništvo je začelo strašno streljati in Turki, da si so napadali zopet in zopet, so bili končno prisiljeni k begu.
"Najprej se je umeknilo njihovo levo krilo in potem je sledila cela fronta. Zavetja iščejo v temoti puste in neravne dežele zapadno od kraja, kjer so bili poraženi."
Bombardujejo turške luke.
Pariz, 9. nov. — Križarki "Kagul" in "Pamjat Merkurja" od ruskega čr-nomorskega brodovja sta bombardo vali Bosporsko morsko ožino in pre mogovna skladišča pri Eregli v soboto, kakor naznanja atenski poročevavec lista "Temps", ki je dobil poročilo iz Carigrada.
Turško brodovje je plulo proti ru skim ladjam, a se je kmalu vrnilo. Več ladij v luki Eregli, ki je 128 milj severovzhodno od Carigrada, je bilo razdejanih med bombardovanjem po Ru sih. "	»„
Avstrijci porazili Ruse.
London ,10. nov. — Marconi Wire less-družbi naznanjajo iz Berlina:
"Iz Dunaja uradno poročajo, da so Rusi zapustili večji del Bukovine in se umeknili v srneri reke Dnjester. Pri
zasledovanju so prišli mnogoštevilni ujetniki v roke avstro-ogrskih čet.
"Nadalje se uradno naznanja, da so bili Rusi ob kavkaški meji po dvodnevnem hudem bojevanju popolnoma poraženi. Turške čete so vzele ruske postojanke z naskokom.
Turško brodovje je zasledovalo ruske vojne ladje, ki so bombardovale Koslu. Sovražniku se je posrečilo u-teči v megli."
Delavski upor na Ruskem.
Berlin, 10. nov. (Brezžično čez Sav-ille.) — Iz Sofije je dospelo semkaj poročilo, da iz Odese bežijo prebivav-ci v notranjo deželo.
Resen delavski upor je izbruhnil v pokrajini Jekaterinoslav. V Luhani-sku so se uprli ruski reservisti. Pri spopadu z zvestimi četami je padlo petnajst upornikov.
Avstrijske zmage v Srbiji.
Berlin, 10. nov. (Brezžično čez Say-ville.) — Po zadnjih iz Dunaja dospelih uradnih poročilih se pomen zadnje zmage nad Srbi še niti ne da premeri ti. Boji so trajali tri dni. Sovražnik, ki ga je bilo približno šest divizij, se je obupno upiral, a je bil izgnan iz postojanke za postojanko, dokler ni bil prisiljen k umiku, podobnemu begu proti Valjevu. Število ujetnikov še ni znano, niti ne množina zaplenjenih vojnih potrebščin.
Neki avstrijski zrakoplovec je obiskal včeraj Cetinje in razdejal z vrženimi bombami železniško postajo.
Nemci zavzeli Dixmude
po najsrditejših bojih.
Predrli zavezniško linijo z bajonetom in si odprli pot, ki drži naravnost v Dunkirk.
Križarka 'Emden' razdejana.
Nemška ladja, ki pogreznila čez dvajset trgovinskih parnikov.
CjCRMAH H CLP CAKING TENTS-a-GER-MAH FlELP KITCHEN RAhGES7]
NEMŠKE VOJNE KUHINJE ZELO POPOLNE IN ZADOSTNE ZA OSKRBOVANJE TEČNIH JEDI.
• Nemški proviantni ali živežni oddelek je tako sijajno organiziran, kakor vsak drugi oddelek velike vojne niasine. Vojaki morajo jesti, da žive in se bojujejo, in jesti morajo primerno hrano primerno pripravljeno ob Primernem času. Vsak pešpolk in vsaka topniška baterija ima svojo lastno vojno knhinjo, obstoječo iz kuhinjske-fcy°'f. ki 8* vozita dva konja. Ta voz ima velik kotel, ki se v njem kuha hrana na maršu, če treba, tako da je hin' l?r'pravljc.na' kadar sc "stavijo. Kadar se ustavijo za dlje časa, se postavijo kuhinjski šatori in razvrste ku-njski vozovi skupaj. Nemci vozijo svojo lastno hrano in vodo. Jedila so različna, a utemeljena na znanstve-">n načelih.
Przemysl pripravljen na drugo oblego.
London, 10. nov. — "Central News Agency" je baje izvedela iz Dunaja, da se trdnjava Przemysl pripravlja na drugo oblego. Rusi so baje opremljeni s francoskimi oblegalnimi topovi, debelimi osem palcev.
Poročilo čez Rim.
Dunaj, čez Rim, 10. nov. — Danes je bilo uradno naznanjeno, da bo vojskovanje v Galiciji kmalu sklepčno u-stavljeno. Vsled tega so odšli tamoš-nji poročevavci na jugovzhod.
To naznanilo utegne pomeniti, da so bili Avstrijci poraženi (?) in da nameravajo tiniekniti svoje linije z nameri,} da preprečijo ruski naval na O-grsKo. ,
Nemški uspeh na Vzhodnem Pruskem.
Berlin, 10. nov. — O novem ruskem porazu ob vzhodnopruski meji poročajo v Berlin iz Gumbinnena z dnem 8. nov.
Obenem s svojim prodiranjem proti glavni nemški armadi pod generalom von Hindenburgom ob reki Warti so Ru.si poskušali prodreti na Vzhodno Prusko po stari poti južno od Wirbal-lena, ali zadeli so ob armado generala von Morgena in bili po hudem boju pognani nazaj čez mejo.
Znano ni, kako veliki so bili oddelki v bojevanju, a morali so biti znatni, ker je prišlo baje 4,000 ruskih ujetnikov v nemške roke.
Nemške izgube velike.
Pariz, 11. nov. — Brzojavka Ilava-eovi agenciji iz Petrograda pravi:
"Precenili so tukaj, da so med zadnjim bojevanjem na Vzhodnem Pruskem Nemci izgubili 70 odstotkov svojih častnikov. Od dne 23. okt. do dne 5. nov. so Rusi ujeli 323 častnikov in 21,750 vojakov ter zaplenili 54 topov, 52 brzostrelnih topičev in veliko množino streliva in drugih vojnih po trebščin."
Nemci še niso ustavili Rusov.
London, 11. nov. — Rusko prodiranje na Poljskerh, ki je znašalo štirinajst milj vsak dan, je presenetilo vo jaške veščake, in prav nič čudno ni slišati, da pobirajo mnoge ožuljene in utrujene nemške zaostalce. To prodiranje konjištva, pehote in topništva se nadaljuje že več dni.
V Galiciji Rusi nadalje potiskajo Avstrijce nazaj, ali Avstrijci se maščujejo ob srbski meji, ki jo pretijo prekoračiti, da stro Srbijo, predno ji more priti Rusija na pomoč.
Berlin poroča avstrijske zmage.
Berlin, H. nov. — Pri Koninu, 33 milj,severovzhodni od Kalisza na Ruskem Poljskem, je bil en ruski bataljon poražen po nemškem konjištvu. Drugih novic ni z vzhodnega bojišča.
Posebne brzojavke iz Černovic Rukovini poročajo važna kretanja ruskih čet proti BesarSbiji in vzhodni Galiciji, prejkone v svrho vojskovanja proti Turčiji.
IJunajski "1'remdenblatt" je objavil brzojavko iz Černovic, po kateri so Rusi dne 9. nov. metali bombe v to mesto, a so bili kmalu odbiti, tako da so se umeknili.
Avstrijci prodirajo v Srbijo.
Dunaj, 11. nov. — Uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana se glasi:
"Boj proti Srbom ob višinah od Šabca do Ložnice je trajal včeraj ves dan neprenehoma in sicer z ugodnim uspehom za nas. Nekaj utrjenih po stojank je bilo vzetih z naskokom Južno od Planine so naše čete prodrle dalje, in sicer v vzhodni smeri od Lož nice, Krupanov in Ljubovke. Ujeli smo mnogo Srbov in zaplenili številne topove."
Berlin, 9. nov. (Čez Amsterdam in London.) — Iz velikega glavnega stana je prišlo danes dopoludne sledeče naznanilo:
"Zvečer pričet in ponoči ponovljen sovražni izpad iz Nieuporta se je popolnoma ponesrečil.
"Vkljub trdovratnemu odporu napreduje naša ofenziva proti Ypresu počasi, a stanovitno.
"Jugozapadno od Ypresa so bili vsi sovražni protinapadi odbiti in stoteri sovražniki ujeti."
Havre, 9. nov. (Čez Pariz.) — Belgijska vlada opisuje današnje dogodke takole:
"Pri Nieuportu je položaj, dasi ne^ koliko ugodnejši za nas, splošno neiz' premenjen. Na drugih točkah fronte vlada skoro popoln mir.
"Sovražnik ima še vedno na desnem bregu reke Yser več oporišč zasedenih, ki jih obstreljuje naše topništvo. Dixmuiden so zopet Nemci bombar-dovali.
Mnogo ogrskih plemičev padlo.
Pariz, 10. nov. — Po zadnjem izkazu usmrčencev, objavljenem na Dunaju, je imela ogrska aristokracija precejšnjo izgubo v bitkah okrog mesta Lille na Francoskem, kamor so bili Ogri poslani na pomoč Nemcem. Izkazi kažejo, da je bilo usmrčenih 867 huzarjev, pripadajočih plemenitim rodbinam.
Zeppelinovci na Angleškem?
minister, nima niti vojakov, niti ladij, da bi jih poslala proti svojim sovražnikom bombardovat njihova neutrjena mesta, in bi imela samo eno pot — prijeti podanike sovražnikove kot tal-nike.
Križarka "Emden" uničena.
London, 10. nov. — Uradno so davi naznanili, da je bila nemška križarka "Emden" pognana na obmorsko pe-skovino in je zgorela. Izguba na častnikih in mornarjih je baje velika.
Križarka "Emden" je igrala v vojni znamenito utogo. Britanskemu bro-dovju je prizadela veliko škodo; pogreznila je 22 ladij in eno odvedla kot plen. Izza pričetka vojne je razvila živahno delavnost in nastopila vselej tam, kjer so je najmanj pričakovali, med drugim v Indijskem morju.
London, 10. nov. — Po zadnjih poročilih je bila "Emden" razdejana v Bengalskem zalivu po veliki avstralski križarki "Sidney". Ta je zagledala "Emden" včeraj zjutraj. S polno paro jo je začela zasledovati, tako da je prisilila nemško križarko k boju. Obstreljevana "Emden" se je naposled užgala. Število žrtev na križarki "Sidney" je bilo majhno. Po naznanilu iz Tokia so bili kapitan in večji del moštva rešeni.
Skupna škoda, ki jo je povzročila "Emden" angleškemu, brodovju, je znašala kake 4 milijone dolarjev. Njeni največji topovi so imeli premer cevi 4,1 palca, in imela jih je deset.' Njena hitrost je znašala 24,5 vozla. Z lahkoto je pogrezala sovražne trgovinske ladje in utekala večjim, a težjim sovražnim križarkam. Britanske, ruske, francoske in japonske križarke so zasledovale "pomorski strah" angleškega brodarstva, a brez uspeha. Pa včeraj jo je doletela usoda.
Pacifiški in Indijski ocean sta zdaj očiščena nemških križark, izvzemši chilensko obrežje,' pred katerim še kri-žari neko nemško brodovje.
London, 10. nov. — List "Evening News" je prejel iz JDi.vera siedeče poročilo:
"Vsled naznanila, da se je pokazala sovražna zrakoplovnica nad Sheernes-som, je svitometni oddelek mrzlično deloval celo noč. Zrakoplovnico so pozneje zapazili blizu Harwicha."
Za vsakega Turka trije kristjani.
Washington, D. C.N«. nov. — Poveljnik turških čet v Beirutu, Sirija, zjavlja v formalni noti, naslovljeni na ameriškega generalnega konzula ter namenjeni za britansko in francosko vlado, da bodo za vsakega mohame-danca, ki bo usmrčen v bombardiranju kake odprte in neutrjene luke, trije britanski ali francoski podaniki takoj usmrčeni.
Turška nota pravi nadalje, da je poveljnik odklonil prevzeti odgovornost za kak upor proti kristjanom, ki bi u-tegnil nastati vsled takega bombardo-vanja.
Turčija, kakor izjavlja njen vojni
Nemci zavzeli Dixmude.
London, 11. nov. — Neittd so spet. začeli napadati zavezniško linijo med
brežino in reko Lys, in dočim Francozi trdijo, da so* obdržali svoje postojanke, se je Nemcem posrečilo zavzeti mesto Dixmude, ki je bilo središče nekaterih najsrditejših in najkr-vavejših bojey sedanje vojne.
Ozemlje med Dixmudom in Ypre-som, kjer so se vršili hudi napadi in protinapadi nekaj tednov, in kjer so -bile izgube večje nego celo tiste v bitki ob reki Yser, je zopet pozorišče bitke, ki glede srditosti prekaša vse dosedanje.
Za Dixmudom je naravnostna pot v Dunkirk, eno izmed francoskih luk, ki so si jih postavili Nemci za svoj cilj, in če prodro tukaj, se bodo morali zavezniki umekniti v nove postojanke.
Pri Dixmudu so Nemci ujeli 500 sovražnikov in pri Lan gem a reku baje 2,000, kakor poročajo iz Berlina.
Vojna med Villo in Carranzo.
Mesto Mexico, 9. nov. — Semkaj poročajo, da so luko Acapulco ob Pacifiku zasedli ameriški mornarji. Zasedba je baje sledila prošnji prebivav-cev, ki so trpeli veliko pomanjkanje vsled revolucije.
Mesto Mexico, 9. nov. — General Venustiano Carranza je danes izdal ultimatum, proglašajoč sebe za poglavarja republike.
Gen. Eulalio Gutierrez, ki je bil imenovan začasnim predsednikom mehiškim po narodnem zboru v Aguas Callientes, se je proglasil za poglavarja z dnem 10. nov.
Vera Cruz, Mehika, 10. nov. — Gen. Venustiano Carranza je privolil v vse zahteve vlade Združenih Držav v zvezi z odhodom ameriških čet iz Vera Cruza.
E1 Paso ,Tex., 11. nov. — Vojna ie proglašena med Carranzo in Villo, o-ziroma njunimi pristaši v konstitucio-nališki armadi. Predhodna bitka se je že začela pri Leonu.
Delavci obsojajo vojno.
Philadelphia, Pa., 9. nov. — Ko je zaznamoval sprejetje Claytonove pro-titrustovske predloge za organiziranega delavstva največjo posamno pridobitev zadnjega leta, je izvrševalni odbor ameriške delavske zveze (American Federation of Labor) predložil svoje letno poročilo danes tukaj 34. konvenciji te organizacije.
O Claytonovi predlogi pravi odbo-rovo poročilo, da "vsebuje najtemelji-tejšo, najobsežnejšo izjavo obrtne svobode, ki se nahaja v kakem zakonu v zgodovini sveta".
O vojni pravi poročilo:
"Pred evropsko vojno sta bila misel
in trud civilizacije osredotočena na razvoj in veličanje človeškega življenja. Vsako življenje je imelo neizmerno vrednost. Ali izza usodnega časa, ki je prinesel vojno med narode, ravnajo z moškimi le kakor s kmeti na šahovi deski. Stvari se cenijo po svoji moči za uničevanje življenja. Topovi so več vredni nego ljudje."
Vojna je baje proizvod "umetnih razmer in politike ter nasprotna mišljenju in političnemu napredku našega veka; ali doslej smo malo napredovali v dosego sredstev k ustanovitvi mednarodnih odnošajev za vzdrževanje miru in pravičnosti. Vojna je pokazala, da se vojna ne da zadržati z resolucijami in da se vojna ne more dokončati samaposebi. Vojne se bodo prenehale šele potem, ko bo človeška družba prepričana, da je človeško življenje v resnici sveto, in ko družba u-stanovi agencije mednarodne in narodne v zaščito življenj."
Za odpravo vojne.
Navajajoč sredstva in poti k odpravi vojne, pravi poročilo nadalje:
"Militarizem in tekmovalno oboroževanje se mora odpraviti, in ustanoviti se morajo razsodišča za prisoja-nje pravice in agencije za prisilno uveljavljanje odlokov. Mednarodne koristi in sporne reči so. Politične naprave naj se ustanavljajo, odgovarjajoče političnim razvojem. Tisti, ki jim to najbolj koristi, naj bi vodili v zahtevah za svetovno zvezo in vlado razuma med narodi.
"Delavci vseh dežel nosijo vojno breme. Oni se bojujejo, oni plačujejo vojne davke, oni trpijo najbolj po raz-devanju obrti in trgovine vsled vojne."

I
11
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 11. nov. — V korist naši novi župnijski šoli se bo prihodnjo nedeljo na odru Sternove dvorane, 803 N. Chicago st., predstavljala "Miklova Zala", ljudska igra iz turških časov v osmih slikah s petjem. Predstavi bosta dve, popoludne in zvečer; popoldanska se prične ob 2. uri in večerna ob 8. uri. Vstopnice za sedeže v prvih vrstah -po 50c in za sedeže v nadaljnjih vrstah po 25c. Igro uprizori Dekliška Marijina Družba s pomočjo mnogih samskih in oženjenih gospodov, ki spadajo med najboljše naše di-letante ter vedno drage volje pomagajo k napredku slovenske dramatike v Jolietu, in ki so zdaj tem rajši priskočili na pomoč, ker je namen prireditve najplemenitejši — v korist naši šolj!
Vsebina "Miklove Zale" je na kratico sledeča:
V lepi Rožni dolini na Koroškem je živel v petnajstem stoletju premožen kmet, po imenu Serajnik, ki je bil sta-rejšina v Rožu. Njegov sin Mirko je dorasel, in zato mu misli oče izročiti svoje gospodarstvo. Poprej pa se mora Mirko oženiti. Ta se je bil že nekoliko zagledal v lepo judinjo Almiro, hčer Žida Zwitterja ali po domače Tre-soglava. Toda oče Serajnik je pregovoril sina, da je zasnubil slovensko dekle, pošteno Miklovo Zalo---- Razočarani Almiri pa to ni bilo prav, seveda, in sklenila je ,da se bo maščevala. Tisti čas so spet prihruli Turki na Koroško do Beljaka ter pustošili in ropali po svoji navadi. In to priliko je Almira porabila, da se maščuje nad Mirkom in Zalo. Pregovorila je svojega očeta Tresoglava, da je Turkom izdal Rožane in njihova skrivališča. Ko so imeli pri Serajniku imenitno ženitovanje, so prilomastili Turki in Mirko je moral s svojimi tovariši naglo v boj. Turki so jih ujeli in zahtevali za odkup — Zalo, ženo Mirkovo. In da reši Mirka, je šla Zala v turško
sužnost____ Čez sedem let pa se vrne
Zala iz sužnosti domov v Rož, kjer se ravno Mirko ženi z Almiro. Izdajstvo pride na dan, Almira skoči v vodnjak, a Zala in Mirko se spet združita v zakonski sreči. In igra je končana.
Razun omenjenih oseb pa nastopa v igri vsepolno drugih v bolj ali manj važnih ulogah. Največ smeha bo vzbujal črednik Mihej, ki ga bo predstavlja! najboljši komik, kar jih je še nastopilo na našem odru. In tako dalje. Imena vseh so na programu in bodo navedena v kritiki prihodnji teden. Danes samo priporočamo vsem, ki utegnejo, da pridejo k popoldanski ali v&oerni predstavi — prihodnjo ne-Aljol
— Smrtna kosa. Kakor smo tia kratko že naznanili, je bil zadnji petek
imela v pritličju veliko dvorano z o-drom za razne prireditve. Vseh šolskih sob bo deset. Slovaško župnijo vodi Rev. St. Ivičič, ki mu pomaga kot kaplan Rev. John Olsavsky. Bratom Slovakom čestitamo na njihovem prelepem napredku!
Chicago, 111., 7. nov. — Cenjeno u-redništvo Am. SI.! Nimam sporočati posebnega, pač pa glede velike gledališke predstave "Naša kri", katero bo uprizorilo Mladeniško društvo "Danica" v četrtek, dne 26. nov. v Narodni dvorani na 18. cesti in Racine Ave. ob 2. uri pop.
Igro je spisal slavni pisatelj F. S. Finžgar, ter je vzeta iz časov, ko je francoski Napoleon vladal slovensko Ilirijo. Igra živo predstavlja Slovence, kako so bili teptani že pred davnim časom od krutih Francozov ter tudi, kako so se otresli tujega jarma, in je prav pomenljiva za sedanje čase, ko se naši hrabri bratje bojujejo na bojišču.
V igri nastopi okoli 30 oseb. Glavne uloge so: Borštnik, francoski župan; Jerica, njegova hči; Štefan, njen ženin (skrivač), in Louis Renard, fran coski častnik, ki hoče z najkrutejšimi sredstvi preslepiti očeta in Jerico, z zvijačo, da so Štefana ubili, češ da bi dobil Jerico v zakon. Toda župan se zaroti, da ako vse propade, na njegovih tleh ne bode gospodaril tujec. Ali nekega dne se izvrši bitka s kmeti ,ki poženejo sovražnika ter se otresejo tujega jarma.
Uloge so v dobrih rokah ter vse pripravi so v polnem tiru. Zato upamo, da ne bode Slovenca, ki bi ta dan ne bil navzoč. Igra stane veliko truda za igralce, zato upamo, da bode ta trud poplačan z obilo udeležbo. Vstopnice je že sedaj dobiti pri vseh članifi društva "Danica".
Frank Mravlja, preds. društva.
pokopan mladi
Tomaž Boh, star
25 let, samski, član društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. izza dne 5. okt. 1913. Kakor čujemo, se je bil ranil pri delu in je umrl za posledicami zastruplje-nja krvi. Doma je bil iz Migoške gore, občina Mirna pri Novem mestu na Dolenjskem, kjer zapušča mater in dva brata. Pogreb dne 6. nov 'je bil zelo lep, ker se ga je udeležilo omenjeno društvo skoro polnoštevil-no. Sorodnikom naše sožalje, a pokojniku svetila večna luč!
G. Anton Nemanich, naš dobro znani veljak, se je dne 3. t. m. preselil % svojo družino iz svoje hiše ob N. Chicago cesti v svoj letos dograjeni novi dom ob Raynor avenue in Granite »t., ki leži sredi najlepše okolice v se-verozapadnem delu tega mesta, ob razkrižju šesterih lepih cest z drevoredi. Novi Nemanichev dom je velika in krasna stavba.
—	G. Josip Sitar, naš velepodjetni trgovec, je tudi navdušen lovec. Te dni je imel posebno lovsko srečo. U-strelil je ritševca ali veliko divjo kuro, ki jo Anglež imenuje "black grouse" in je domača na jugu. O tej priliki o-menjamo, da so zajci letos posebno l^pi in jih je v našem okraju v izobilju.
—	G. John N. Pasdertz, član direk-torija jolietske trgovske združbe, in njegova ga. soproga Marija in njena mati ga. Sodeč so se vrnili v ponedeljek iz Minnesote, kjer so se mudili zadnji teden. Bili so na pogrebu svojega sorodnika g. Antona Kočevarja, brata gospe Sodeč, v Ely, Minn, in so obiskali tudi v drugih mestih svoje prijatelje.
—	G. John Gršič, 802 N. Chicago st., se je danes podal v Wisconsin o-gledat neko farmo, ki jo misli kupiti. Vrne se v soboto.
—	Nova slovaška šola. Zadnjo nedeljo popoludne je bil najslovesneje položen vogelni k^men novega šolskega poslopja slovaške katoliške župnije »v. Cirila in Metoda. Tem povodom so nastopila vsa slovaška društva polnoštevilno in v najlepši slogi pove-ličala izredno slovesnost, na katero so naši bratje Slovaki po pravici lahko ponosni. Right Rer. Paul Rhode, pomožni škof chicaške nadškofijc, jc izvršil slovesni obred pri polaganju vogelnega kamena. Rev. E. Gottschall iz Pullmana, III., je imel slavnostni govor, v katerem je hvalil slovaške župtjane, ki jih je okrog 400 družin, da •i zgrade tako krasno šolo. Nova slovaška šola bo stala do $47,000 in bo
Chicago, 111., 9. nov. — V štev. 262 sem čitala dopis v G. N., kako se poteguje za zaveznike in da so vsi proti Avstriji in Nemčiji. Ta dopisnik je motorman in sliši, kako se svet poteguje za zaveznike. Ta dopisnik^je toliko pri slabi pameti, da ne zna, da se več vozi po karah takovih ljudi, ki spadajo k zaveznikom nego takovih, ki pod- Avstrijo. In tudi iz angleških listov izreže en kos in ga pošlje G. N., ki ga natisne po angleško, tako da ni pol čitateljev ne zna, kai bere. Če ta-kovt'SQ Slovenci tisti, ki toljko pišejo proti Avstriji, jaz rti istim, da go^odi pri G. N. niso Slovenci, ampak Rusi, Belgijci iji Francozi, tisti, ki bi najraj-j ši postali Angleži. Jaz mislim, ko bi ! G. N. in njegovim dopisnikom se muha usedla na nos, enkrat-dvakrat z roko mahni in jo odtiraš; ako ne da še miru, gledaj, da jo ubiješ. Tako jc tudi z Avstrijo: ne da zmerom po sebi blatiti! Človeka v srcu zaboli, kedar čita Jakove dopise, ko piše Slovenec proti svoji državi in proti našim zvestim vojakom, ki grejo rajši v smrt, nego bi zatajili ali izdali svojega cesarja in domovino. Takovi najrajši kričijo, ki jih nič ne briga. Mislijo: ako pod Srba bojo spadali, potem ne bo treba delati, potenj bojo vsi milijonarji, kot sof'Srbi in Rusi, ki so bolj revni, nego Slovenci. Zakaj se G. N. in angleški listi delajo norca iz nemškega cesarja in turškega? Vendar bi bili radi, da je Turčija k njim pristopila. Pa naj piše G. N. in njegovi dopisniki kar hočejo, Avstrija in Nemčija bosta in morata zmagati, zato so avstrijski vojaki k temu izučeni, da se ne dajo drugim pod noge. "jZiher" pridejo še tisti Slovenci, ki so v Ameriki in pristopijo k zaveznikom, pa se jih ne bojijo. Vsak se čudi, da G. N. toliko naredi za Slovence, zakaj ne bi še tisto, da ne bi takovih izdajalskih dopisov sprejemal? Pozdrav vsem dobro mislečim Slovencem v Ameriki in kličem: Zivio Avstrija in njenina zaveznica Nemčija.
Jenny Planine.
Cleveland, O., 9. nov. — Cenjeno u redništvo! Kakor Vam morda že znano, smo praznovali dne 8. nov. 20 let, odkar so si naši prvi naseljenci ustanovili svojo cerkev. — Tako lepih dni, kot smo jih dočakali zadnjih štirinajst dni, dvomim, da bi jih še učakali. Kdo se še ne spominja nekdanjih časov v stari domovini, ko smo izvedeli, da se nam bliža neke vrste pobožnost, katero smo imenovali sv. misijon? Kaj ne, kako smo z veseljem in nestrpnostjo pričakovali tistjh dni? In ko so mogočni zvonovi zadoneli čez hrib in plan ,smo se kakor na povelje zbrali v gručah ter skupno korakali proti strani, kjer se je zibal ta velikan, ki je mogočno naznanjal čas molitve. — Farna cerkev se je kmalu napolnila, in oči vseh so bile obrnjene proti veliki prižnici, kjer se je imel vsak čas prikazati g. misijonar. — Jaz, takrat še majhen deček, sem si predstavljal misijonarja kot velikega moža, ki ima velika očala in ki grdo gleda, zraven ima dolgo brado in pa na otroke ima posebno piko. Kar cel šop jih naenkrat zgrabi za lase, in jaz ne vem še kaj je vse rojilo po mladi glavi. Toda zdajci se prikaže g. misijonar. Pa glej, kaj je to? Ni tako velik, nima kosmate brade, ne očalov in nič grdo
ne gleda. O ta nas že ne bo lasal, sem si mislil in velik kamen se mi je odvalil od srca. — Stopil je g. misijonar na prižnico ter začel govoriti. O da bi mogel jaz vsaj del njegovega govora povedati! — Da, še danes se mi zdi, da vidim na prižnici častitljivega starčka, kateremu se je poznalo breme let in njegov razorani obraz je pričal o duševnih naporih. — Kakor nabru-šen meč je rezala njegova beseda v srca nekaterih in zopet k» t hladilen balzam v srca drugih. Res, bili so trenutki, nepozabni za vsokogar, ki je bil navzoč.... Toda čemu kličem v spomin nazaj stvari, ki so minule? Ne morem pomagati, kajti dogodki zadnjih dni so bili z malimi izjemami enaki!
Največja slov. fara sv. Vida v Ameriki je prišla do nepreklicnega sklepa, da moramo imeti misijon! — In res, poklicali smo v svojo sredo splošno znanega misijonarja častitega g. Šolarja, ki se je kot dober pastir takoj odzval povabilu. — Ne bom komenti
boljše. Ampak ta micasta me je pa priinorala, da sem se moral ponovno prijeti za steber. Še celo vremenu sem nekoliko odpustil. Pri igri je bilo opaziti med občinstvom poleg Rev. Ponikvar-ja in Rev. Omana tudi Rev. Šolarja, ki so, kakor so se izrazili, po dolgih dvajsetih letih zopet enkrat videli slovensko igro.
"Da te gadja zalega vendar"... vem, da tako pravite, g. urednik! Ampak prosim, spravite škarje pa koš na stran, pa potrpljenje v roko, bom samo še nekaj povedal. Slišal sem tako od strani, da bo dne 15. nov. zopet ena velika lepa mešana igra, in to v Knau-sovi dvorani. Namreč igro "Naša kri" bodo igrali društveniki Žalostne Matere Božje. Igra predstavlja čase, ko je še Napoleon rogovilil po naših krajih. To se razume, da jo bodem šel gledat in to upam, da marsikdo misli.
Končno omenim še to: Naj ne bo nobeden igralec ali pevec radi gori o-menjene kritike razžaljen, ampak vsak naj to pomisli: Kjer ni kritike, tam
ral govorov in pridig č. g. Šolarja, kaj- 1 ni napredka. Naj se trudi vsak sam ti kdor ga je slišal, ta ve, da nam več sebe kolikor mogoče izpopolniti, ker kot on nobeden ne more dati. Njego- naša naselbina je največja, zato pa va priprostost, kakor tudi njegove be- mora biti tudi v vsakem dobrem oziru sede nam ostanejo trajno v spominu, prva.	Eden izmed sto.
Dal Bog, da bi kmalu zopet prišel med
Torej rekel sem, da smo praznovali 8. nov. dvajsetletnico.
Ampak rečem Vam, g. urednik, vreme je bilo pa že tako nevšečno, da me je takoj spravilo ob dobro voljo. Kar v enomer je lezlo doli. Skregal bi se rad z njim, pa se ni hotelo nič v pogovor podati, držalo se je tako trmasto, kot bi hotelo reči: "Čakajte, bomo videli kdo je močnejši!" Mi smo seveda takoj uganili njegovo misel, ter smo se takoj hrabro postavili v vrsto, da napravimo parado za vsako ceno, in da nas ne bo en vsak tak dež spravil iz ravnotežja. Ampak dež je pa le pritiskal in predno smo se razvrstili, nas je obšlo spoznanje, da je boljše, da pustimo za enkrat veljati dežju. Ampak to sem mu pa za trdno obljubil, da kadar bo lepo vreme, nalašč ne bom šel iz hiše. Ja, kaj bi se človek ne jezil, ko sem moral obleči uniformo zastonj!
Tako sem bil nataknjen celo popoldne in zvečer bi bil šel prav gotovo z jezo spat, kar pa ni zdravo, ko bi ne bil zašel v veliko dvorano nove šole, kjer je bilo že skoraj vse natlačeno. S komolci sem si naredil pot, ter se zasidral pri nekem stebru. — Veste, jaz imam v gnječi za svojega soseda najrajši kak steber, zato ker tako lepo ponižno pri miru stoji in nič ne suje s komolci pod rebra.
Ravno se dobro zabarikadiram, kar udarijo tamburaši tisto znano "Srečen imendan" in za to še druge valčke in koračnice. Priznati jr.oruiii, da igrajo izvrstno. Enakomerni, iakt in umetno prenašanje kaže, da so precej dobro podkovani v teoriji,-kakor Aidi prak-I si. Ampak to pa rečem, v taki fan bi I se pa spodobilo nekaj Več tamburašev, ne samo osem!
Točno ob polu 8. uri se dvigne za-stor in na odru se pokaže pevsko društvo "Lira", ki zapoje lepo in težko skladbo "Atlantski odmevi". Pesem so peli dobro, samo toliko se drznem o-pozarjati, da alti pojo preveč skozi nos, nakar imajo tudi usta pre\eč odprta, vsled česar se sliši glas preveč divji. Sopran je izvrsten, tako tudi drugi bas in prvi tenor. Drugi tenor ni bil dober,-kakor tudi ne prvi bas. Bariton je bil dober. To bi bilo tudi dobro, ko bi drugi pevci med tem, ko poje bariton solo, nekoliko tišje peli, da ne prevladujejo baritona.
Takoj za petjem je sledila igra "Sv. Cita". Ta igra je zgledala kot nekaka slika brez večje vrednosti. Vprizorile pa so jo dekleta brez vsake napake, samo to bi priporočal, da bi se kulise nekoliko bolj pritrdile, da bi se ne majale, ker je preveč mučno gledati, ako se stena maje.
Za to igro je sledila igra "Moč v u-niformi". Igrali so jo Lirani. Igra je sicer brez vsakega pravega jedra, a je smešna. Prvo dejanje in tudi začetek drugega dejanja so igrali tako izvrstno, da sem se moral prijeti za steber, tako sem se smejal. Konec drugega dejanja ni šel tako gladko, a v tretjem je žalibog igrat glavno ulogo šepetalcc.
Da omenim nekoliko posamezne igralce, mqram reči, da je bil Cvirn na svojem mestu, samo ko bi imel nekc-liko pravilnejše kretnje in bi malo bolj spreminjal glas. — Agata je bila precej dobra, ko bi pa bolj razločno izgovarjala besede, bi bilo še boljše. Milek je bil vseskozi izvrsten, kakor tudi Liza. Takih igralcev malo. — Izvrstno se je Obnese! tudi Žid Mayer, samo ko bi ne rabil vedno enake, že stoinsto-krat pogrete judovske kretnje. Sicer se pa na tega igralca stavijo sčasoma boljše uade. — Ne morem pa pohvaliti Rubeža. Prvič jc igral slabo, drugič pa ni imel prave obleke. Kakšno uniformo nosijo okrajni eksekutorji, o tem naj bi se informiral pri režiji. Dasi je poiskušal biti pijan, vendar se mu uloga natrkanega Rubeža ni posrečila. —Drugi igralci z manjšimi ulogami niso popolnoma odgovarjali svoji nalogi — maske vseh so bile izvrstne.
Med dejanji sta pela g. F. Perme in g. Fr. Svigelj dva dvospeva: "Mornar, le čuj" in "Na tujih tleh". Pela sta pohvalno. Smelo trdim, da takih pevskih moči, kot sta ta dva, se težko dobi. Posebno je ugajala občinstvu pesem "Mornar, le čuj", ker nas spominja na pokojnega Rev. A. Smrekarja, koji ji je dal besedilo.
Po tej igri je zopet igrala Marijina družba igro "Pri gospodi". Igrale sO dobro, ko bi igrale bolj živo, bi bilo
Denver, Colo., 6. nov. — Slavno mi uredništvo A. Slov.! Prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da naznanim, kako je tu pri nas v Denveru.
Vreme imamo lepo kakor poleti, brez snega, toplo in suho. Delavske razmere so slabe, kakor povsod v A-meriki, zatorej ne svetujem nikomur, da bi prišel zaradi dela sem, ker tilkaj je dosti brezposelnih, posebno pa zdaj, ko prihajajo iz farm.
Nadalje, prišel mi je po naključju v roke list "Glas Naroda" štev. 256. V njem sem našel dopis iz Seattle, Wash. Ta dopisnik imenuje naše slo-venskq hrabre vojake ter povsod zmagovalne ter jim pravi "narod slabičev". Nadalje pravi, da bi bil pred par leti stavil glavo, da ne bodo Slovenci streljali na Ruse in Srbe. Nadalje spet pravi, da so naši slovenski vojaki šli pomagat Nemcem morit katoliške mirne Belgijce. Nadalje pravi, da je avstrijska duhovščina blagoslavljala morilno orožje in da moli ali "tuli" za našega cesarja i. t. d.
Čudno mi se zdi, da je ta dopisnik se izmislil, tako napadati slovenske hrabre vojake in jih tako imenovati "slabičev narod", ravno zdaj, ko vsi listi jih hvalijo, tudi oni, kateri so bili zoper Avstrijo ,zdaj hvalijo, da kako so hrabri slovenski vojaki povsod. In pravi, da ni mislil, da bi naši vojaki streljali na Ruse in Srbe. Kaj, ali ni nespametno tako pisanje? Kaj si misli, da bi bilo bolje, da bi se avstrijski vojaki dali.postreljati od Rusov in Srbov, in potem da bi kar prilomastili v Avstrijo od vseh strani in da bi gospodovali Rusi in Srbi? Potem bi nam bila nebesa v Avstriji, kajne?! Jaz si mislim, da je še slabeje pod rusko vlado kakor pa pod avstrijsko, še je več nepravilnosti, kakor pa pri nas. Kar pa piše zaradi blagoslova orožja: tudi ruski duhovni so blagoslavljali s\ojc vojake in orožje. Jaz si mislim, da so oni tudi mislili, da bo to orožje morilo Avstrijce in Nemce, ne pa da ga bodo rabili pri molitvi ali pri kakem drugem delu. Kaj si misli ta dopisnik, da smo mi bili zdaj pod rusko vlado ali katero drugo, katera se sedaj vojskuje, da ne bi naši slovenski vojaki bili poklicani pod orožje? Morebiti bi jim ruski cesar rekel: "Vi Slovenci bodite doma, vam ni treba iti se vojskovat, jaz imam drugih dosti, vas ni treba." Jaz mislim, da ga ni kralja, kateri bi to naredil na svetu zdaj.
Nadalje biča dopisnik, da zakaj so šli morit nedolžne Belgijce? Jaz mislim, da so Belgijci tudi morili in streljali, kogar le so mogli.
Predragi rojaki po Ameriki, kaj ne, da je to grozno, ko se najde še človek med Slovenci, ki tako nazaj deva svoj rojstni kraj in svoj narod? In tudi u-redništvo Glas Naroda ni imelo prav, ker je natisnilo tak dopis, ker ve, da na list G. Naroda so naročniki Slovenci, a ne pa Rusi in Srbi. Po pravici bi se moralo zavzemati za oni narod, kateri list vzdržuje, ne pa za one, kateri ni ne znajo za ta list.
Zazdaj končam in želim, da bi zmaga bila avstrijska in da bi se končalo to grozno delo v celi Evropi.
Srčni pozdrav vsem rojakom po A-meriki in kmalu mir onim v stari domovini, a tebi, mi slovenski list Am. Slovenec, obilo naročnikov in pred-plačnikov.
Večleten narofinik.
Ely, Minn., 7 nov. — Našemu rojaku Leonardu Slobodnik so pokopali dne 6. nov. 4 mesece starega sinčka Friderika. Naše sožalje!
Ta teden so se v naši cerkvi sv. Antona Pad. poročili sledeči pari: Anton Dodič z Rozino Ivančič iz Dulutha; Frank Seme s Frančiško Steblaj; in Marko Butarac z Ano Adam, ženin iz Hrvatske, nevesta iz Dolenje Pake pri Črnomlju. Vsem skupaj mnogo srečel K rojaku Jos. Šikonija je prišla ta teden gospa Štorklja in mu podarila krepko hčerko, častitamo! P.
La Salle, 111., 9. nov. — Cenjeni mi list Amer, Slov.l Danes zopet vam pošiljam nekoliko vrstic iz naše obširne naselbine. Jesensko vreine je še vedno prijetno. — Delavske razmere se še niso nič zboljšale. — O volitvah 3. nov. ni nič kaj važnega; po navadi tisti dobi, kdor je bolj premožen. — Za
so zelo nadležne neprilike. Ako ste nadlegovani z njimi, nadrg-nite
Severn's
Gothard Oil
a h s a a a a a a a a a a a a a a a
a__
a	Za otroke in odrasle
3 SEVERA'S TAB-LAX.
a	(Severov© Tab-Lax).
Sladkorno odvajalo. Q	Cena 10 in 25 centov.
a a a a
w
~ REVMATIČNE BOLEČINE
F. Screra Co.,
l'e<iiir Rapids. Iowa.
"Severuvo UotlKirdsko olje xHo uspešno in hitro učinkuje. Trpel sem vsled revmatizma. ter radi njega nisem mogel hoditi. toda ix> par nadevanj Se-Tcrovega Gothardskoga olja sem se počutil popolnoma zdravega. Nikoli ne bom brez njega v mojem domu. Moja dva sina ga tudi pohvalita kot izbornega zoper izvinjeja in ruzteze, katere nastanejo vsled trdega dela. Priporočamo £a svim. ki trpijo vsled revmatizma, oteklin, raztez ali izviu-jenj."	M. ('žagala.
R. t. Box 6, St. Louis, Mich.
(Severovo Gothaidsko olje)
ter si pridobite hitro olajšbo. Priporoča se tudi zoper nevralgične bolečine, krče, otekline, izvinjenja in razte-ze kit in otolkljaje. Njegov upliv v slučaju revmatizma najboljše opisuje gori tiskano pismo, katero smo pred kratkim prejeli.—Zoper bolečine in okorelosti nadrgnite Severovo Gothardsko olje. Gena 25 in 50 centov.
Severovi pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severova. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročijte jih od nas.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
I
i
i i
i
--1
Milo, tako izborno kakor je
Seven's MEDICATED SKIN SOAP |
! §
(Severovo Zdravilno Milo]
ima veliko uporab.
Cena 25 centov.
^rarararafflHHHra^^
sJ
£
m s m s m a s s i? s s
m
m
m
Sfi
m s
m s
M\
ffiJSJfijšffiSffiJi Bi SWSHilSffiSSiiiHi^Migl
Učite svojo deco slovensko \ moliti in citati
iz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
KATEKIZEM
KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c t
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
P
Pišite ponj na:
s Amerikanski Slovenec, Joliet, llliroi* \
(UE;	--'	f
£ ffiTsTK	^Š SlfilfiK yTtfiSifi Bi £ S3" £
fi s s ffi
m
SSS^ffi^ifi^ifiKifiSffiJSffiljffi!®
COMMERCIAL!
TRUSTS HANK SAVINGS	^
K Hi
£
S »
ffi s m
Sfi	E. J. MURPHY, predsednik
„-	THEO. R. GERLACH, podpredsednik,
afs	JOHN T. CLYNE.ke.ir.
tfi
i]0F JOLIET
■ 1 ----- -1
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSL^*
URADNIKI
NADZORNIKI:
Herman C. L. Stoli CarlOeeteile Edward R. Daley William Stern	John T. Cly ne
E. J. Murphy
i
Jemea R. BtntleT f
C herle. McKcnna .( Theodore R.Gerla«" V
i

Ni kruha istega okusa-v ni mogoče dobiti. BAJ»' M0 POSEBNA STVA in pazimo, «1» r »pečemo ravno prav.
BullerVsm&l
KRUH—5e l»lc»>-1'okusite ga — ni boU^"
delom je šel dne 3. nov. John Prišal po C. B. Q. železnici; med potjo je padel ter si zlomil vratno kost. — Dne 3. nov. so pokopali tukaj A. Kastelica, star 45 let, doma od Zatične na Do-lenjskem. Rajnki se je nahajal ▼ o-krajni sirotišnici okoli 2 meseca. Teden poprej se je podal peš proti La Salle po C. R. & P. R. R. ter ga je trčil vlak tako, da je tekom enega tedna umrl v bolnišnici. Član nobenega društva. To pa omenim zato, da naj imajo zgled tisti, ki niso Se člani nobenega društva, nobene organizacije. — Prejšnji teden se je mudil tukaj Krank Vol-gamoth iz Wausaukee, Wis. Za njim so poslali vagon krompirja ter ga je tukajšnjim Slovencem hitro prodal. Tukaj vidimo lep napredek »lov. farmarjev v Wis. — Tukajšnji lovci so jako zadovoljni ter pridobijo mnogo divjačine. Bolj natančna pojasnila o lovu daje gostilničar Ant. Mežnarich. To naj zadostuje za danes. Pozdrav naročnikom tega listal
Ant. Kaatello, »astopnik A. S.
JI« Stilu Dye Honsfl
>xof«aaional CUanari and VI
STRAKA ft CO. ,
Offit« and Works, 642-644 C"
telefona

1
Urada telefon Chloai. Stanovanja telefon Ohleag
JOSI P
Urada telefon China?"	J
......■■'—TO 1C J
K L EP^
.IAVNI MOTA K	,j,|I.
1000 N. Ohloano Rt.	JOUK
t uradu »refer do 8. ur« ob n«dnU»B ^J
J. P. kino/
OU telefon *	leHO'
Clinton in Dmftain^ «»•

IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.

—	Slovenski junak — odlikovan. Kako* poroča "Neues Wiener Abendbl." 2 dne 10. okt. pod zaglavjem: "Aus ™ goldenen Buche der Armee", je rtzervni kadet v 24. (rusinskem) peš-jPolku in slušatelj dunajske visoke šole
poljedelstvo, g. Mihael Gabrielčič, Povodom druge bitke pri Lvovu s svo-Juti hrabrim in vzglednim ponašanjem b»"tveno pripomogel, da je njegova ceta zavzela neko višino, kjer so naši vojaki zaplenili dvajset topov. Pri tem 3« bil Gabrielčič od šrapnela na glavi "fcvarno ranjen. Za svoje junaško po-"isanje je prejel g. Gabrielčič ,sin g. tvornega svetnika pri vrhovnem sodišč" na Dunaju Mihaela Gabrielčiča, srebrno hrabrostno svetinjo drugega r»?reda.
—	Med ranjenci z južnega bojišča, k* so dospeli v Ljubljano iz Zavidovi-C1 U. oktobra zvečer, so bili ti-le čast-
in moštvo: Nadporočnik Ododat fulmar, poročnik Fran Kuesel, ad-v Žužemberku, poročnik Franjo "odic, Lahovo, Bloke, poročnik Baltazar Baebler, realčni profesor v Idriji Ueiko ranjen v nogo) in častniški slu-3e" Gregorij Lavrič, roj. na Blokah, stanujoč v Rakeku (Fran Žagarjeva j?v-), Alojzij Prime, Vel. Podluben, K®lldija in Dražnik. Naveden iso se oktobra udeležili boja na južnem *>iišču na 1500 m visokih gorah. Cel so bili v strahovitem ognju šrap-■efov, granat in strojnih pušk. Ko je |*del težko zadet poročnik 8. stotnije črnovojniškega polka, Baltazar aebler, mu je takoj prlhitel na pomoč "tegov častniški sluga G. Lavrič in ga s Pomočjo svojega tovariša Filipoviča iz najhujšega ognja, komaj 70 do korakov od Srbov. Poročnik Bae-se sedaj zdravi v "Leoninumu", ®'egov- sluga Lavrič je ppa v Franc Jotefovem azilu. V istem boju je pa-^et tudi tako priljubljeni dr. Pompe.
Izkazi izgub. K seznamu ranjen-<ev' 'n bolnih št. 22 in 23. Nadporoč-Bolschwing pl. Teodor, 87. pp., ranjen, v Budimpešti; nadporočnik »ttrianek Karel. 87. pp., bolan, v Pra-nadporočnik Lenart Franc, 17. pp., *o»an, na Dunaju; Benda Janez, 27. 7" 1>- Suhadol, bolan, v Kolozsvaru;
n Ja,,ez. 27- dom. p., ranjen, v Te-»fcesvaru; Flis Jožef, 87. pp., Loka, ra-gen v Budimpešti; Hočevar Franc, p. ranjen, ,v Te^esvaru; Ke-" jozef, 17. pp., Videm, ranjen, v Te-^'-'svaru; Kerkovič Janez, 27. dom. p.
"tka, ranjen, Temesvar; Kiasovec J»0c. 17. pp., ranjen, v Szolnoku;
ri||ker Alojzij, 87. pp., Mislinja, ra-n?e", v Budimpešti; Krizmančič An-t01)' PP-, ranjen, v Szolnoku; Link . zef. 87. pp., ranjen, v Szolnoku; Pod-Javeriek Matija, 87. pp., ranjen, v Bu-®'wpešti; Pokrivač Matija, 87. pp., ra-v Budimpešti; Rozman Janez, doni. p.( Vodice, bolan, v Teme-®Va'u; Siter Jožef ,87. pp., Velika Pi-,ranien. v Budimpešti; Starki . °'aJ. 87. pp., ranjen v Budimpešti; '^cnjak Martin, 87. pp., ranjen, v
ie»iesvaru.
»ah^ V seznamu izKub št. 24 in 25 se ^ ;jajo med že objavljenimi še sleci: Praporščak Uršič Franc, 4. bos. Por L P°lk' mrtev: Laznik Janez, 3. j> ',av'b. Polk, iz Trbovelj, ranjen; r»i"'10Ser Franc- 3- poljski havb. polk, Wt CKner Franc, 3. poljski havb.
ra,r: yiinar j°žef-3 p°ijski
^ročnfk bVunjen; ZgaKa Bogom-
Vidi,- r	herc' l>o|ka št. 4, ranjen;
lKnac'J- kadet 47. pp., ranjen.
krt, ^ 2°r°£ilih 0 ranjencih in bolni-
"'"Kimituufi"! 26 SC nahajujo med I ^akiseh Al t St0tnik Huebn«r" Dunain- ® an<ler. 87. pp., ranjen, <oni. t> r ' i°r0£nik Stiasny Karel, 27. Jožef 17 "J ' na Dunaju; Duchečck ^k Tomaž,/anjen' »a Dunaju; Du-Xvu: Duhani. a*' r»nJ'cn. v Rzeszo-
Vh,c<' ran na n 'U°n' 17' "nirl
i'" , ran ,.L U"ajU; FuH»° Franc, 97. fc jjnjen, na Dunaju; Golob Pavel.
]Ianjen' "a Dunaju; Hrovat ""ii-Jurj■ i?-' ranjcn, na Dunaju; Ka->Jhc]v. L 47" PP-' ranjen v Satoralja
Wu. w"Franc' 87■ PI>" bola"' ""
i?''"
'^»aju. .---V"'	"Ul
'»Hjo,, '	Muz:"> Alojzij, >7. dom. p.,
Pp..	Dunaju; Pallenz Janez, 47.
Pp^n' "a Dunaju; Petaka Peter, *Uc Van*en' v R^eszowu; Pouše
t' P1''' ranjen, na Dunaju; Pr->i»ju. ,/0zefi 17. pp., ranjen, na Du-Ust Anton, 87. pp., ranjen, na «ieil',U; Reberšak Janez, 87. pp., ra-na Dunaju; Rupar Anton, 17. pp., I*.,	Dunaju; Sebenik Jožef, 97.
V' a,,jen, na Dunaju; Siinček Jožef, */ U>' ranjen, na Dunaju; Skuk Fr., ranjen, na Dunaju; Solarski 1'eli,' PP-. ranjen, v Rzeszowu; ^fjti-in'ranc> 17> PP- ranjen, na Du-kmar Karel, 97. pp., ranjen, na ni!"' P?rožnik Steinbach Anton, ' ranjen, v Miskolczu; poročnik i ll'ks' dom. p., ranjen, v ^ dr Poročnik Herzmansky Fr., »Cz, l,mrl- v Miskolczu; Babic Ja J. • t>P'' m"jcll> v '-°ccse; Benega-| ]' 17' l>p'' rau^en» 1,1 Dunaju; fteki,. ,V,an' 27' dom' P- ra"je". v ,Za-' 1Jcrniot Janez, 27. dom. p., ra-' v Miskoleczu; Besat Karel, 17. %'«rn'Ctl' v Košicah; Blatnik Aloj-' PP-. ranjen, t Kofiicah; Bolko-
A
vič Vincenc, 87. pp., ranjen, v Miskolczu; Brunat Konstantin, 97. pp., ranjen na Dunaju; Čadež Ferdinand, 47. pp., ranjen, v Loecse; Celle Aleksander, 47. pp., bolan, v Gradcu; Čerimin Fr., 87. pp., ranjen, v Košicah; Češka Fr., 17. pp., ranjen, v Miskolczu; Debelak Konrad, 87. pp., ranjen, v Miskolczu; Donda Alojzij, 97. pp., ranjen, v Gradcu; Felicijan Jožef, 87. pp., bolan v Gradcu; Geršak Janez, 87. pp., ranjen, v Košicah; Goleč Janez, 27. dom. p., ranjen, v Miskoleczu; Goljuf Vinko, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Golob Jakob, 87. pp., ranjen, v Košicah; Golob Mihael, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Ivanica Janez ,87. pp., ranjen, v Miskolczu; Hudorovac Janez, 17. pp., ranjen, v Miskolczu; Jenko Franc, 27. dom .p., ranjen, v Miskolczu; Jeraj A-lojzij, 27. dom. p., bolan, v Loecse; Jug Janez, 27. dom. p., ranjen, v Košicah; Jurša Janez, 47. pp., ranjen, v Košicah; Kalin Janez, 97. pp., ranjen, v Loecse; Keber Štefan, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Keniperle Franc, 97. pp., ranjen, v Košicah; Kenda Janez, 27. dom. p., ranjen, v Loecse; Klanjšček Luka, 87. pp., ranjen, v Miskolczu; Kneževič Ivan, 27. dom. p., ranjen, v Zagrebu; Lemeš Friderik, 47. pp., ranjen, v Przemyslu; Lorber Karel, 17. pp., ranjen, v Miskolczu; Mahne Martin, 27. dom. p., ranjen, v Miskolczu; Majerič Jožef, 87. pp., ranjen, v Miskolczu; Maurič Friderik, 17. pp., ranjen, v Loecse; Medelin Jurij, 97. pp., ranjen, v Miskolczu; Moderjan Janez, 17. pp., ranjen, v Przemyslu; Pfeifer Janez, 87. pp., ranjen, v Miskolczu; Podbagar Franc, 17. pp., bolan, v Loecse; Pritusch Jurij, 87. pp.. ranjen, v Loecse; Potočnik Ivan, 27. dom. p., ranjen, v Loecse; Potočnik Ludvik, 87. pp., ranjen, v Miskolczu; Povše Fr., 87. pp., ranjen, v Miskolczu; Rajnis Jurij, 87. pp., ranjen, v Loecse; Remec Edvard, 97. pp., ranjen, v Loecse, Richter Janez, 47 .pp., ranjen, v Košicah; Sajovic Alojzij, 27. dom. p., ranjen, v Košicah; Sajovic Alojzij, 27. dom. p., ranjen, v Mickolczu; Sanude Jožef, 17. pp., ranjen, v Miskolczu; Selan Pavel, 27. dom. p., ranjen, v Loecse; Serbšič Martin, 17. pp., ranjen. v Przemyslu; Šimac Andrej, 97. pp., ranjen, v Miskolczu; Skubic Franc 27. pp., ranjen, v Miskolczu; Štimec Anton, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Sirk Janez, 47. pp., ranjen, v Loecse; Tajnšek Anton, 87. pp., bolan, v Gradcu; Uinek Jožef, 87. pp., ranjen, v Miskolczu; Veržaj Alojzij, 17. pp., ranjen, v Miskolczu; Vidmar Anton, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Vidmar Anton, 27. dom. p., ranjen, v Miskolczu; Viternik Franc, trdnjavski topnič. oddelek št. 8, bolan, v Pulju; Vrečko Alojzij, 87. pp., ranjen, v Loecse; Wureriko Franc, 87. pp., ranjen, v Miskolczu; Žifko Janez, 47. pp., ranjen, v Loecse; Zidarič Janez, 5. drag. polk, ranjen, v Miskolczu Zubin Matej, 97. pp., ranjen, v Miskolczu; nadporočnik Buček Julij, 47. pp., ranjen, v Krakovu; nadporočnik Ria-vitz Hugo, 87. pp., ranjen, v Pulju; Andrejka Leon, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Bcrglez Henrik, 87. pp., ranjen, v Szabadki; Bordon Janez, 87. pp., ranjen, v Segesvaru; Cesar Franc, pp. ?, ranjen, na Dunaju; Dečman Ignac, 17. pp., ranjen, v Ljubljani; Dobrave Fr., Kink Martin, 87. pp„ ranjen, na Duna-87. pp., ranjen, v Budimpešti; Jelovec ju; Mali Jožef, 17. pp., ranjen, v Bit-Janez, 17. pp., ranjen, v Szabadki; dimpešti; Mile Janez, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Požar Jožef, 87. pp., ranjen, na Dunaju; Sterk Marka, 17. pp., ranjen ,v Satoralja-Ujhely; Seršen Janez, 27. donV p.. ranjen, v Szabadki; Vrečko Martin, 26. dom. p., ranjen, v Szabadki; Wok Franc, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Zuba Janez, 17. pp., ranjen, na Dunaju; Potočnik Franc, 47. pp., ranjen, v Košicah; Plelian Štefan, 97. pp., ranjen, v Miskolczu.
—	V seznamu izgub št. 26 sta: A-lojzij Večaj, nadporočnik, rodom iz Ljubijan e,ranjen; nadporočnik Franc Murko, ranjen.
—	V seznamu izgub štev. 21 so zabeleženi naslednji častniki: Podpolkovnik 17. pešpolka Karel Breindl (ranjen); Czesany Albert, poročnik 17. pešpolka (ranjen); Eisenropf Alfons, nadporočnik 17. pešpolka (ranjen); Viljem Franke, nadporočnik v rez. pri 27. pešpolku (ranjen); dr. Jožef Frei-tag, kadet 17. pešpolka (ranjen); Gc-baucr Karol, rez. poročnik 17. pešpolka (ranjen); J. Gruber, rez. kadet 17. pešpolka (ranjen); Anton Hoffmann, rez. poročnik 17. pešpolka (ranjen); Izidor Hrašovec, podpolkovnik 17. pešpolka (mrtev); Franc Kaiser, rez. poročnik 78. pešpolka (ranjen); Kleino-scheg Jurij, stotnik 78. pešpolka (mrtev); druga privatna poročila zopet trdijo, da je stotnik Kleinoscheg v srb skem vjetništvu. Stotnik 17. pešpolka Tomaž Kliman (ranjen); Josip Kukla, rez. kadet 21. pešpolka (ranjen); rez. kadet 17. pešpolka Peter Mlisnitzer (mrtev); stotnik 17. pešpolka Iiugon Nechansky (mrtev); praporščak 17. pp. Ervin Ortvvein pl. Molitor (mrtev); praporščak 17. pešpolka Iv. Polz (mrtev); stotnik 17. pešpolka Artur Schmid (mrtev); major 17. pešpolka Vinccnc Streinbrecher (mrtev); poročnik 17. pešpolka Alfred Steinplatz (mrtev); rezervni poročnik 17. pešpolka Norbcrt Susstauer (mrtev); Stot-
nika 17. pešpolka Hugon Tisch in Samo Vošnjak (mrtva.
—	Plemenit vojak 27. pešpolka. In-fanterist pešpolka št. 27., Karol Novak je vsled ran ne severnem bojišču dobljenih na Dunaju umrl. Njegova zadnja želja je bila, naj se njegova zapuščina odda '"Rdečemu križu". Te dni jc dobil Rdeči križ denarnico z vsebino 18 kron 20 vin., uro z verižico je pa poslal domačim kot drag spomin na plemenitega vojaka.
—	Na severnem bojišču pri Grodeku je padel c. in kr. nadporočnik Ferdinand Praprotnik, star 30 let.
—	Na južnem bojišču je bil začetkom septembra težko ranjen znani in-ženih A. Štebi, zastopnik tvrdke Sie-mens-Schuckert za Bosno in Hercegg-vino, in sicer na pljučih. Sedaj leži j ranjen v bolnišnici v Sarajevu in je moral prestati težko operacijo. Upanje je, da kmalu okreva.
—	Razširjenje ljubljanskega državnega kolodvora v Šiški. Ustrezaje o-petovanim prošnjam in resnični potrebi potujočega občinstva se je c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu vendarle odločilo, da odpomore z zgradbo prizidka k dosedanjemu kolodvorskemu poslopju ,ki se je ravnokar pričelo. Zgradba je poverjena Kranjski Stavbinski družbi.
—	Na južnem bojišču je padel c. kr. okrajni sodnik g. dr. Jos. Pompe, črnovojniški poročnik, star 40 let. Bojeval se je na Romanji planini ter bil težko ranjen. Pokojnik je bil splošno spoštovan in priljubljen vsled svoje vestnosti v službi in ljubeznjivosti. Zapušča vdovo in štiri otroke. Pred dnevi je, sluteč bližnjo smrt, pisal svoji soprogi, naj 9. okt. zjutraj moli zanj, ker sluti, da se ta dan nekaj ž njim zgodi. V jutranjih urah 9. okt. je podlegel ranam.
—	Dva ranjenca umrla. Umrla stu v Ljubljani: 25 let stari infanterist pešpolka štev. 68. Franc Gamloš iz Szel-le, okraj Budimpešta in Teodor Knig-ge, prostak pešpolka štev. 73.
Ralej Franc iz Žic pri Konjicah, Ba-lanza Viktor, Berdnik Filip iz Topol-šic, Denčnik Franc, Drassler Franc, Erjavc Jožef, Farkaš Franc, Sv. Križ pri Ljutomeru; Habjančič Janez, Jan-žek Anton,' Kuzmann Jožef, Loznik Janez iz Škal pri Slovenski Bistrici, Zamuda Jakob, Plavčak Štefan iz Rogatca, Simonič Alojzij iz Sv. Marjete pri Mariboru, Spendija Franc, Vogrin Mihael iz Maribora, Benedejčič Anton Benič Peter, Bernhard Janez, Germov-šek Franc ,Gobec Jožef, Hrastnik Mihael. Javornik Anton, Kelc Jakob, Kidrič Anton, Klenovšek Mihael, Konec Valentin, Kranjc Konrad, Kraus Janez, Kresnik Anton iz Konjic, Likep Franc, Mostner Alojzij, Novak Franc, Novak Peter, Pavčnik Franc, Perko Franc, Planinšec Janez, Pušnik Valentin iz Topolšič, Serdinšek Konrad, So-naja Alojzij iz okolice Ljutomera, Ster mičnik Maks, Suša Franc, Trglav Avgust, Vojnovič Mihael, Žajko Ludvik iz Št. Petra pri Celju, Zavec Janez, Zdolšek Franc, Zebec Štefan, Klobasa Janez, Križovnik Anton iz Mislinje, Pavlin Jožef, Reich Jakob iz Lahoncev pri Ptuju, Virbnik Franc, Zajšek Anton, Beloglavec Jožef, Devide Franc iz Trsta, Horvat Franc, Horvat Janez, Plohi Tomaž iz Sv. Tomaža prpi Ptuju, Povalej Štefan, Praprotnik Jožef, Zmanc Mihael, Gričar Friderik, Sto-klas Janez, Ulopa Rudolf, Anderlich Martin.
Ranjeni: Stotnik Huebner-Prakisch Aleksander, Purschka vitez Artur, Skallitzky Ernest; nadporočniki Bje-kar Anton, Holub Emil, Kajner Gustav, Riawitz Hugo pl. Rochel Egon, Sefčik Henrik, Wolfgang Maks; poročniki pl. Gelinek Alfonz, Hlavin Rupert, Scheichenbauer Valter, pl. Schmidt, Fussina Oton, pl. Steinbach Anton, Koprivnik Adalbert, Lauš E-merik; praporščaki Cujnik Franc, Huebl Emil, Puhar Janez. — Alekšič Franc, Pernek Andrej, Sawicki Tadej, Urh Franc, Frantz Franc, Bertole Jožef, Fabjančič Franc, Floranič Jožef, Gabron Janez, Karba Franc, Karba Janez, Korošec Karel, Kukavec Franc Mohorko Martin, Pukšič Vinko, Sche-
Direktna črta med New Yorkom Id Avstro-Ogrsko.
Nizke cene
Dobra postrežba, električna s jitljava dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na parobrodih Kaiser Franz josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike:
PHELPS BROS. 4 CO.
2 Wasnington St., New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed. državah in Kanadi
The Will County National Bank
rak Karel, Watič Peter, Zilenik Jožef, Umrl je v Šmihelu pri Novem j Jurican Janez, Majcen Jožef, Majorič mestu občeznani tapetnik in posestnik Jožef, Puklavec Anton, Bradan Matija,
Čas Anton, Cepin Martin, Dražič Jožef, Gazdejka Peter, "Gradišnik Jožef, Jug Valentin, Kandut Anton, Mastnak — Kolera v Ljubljani. — Smrten Kranc> Merčnik Simon, Miheluzzi Ni-slučaj. — Še dva vojaka obolela. Na koIaj Pavlič- Mihae]i pintorič Anton kolen oboleli Jožef Mantmger iz Ko- Prekoršek Anton iz Škofje vasi, Rau
gospod Janez Kuntara v 60. letu svo je starosti. Zadela ga je kap.
šane je 16. okt. umrl Bolna sta na koleri še dva vojaka.
—	Prečina, 15. okt. Če prav vem, ni bilo od nas nobenega dopisa, odkar se je začela vojska. Zato tudi pri nas vse staro in mlado živi le v napeti radovednosti, kako gre našim vojakom. Naj navedem nekaj stavkov iz pisma, ki ga je poslal naš vneti član izobraževalnega društva P. R. z bojnega polja: "Tukaj v vojski ni mogoče vsak čas pisati. Tudi papirja in dopisnic ni mogoče vedno dobiti; in katero dobim, moram plačati 20 h in še več, ker bi vsak rad pisal v svoj kraj ter se kar trgamo za papir in dopisnice. Gotovo bi radi izvedeli, kako je tukaj. Tako vam pišem, da prav slabo ni. Na mali Šmaren sem bil drugič v ognju. Tedaj smo vjeli veliko Rusov. Blizu mesta P. je padlo 25,000 mrtvih in ranjenih Rusov."
—	Iz Vinice, 15. okt. Vojska bi se tako veliko v našem kraju ne poznala, ker se je letina v splošnem zelo dobro obnesla — vsega bi bilo za naše razmere dovolj, — ko bi se le ne stavilo pretiranih cen pri stvareh, katerih tu ni mogoče dobiti, kakor pri sladkorju, kavi, jedilnem olju, petroleju itd. Cene vsak dan rastejo in če bo šlo tako dalje, ne bo tega dolgo, bomo imeli cene kakor na Dunaju. Kaj nam mar uradni cenik za živila, to nas malo briga, če hočeš imeti, plačaj, da boš črn — drugače pa stisni svoj želodec. Jajca plačujemo tu že sedaj po 7 do 8 vinarjev ko,mad, vkljub temu, da se od tu izvažajo jajca na vse kraje. Pšenici so ceno nekateri trgovci precej nagnali, pa vsejedno jim kmetje niso šli na lim — da bi vso pšenico trgovec pokupil, potem bi pa narekoval ceno on vsam — gotovo bi se marsikateri kraspal za ušesi, kraj je storil. V skrajni sili si bomo znali pomagati — zakon* je tu in po zakonitih cenah se mora prodajati.
—	Umrl je dne 5. okt. v Mali Rupi pri Kranju tesarski mojster Anton Beton, star 71 let. Rajnik se je kot dragonec udeležil leta 1866. bitke pri Kraljevem Gradcu.
r
ŠTAJARSKO
— Izkazi izgub. Pešpolk št. 87: Mrtvi: Major Lenecek Jaroslav; stotniki llibler Edvard, Kessler Maks, Kregar Jožef, Ogorelec Alojzij; nadporočniki Perko Viktor, Stembergcr Herman, Toplak Franc; poročniki Kuerner Rudolf, Engel Gustav .Peter Vencel, Zilc Lotar; praporščak Bukowski Friderik; kadeti Melms Karel, Wawra Henrik.— Pobežin Anton iz Rogatca; Pavčnik Janez iz Laškega, Petrovič Valter, Belec Janez iz Št. Jurija, Doler Maks, Kukovič Janez .Majer Janez, Mlinarič Janez, Zdolšek Franc, Hellebraud Robert, anežič Jožef, Korenjak Ignac iz Polenšaka pri Ptuju, Koželj Anton, Ml inarič Anton, Notorangelo Gvido, Skorušek Alojzij, Smoljanovič (dodeljen od ulanov), šunta Martin, Urlcp Janez, Zupane Pankracij, Žvarc Franc, Rabošek iz Sv. Lovrenca pri Ptuju,
ter Alojzij, Sakelšek Matija, Schwar-zenberg Jožef, Skerget Franc, Tram šek Franc, Vrabič Janez iz Št. Jurja, Zibel Anton, Gubenšek Janez, Marine Ludvik, Ocvirk Mihael iz Dobij, Berg Viljem, Božič Rok, Bratušek Jurij, Caks Janez, Cigula Franc, Cvetko Fr. (14. stot.), Cvetko Franc (17. stot.), .Draškovič Anton. Erban Jožef, Ferčič Mihael, Gorjanc Avgust, Hrovat Rupert, lavornik Janez, Kosi Feliks iz Št. Tomaža, Kragel Jožef, Krajn Jožef iz Oceslavcev, Lešnik Franc, Lipovšek Vinko, Mesner Vinko, Moharič Jožef, Pete Jožef, Pilch Edvard. Planišek Dominik, Polovič Anton, Šegula Valentin, Sonšek Maks, Slavič Jakob, U-rek Janez, Uršič Karel, Vučajuk Andrej, Uranič Jakob, Zabavnik Matej iz Adriancev. Zalokar Janez. Žemljic Jožef Gostečnik Franc, Kržan Anton iz Globokega, Pajek Franc, Ro-mich Franc.
—	Iz vojaškega zapora je bil 16. okt. izpuščen v Gradcu internirani župirk Andrej Bračič brez vsake razprave. Sedaj sta internirana iz Spodnje Štajerske eden duhovnik in iz Koroške eden.
—	Izpred deželnobrambnega sodišča v Gradcu. Pri obravnavi 16. okt. je bila oproščena sestra kranjskega deželnega odbornika Milena Pegan.
—	Izpuščeni duhovniki. Iz zaporov graškega vojaškega sodišča je bil izpuščen g. Franc Volčič, župnik v Breznu; iz zaporov ljubljanskega sodišča g. župnik Matijčič.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
WALTER R. PADDOCK, lastnik. A. W. FLEXER, lekar.
P
ADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL.
Chicauo tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil.
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nloa> ter pošilja denar na vse dele svet«.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredaedmik HENRY WEBER, kašir.
Telefon Canal 32t7.
Slovenkam in HrvitiOMB se priporoča
Sloieista Babica
Marija Slaga
1610 LOOMIS SH CHICAGO, ILL.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
mojo gostilno
kjer boite najbolje posteeieni. Fino ptvo, najboljša vina in smodi*.
Wm. JVletzger
Ruby and Broadway JOLIET
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank«.
W. C. IV! OONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fL Joliet Nat Bank Bldg., Jolirt,
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se Rri meni
5miiii»iiiiiii»ii>imiiiiiinu«iiiiiiininiiiwinni
| A. NEMANICH, pred*. M. STEFANICH, tajnik.
I /• ' V ^ ^
K ■-"•V ^
s s
GLAVNICA $50,000.00.
UlUn. in iakorp. leta 1610
Slovenian liquor
Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
— V Gorici se nahajajo v oskrbi bolnišnice "Rdečega križa" še naslednji ranjenci: Ivan Nikolausig, 47. pešpolk, iz Corone v Furlaniji, ima prpestreljen desni palec; Evgen Ferletič, 20. lovski bat., iz Doberdoba, ima prestreljeno desno nogo; Alojzij Peršič, pešpolk št. 97, iz Šempasa, ima prestreljeno levo nogo; Ant. Košar, domobr. polk št. 27, iz Ogleja, ima prestreljen desni palec; Franc Pahor, pešp. št. 97, iz Kojskega, ima kroglo pod rebri in šrapnelski drobec v levi nogi nad členkom. Drugi novodošli vojaki so kDt sumljivi kolere v kvaranteni.
Visoka izobrazba danskih kmetov.
Noben narod na svetu nima tako izobraženega kmečkega stanu, kakor Danci. Danski kmetje sami so iz lastnega nagiba ustanovili krog 70 ljudskih visokih šol, v katere pohaja leto za letom krog 10,000 kmečkih sinov in hčera. Vsaka vas ima svoj društveni dom, ki ima v veliki dvorani prostor za 600 do 800 oseb. Tu se vrše predavanja, po zimi pa tudi telovadba za mladino. Roko v roki z izobrazbo je šel tudi gospodarski razvoj in so kmetje postali imoviti. Živinoreja se stalno dviga na vedno višjo stopnjo in polja sc kar najrazumneje obdelujejo.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v*domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega
zastopnika. ............
i u-rM . , \^y	Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Gretičica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino.
lUDIinUIIIUIIUIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00Q KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA s vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vara« šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleika pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-AngL in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti/nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
THE EAGLE
Kjer dobite vie vrste oprave za moike. 406-8-10 N. Chicago St:	JOL1ET, ILL.
M. SIMONICH, vodja.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRU/.BA
Inkorp. I. 1899. » lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta----$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
5LOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Siovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
Predsednik - - Anton Nemanich Tajnik - - - William Grahek Blagajnik - -	John Grahek
Urednik - - Rev. John Kranjec

	CERKVENI	KOI TCDAR.
15.	nov. Nedelja	24. pobink. V. D. M
16.	Pondeljek	Edmund, šk., Ot.
17.	Torek	Gregorij, škof.
18.	Sreda	Odon, opat; Evg.
19.	" Četrtek	Elizabeta, kr.
20.	" Petek	Feliks Val., sp.
21.	" Sobota	Darovanje Mar. D.
SMRT VOJAKA — SMRT MU-ČENCA!
Znani dr. C. M. Kaufmann piše v svoji frankobrodski reviji "Fels" pod zgorajšnjim naslovom sledeče:
Dulce et decorum est... "Sladko in častno je umreti za domovino", je rekel rimski pesnik. Krščanstvo pa pravi še nekaj. Za kristjana ni vojakova smrt samo "sladek in časten" konec, ampak je sveto mučeništvo. Sv. Tomaž. Akvinski, največji, najbolj ugle* den in v celi cerkveni znanosti najvplivnejši katoliški teolog, razmotriva v svojem glavnem delu "Surnrna tlieo-logia" ((ju. 124, art. 5) vprašanje, ali je samo smrt za vero edinole pravo mučeništvo. Odgovarja, da je lahko
v saka čednost vzrhk mučeništva. "Mu-čenci," pravi veliki .cerkveni učonik, "so takorekoč priče resnice, kajti s prenašanjem svojega trpljenja do smrti dajejo pričevanje o resnici, ne o kakšni poljubni resnici, ampak o ver->ki resnici/ katero nam je Kristus prinesel. Zato jih imenujemo tudi priče Kristusove, saj pričajo pravzaprav za Kristusa. Resnica pa, ki nam jo je Kristus dal, je verska resnica, zato je mučeništvo izpoved vere. K veri pa ne spada samo notranja itdanost Kristusovemu nauku, ampak tudi zunanja izpoved: in ta izpoved v ne sme omejiti samo na besede, ampak se mora pul.azati v dejanju. Tako je zapisano pri apostolu sv. Jakobu: "V svojih delih ti bom pokazal svojo vero", in v svojem drugem pismu Titu pravi apostol Pavel o neki vrsti ljudi: "S svojimi ustnicami priznavajo Boga, s svojimi deli pa ga zatajujejo." Tako so vsa čednostna dela če se ozirajo na Boga, izpoved vere. S tem kažemo svetu, da Bog taka dela od nas zahteva in da nam zato da plačilo. Zato uorejo vsa čednostna dejanja povzro-•iti mučeništvo in res praznuje sveta erkev mučeništvo sv. Janeza Krstni-kateri ni ravno zaradi svoje vere, Ampak zaradi svojega ugovora proti -akonolomstvu pretrpel mučeniško -,ir»rt.
Na koncu svojih razmotrivanj govori sv. Tomaž posebej o smrti vojaka Obrača se proti trditvam, češ, da it smrti vojaka ne more imeti za nni-eništvo in izjavlja, da vojak, ki z ozi-tom na Boga svoje življenje da m domovino, umre prave mučeniške smrti, ker je vsaka smrt, ki jo pretrpimo v
izvrševanju kake čednosti, mučeništvo: "Blaginja države je med zemeljskimi dobrinami najvišja. Seveda je nadnaravna dobrina vere, za katero umre kristjan mučeniške smrti, višja kakor vsaka pozemeljska dobrina; ker se pa vsaka naravna dobrina spremeni v nadnaravno, če jo človek z Bogom v zvezo spravi, zato more vsaka človeška dobrina z ozirom na Boga povzročiti mučeniško smrt."
Kakšna spodbuda za naše vrle vojake na bojnem polju! Borijo se za veliko sveto stvar, ker gre za blaginjo države, ki je po besedah sv. Tomaža najvišje dobro na zemlji. Kdor pa tak ideal brani in zanj svoje življenje da, ta ne izvrši samo čednostno, ampak junaško dejanje! Vse svoje in najdražje da ža najvišje dobro na svetu! In če to stori zato, ker v državni oblasti, ki ga je poklicala pod orožje, spozna oblast božjo in žrtvuje svoje delo, trpljenje in življenje Gospodu Bogu, kakor je to vsakdanja navada dobrega kristjana, potem je njegova smrt pravo mučeništvo. Po katoliškem prepričanju pa zadosti mučenec z žrtvijo svojega življenja za vso težo grehov in kazni. To je gotovo tisto plemenito versko mišljenje, ki spremlja v boj mnogo, neskončno mnogo naših krščanskih in ne samo katoliških vojakov.
Kakšna tolažba za vse drage, ki jih je vojak pustil doma, za stariše, ženo In otroke, ki so navezani na očeta, kakšna tolažba za nevesto, kateri bodo najlepše nade prihodnjosti morda uničene. Če ga tudi zadene smrtna krogla, saj umre mučeniške smrti za najvišje ideale, ki jilr more ta svet dati, saj umrje za zemeljsko domovino, da si s smrtjo pribori nebeško domovino.
TABOR IZDAJALCEV, INTELIGENTNI LUMPJE, BEDASTA ŽIVINA.
Pod tem naslovom prinaša "New Yorker Staats-Zeitung", najuglednejši nemški časnik v Združenih Državah dne 4. nov. ta-le članek:
"Iz Gradca na Štajerskem je poslal Hermann Kienzl nekemu berlinskemu časniku sledeče pisanje: Naše pokojno od šepetajočih gozdov obdano glavno mesto, najbolj nemško mesto v Avstriji, ima zdaj čudne goste v svoji okolici. Na jugu od mesta, na od sinjih gora obkroženi takozvani Murau ali na gra-škem polju se nahaja veliko vojaško vežbališče "Talerhof". Danes je v senci bajonetov. V dveh velikanskih taborih je vse polno barak. To je tabor izdajalcev.
V enem taboru so zaprti rusinski kolovodje. So to ljudje iz olikanih krogov: advokati, duhovniki, veleposestniki, dame in celo en državni poslanec (načelnik mladorusinskega kluba v parlamentu). Da se je v sodnikih vojnega sodišča utrdilo prepričanje o eksistenci panslavistične ideje,, je pripomoglo tudi dejstvo, da je skupno z rusinskimi izdajalci zaprto tudi nekaj slovenskih duhovnikov iz Kranjskega in Spodnje-Štajerskega, ki so na prižnici molili za zmago Srbov. Nisb pa imeli sreče pri svojih jugoslovanskih ovčicah. Nekatere je ljudstvo kar v cerkvi preteplo, vse pa je zvezalo in izročilo žendarmeriji. Kak panslavi-stičen sporazum v barakah je nemogoč, ker Rusin ne razume Slovenca, Slovenec pa ne Rusina .
Ko sem v spremstvu dveh višjih častnikov stopil v taborišče inteligentnih lumpov, so ravno obedovali. Duhovniki v talarjih, gospodje v zaprašenih suknjah, mlada, krasna dama v svileni obleki in v čevljičkih z visokimi petami, vsi v tisti obleki, v kateri so jih zgrabili, so sedeli v krogu in srebali lečno juho. Dvakrat na teden dobijo po 16 dekagramov mesa. Misel na njih izdajstvo, vsled katerega je mnogo Nemcev storilo smrt, zaduši v človeku vsak čut usmiljenosti do teh ne-srečnežev. Njih barbarski pogled izraža sijili barbarsko početje. Vsiljevali so se nam. V slabi nemščini so povdarjaH svoj užaljen patriotizem. In kako so ga utemeljevali? S tem, da so druge tožili. Nek rusinski pop nam je šepetal na uho vse polno denuncija-cij drugih, s tem, da je z očmi kazal na tega ali onega sojetnika. Častnik ga je konečno ostro zavrnil in obrniv-ši se k meni opomnil: 'Ravno ta človek bo ustreljen. Preiskava je končana. On je prenočil častnike neke kom-panije v svoji cerkvi, cerkovnika pa je poslal po Ruse, ki so po noči cerkev obkolili. Pet oficirjev je bilo pokla-nih.'
Nepopisen je pogled v drugem taboru, v taboru "zapeljanih". Na teh umazanih in zanikernih ljudeh se pozna: ti niso delali za rublje, zadostovale so kopejke. Kakor čreda ovc ob nevihti so se tiščali skupaj možje, žene, otroci, bedasti, živinski obrazi, prestrašeno izbuljene oči. Mnogi teh ivopalic res niti nc znajo razločevati med dobrim in slabim, mnogi so po nedolžnem zaprti, ki pa ne bodo obešeni. Kajti jako vestno vodi vojno sodišče preiskavo. Tudi za časa vojske polaga Avstrija največjo važnost na to, da se skaže kot kulturna država in zaščitnica pravičnosti. Sodišče se noče prenagliti."
Tako g. Hermanu Kienzl.
Omenimo kar, da "Staatszeitung" prinaša-to brez komentarja.
Za nas pa je to vzgled, kako piše in misli avstrijski Nemec o Slovanih. Težko, če je še kdo napisal kedaj ne-sramnejši članek o Slovencih, ko je ta. Koliko laži, obrekovanja, *aušni-, plunkov v tem kratkem članku!
In tako piše avstrijski Nemec v Nemčijo, ki je avstrijska prijazna in
najboljša zaveznica in prijateljica.
Poglejmo si par najgorostasnejših laži. Laž je, da so slovenski duhovniki na prižnici molili za zmago Srbov, laž je, da jih je ljudstvo zato preteplo, da jih je zvezalo in izročilo žendarmeriji.
Res pa je, da je sodnija popolnoma nekrive duhovnike, učitelje, advokate župane, učiteljice, dijake, kmete zapirala na podlagi nesramne denuncijaci-je kakega nemškutarskega šnopsarja, in ko jih je par tednov vlačila po zaporih, jih je spustila, ker jim tudi najmanjše krivde ni mogla dokazati. Da so nemškutarji bili tisti grdi de-nuncijanti, je razvidno iz tega, ker so Slovence zapirali ravno ob nemško-slovenski meji kar na debelo.
Če se je hotel kak nemškutarski capin maščevati nad narodnodelavnim duhovnikom ali učiteljem, zdaj mu je bila dana priložnost. Našel je za svoje laži odprta ušesa, in uboga žrtev ie morala v zapor. Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da so zapirali v zvesti službi osivele može zaradi "simpatije" s Srbi, može, ki še svoj živ dan nobenega Srba videli niso, može, ki jim je avstrijski patriotizem prešel v meso in kri: zdaj so jih zapirali kot državne izdajice — brez sence dokaza kake krivde.
Zaprli so na eni fari župnika, že 20 let služečega, in njegovega kaplana, pustili veliko faro brez duhovnika, čez več tednov pa oba spustili kot popolnoma nedolžna.
V nekem trgu so zaprli sploh vse: duhovnika, nadučitelja, učitelja, soprogo, učiteljice, poštarico in par u-glednih posestnikov. Čez nekaj tednov pa zopet vse izpustili, ker niso prav nič izdajalskega zagrešili.
Ko so pa ti ljudje opravičeno hoteli protestirati proti falotskim denuncijan-tom, je cenzura zaplenila članke.
Sklenemo z besedami g. Hermanna ' Kienzla: "Mnogi so po nedolžnem; zaprti, ki ne bodo obešeni, ker vojno | sodišče vodi vestno preiskavo. Tudi j
za časa vojske polaga Avstrija največ-i jo važnost na to, da se skaže kot kul-! turna država in zaščitnica pravičnosti. Sodišče se noče prenagliti."
Nikdo še ni nikdar zapisal bolj resničnih besed!!
SOCIJALISTI IN NJIHOVI NAUKI.
(Nadaljevanje.)
Socijalizem, delavčeva poguba. Vlada nezadovoljstva, boja in zla bi gospodovala.
V najbujnejših barvah je krasno naslikala prosta socijalistična domišljija svojo utopijsko državo v korist sti-iskanih in lahkovernih. Na nesrečo Marxovih privržencev pa nam pove zdrava pamet, da njihova namišljena država ni nebeški raj, ampak pravi kaos in anarhija. Domač mir bi spadal v preteklost. Nezadovoljstvo, prepiri, nered, boji bi bili na dnevnem redu, dokler bi ji upor ne zadal smrtnega udarca.
Revolucijonarji jasno kažejo, da bi ne razdejali sedanjega državnega reda brez orožja; ni nam treba veliko dokazov. Kar je Jack London v "The Call" v New Yorku, 28. januarja 1912 zapisal, naj zadostuje. Pobija namreč misel, da bi se mogel socijalni red preobrniti brez orožja. Victor Ber-ger, socijalistični zastopnik za Wisconsin v kongresu od leta 1911 do 1913 piše v "Social Democratic Herald" v Milwaukee, dne 14. avgusta, 1909: "Zadovoljni bi lahko bili s socijalno revolucijo, če bi oprostitev 75,000,000 belcev ne stala več krvi, kakor oprostitev 4,000,000 črncev leta 1861." Roland Sawyer, socijalistični kandidat za guvernerja v državi Massachusetts leta 1912, piše prvega oktobra 1911 v New-yorškem "The Call", da je izvir modernega socijalizma pobran na cesti v Parizu ob času revolucije. Nazadnje pa celo sam Eugene V. Debs, ki je bil že štirikrat socijalistični kandidat za
predsednika Združenih Držav, piše v "Appeal to Reason", Girard, Kansas, 2. septembra 1911: "Izurimo svoje moči in pokažimo svojo moč v uporu.. . Nekaj mož bi se rabilo, kateri se ne boje umreti. Prisezimo, da se bomo borili do zadnjega, da bomo dajali udarec za vdarcem, da bomo rabili vsako orožje pod našim poveljstvom in da se nikoli ne udarno."
Umevno je, da če bi socijalisti po dolgi in krvavi borbi odpravili vlado
Združenih držav, bi bilo vedno veliko milijonov zavednih domoljubov, kateri bi sovražili novo vlado. Pa, četudi bi odpravili sedanji način vlade brez borbe, samo z volitvijo, bi nova država pričela svoj obstoj z milijoni sovražnikov, takimi osebami, katere so iz tega ali onega vzroka radikalno nasprotne socijalistom.
Kakor hitro bi odpravili zvezdno zastavo v Washington!!, bi že sama na-(Nadaljevanje na 8. strani.)
■T
KUPITE JO JUTRI.
Za one, ki imajo rajše prostrano
obleko, je to najpriročnejša suknja. To je oblačilo, ki presegavse druge bodisi v lepoti ali dobroti ter je za praznike in potrebo. Boljšega oblačila si ni mogoče omisliti kot je vrhna suknja—THE
KLAVICLE.
Skozi mnoga leta našega trgovanja z oblekami nismo našli nobene stvari, ki tako visoko segala do vrhunca mode. Dvomimo, da je katere vrsta vrhnih sukenj, ki se bi mogla predstaviti, kot boljša, z ozirom na modo, dobroto in trpežnost.
Imamo nenavadno veliko zalogo
Klavicle sukenj na izber iz Belgian Chinchillas in French Montagnacs od Sedana; tudi iz najboljšega amerikanskega platna po
Vojska! Vojna! Vojska!
Pri nas imamo še vedno vojsko na previsokih cenah pohištva, peči, karpetov, preprog in vse vrste blaga, katero dobite pri nas
Vedno Ceneje
kot kjerkoli v tem kraju. Pridite in si oglejte, da se prepričate.
Merchandise Clearing House
Cor. Cass and Joliet Sts.
Najpriljubnejša vrhna suknja za to sezono:
$20, $25 in do $35
< MgKIKANSKI SLOVENEC 13. NOVEMBRA i9i4,.
I
K. S« K.
JEDNOTA
Bell phone 1048.
Organuovana v joliet-u, III. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
L podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
H. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., AHegheny, Pa.
NADZORNIKI: *nton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn.
I
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR: Prank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
Frank Petkoviek. 720 Market St., Waukegan, 111.
Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills.
DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 20569 Mihael Gerdovič, roj 1896, zav.
« $500, 1. razred, spr. 1. nov. 1914.	Dr. št. 220 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 20570 Peter Kobe, roj 1894, zav. za $1000, 2. razred; 20571 Peter Schuttej, roj 1894, zav. za $1000, razred ,spr. 1. nov. 1914.	Dr. št. 77 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 20572 Josip Svetič, roj 1878, zav. za $1000, 5. razred, spr. 3. sept. 1914.	Dr. št. 82 članov.
* društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 20573 John Baudek, roj 1898, zav. za $1000, 1. razred; 20574 John Virant, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. l3. okt. 1914.	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., 20575 Tomo Popovič, roj 1874, z»v. za $1000, 6. razred; 20576 Peter Matanič, roj 1884, zav. za $1000, 3. ^»zred; 20577 Filip Stif, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 29. okt. 1914.
Dr. št. 27 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
društva Vit. sv .Jurija 3 Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 20155 Rev. Ant. Berk, 6. nov. 1914.	I. dr. št. 116 članov.
II. dr. št. 18 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, O., 20422 Franc Penca, 2. nov. 1914. r I. dr. št. 82 članov. I	#	'll. dr. št. 380 članov.
jOd društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., k društvu sv. Družine 109, Aliiquippa, Pa., 9743 Jurij Katošič, 14. okt. 1914. I. dr. št. 94 članov.
II. dr. št. 38 članov. Od društva Marije sv. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 15175 Fr. Pavlovič, 16047 John Boštnar, 25. okt. 1914.	j dr št 52 članov. II. dr. št. 60 članov,
i ,društva Mar'ie Device 33, Pittsburgh, Pa., k društvu sv. Roka 113, Denver, 18638 Josip Balkovec,:. li akt. 4914. , 1. dr. št. 150 članov. n .	II. dr. št. 58 članov,
"d društva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., k društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 13488 Josip Princ, 24. okt. 1914.
I. dr. št. 118 članov. II. dr. št. 76 članov, d društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 18008 Franc Stanešič, 11. nov. 1914. 1. dr. št. 115 članov.
II. dr. št. 195 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
^ društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 344 Jakob Sprajcar, 26. okt. n l9M.	Dr. št. 76 članov.
društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 13378 Frank Ahec, 22. okt. 1914. j.	Dr. št. 59 članov,
društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 7272 Alojzij Ho-<*var, 26. okt. 1914.	Dr. št. 54 članov,
društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 19611 Anton Ribič, 24. okt- 1914.	Dr. št. 76 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI, društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3751 Ivana Klančar, 7653 Jos. Udo-Q v'ch, 25. okt. 1914.	Dr. št. 283 članov.
a društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 18232 George Gašparič, 18. okt. 1914. Q.	Dr. št. 126 članov
d društva sv. Frančiška Sal., 29, Joliet, 111., 17443 Franc Vidmar, 30. okt. 0 , U-	Dr. št. 216 članov
d društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 13125 Matevž Milhavčič, 15987 rranc lvančič, 19627 Josip Markic, 17076 John Urbas, 5536 Anton Ivančič,
Od i ok1, 1914'	Dr' št' 80 članov-
a društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 16573 Adolf Jakomini, 15602 John
Q Ulcar, 13146 Jakob Savli, 9328 Jos. Mline, 30. okt. 1914. Dr. št. 125 čl
društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 20055 John Cerar, 15880
O«! ,[' ^ovak, 25. okt. 1914.	Dr. št. 182 članov.
Mr"stva sv Aiojzjja 88, Mohawk, Mich, 18829 Matt. Jerman, 13699 John
Od d' . č .15121 Ferdinand Renka, 28. okt. 1914.	Dr. št. 34 članov.
Ustva sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 5952 Math. Stajer, 25. okt. 1914.
Q(ji . .	'	Dr. št. 81 članov.
UrUštva sv, 1>avla ll8| Little paiis, N. Y, 16322 John Kune, 25. okt. 1914
Dr. št. 24 članov.
'ri,štva Marije Rožnega Venca 131, Aurora, Minn, 18662 Fr. Ambrožič, ftj I okt. 1914.	Dr. št. 51 članov,
društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn, 18648 Jakob Sušnik, 19343 ?JZU Arko, 16291 Fr. Kostelic, 10155 John Fink, 6653 John Logar, 11. "0V l^U.	Dr. št. 190 članov
0,j . .	ODSTOPILI ČLANI.
Jjrustva sv. Ciirla in Metoda 144, Sheboygan, Wis, 17772 Andrej Kalan oki. 1914.
Dr. št. 75 članov.
dru
PRISTOPILE ČLANICE.
rustvu sv. Štefana 1. Chicago, 111, 6227 Alojzija Muc, roj 1887, zav. za K J 3■ razred, spr. 1. nov. 1914.	Dr. št. 37 članic.
ru«tvu Marije Sed. Zal. 81, Pittsburg, Pa, 6228 Ana Verbanec, roj 1889, K (,'iv za $1000, 3. razred, spr. 25. okt. 1914.	Dr. št. 133 članic.
JjUstvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, III, 6229 Filomina Fanča, roj 1881, zav. za ^ *100D, 4. razred, spr. 5. nov. 1914.	Dr. št. 28 član
^uštvu sv. Ane 127, Waukegan, 111, 6230 Alojzija Jarc, roj 1896, »zav. za X j000. 1. razred, spr. 26. okt. 1914.	Dr. št. 81 članic
društvu sv. Mihaela 152, So. Deering, 111, 6231 Barbara Matanič, roj 1884 *av za $1000, 3. razred, spr. 29. okt. 1914.	Dr. št. 1 članico.
, (1,uštvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, C6lo, 6232 Marija Volk, roj 1893, *av- za $1000, 2. razred; 6233 Franca Zakrajšek, roj 1890, zav. za $10000, razred; 6234 Karolina Kočevar, roj 1884, zav. za $1000, 4. razred, spr. 30. °kt 1914	Dr. št. 12 članic.
0(1	prestopile Članice.
društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, k društvu sv. Srca Jezusovega 54, "'sliolm, Minn, 1602 Neža Gornik, 25. okt. 1914. I. dr. št. 55 članic. Od . „	II. dr. št. 23 članic,
ruštva sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis, k društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis, 5026 Marija Princ, 24. okt. 1914.
I. dr. št. 13 članic. II. dr. št. 26 članic. < dr . SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
»tvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn, 271 Katarina Sprajcar, 26. K S*. "->'4.	Dr. št. 28 članic.
varSto)' Mar'ie »v. Rož. Venca 131, Aurora, Minn, 3048 Doroteja Hoče-r- «>• okt. 1914.	Dr. št. 19 članic.
suspendovane članice.
Od društva sv, Jožefa 7, Pueblo, Colo, 2255 Marija Udovič, 25. okt. 1914.
Dr. št. 151 članic.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Čolo, 5081 Katarina Gradišar, 5449 Marija Perme, 5804 Franca Ponikvar, 30. okt. 1914. Dr. št. 51 članic. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y, 1416 Marija Mline, 30. okt. 1914.
Dr. št. 13 članic.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 1988 Neža Štajer, 25. okt. 1914.
Dr. št. 27 članic.
Od društva Marije Mil. Polne 114, Steelton, Pa, 5669 Marija Guttman, 30.
okt. 1914.	Dr. št. 25 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans, 6086 Johana Laurič, 31. okt. 1914.	'	Dr. št. 87 članic.
ODSTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111, 4143 Terezija Glavan, 26. okt. 1914.
Dr. št. 122 članic. ZNIŽALI ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500. Pri društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111.. 17055 Josip Fajfar, znižal zav.
4. nov. 1914. Razred 1. Pri društvu sv. Barbare 97, M t. Olive, 111, 17626 Anton Paur, znižal zav.
4. nov. 1914. Razred 3. Pri društvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa, 19238 Matija Pavlakovič, znižal zav. 17. okt. 1914. Razred 1.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
PLAČILNA LESTVICA K. S. K. J. ZA SMRTNINO, POŠKODNINO IN UPRAVNE STROŠKE.
Zavarovalnina za $1000.00:
Starost. Ases> za smrt.
16	let..........$0.82.....
17	let............84 ......
18	let...........86.....
19	let...........88.....
20	let...........90.....
21	let...........93.....
22	let...........96
23	let...........98.....
24	let.......... 1,01 .....
25	let.......... 1.04.....
26	let.......... 1.07 .....
27	let.......... 1.11 -----
28	let.......... 1.14.....
29	let.......... 1.18.....
30	let.......... 1.22 ....
31	let.......... 1.26 .....
32	let.......... 1.31 ....
33	let.......... 1.35 ....
34	let.......... 1.40 ....
35	let.......... 1.45 ....
36	let.......... 1.51 ....
37	let.......... 1.57 ....
38	let.......... 1.63
39	let.......... 1.69
40	let.......... 1.76 ....
41	let.......... 1.85
42	let.......... 1.91 _____
43	let.......... 1.99 ....
44	let.......... 2.07 ....
45	let.......... 2.16
Ases. za pošk. Ases. za stroške.
5c Sc 5c 5c Sc 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5 c 5c 5c 5c 5c 5c 5c 5c Sc Sc 5c
10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c 10c
Zavarovalnina za $500.00:
Starost.
16	let.. .
17	let.. .
18	let...
19	let.. .
20	let...
21	let...
22	let...
23	let..,
24	let...
25	let...
26	let.. .
27	let.. .
28	let.. .
29	let.. .
30	let.. .
31	let...
32	let...
33	let..
34	let..
35	let..
36	let.. 36 let.. 37'let..
38	let..
39	let..
40	let..
41	let..
42	let..
43	let..
44	let..
45	let..
Ases.
za smrt. 0.41 .... .42 .... .43 .... .44 .... .45 .... .47 .... .48 .... .49 .... .51
.52 .... .54 .... .56 .... .57 .... .59 .... .61 .... .63 .... .66 .... .68 .... .70 .... .73
.76 .... .76 .... .79 .82
.85 .... .88 .... .92
.96 .... 1.00 ... 1.04 .... 1.08
Ases. za pošk.
..... 5c .......
.....5c .......
..... 5c .......
..... 5c.......
..... 5c ........
.....5c.......
.....5c.......
.....5c----
.»v,. 5c-......
..... Sc ....
..... 5c ....
..... 5c ....
..... 5c ....
..... 5c ....
..... 5c ....
..... 5c ....
..'... 5c ....
..... 5c ....
..... 5c ....
..... 5c ....
..... 5c ....
..... 5c ....
..... 5c ....
..... 5c ....
.....Sc ....
..... 5 c .. %
..... Sc ....
..... 5c ...L
..... Sc ....
..... 5e ....
..... Sc ....
Ases.	za stroške.
............10c .......
............10c.......
............10c .......
............10c .......
............10c .......
............10c .......
....:.,	10c .......
......	10c .......
.......lOc ........
..:...	10c .......
......	10c .......
............10c.......
............10c.......
............10c.......
............10c.......
............10c.......
............10c.......
............10c .......
............lOc .......
............lOc .......
............lOc .......
............lOc .......
......	lOc .......
............10c.......
...... 10c.......
......	10c .......
............10c .......
............lOc .......
.......10c.......
............10c .......
............lOc.......
Zavarovalnina za $250.00:
Skupaj. ..$0.97
..	.99
..	1.01
..	1.03
..	1.05
..	1.08
..	1.11
...	1.13
..	1.16
...	1.19
..	1.22
.'..	1.26
. ..	1.29
, ..	1.33
. ..	1.37
. ..	1.41
...	1.46
. ..	1.50
...	1.55
...	1.60
...	1.66
...	1.72
...	1.78
...	1.84
...	1.91
...	2.00
...	2.06
...	2.14
...	2.22
...	2.31
Skupaj ..$0.56
..	.57
..	.58
..	.59
..	.60
..	.62
..	.63
..	.64
..	.66
..	.67
..	.69
..	.71
..	.72
..	.74
..	.76
...	.78
...	.81
...	.83
...	.85
...	.88
...	.88
...	.91
...	.94
...	.97
...	1.00
...	1.03
...	1.07
...	1.11
...	1.15
...	1.19
...	1.23
Starost.	Ase	5. za smrt.	Ases. za pošk.	Ases	za stroške.	Skupaj
16 let		21c			10c.........	.... 36c
17 lit					10c.......	.... 36c
18 let		.. 22c.....	......5c ........		10c........	.... 37c
19 let		22c .			10c........	.... 37c
20 let.. .		.. 23c.....			10c ........	.... 38c
21 let		.. 24c .....	......5c ........		10c........	.... 39c
22 let		.. 24c.....	...... 5c ........		10c........	.... 39c
?3 iet		25c .....	......5c ........		10c........	.... 40c
24 let		26c.....			10c.........	.... 41c
25 let					10c.........	____41c
26 let		27c			10c.........	.... 42c
?7 iet					10c........	.... l43c
28 let		29c .			10c........	.... 44c
29 let		30c . ...	......5c.....		10c........	.... 45c
30 let...		.. 31c .....	......5c ........		10c........	.... 46c
31 let		.. 32c .....	......5c		10c........	.... 47c
XI lot		33c.....			10c ........	____48c
			5c ........		10c........	____49c
34 let.. .		.. 35c.....			. 10c........	.... 50c
35 let		37c.....	......5c........		10c.........	.... 52c
36 let		38c.....	......5c........		. 10c........	.... 53c
37 let		40c			10c........	.... SSc
38 let		41c			10c........	.... 56c
39 let		43c			. 10c........	.... 58c
40 let		44c	.... 5c ........		. 10c........	.... 59c
41 let..		.. 46c.....	......5c ........		. 10c........	.,.. 61c
42 let			... Sc ........		. 10c ........	.... 63c
43 let..		.. 50c ....	......5c........		. 10c ........	.... 65c
44 let..		.. 52c .			. 10c	.... 67c
45 let..		.. 54c.....	......5c........		. 10c ..	.... 69c
46 let..		.. 57c .....	.....5c........		. 10c .	... 72c
47 let.		.. 59c .....	.....5c........		. 10c .	. 74c
48 let..		.. 62c.....	......5c........		. 10c........	... 77c
49 let..		.. 65c.....	...... Sc __________		. 10c ..	80c
50 let..		..68c .....	......Sc........		. 10c........	.....83c
Da bode mogoče tajnikom in tajnicam Jvvajevnih društev pravilno sestaviti imenik članov in članic in urediti njih. asesmente, radi tega je tukaj pri-občena plačilna lestvica K. S. K. Jednote, ki stopi v veljavo 1. jan. 1915. Razporedba ases. je napravljena za zavarovalnino $1000, $500, $250. Ker bode razvrstitev ases. pri pobiranju mesečnih prispevkov dokaj potrebna, vsled tega se prosi cenjene tajnike(ice), da si to lestvico hranijo.
Društva, ki še niso poslala iftislovov članov in članic, kakor se je uradno zahtevalo, se tem potom prosijo, da to v najkrajšem času napravijo.
Z bratskim pozdravom
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
|A Predmetov vrednih S3Q za i
* " POŠLJEMO NA OGLED ZASTONJ. M' ^ •
Radi kompeticije smo znižali ceno na zlatih urah in drugih stvareh in hočemo poslati celo stvar 10. vrednostnih predmetov: krasno uro, za moške ali ženske, z najboljšim amer. kolesjem, lepo verižico s priveskom, zapestne gumbe, iglo za mašno, britev, brivni lonček, krtačo, strep, in 32 caliber samokres iz jekla in poniklen. Vse blago je najboljše kakovosti in jamčeno. .Skupno 10 krasnih predmetov, skupno vredni $30, samo za $5.95.
NE POŠLJITE NOVCEV.
Ta oglas izrežite in ga nam pošljite s svojim natančnim naslovom, pa vam pošljemo po ekspresu vse te stvari na ogled. Ko ste vse pregledali in ste ž njimi zadovoljni boste plačali agentu malo vsoto $5.95 in ekspresne stroške.
POSLUŽITE SE TE PRILIKE TAKOJ 1 Ne pozabite poslati naročila še danes, pa pazite, da omenite ali hočete moško ali žensko uro. — Pišite na:
Union Supply Go.v
407 N. EIGHTH STREET, DEPT. 49 ST. LOUIS, :: MISSOURI.
OBA TELEFONA 67
Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno.
Najboljši Wilmington Premog
$3.50
TONA
American Coal Co.
(FRED W. EGGER)
J 210 N. Chicago St. JOLIET.
Razvažamo hitro na vse kraje mesta.
Vsak član prve in najstarejše podporne organizacije K. S. K. J. bi moral imeti krasen, v naravnih barvah izdelan obesek za
Spomin na 201etnico K. S. K« J.
Cena s poštnino vred: 14 karatno garantirano žlato, $8.
Pozlačen ....................$3.
Pri večjem naročilu popust. Zavarovano proti ponarejanju.
F. Kerže Oo,
2711 S. Millard Ave, Chicago, I1L
Obrnite se na mene za zastave, znake, regalije in vse druge društvene potrebščine. Ceniki zastonj. Vse delo in blago garantirano.
Ta banka plača
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
Barber Building, Joliet, 111.
Glavnica $100,000.00 Jamstva H $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.
THOS F DONOVAN, Podpred.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
UBE
Kako se je gospod Matej ženil.
am
si
(Konec.)
Gospod Matej, ki se mu je kajpak jako mudilo noter, je videl, da z grda ie bo dobil vratarjevega dovoljenja, in je sklenil začeti z drugačnimi besedami.
"Ne zamerite, če sem Vam kaj hudega prizadel."
' Ampak od strani se pa ne bomo, .:er tega ne prenesem."
"Prav imate, čisto prav. Všeč ste mi, ker se znate držati svoje dolžnosti. Torej povejte mi: ali je njegovo veličanstvo doma?"
"Seveda je, gospod."
'"Vi pa res niste podobni tistim vratarjem, ki bi še Kristusa zatajili."
"Že spet me hočete...!"
'"Oprostite mi..."
"Oprostil sem, pa ne oprostim več."'
"Da te, kako ste hudi! E, nate, eno cigaro si prižgite, pa prijatelja bodiva!'
In gospod Matej je vzel iz cigarni-ce krasno cigaro in jo pomolil staremu, ki <se je ni branil, čeprav ni kadil;
podobno kakor v sanjah; obenem pa neko neprijetnost, podobno kakor če koga mora tlači.
Velika množina otrok je tavala po tej ravnini, ne žalostnih ne veselih.
Gospod Matej je tega in onega pobožal, in ako niso božanja branili, pa ravnotako niso dali znamenja od sebe, da se jim dobro zdi.
Gospod Matej jim je dal krajcarjev za preste, in vzeli so jih brez zanimanja.
Gospod Matej -jim je zatočil pomaranč, in pobrali so jih ravnotako brez zanimanja.
Nazadnje se je gospod Matej domislil zadnjega pomočka proti otročji brezbrižnosti in jim je začel praviti o cirkusu in o vojakih, in otroci so ga poslušali, kakor da jim ni nič mar.
Edino, kar jih je menda še nekoliko užalostilo, je bil sijaj, ki se je blišča! od one strani, kjer so bila nebesa.
"Čudne stvarce!" je vzkliknil gospod Matej. "Ne v duši ne na telesu
braniti se namreč ni vratarska navada, ne čutijo ne gorkote ne mraza. Tako
1 so kakor otroci, ki so umrli brez krsta!"
"Torej Vi bi njegovo veličanstvo ra-(!■: videli?" ga je vprašal vratar že bolj s prijaznim glasom. "Če mi boste dovolili..." "'Dobro, bom pa nesel Vaše naročilo njegovemu veličanstvu, čeprav me čisto gotovo stane doberšen šop las."
Saj Vam jih precej manjka," je natihoma zamrmral gospod Matej. "In kako Vas naznanim, gospod?" "Izročite to kartico." "Človek," je rekel vratar, ko je pre-oral karto, "Vi imate pa ravno tako itne kakor neki tovariš, ki sem ga imel m je bil velik pisatelj. Četudi bi bilo ^amo za to, Vam bom ustregel."
Vratar je odšel skozi vrata in se čez trenutek vrnil.
"En trudek me je stalo, da sem dosegel, da Vas njegovo veličanstvo sprejme tako zgodaj, ampak nazadnje mi je le rekel, naj Vas spustim noter."
"E no, prav lepa hvala, in tukaj imate še eno cigarčico za po kosilu."
Vratar odpre steklena vrata in gospod Matej se je stisnil noter.
Gospod Matej je bil nekoliko zbegan, ko se je znašel pred obličjem njegovega veličanstva; ko je pa videl, da ;e njegovo veličanstvo največja dobrota, je prišel spet do sape.
"Gospod," je rekel, "jaz sem prišel..."
"En kotiček prosit tukaj pri nas, ali ne rej?" "Tako je, gospod." "Hm, pa res neumno!" "Gospod, kaj hočete reči?" "Prav rad bi ti ga dal, ker skora), .koraj da ga zaslužiš, ampak prej motiš še eno zahtevo izpolniti." "Kakšno, gospod?" "Da boš za par dni v vice šel." "Kakšen greh sem pa. storit za tako kazen?"
"Čakati si pustil pošteno dekle več kakor pol leta!" "Ko je bilo pa z dobrim namenom." "To se pravi, če bi bilo pa s slabim, šel pa v pekel, ko si tak gospod." "Pa se ne bi dalo najti nobenega l-omočka, da bi se na ta greh malce l>rsti vrgli?"
'Tukaj se ne mečejo prsti n anobc-no reč. Ali se tebi zdi, da delamo tukaj tako kakor na onem svetu?"
'Dobro, gospod, se bom pa vdal in pretrpel to kazen." "Da boš videl, da te obrajtam in da .m tvoja dobra dela vzel v račun, ti bom pa prihranil sramoto, da bi moril hoditi od sodišča do sodišča kakor hodijo drugi." "Bog poplačaj vašemu veličanstvu!" Ali mi daš častno besedo, da poj-. -š naravnost tja .kamor si poslan?" "Da, gospod." "Torej hajdi!" i Bog z Vami, Vaše veličanstvo!" Idi z Bogom, človek!" V.
! Komaj je gospod Matej stopil iz nebes, pa ti sreča nekega znanca, ki je umrl pred šestimi dnevi in o katerem K msilil, da je notri, ker so ga vsi i meli za svetnika. ,
Znanec je prihajal zelo vesel. "Vi tukaj," vzklikne gospod Matej jsupel. "Odkod pa pridete?" iz vic"
I ' U> kako so Vas pa pustili ven?"
"Ker sem že prestal in imam tukaj idpustnico," je odgovoril znanec ter pokazal na pločevinasto puščico, ki jo je imel privezano s trakom okoli vratu. "Malo časa ste bili Um."
' Malo časa pravite?" ' Sest dni k večjemu." "Sest tisoč let najmanj!" Gospoda Mateja je obšla groza. "Ce -e je zdelo temu šest dni kakor sest tisoč let, kakšno počasno smodenje bo
potem tam!
In je šel svojo pot naprej. Komaj je stopil nekaj korakov, pa «e znajde na nekem kraju, ki je bit re, prav nenavaden: bila je ravnina Obdana od drevja in cvetja m namakali so jo kristalno čisti potočki 1 o<la vie je bilo tukaj nedoločeno in nejasno luč in voda, drevje in cvetje.
Svetloba je bila žalostna, cvetje brez duha in barve, drevje ni dajalo ne sence ac sadja, solnce ni grelo, m studenci, čeprav so bili hladni in bistri, pa vendar niso ne žeje pogasili niti po Job v svojih valovih odsevali.
Tukaj je bilo čutiti neko prijetnost
Naš popotnik je ubral svojo pot naprej in je obrnil oči na pokrajino, ki jo je imel pred sabo.
Dve različni poti sta peljali iz te ravnine in se držali po dnu dveh različnih dolin.
Obe dolini sta bili lepi; posebno pa na levi je bila kakor posveten paradiž.
"Katera pot od teh dveh," je rekel gospod Matej, "bo v vice? Gotovo tista, ki je bolj cvetoča, ker na tem potu mora cvesti cvet upanja, ki je kralj vseh cvetov in ki na peklenski poti ne more rasti. Torej hajdi po levi poti, ki je bolj cvetna."
Kakor rečeno tako storjeno.
Ta pot je bila preprijetna; noge so s čudovito lahkoto čez njo drsele.
Cvetja čudovite lepote in sadja naj-prijetnejšega okusa je bilo na vseh krajih obilo.
Mila godba je radostila ušesa.
Ženske polne lepote in milobe so se smejale in vabile popotnika ter se spre hajale po tistih vrtovih ali pa mehko počivale po mehkih preprogah iz cvetja.
V senci rožnatih ulic so mikale usta in oko mize polne najslejših jedil.
Vse slasti, kar si jih je izmislil hudič in v njegovem imenu človek, in posebno ženska, za slavo in za pogubljenje človeškega rodu, vse so se tukaj nahajale.
"O gospod!" je vzkliknil gospod Matej. "Kako nerazumljiva so tvoja de-' la pred majčkenim umom človeškim! Kdor nima te vere v tvojo modrost kakor jo imam jaz, in ni videl tako kakor peščene in neprijetne poti v nebesa, in te lahke in čarobne poti v vice, kako bo mogel verjeti, da sta obedve delo tvoje najvišje modrosti?"
Od tolike lepote, tolikerc prijetnosti in tolikere čarobe se je začelo gospodu Mateju že gabiti in presedati in ga je vsega utrudilo, ko naenkrat vidi pred sabo mesto drevja osat, mesto košatega drevja pusušeno ,mesto cvetnih preprog ostro skalovje, mesto rožnatih ulic strašne brloge, mesto ubrane godbe tuljenje zverin in sikanje kač.
"Kaj pa to pomeni?" je vzkliknil go-
spod Matej prestrašen, posebno še, ker se je naenkrat znašel pred mračnim poslopjem s še bolj mračnimi brati, iz katerih se je valil dim črn kakor smola in kužen smrad.
Iz tega poslopja se je razlegal peklenski trušč od jokanja, tuljenja, preklinjanja, žuganja, od udarcev, raz-streljenih min, kipečih kotlov, od hre-ščanja kosti, škripanja z zobmi, in širil se je neznosen smrad po smodenju.
"To so vice," si je mislil gospod Matej.
In napotil se je proti vratom te nesrečne hiše
Ko je prišel do vrat, je omahnil par korakov nazaj, ker ni čutil moči, da bi stopil čez prag.
"Kaj storiti?" se je vprašal. "Če ne grem notri zlepa, je prav lahko mogoče, da me kakšen črv, kakoršni tukaj hodijo, požene in z grda noter spravi, in še kazen mi bo za par dni povečana. Potem pa če že ljudem nisem nikdar umanjkal dane besede, pa da bi jo umanjkal Bogu? Nič, ni, kar korajžo, pa naj se zgodi, kar je božja volja."
Reče in se obrne k vratom in zamiži in... ena dve tri se vrže v tisti peklenski brlog.
Trije strašni vgrizi, ki jih je obenem začutil v mečah, in silen sunek z rogom, ki ga je začutil na obrazu, so mu ... in ušel mu je prvi "presneto", odkar je bil živ.
Odprl je oči, da vidi, kdo ga je tako sprejel in je videl, da ga je ugriznil pes s tremi glavami, ki je čepel zraven praga in sunil velik mož, ki je kazal na rokah in nogah kremplje, na glavi pa roge poldrug čevelj dolge.
"Vi se pa bodite z Vašimi kozami, tega psa pa privežite," je rekel Matej
rogatemu.
"Z mano se drugače govori, če ne Vas zmečkam 1 Ali veste, s kom govo-rite?
"Z vragom, Bog mi odpustil Kako ste surovi človek. Toliko da mi niste očesa iztakntli."
Komaj je gospod Matej to izgovoril, se s strahovitim krohotanjem vržejo nanj stotine rabljev s kleščami, ža-
gami, razbeljenimi železi, s ponvami z razbeljeno smolo in raztopljenim svincem.
Rogati je udaril z rogmi ob steno, da je strašno zagrmelo in po vsej tisti so hoteli na gospoda Mateja, so od-grozni hiši odmevalo, in vsi rablji, ki skočili in se od jeze penili.
"Nihče se ne dotakne tega lumpa, dokler jaz ne dovolim!" je zavpil rogati.
"Gospod ravnatelj, vse Vas bomo ubogali," so rablji ponižno odgovorili.
In vsi so se vrnili na svoja mesta in k svojemu delu. ki so ga prej imeli.
Kljub bolečini, ki jo je čutil od roga, se je gospod Matej ravnatelju vseeno lepo zahvalil, da ga je rešil teh strašnih ljudi.
"Se nimate za kaj," mu odgovori ravnatelj. "Opazil sem na Vas nekaj čudnega, kar nima nihče izmed tistih, ki sem pridejo, in jaz se ne maram podajati v nevarnost, da se zaletim v tisti greh, kakor ga pokori ta-le sodnik, ki ga vidite tam na odru."
Gospod Matej se je ozrl proti kraju, kamor je pokazal ravnatelj, in zagledal je človeka v sodniškem talarju, ki ga je rabelj davil, da mu je goltanec hreščal, in mu odtrgal kos jezika. To operacijo je rabelj neprenehoma ponavljal, kajti davljenec je bil takoj spet zdrav, samo da mu je rabelj malo krvi puščal s pomočjo kačjega klop-čiča, ki mu ga je pritiskal na tilnik.
Gospod Matej se je z grozo obrnil od tega prizora in vprašal:
"Kakšen zločin je ta nesrečnež štor ril, da ga tako kaznujejo?"
"Eno uro prehitro je dal umoriti na smrt obsojenega, za katerega je prišlo pomiloščenje pol ure potem, ko je bil umorjen. In ker je prikrajšal eno uro življenja, trpi vso večnost bolečin."
"Strašna je ta kazen, pa tudi pravična, zakaj sodnik mora raje grešiti z milostjo kakor s strogostjo."
"Človek, bodite tako prijazni in nehajte širiti take prevratne nauke, ki so pripravili naš zavod že ob prav čedne kupčije. Samo včeraj na primer se nam je zmuznil drug sodnik, ki smo ga imeli že za gotovega, in zakaj mislite neki? No, izmuznil nam ie, ker je za eno uro zadržal nekega obsojenca, za katerega je potem prišlo pomiloščenje, ravno preden bi bil rabelj zamahnil.' '
Strašno vpitje moškega in ženske, ki sta drug drugega preklinjala, je u-darilo gospodu Mateju na ušesa, in videl je žensko in moškega tesno skupaj zvezana z ognjeno verigo, ki se je kakor kača zvijala okrog obeh teles, ki sta se objemali v mukah in trpljenju.
Ta dva," pravi ravnatelj, "sta bila dva zaljubljenca". "In kaj? Ali je ljubezen greh?" "Vam bom povedal. Ta mož, ki ga vidite, je bil poročen, in ona, ki je ž njim, se vendar ni bala ž njim spečati. Ko jc umrl, se jc podstopil govoriti, da je bila njegova žena tako pa tako in da ni pustil, da bi ji kdaj česa manjkalo. Toda Bog mu je dejal, naj to drugim pripoveduje in ga nam je izročil za sem in pozneje je isto naredil z njegovo prijateljico."
"Oh, kakšna grozna družba!" "Tudi Vi dobite tukaj eno zalo dekletce, da si bosta v trpljenju družbo delala."
"Jaz!... Katero?" "Na! Katero neki? Rezko!" "Rezka je tako sveta in tako čista." "Človek, jaz ne pravim, da zdaj ni, ampak boste videli, ko bo videla to znamenje, ki ste ga Vi pustili, bo nazadnje le rekla: Naj me pa vrag vzame, magari s kočijo!" "Jo pa res slabo poznate." "Poznam ženske prav dobro, zato ker dela moj zavod ž njimi najboljše kupčije."
"In če nihče ne zaupa Rezki, njej bo zadosti pričevanje njene vesti."
"Človek, pričevanje vesti, to je velika reč, ampak nikar se ne varajte, ženskam jc. treba še malo več. In če ne, pa nate tole v verigah, ki me ne bo na laž postavila: sama poštenost jo jc bila, in dobila je ženina, ki jo je ljubil z najbolj svetim namenom. To-ženin se je bal prenagliti, in je danes s tem jutri z drugim vzrokom odlašal poroko, dokler se ni nekega dne stegnil. In ubogo'dekle, ko je videla, da sc noben samec več ne zmeni zanjo, jc prvemu možu, ki se ji je ponudil, odgovorila: hočem."
Bolečina, ki jo je gospod Matej čutil, ko je slišal ravnatelja tega strašne ga bivališča tako govoriti, se da pri merjati samo z ono, ki sta jo trpela onadva grešna zaljubljenca, zvezana z ognjenimi vezmi. Hetel jc vprašati ravnatelja, kakšna kazen je doletela prvega ljubimca te ženske, pa ni ime rca, da bi kaj takega vprašal, kajti velikost tuje krivde, to je bila velikost astnega greha.
"No," pravi rogati, "jaz moram iti, da še nekaj zaradi Vas poizvem, ker imam še nekaj dvomov. Vi si pa medtem za zabavo oglejte naš zavod, ker Vam je treba, da se nekoliko udoma čite s tukajšnjim ravnanjem, da se potem prehudo ne prestrašite."
In rogati je odšel.
Gospod Matej, čeprav še četrt ure ni preteklo, kar je bil tukaj, in čeprav je edina telesna škoda, ki ga je zadela, obstajala samo še iz treh ran in enega sunka, je vendar toliko pretrpel, da se mu je zdelo, da je že sto let tukaj VI.
Zdaj povejmo, kako jc gospod Ma tej čas ubijal, med tem ko jc ravnatelj kazenskega zavoda, kamor so ga spra vili njegovi grehi, poslal po električ nem brzojavu sledeče poročilo:
"Ravno je došel v moj zavod neki gospod Matej, in ker nim ana čelu zna (Nadaljevanje na 7. strani.)
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago. 111. Tel. S.'Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
STENSKI PAPlfe
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A
lexander
Chi. Phone 376.
N. W. »27
120 Jefferson St. JOLIET, ILL
N. W. telefon SS6
George Lopartz & Son
400 Ohio Street
JOLIET
STAHA GOSTILNA
NAJBOLJŠA # POSTREŽBA.
ZA
Zavarovanje
proti poz iru, tnala in velika posojila pojdite k
A SCHOENSTEDT & GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
Frank Bamticti
urar in zlatar,
5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, III
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI 1 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
Oscar J. Stephen
s.
Sobe m tu 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI ><)TAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
CHICAGO,
2300 S. Robey Street
: :: ILLINOIS
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki i» trdi les, lath, cederne stebra, desk H šinglne vsake vrste.
Naš .prostor je na Desplaines uW blizu nevega kanala.
Predne kupiš LUMBER, oglasi R pri nas in oglej si našo zalogo) Miti bomo zadovoljili in ti prihranili dentf
J. W. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vogN DES PLAINES IN CLINTON STS
———--I
xmwmmmwi
S
Chicago Phone 355e
JOS. KUHAR
MESNICA in GROCERIJA
SE PRIPOROČAM.
120 Moeu Are.
Rockdale, Illinois-
Garnsey, Wood & Lenno®
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg.
Oba tel. 891.	JOLIET.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sta.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" 0BLI2I
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
watina>M»nmi>
REVMATC3W	SLABOSTIH t ČLENKIH
HROMOSn	PLJUČNH M PRSMH
BOLESTI t KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU
bolestih . Členku wet ju ofrsnb »s nevrajjoifl, promnu frehlajenju otrplosti MlSc	bolestih . lhdjm
slabotnem križu bolestih » krtiu hudem ka&ju
BOtOtd
»is«
mwi
imm

PROPAST.
»I ^Si^Si^Si^Si^SPJiSilSBi^SiEiSi^SiSSSi M iM K Sfi m » !£ K m Si Bi Si Bi S ffi S ffi m Bi S Si S Hi M
Kadar se vam primeri propast, ne pripisujte tega svoji usodi. Poskušajte pronajti pravi vzrok, in začudeni boste, da je to najbrž povzročila Vaša lastna nemarnost. Vselej odstranite nerede ob času in preprečite zle posledice v bodočnosti. Če Vam se zdi, da niste prav zdravi, posebno, če Vaš prebavni sestav prav ne deluje, in če ste presenečeni, ker Vam zdravila ne pomagajo, poskusite z domačim zdravilom, ki je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
TR1NERS
bitter-w1he
tri_______
horke viko
ter WIN*
trine ROVO
^»d by JOSEPH TR»NtR SA&M»nd Ave. HICAC0, ILL
ki vedno uspešno deluje, ter je zanesljivo zdravilo zoper prebavne nerede, ker najprvo popolnoma izčisti vse kotičke nepotrebne tvarine, jih okrepča, da so zmožni spolniti svoje delo brez pomoči.
TO MODERNO ZDRAVILO IMA PRIJETNO GRENAK OKU8> IN DELUJE HITRO TER USPEŠNO.
Rabite je kadarkoli Vam upada okus, čutite nadležnost neprebavnosti in nje posledice, imate bolečine v ledju in sploh kadar trpite na kaki nadlogi, ki jo povzroča neprebavnost. — DOBI SE V VSEII LEKARNAH.
-32KB;-
Ne zaboravite Trinerjevega Ltnimenta, ki je najboljio mazilo in najuspešnejše deluje zoper protin in nevralgične bolesti, otrpnelost mišič in členkov, otekline in natege.
' «; Bi ffi Bi ffi Bi ® Bi »Ji Bi »K Bi B5 Bi Ki Bi »5 Bi H3 Bi Ml Bi ffi S
JOSEPH TRINER,
1ZDEL0VATELJ. 1333-1330 South Ashland A\e.	CHICAGO, ILL.
ar
ulic
I z malega raste veliko! |
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za ^ starost, začnite hraniti y mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto
Da prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pr-d..
CHAS. G. pearce, kftilr f
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
KAKO SE JE GOSPOD MATEJ ŽENIL.
(Nadaljevanje s 6. strani.)


wmmmmmmM»Mmmmmmmmfmmmmmm\
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietn
Hranilnica
Ylade Zd. Držav, Poštne Hranilnice
Jifc^aiaaa^Bjfeiirttof^M^
Nad IS,000 najboljših ljudi v J-olietn ima to vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
SNrficnnri
mmmmmMmmmmmmam
wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm,
J
menja pogubljenih, sem ustavil vsako postopanje, dokler ne prejmem primernih navodil, ki jih pričakujem brzojavnim potom."
Ko je bil gospod Matej sam, mu je prišlo na misel, da bi odšel skozi vrata, tako kakor da gre pogledat, kakšno je vreme; toda vražji pes je čepel pred vrati in mu pokazal šestero vrst strašnih zob in ga tako grdo pogledal, kakor bi ga hotel živega požreti.
Zato je to misel opustil in je šel nazaj po zavodu.
Prvo, kar je zagledal, sta bila dva človeka, ki sta se preklinjala hudiču, ker sta morala eden brati neko knjigo, drugi pa gledati sliko.
Gospod Matej je preletel z očmi eno stran tiste knjige, in se ozrl po sliki, in čeprav ni kdovekaj umel o tuji književnosti in umetnosti, se je vendar vznevoljil, da se take knjige morejo pisati in take slike slikati.
Ta dva človeka sta trpela strašne bolečine. Oba sta Se zvijala od mukt, oba kričala, preklinjala, oba prosila, da naj jima kazen spremenijo, da ne bo več treba knjige čitati in slike gledati, ampak da raje plavata v kotlu vrele smole, ali da se dasta pocvreti v ocvirke v peči, ki bo tako vroča, da se-žge kamen v apno v par sekundah, ali da bi morala stanovati v družbi s taščo, ki je imela v zavodu svojo celico.
"Kdo sta ta dva človeka?" vpraša gospod Matej nekega vodnika, ki se mu je približal.
"Ta je bil," mu odgovori vodnik, "pisatelj, oni pa slikar; imela sta zelo pokvarjen okus, in ko sta umrla, Bog ni imel usmiljenja ž njima; zakaj če tisti, ki si nadevajo plemenito nalogo človeštvo razveseljevati z lepo umetnostjo, mesto tega ljudi mučijo z o-kornimi in brezokusnimi nestvori, potem taki popolnoma zgrešijo svojo dolžnost in se store vredne svarilne kazni. Vse, kar je Bog tema dvema naložil, obstoji v tem, da je dal popolnost njihovemu čutu za lepoto in ju prisilil, da večno gledata svoja dela."
Ko je gospod Matej to slišal, je spoznal vso grozo te kazni, ki sta jo morala nesrečneža trpeti, in poln globokega usmiljenja se je zmislil na to, kaj čaka marsikaterega, ki suka pero ali £opič v njegovi domovini.
"Zdaj pa, če Vam je všeč, greva kotle pogledat," mu je rekel vodnik.
Gospod Matej je šel za njim k oddelku s kotli. Tam je videl, kako je nadzornik poveljeval delavcem, ki so bili grdi kakor hudobci; brigali so se samo za to, da kurijo ogenj pod neskončno vrsto kotlov vsakatere velikosti, v katerih je vrela vsake vrste smola iri kovina.	1
V vsakem koti use je kuhala ali cvrla živa stvar.
Gospod Matej je pogledal na prva
kakc^r sam Lucifer. "V tej brzojavki mi javljajo, da ste vi pritepenec!"
"Grem, pa kako rad!"
"Torej proč od nas!"
"Samo da vašega obraza ne bom več gledal!"
Tisti z rogmi, ki je seveda bil prav vražje jezice, je že mislil gospoda Mateja kar z rogovi; toda vodnik, kateremu je ta ravnokar podaril novec s podobo brezverskega kralja, kakršen je bil tukaj zelo v ceni, se je zanj postavil, in ravnatelj se je zadovoljil s tem, da ga je suval do vrat in mu tukaj. priložil brco v zadnji konec in pognal psa vanj, ki mu pa ni drugega storil, kakor da mu je na treh koncih hlače strgal.
VII.
Gospod Matej je začel korakati celo peklensko pot nazaj; kajti ker ni bilo nobene prečne poti do vic, se je moral vrniti do tistega kraja, kjer sta se obe poti cepili, to se pravi, do tiste čudne ravnine, ki je ležala na sredi med nebesi in obema cestama pokore.
Ker je imel hlače raztrgane, se je bal, da ga bodo otroci videli in se mu smejali. Toda otroci so bili ravno tam, kjer jih je prej pustil, in čeprav so ga gledali, so ga gledali z veliko brezbrižnostjo.
Ko se je znašel že drugič pred nebeškimi vrati, se mu je posvetila nova misel.
"Jaz sem," je dejal, "že zdaj trpel kakor v vicah, in kdo ve, če mi ne bo Gospod, ki je sama dobrota in usmiljenje, tega hotel v račun vzeti, čeprav je bilo vse vkup samo po moji nerodnosti. Ker sem že tukaj, se bom pa še enkrat zatekel k njegovi dobrotlji-vosti... Če mi reče, da ne, ali bom zato kaj slabši? Če mi reče, da ne, se bom ves udan napravil na pot v vice in se spokoril za svoje grehe in rekel: Gospod, zgodi se tvoja sveta volja!"
Gospod Matej se je vnovič pokazal pred Najvišjim Sodnikom in je dosegel njegovo usmiljenje, obenem pa je porabil priHko, da ga je izprosil še za Rezko, ki je ostala na svetu v joku in žalosti in izpostavljena pogubljenju.
"Prišel si pred moje obličje,"-mu je odgovoril Gospod, "z madežem, ki ni bil velik, pa mi je vendar branil in mi še brani, da te postavim na svojo stran; hočem pa nad tabo in nad njo, ki se na zemlji za tabo joče, razgrniti plašč usmiljenja. Vrni se na svet in očisti se tam s čednostjo in kesanjem, ker nebesa se bodo razveselila tisti dan, ko prideta ti in izvoljenka tvojega srca, da sedeta na mojo desno stran."
Gospod Matej je naenkrat čutil, kako se potaplja v globoko meglo, in zdelo se mu je, da leti čez neznane pokrajine, nazadnje pa je obstal v popolnem miru.
V ledenem mrazu so mu bili otrp-njeni udje in razum.
Naenkrat je čutil, da je padla vro-
VOJNE NEVARNOSTI NA FARMAH V WISCONSINU NI.
To je gotovo! Ravnotako je gotovo in esnica, da se v okaju Chippewa dobi najboljša farmarska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo, na katerej obrodijo raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna, prhka prst, brez vsacega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine akrov sčiščenega zemljišča. Ob našem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici je tudi kristalno-čiste studenčnice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mičnega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa, Chippewa Falls, eno največjih mest severo-zapadnega Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje ,ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16—20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas ,da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 138 — 1st Avenue, Milwaukee, Wis.
87-88—6t—nw.
N. W. Phone 420.
MARTIN ZAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, I1L Vljudno vabi vse rojake, Slovence is Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI!
OSIJP ZALAR
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, ia
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Držav?i in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770.
Farme y Wisconsin«.
Dr. Martin J. Ivec
C SLOVENSKI-1
ZDRAVNIK I
Physician and Surgeon
900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL.
Urad zraven slovemke cerkve.
Telefon N. W 1012. ali Chicago telefona-Urad 1354 J. Dom 2192 L.
Prodajem dobro in rodovitno zem-, ljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake-mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če boče.
MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik.
M. PIKLOR,
prodajalec farm, 1526 W. 21st St. Chicago, Illinois.
»♦♦♦GERMAN****
f Loan & Savings Bank
"	MARTIN WfibTPHAJb
ča kaplja in so se ustnice dotaknile f ti2 N. Bluff street	joliet. ill.9
njegovega lica. Življenje se je vrnilo, tudi hipoma v njegovo telo in v njegov
mmmmmmmv
dva: v enem je bil neki mož do vratu um, odprl je oči in krik iz njegovih

domaČa naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino:
Sod, 6 g?l............$5.50
sod, 10 gal............ 8.00
Sod, 25 gal........... 16.50
Sod, 50 gal...........30.00
Catawba belo vino:
Sod, 6 gal.............$7.00
Sod, 10 gal............ 11.00
Sod,.25 gal............24.00
Sod, 50 gal...........42.50
Sod 25 galonov,
Delaware belo vino, sod, 10 galonov, $13.00. *26.00. Sod 50 galonov, $50.00.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so poginoma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali |Monoy Order.
S?
SLAVNOZNANI
slovenski pop
proti žeji - najbolje sredstvo.
Clm vefiga pljoft tembolj *e ti priljubi.
hleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
IlELtO PIYO
To so naši domači Cisti pridelki, koje izdeluje domaČa tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. <275 If. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
pogreznjen v vrelo tekočinoan straho vito rjovel in kričal, v drugem pa ie bil drugi potopljen samo do pasu.
"Kdo sta ta dva nesrečnika?" vpraša kažipota.
"Ta, ki je pogreznjen do pasu, je bil zatiralec svojega naroda, ta pa, ki je pogreznjen do vratu, nejgov osvoboditelj."
"In zakaj se muči osvoboditelj?" "Zato ker je svoj narod tako onc-srečil s svobodo, kakor oni s sužno-stjo."
"In zakaj je zatiralec kaznovan z manjšo strogostjo kakor osvoboditelj?"
"Zato ker je imel vsaj to čednost, da je bil odkrit, oni pa ni bil."
Gospod Matej je bil od vsega, kar je videl in trpel, odkar je prestopil prag tega groznega bivališča, ves zbit in brez moči, in namesto da bi nadaljeval svoje ogledovanje, je krenil nazaj in zaprl oči, da ne bi še več grozot videl.
Ampak človek," zavpite vodnik nadenj, "ko pa najboljšega še niste videli." '
Ne mara mničesar več videti," odgovori gospod Matej, "zakaj samo od tega, kar sem dozdaj videl, trpim kakor v vicah."
"Pstl" mu seže vodnik v besedo ter mu bliskoma položi prst na usta. "Tiho bodi, duša zavržena, ker če vas sliši ravnatelj, da imenujete ta zavod, potem sc kar pripravite." "O kakšnem zavodu govorite?" "O tistem, ki ste ga vi imenovali. Ravnatelj ne trpi, da bi ga kdo omenil, zato ker nam najboljše odjemalce prevzemlje."
"Tisti, ki mu jih prevzemlje, bo pač pekel."
"Kakšen pekel in kakšna budalost? Človek, saj pekel je to I"
"Kaj? Kaj pravite?" zavpijej gospod Matej in v smrtni grozi odskoči ter napne ušesa.
"Ali ste gluhi, človek, ali bi sluha radi? Rekel sem, da je to pekel."
Ni je besede, ki bi popisala grozo, ki je obvladala gospoda Mateja, ko je spoznal, da j ezašel v pekel
"Oh, jaz sem kriv, jaz nesrečnež jaz živina, jaz noreči" je tarnal in tol kel s pestmi, da se je smilil vsem, ki so okrog stali. "Jaz norec, ki sem iz bral levo pot namesto desne, in nisem pomislil, da peklenska pot mora biti bolj cveteča kakor pa v vice, in pot v vice bolj cveteča kakor v nebesa I"
Tako je tarnal in stokal gospod Matej, ko se prikaže ravnatelj z brzojavko v roki.
"Glejte, da se poberete kar najhi treje proil" je vpil nadenj ves divji
prs se je strnil s krikom ženske, ki je bila ob njem.
Bil je v svoji sobi, v graščini na hribu, in Rezka, trepetajoča od veselja, in sramežljivosti, je stala zraven njega. Žalostna devica je prišla v mrliško obo, da položi eno solzo in en poljub na mrličevo lice, in mrlič se je zbudil, ko je začutil toploto tega svetega poljuba in te svete solze.
Ljudje niso mogli umeti, da more devica, ki nima nobenega madeža na sebi, z enim poljubom mrliču življenje vrniti.
Za take ljudi je gospod Matej samo okreval, od nezgode, za katero je cejo zdravnik mislil, da mu je vzela življenje.
Osem dni pozneje je gospod Matej pred mašnikom pripravljal svojo dušo, da jo združi z Rezkino s sveto in večno vezjo, in je zaupal duhovniku čudovito zgodbo ,ki smo jo ravnokar skončali.
"Sin moj," mu reče duhovnik, "vse to so bile sanje, bolnikove blodnje, kajti Bog je preveč vzvišen, da bi mogla biti kakršnakoli podobnost med nebeškimi in zemeljskimi stvarmi; ven dar pa zahvali Njega, ki ti je dal te sanje, ker ž njimi ti je dal globok nauk, ki ga ne smeš pozabiti."
Cena 25 centov.
SVETOVNA VOJNA
z 33 slikami in zemljevidom Avstro-Ogrske je izšla in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145th Street, New York, N. Y
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101	Joliet. 11
POZOR! POZOR!
Obleke za jesen in zimo.
Čedne in moderne obleke za odrasle in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri.
Vaši naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
SENO, SLAMA, 8EI!
vseh vrst in zineš za kokoši ceneje kot kje drugje. Prodajem žagovino.
W.H.Berst
201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET, ILL.
N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520.
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
'HOTEL FLAJNIK"
3329 PIŽNN AVENUE
v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO.
VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu t najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave.
Pittsburg, Pa.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo*
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILIi
P « z « r. rojaki !
Dobil sem iz Wasbin-tona za svoje zdravih aerimlno Številko kter> jamči. da so zdravilu pruvii in koristna.
Po dolgem času se mi je posrečilo iznajti
f»ravo Alpen tinkture u Poniado proti Izpadanju in za rast las, kakorlne Pedosedaj na svetu ni bilo, od katera moBklin in ženskim gosti in dolgi lasje resnično popolnoma zrastejo in ne booo več izpadali ter ne osiveli.
Kavno tako zrastejo inogkim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatlzem v rokah in nogah in krlžioab v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, potne noge ln ozebline se popolnoma odstranijo Da Je to resnica jamčim s 1500. Pliite uo cenik katerega poSljem zastonj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio,
IMICHAEL C0NWAT*
106 Loughran Bldg.
Oam and Chicago Sts. JOLIET
Pcsojnje denar na zemljišča.
Insurance vseh vrst.
Surety Bondt. Steam Ship Agent. Both Phones 500.
Frank Juričič
itn m.
k JOLIBT, ILL.
TROST &KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naie "The U. S." 10c in "Meer»chaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 JafforMa Street.
j »h« t, ni
R. F. K0IWPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ave, Telefon: South Chicago 579
Hrvatsko-Slovenski Doni.
GEO. JfllKAN
salun
201 Ruby St, Joliet, III
Chicago Phone 2952. N. W.
1X2.
NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana s« sabave in veselic«. Kegljišč« (Bowling Alley«) Free lunch vsak dan. :: Dobrodošel Glasba po nizki ceni — Mane* fc Cigo Co.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
mera, kako poravnati vse težkoče, katere bi se takoj pokazale, povzročila nezadovoljnost in odpor, ki bi zelo grrozil, če ne naravnost končal obstoj socijalistične države; kajti določiti bi bilo treba najprej, kako naj se razdeli premoženje, vzeto posestnikom, ali naj i>i se izplačal cel delež ali delni ali pa sploh nikak delež.
Znani belgijski socijalist Vandervel-tde nam pove, da se načrti raznih soci-jalističnih šol dele v tri kategorije, namreč po tem, kako se bo delilo, ali fcrez odškodnine, s popolno odškodnino ali omejeno odškodnino.
Če se dovoli cela odškodnina, potem postane na milijone bodočih socijali-stov razočaranih in nezadovoljnih. Nova država bi bila že v začetku neprimerno zadolžena, ker bi si morala sposoditi biljone dolarjev, če bi kaj takega bilo mogoče v ta namen, da se posestva kupijo. Kar bi pa zadevo še veliko poslabšalo, je to, da bi ti sedanji lastniki, katere že sedaj tako zavidajo in sovražijo socijalisti, lahko sedli na blazine za celo življenje in mirno gledali revolucijo in delo ali pa bi nekoliko delali in s svojim denarjem pod-Icupljali socijaliste, da bi jim skazovali različne usluge. Če bi pa ne dali ni-kake odškodnine, bi pa pristopilo k sovraštvu do novega vladnega načina še brezmerno nezadovoljstvo tistih, ki bi bili oropani. Pristopila bi nezadovoljnost vseh onih, ki še spoštujejo Božje zapovedi in kateri bi radi videli, da vlada pravičnost po celi Ameriki. Končno, če bi dali samo nekoliko odškodnine, bi bili oboji nezadovoljni, tisti, kateri zahtevajo popolno odškodnino in oni, ki ji nasprotujejo; vzroke za to smo že navedli. Če bi bila odškodnina prav majhna ,bi bili oni, ki so bili oropani, jezni in vsi pošteni državljani. Če bi bila velika, bi se socijalisti vprli. Iz tega je razvidno, da naj izberejo katerikoli način pri delitvi, država si nakoplje veliko število novih sovražnikov.
(Nadaljevanje sledi.)
Letina vredna $5,068,742,000.
Washington, D. C., 10. nov. — Glavni farmski pridelki Združenih Držav so letos vredni $5,068,742,000, ali $104,-000,000 več, nego so bili vredni isti pridelki lanskega leta, vkljub izgubi $418,000,000, ki so jo utrpeli pridelo-vavci bombaža samo na lanenem semenu vsled evropske vojne.
Letošnji pridelek pšenice in koruze ima največjo vrednost izmed vseh dosedanjih v Združenih Državah, jabolč-
na letina je dosegla rekord, in krompirjev pridelek je drugi največji izmed dosedanjih.
Koruzni pridelek je 2,706,000,000 buš ljev v vrednosti $1,885,867,000.
Zagoneten slučaj.
Chicago, III., 11. nov. — Policijska postaja v South Chicagu poskuša dognati, kdo je bil mož, ki so ga našli v nekem poslopju Illinois Steel-kom-panije opolnoči v nedeljo. Bil je brez obleke in je umrl kmalu potem, ko so ga našli, za opeklinami. Policija misli ,da je njegovo ime John Duhovar-nik, toda zaman išče njegovih sorodnikov ali njegovega stanovališča. Star je bil kakih 35 let in menda ruski Poljak.
Preiskava glede živinske kuge.
Chicago, 111., 11. nov. — Živinorejci po vsej deželi bodo poizkušali doseči kongresno preiskavo urada za živinsko industrijo, ker ni preprečil kužne bolezni v parkljih in na gobcih.
Chicaške klalnice se ne odpro do prihodnjega ponedeljka. To je včeraj naznanila državna živinogledna komisija.
Plemenit ruski vojak.
"Grazer Volksblatt" poroča: Neki ranjeni cesarski lovec pripoveduje: "Bil sem ranjen na roki; na poti na obvezovališče sem padel v globoko jamo ,iz katere se nisem mogel več izvleči. Kasneje je padel v jamo tudi neki neranjeni Rus, kateremu se je posrečilo zlesti zopet iz nje. Nato je potegnil iz jame tudi mene, me zadel na rame in me nesel dve uri daleč k mojemu polku. Tu so Rusa za njegov plemeniti čin pogostili; on pa je samo to prosil, da bi ga ne napravili za ujetnika. Rekel je, da smo vsi enako vojaki in da osebno nimamo nič drug proti drugemu. Cesarski lovci so mu tudi dovolili prost odhod.
Človekoljuben francoski duhovnik.
Neki ranjenec v Bonnu, ki je bil težko ranjen na roki, pripoveduje, na kako ganljiv način je neki francoski župnik stregel nemškim ranjencem. Njega samega je župnik tako izvrstno obvezal, da so nemški zdravniki kasneje izjavili, da je obveza brezhibna. Ta župnik, ki se je gotovo izvežbal za strežbo ranjenih ,se je z največjo požrtvovalnostjo zavzemal za nemške ranjence. Tudi dame francoskega "Rdečega križa" so z ravno tako vnemo stregle Nemcem kakor Franco-
ZASTONJ! ZASTONJ! ZASTONJ!
Radi vojske smo kupili veliko zalogo raznega blaga od neke banke-rotne nemške firme, katero smo se namenili razdati z našimi urami popolnoma ZASTONJ. Torej, kdor zdaj kupi od nas moško ali žensko uro, dobi zgoraj naslikanih 8 predmetov popolnoma ZASTONJ, kakor: 1.) verižica, 2.) privesek, 3.) nožič, 4.) fountain pero, 5.) britev, 6.) budilko, 7.) prstan, 8.) 32 calibre revolver s 7. streli (model).
Ako hočete imeti 14 karat pozlačeno uro jamčeno od tovarne za 20 let, z svetovnoznanim kolesjem in teh 8 predmetov, kot darilo z uro ZASTONJ, izrežite ta oglas in ga pošljite nam s 2Sc vrednimi znamkami, kot dokaz, da res hočete uro, in ko to prejmemo vam pošljemo uro, in teh 8 predmetov popolnoma zastonj. Kadar vam pride zavoj, in če boste zadovoljni z uro in darili, plačajte $7.70 in ceno pošiljatve 25c. Ako niste zadovoljni z blagom, ne plačajte nič in vrnemo vam 25 centov.
Omenimo, da drugod zahtevajo za tako uro trikrat toliko, a mi računamo samo $7.95; ta darila sama so vredna več kot $7.95, a mi jih damo zastonj, ker jih smo dobili darilo po silno nizki, da naredimo večjo reklamo za naše ure.	■
Pomnite, da z nemško vojsko ne bo trajala vedno in ne boste imeli take prilike več, zato se poslužite zdaj dokler imamo zalogo daril. Pišite danes na:
NEW YORK WATCH CRED. CO.
Gerken Bldg., West Broadway, Dept. 144, NEW YORK CITY.
Opomba: Rabimo agentov za prodajanje naših ur. Plačamo od $10 do $25 na teden. Pišite za podrobnosti in pridenite v pisma znamko za odgovor.
Pristna kalifornijska vina
BELA HT RDEČA
stara ter najboljše vrste na prodaj
v sodih in salonih po zmernih cenah.
Pridite in pokusite — in gotovo boste tudi kupili!
Izvrstna kapljica! Slavnemu občinstvu se priporočam.
ANTON SITAR
Chicago Phone Ž 7 79
815 N. Chicago St., Joliet, HI.
mmmma^mm
wtmm
CENJ. NAROČNIKOM.
Naša navada ni, da bi koga nadlegovali, a vendar se nam zdi primerno, da na tem mestu omenimo, da je med našimi cenj. naročniki nekaj onih, katerim je naročnina pošla, pa je še niso ponovili. Naprošeni so, da isto kmalu pošljejo, ker pri izdavanju lista so veliki stroški in ker je vsak delavec vreden svojega plačila, ni več kot prav, da opomnimo one cenj. naročnike, da poravnajo naročnino.
Amerikanski Slovenec že deluje med nami skoro 23 let na programu: "Za vero in narod". Na tem programu bo deloval tudi v bodoče.
V nadi, da nas počaste z zopetno naročbo vsi oni, ki jim je naročnina potekla, poleg tega pa pridobe listu še vsak po vsaj enega novega naročnika, se jim za to vnaprej zahvaljujemo.
Uprava "A. S."
Demokratizem zmaguje tudi v kuhinjski umetnosti..
Kuhar nekega velikega berolinskega hotela in velik strokovnjak piše v "Dami", da se je na kuhinjskem polju začel prevrat v prilog solidne pri-prostosti. Predvsem se to kaže v tem, da se začenjajo posamezne jedi imenovati tako, da vsak takoj ve, za kakšno jed gre ,ne pa kakor doslej, ko so se jedi imenovale po iznajditeljih: a la Caruso itd. Tudi jedi same se žele vedno bolj priproste in lahko prebavljive. Veliko veljavo imajo zelenjad-ne prikuhe, solate in sadje. Preje tako priljubljeno umetno okraševanje jedi se na celi črti odklanja; ljudje polagajo vso važnost na dobroto jedi same — za dvomljive okraske jim ni. Svet postaja pametnejši!
teh pijač je prodal, da ne bo imel sitnosti z vlado, ki je jako stroga in ostro kaznuje vse pregreške brez izgovora.
Trgovci s tobakom, ki ga prodajajo za več kot $200 na leto, plačajo $4.80 licence.
SLOVENIAN LIQUOR CO.,
Zdrav nasvet.
Prejeli smo pismo od g. M. Vod-njanskega v Dellafourche, S. Dak„ ki je z veseljem objavljamo. "Tukaj je neka slovaška družina. Mati je bila bolna celo leto, trpeča ponajveč na svojem želodcu. Jesti ni mogla ničesar in njena smrt se je zdela neizogibna. Zdravniki so ji nasvetovali operacijo. Jaz sem povedal njenemu soprogu o Trinerjevem ameriškem zdravilnem grenkem vinu in ga takoj naročil. Po štirih steklenicah se gospa čuti zdravo, ima dobro slast in lahko o-pravlja svoje domače delo. Jaz sam sem imel slab želodec, a ko sem porabil dve steklenici tega zdravila, se počutim zdaj mnogo bolje." Dobro zna-1 no dejstvo je, da je Trinerjevo ameri-! ško zdravilno grenko vino skrbno in ' znanstveno pripravljeno zdravilo za izgubo slasti, za zapeko in njene po-sledke. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, kemik-izdelovatelj, 1333-1339
S. Asland ave., Chicago, 111.
* * *
Za hitro olajšbo bolečin v mišicah, hrbtu, prsih ali grlu rabite Trinerjev liniment. Cena tega linimenta 50c, po pošti 60c. — Adv.
Židje na Ogrskem.
Nikjer na svetu se menda Židom ne godi tako dobro, kakor ravno na Ogrskem. Glasom ogrskega naučnega ministrstva je na Ogrskem 416 židovskih šol, v katerih poučuje 832 židovskih učiteljev nad 33,000 židovskih otrok. Je sicer 94,000 šoloobveznih židovskih otrok na Ogrskem, pa so tako raztreseni, da jih ni mogoče zbrati v židovske šole. Država prispeva za židovske šole letno 558,889 K. Tu pa niso všteti židovski visokošolci, katerih je skoro polovica.
mJmm
ZAHVALA.
Podpisana družina se tem potom javno zahvaljuje vsem prijateljem, ki so nas tolažili ob britki izgubi našega Jakoba, ki je dne 1. novembra — na god vseh svetnikov — po kratki bolezni, v cvetju svojega življenja, v dobi 17. let zaspal v Gospodu. Prav lepa hvala vsem, ki so ga obiskovali v času njegove bolezni, vsem, ki so ga prišli kropit in molit za njega, ko je ležal na mrtvaškem odru in posebno še vsem onim, ki so ga prišli spremit k zadnjemu počitku. Po izvršenih o-bredih v cerkvi svetega Štefana smo ga 3. novembra spremili na pokopališče v Summit (Resurrection Cemetery). — Še enkrat najtoplejša zalivala vsem!
Jakob Jorga, oče, Marija Jorga, mati
Ema, Frank, Albina, Karol, Mihael, bratje in sestre.	C
SALUNARJEM. .
Kakor je že marsikomu znano, je naša vlada v Washington«! naložila poseben davek na opojnih pijačah in tobaku, katerega bodo občutili zlasti naši salunarji. vsepovsod.
Da se boste vedeli ravnati, priobčimo najvažnejše iz te nove postave v sledečem:
Na vseh tihih vinih, domačih ali iinportiranih, prodanih ali po.nudenih v prodajo ali porabo, se mora. naložiti in kolektirati davek, kot sledi:
Na vsakej steklenici od ene četrtine ali manj, ena četrtina centa;
na vsaki steklenici nad četrt pt. do pol pt., pol centa;
na vsakej steklenici o<^ pol pt. do 1 pt., lc;
na vsakej steklenici od 1 pt do 1 qt., 2c;	, , ,,
na vinih v drugih posodah,, ki niso tu omenjene, po 8c na galonu.,
Na vsem domačem in iniportiranem šampanjcu in drugih iskrečih vinih, ter vseli nenaravno karboniranih vinih, se plača, kot sledi:
Na vsaki steklenici do pol pt., 5c; na vsaki steklenici od pol do 1 pt., 10c;
na vsaki steklenici od 1 pt. do 1 qt„ 20c;
■ v drugih posodah po 20c od qt.
Na vseh likerjih, cordials in enakih izdelkih (kimel, bitter*, Rock and Rye in druge slaščice), domačih ali tujih, plača kdor prodaje isto, na vsakej steklenici do pol pt na steklenici nad pol pt. do 1 pt., 3c; na steklenici od 1 pt. do 1 <it., 6c ;• na večjih posodah od galona, 24c. Vsi ti davki se plačajo v stenipsih, katere se ima prilepiti na steklenice ali posode kjer se nahajajo in st? naprodaj.
V slučaju, da bi kdo zanemarjal to dolžnost, bode tako blago zaplenjeno.
Vsak salunar naj si takoj zapisuje vse podrobno koliko je prodal te vrste blaga od 23. okt. 1914 dokler bo dobil stempse, ki bodo vkratkem gotovi, da bo potem imel vsak v^c pripravljeno in bo vedel koliko vina in
BREZPLAČNA DARILA.
Samokres, britev, strep. Moramo izprazniti našo zalogo pristnih ameriških ur. Tekom bodočih 30. dni bomo dali zastonj z vsako uro: eno starinsko $2.00 britev, jamčeno, eden fin strep iz konjske kože, $1.00, 1 krasen $5 samokres na 7 strelov, $8.00 vrednega blaga ZASTONJ in našo 20 let jamčeno, krasno uro z finim kolesov-jem, vredno $15.00, za samo $5.95.
Pošljemo vse C. O. D. s pravico pre-gledanja. Ako ne boste zadovoljni ne sprejmite blaga na naše stroške. Ne pošljite denarja, samo pišite, da vam pošljemo blago na ogled, če boste zadovoljni, boste plačali onemu, ki blago prinese po ekspresu. $5.95 za $24.00 vrednost. Ta ponudba velja za 30 dni. Omenite če hočete moško ali žensko tiro. Naročite danes.
CARROLL CUTTLER & CO. Dept. 78.	Chicago, 111.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE.
in nje podružnice v: Belavaru, Brodi na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Velik Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju.
Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000.
Nasvete in navodila pošljemo zastonj
|lllllllllllllllllllllllllllHIIIIIINIIIIIIIIIinilllllllllllll!lllllllllllllll|
| Chi. Phone: Office 658. Res. 3704 |
H	Uradne ure.
i 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. i Ob nedeljah od 10. do 12
I Dr. S.Gasparovich
h
Dentist
Zobozdravnik
f§ Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
| JOLIET, :-: ILLINOIS.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiml?
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše maso po najnižji ceni? Gotovol V masni«
J. & A. Pasiertz
se dobijo najboljie sveže in p reka-jene klobase in najokusneji« meso V*e po najnižji cent Pridite torej ta poskusita naae met«.
Nizke cene in dobra portrait* nase geslo.
Ne pozabite torej obiskati na* t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
W. H. KEEGAli
POGREBNIK.
Slovenci t La Salle in okolici: ^ dar potrebujete pogrebnika ae ob"f na to tvrdko in prepričani bodit*> . boste najbolje postreženi, ker ta je najboljši ter mnogo cenejU " drugi.	i
V slučaju potrebe rešilnega ** (ambulance) pokličite na> po t*l**' nu, ker smo vedno pripravljeni — " dnevi in ponoči.
Vac delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK C*


W. H. KEEGAN, Telefona it. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet 81., La Salte

N. W. Phone 8».
MIHAEL
SLOVENSKI GOSTILNlCA*
Cor. Ohio in State Sts.
Jol'*4,
I Joliet Citizens Brewing Co
North Collins St., Joliet, 111.
JPilt© Ells: Brand" ptvo
_ Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
»^^(MO^IMOMKMOWIMOM^OM^MMOtMO^a«^
Union Coal & Transfer O
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving
Chicago tel. 4313.
Northwestern
tel'
Naročite zaboj
novega piva, ki se imenuje
Itf j3L CT 3Li 12 JHI -X r* o K^rE
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota ttkftn 40S,	S. Bluff St.. Joliet, II-