_ _ Uredništvo i« v Kopitarjevi illoi itsr. 6/Ш. Ko-oplai se n* vračajo; naircnutrana pisma a« «prejemalo. Uredi. lelaL ittr. 50, opran. lir. 3X6.
Političen list za slovenski narod.
Sprava ja * Sapitarjsvl ui.e. — Ration poštne Hran. IfaHjanika it. 650 sa aaroâalao ta št 349 sa oglaae, lagrsb 31.011, sarajev. 7563, praVie Is tataf. 24.797.
šlev. H.
■e Naročnina вав ca državo SHSi do preklica: a) po pobti шеаобпа Dla 14 k, dostavljen > sa dem
mesečni....... 12
za inozemstvo: me*$6m.......oh 2»
ss Sobotna izdaja: в
v Jngasla«l|i.....O n 20
v ino?BireHB....... 40
MeseHoa prilosa: Destnili SHSZ
as Cena lnsaratom:as
linostolpn» ?eti(sa mis tnali oglasi po Dia.l'— tn Dla. l-5ty veliki ogiati nad mu» višine po Dla. 2 —, poslana A. po On. а'—.
Pri vodjem oaroulla popust.
Isbaja vsak dan lzvzem£l ponedeljka in tinevt po piaa» nlkn ob S. ari zjutraj.
Poštsina plačana iiimiik
Posamezna številna stane 1 Dim
v Lfniiimn!. v peieK бпз (9. lanudria 1923.
Demokratski proglas.
Po težkih in dolgih bolečinah je demokratska stranka 16. t. m. povila volivni proglas na demokratsko ljudstvo« v naši državi.
V tem proglasu hoče povedati svojemu »ljudstvu«, kaj je storila in kaj še hoče storiti, ako jo >ljudcltvo« zopet osreči z mandati.
Čisto pravilno pravi v prvem pogledu demokratska stranka, da je »sodelovanje demokratske stranke« pri uzakonitvi vidovdanske ustave bilo »ugodnega enačenja«. Prav gotovo! Nima pa prav, ko trdi, da je s to ustavo Jugoslavija »postala v resnici pravna država*. Lahko bi že, če ne bi bili demokrati v intimni zvezi z radikali to ustavo na tak način tolmačili po raznih zakonih in naredbah in celo proti njej tako upravljali državo po znanih ko-rupcijskih metodah, da je današnji samo-radikalni režim vemo nadaljevanje radi-kalnodemokratskega in da naša država še zdavna ni »pravna-', ampak brezpravna država, kjer vsak »režimlija« dela to, kar sam hoče. Dokazov za to nam demokratsko časopisje zdaj samo dan na dan v obilni meri nuja, zvračajoc seveda krivdo edino na radikale, dasi vsak človek, ki v politiki ma do pet šteti, ve, da te kričeče zlorabe zakona niso nič drugega nego plod in naravna posledica od demokratov v zvezi z radikali uvedenega in vzdrževanega- poli-cajsistema. Saj je pod proglasom podpisan njegov^ oče, Svetozar Pribičević!
Zst posebno zaslugo demokratske Btranke smatra proglas, da je »preprečevala tako reakcijo z desne kakor anarhijo z leve«. Značilno pa je, da proglas sramežljivo zamolčuje tako, s čim je demokratska stranka »preprečevala reakcijo«, kakor to, s čim je »preprečevala anarhijo«. In vendar so takta na dlani, ko je radikalna vlada pred par dnevi prepovedala »proletarsko stranko« na podlagi od celokupne demokratske stranke tako vneto propagiranega zloglasnega zakona »o zaščiti države«, ne omenjajoč »Obznane«, ki je tudi otrok demokratske stranke. Demokrati sami dobro čutijo, kako malo se ta reakcionarni zakon sklada z njihovim programom »politične svobode, državljanske enakosti in socialne pravice«, da ta zakon v svojem proglasu previdno zamolčuje jo. Reakcijo pa je demokratska stranka uvajala in podpirala še z drugimi zakoni, uredbami ter naredbami, katerih se gospoda ravnotako srarr ije in jih v svojem proglasu skrbno skriva s plaščem molčečnosti.
Tembolj je proglas zgovoren, ko udriha po bivši zaveznici jn sogrešnici demokratske stranke, po radikalni stranki. Posledice tega, da so radikali demokrate odslovili iz vlade, so po besedah demokratskega proglasa naravnost katastrofalne. Ostalo je namreč nerešeno agrarno vprašanje, invalidi propadajo, uradniki stradajo, srbski kmeti ne dobijo vojne odškodnine! Kakor da bi jo dobili, če bi demokrati bili še v vladi ! Agrarno vprašan je je ostalo nerešeno, ker ga demokratje ravnotako niso hoteli rešiti kakor ga nišo hoteli rešiti radikali; edina skrb enih kakor drugih je bila, da njihovi protežeji iz-vlečejo čim več profita iz sekvestrov. Invalidskega zakona ni hotel uzakoniti Žerjav; to invalidi sami dobro vedo in so mu to sami povedali. Kako je pa demokrat Kumanudi vlekel za nos uradnike, to vedo že vrabci v Jugoslaviji.
Razmetavanja milijard, raznih ponesrečenih posojil, sijajne Plavšičeve akcije, padanja dinarja, »plačkanja«, preganjanja uredništva in učiteljstva in podobno proglas ne omenja. To vse zato, ker je glasom proglasi demokratska stranka hotela biti »moralni stolp, na katerega naj bi se naslonilo vse, kar je zdravo v naši politični sredini«. Nesreča je hotela, da se jo na ta moralni stolp« naslanjalo prav vse ono, kar je v naši politični sredini gnilo.
Ali je vredno ozreti »e po vsem tem še na oni del proglasa, ki so ga njegovi avtorji okrasili z najbolj blestečimi frazami iz demokratskega slovarja in kjer govore
o narodnem in državnem edinstvu, kojega »temelje so oni položili«? S čim? Z vidov-dansko ustavo, kakor sami pravijo. S to ustavo so pa položili le temelje velesrbske plemenske hegemonije in sicer vedé in boté, kar dokazuje vsa zakonodajna praksa, ko so oni bili z radikali na vladi. Dokaz Hrvatska in Slovenija, kjer se bo
Belgrad, 18 .januarja. (Izvirno) Po vesteh, ki so došle danes v Belgrad, je močna komitaška četa snoči vdrla v vas Sv. Nikola na bolgarski meji. zažgala vas ter odvedla okoli 50 oseb s seboj. Radi tega vpada komitašev, se je vršilo v zunanjem ministrstvu posvetovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da naša vlada takoj pod-vzame odločne korake proti Bolgarski in da ji pošlje noto, ki bo Imela ultimativni značaj. Ta nota se je že odposlala v Sofijo ter se v njej zahteva, da se kaznujejo vsi krivci, ki so sodelovali pri napadu, in da se povrne škoda. Vlada bo poslala tudi posebno noto vsem zavezniškim državam in jih opozorila na ta napad ter zahtevala, naj jo podpro v njeni akciji. Dasi sc je za ta korak vlade «vedelo kasno zvečer, se vendar razpravlja « noti v vseh političnih
kmalu prepovedalo že slovenski jezik govoriti in se ga učiti, ako bo šlo dalje v pravett, ki so ga z največjo energijo zagovarjali in začeli ravno demokrati.
Zato ni nobenega dvoma, kakšen odgovor bo ljudstvo dalo na ta proglas, pod katerim se blešče taka imena kakor so Pribičević, Gregor Žerjav in Kumanudi.
krogih, ki sodijo, da je korak naše vlade prenagljen, ker napad ne izhaja iz Bolgarske ter jc v prvi vrsti posledica upravnih razmer v južni Srbiji in Macedoniji, ki jih je treba popraviti, ne pa radi komita-ških vpadov napadati olicielno bolgarsko vlado, «lasti ne v sedanjih političnih razmerah, v katerih bi morala naša vlad» iskati čim ožji stik z Bolgarsko.
GRŠKE TOLPE OB BOLGARSKI MEJI.
Sofija, 18. januarja. (Izvirno) Vlada je prejela od obmejnih oblasti vest, da se po informacijah iz resnega vira sestavljajo grške tolpe, ki nameravajo prekoračiti bolgarsko mejo v bližini kraja Daradere. Ukrenjeni so koraki, da se tak napad zavrne.
Radikale! prepadeni.
Belgrad, 18. jan. (Izv.) Od pol 1. do i. ure popoldne se je vršilo v ministrskem predsedstvu posvetovanje radikalnih ministrov in nekaterih radikalnih prvakov. —• Glavni predmet tega posvetovanja je bil spor med l'ašićem in Protićem, glede česar ni bil storjen noben sklep. Z ozirom na to dolgo posvetovanje se sodi, da je ta spor radikalcem prišel v zelo neprimernem Času in da je kriza precej močna.
Oboroževanje Rusije.
Stockholm, 18. jan. (Izv.) »Svenska Dagbladet« objavlja, da je ruska sovjetska vlada sklenila pogodbo za dobavo 750.000 pušk, 1000 strojnic in 100 milijo-nov nabojev, od česar jc večji del določen za oborožitev revolucionarjev v Indiji proti Angliji, ostanek pa za rdečo armado. — Orožje jc ameriškega in nemškega, strojnice pa — angleškega izvora.
Nemško-ruski vojni dogovor?
Carigrad, 18. jan. (Ruskulta.) Organ kavkaških vstašev »Borba do koncac trdi, da se je med Nemčijo in Rusijo že 5). aprila 1922 sklenil vojni dogovor. Dogovor baje sestoji iz 12 točk, ki jib list dobesedno navaja. Glasom § 4 se nemški generalni štab obvezuje, da dobavi rdeči armadi vojnoteh-nične predmete za 180 pehotnih polkov in 150 vojnih radio-postaj. Istotako pošlje vojaške tehnike, da dovedejo se v letu 1922 do vojne tehnična dovršenosti tovarne za puške v Tuli, Samari in Petrogradu. Ena nemška tovarna za aviatične aparate, ena tovarna za izgotovitev vojnih plinov in ena nemška tovarna za puške se preneso v Rusijo. Generalni štab ruske rdeče armade se obvezuje, da bo držal na zapadni fronti ne manj od 18 pehotnih in 8 konjeniških divizij. Ruski in nemški generalni štab izdelata skupni operacijski načrt. Po § 12 ima dogovor biti strogo tajen. Kakor znano, sta ga obe vladi že lani demantirali.
Poostren položaj ob Шг1
RAZGOVORI Z DELAVSTVOM BREZ USPEŠNI.
Berlin, 18. januarja. (Izvirno) :>Vor-warts« poroča iz Essena, da se je včeraj popoldne vršil med generalom Simonom in okrajnim vodstvom železničarske zveze razgovor, v katerem je general Simon izrazil željo, naj bi delavstvo zaupalo za-sedbenim oblastem. Vse želje in pritožbe delavcev se bodo dobrohotno proučile ter po možnosti uredile v korist delavstva. Delavski zastopniki so protestirali proti zasedbi, ki so jo označili za pravno kršitev in nasilje, ter so izjavili, da ne morejo zaupati zasedbenim oblastem.
OSTRI UKREPI FRANCOSKIH OBLASTI.
Diisseldorl, 18. januarja. (Izvirno) Proti šestim nemškim industrijeem. ki so se predvčerajšnjim udeležili razgovora z zastopniki francoske oblasti, med njimi Fricu Thiessenu, je uvedeno kazensko postopanje pred vojnim sodiščem. Šestim lastnikom rudnikov je bilo sporočeno, da bodo postavljeni pred vojno sodišče, ako bodo vztrajali v odporu.
Pariz. 18. januarja. (Izvirno) »Matin poroča o nameri francoske vlade v ruiir-skem ozemlju uvesti proti upornim industrijcem preiskavo pred vojnim sodiščem. V zadnji seji ministrskega sveta se je podrobno razpravljalo o ]X>ložaju. Novougo-tovljene zapadlosti ter odpor Nemčije bo imel za posledico celo vrsto produktivnih sankcij, med nitmi tudi zaplenitev državnih rudnikov, kakor tudi izgon pruskih uradnikov, zaplenitev davkov in vzpostavitev carinske meje.
Pnriz, 18. januarja. (Izvirno) Francoska, belgijska in italijanska vlada so i7y dalo povelje za takojšnje izkoriščanje državnih gozdov na levem bregu Rena kot sankcijo za zapadlosti pri lesnih dobavah, ki jih je rapacijska komisija ugotovila 26. decembra.
Predlogi za imenovanje upravnih sodišč.
Belgnul. 18. januarja. (Izvirno) Od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne je bila seja državnega sveta, na kateri se je razpravljalo o volitvi upravnih sodnikov za vso državo in kasacijskih sodnikov v Belgradu. Ker je bilo zelo mnogo kandidatov, je bila razprava zelo dolga. Za vsako mesto sta bila določena po dva kandidata, ministru za pravosodje pa je prepuščeno, da izbere enega izmed predlagane dvojice, Državni svet se je sporazumel za naslednje kandidate: za predsednika upravnega sodišča v Zagrebu dr. Celzo Cavalieri in dr. Mihajlo Lanović, v Celju dr. Ivan Vrtač-n i k , dr. Fran Skaberne, za člane dr. Ignacij Rutar, dr. Steska, Štefan Sušeč in dr. Brence, v Dubrovniku dr. Josip Barić, dr. Peter Ninčić, v Skoplju Mladen Grašic, Budimir Solić, v Belgradu Kosta Jankovič, Peter Nikolič, v Sarajevu dr. Simić, Pera Jankovič, za preglednika kasacijskega sodišča v Belgradu Mihajlo Ristić, Svetozar Teofilović.
Seja finančnega odbora.
Belgrad, 18. jan. (Izv.) Ob 4. popoldne je bila seja finančnega odbora, ki se jc je udeležilo 19 izmed 32 članov ter fin. minister. Seji je predsedoval najstarejši član Velja Vukičević. Pred prehodom na dnevni red jc zahteval posl. Banić, naj se razpravlja o postopanju tajnika finančnega odbora demokrata šećerova, ki je samovoljno izpremenil sklepe finančnega odbora prosvetnega proračuna, vsled česar so prečanski kraji prikrajšani za več milijonov dinarjev. Sklenjeno je, da sc o tem postopanju demokrata Šečerova razpravlja na prihodnji seji. Nato sc je razpravljalo o kreditih, za ministrstvo za promet, ki zahteva 100 milijonov dinarjev za razne proge, večinoma srbske. Pri tem je zahteval posl. Banić, naj sc pri vprašanju graditve železniških prog odpravi vsako strankarstvo. Izjavil je, da za kredite nc more glasovati, ker ni vlada izpolnila svoje obljube glede prehrane pasivnih krajev. Demokrat dr. Markovič ie izjavil, da ne kreditira radikalcem niti pare. Zatem se je vršilo glasovanje ter so bili odobreni vsi krediti z 11 glasovi proti 8. Za vlado jc glasovni tudi musliman Filipovič. Posl. Pušenjak jc povodom debate o kreditih omenil veliko brezbrižnost, ki vlada v ministrstvu za javna dela glede krajev v Sloveniji, zlasti glede Mežiške doline, kjer bi bilo nujno potrebno popraviti ceste, ki so v neredu. Vlada samo obeta, ne da pa denarja in z ozirom na kredite, ki so bili danes sprejeti, izgleda, da skrbi samo za
Srbijo, medtem ko za prečanske kraje nima smisla. Opozoril je tudi na žalostni položaj uradništva. Koncem seje jc govoril finančni minister o prehrani pasivnih krajev. Izjavil je, da je kredit 55 milijonov dinarjev in 15 milijonov dinarjev za Belgrad, ki ga je imela prejšnja vlada, po polnoma izčrpan. Sedanja vlada ima vsega skupaj 8 in pol milijona dinarjev na razpolago, in sicer 4 milijone iz fonda sekve-striranih posesti, 3 milijone pri ministrstvu za javna dela, ki so določeni za popravo cest v pasivnih krajih, in 1 in pol milijona iz reparacijskega fonda, ki je določen za izplačilo vojne odškodnine siromašnemu prebivalstvu v Srbiji in Črni gori.
Konferenca v zunanjem ministrstvu.
Božidar Sever izpuščen.
Belgrad, 18. jan. (Izv.) Povodom prihoda našega budimpeštanskega poslanika dr. Milojeviča in našega dunajskega poslanika Tiče Popovića v Belgrad so se vršil« v zunanjem ministrstvu važne kanfereuce, na katerih se ie razpravljalo o celotnem našem zunanjem položaju. Poslanik Milojević je poročal obširno o razmerah no Mažarskem ter opisal delovanje fašistovsko organizacije, ki je naperjeno proti izvršitvi obstoječih pogodb, zlasti pa proti Romuniji in naši državi. Sklenjeno je, da napravi naša država energične korake m zaščito interesov naših državljanov na Mažarskem. — Danes je došl« v Belgrad brzojavka, da je Božidar Sever izpuščen iz jere in da se nahaja v zasebnem sanatoriju. Poslanik Milo-jevié je poselil tudi ministra m agrarno reformo, s katerim se je razgovarjal, kako bi se mogli naši ljudje, ki so optiraJi za Jugoslavijo, preseliti.iz Mažarske v Jugoslavijo. Na omenjenih konferencah se je tudi razpravljalo o naših odnošajih z Grško. Novi grški poslanik, ki je dospel včeraj v Belgrad, je poselil zunanjega ministra Ju mu obširno poročal o razmerah v Grški. Z ozirom na te konference se sodi, da zunanjepolitični položaj ni tako napet, kakor so ga opisovali gotovi listi, dasi se je precej poostril.
Dr. šusteršičeva pogajanja z radikale!.
Belgrad, 18. jan. (Izv.) Tu biva že nekaj dni dr. šusteršlč, ki sc pogaja z radikalci, ali naj nastopi pri volitvah v Sloveniji skupno z radikalno stranko ali samostojno. Po dosedanjih vesteh bo nastopil s samostojno listo, in sicer samo na bivšem Kranjskem. Dr, Šusteršič jc došel sem, da dobi denar iz dispozkij-skega fonda za izdajanje lista.
Ultimat Bolgariji.
VPAD K0MITAŠEV OB BOLGARSKI MEJI. - PRENAGLJEN KORAK VLADE.
Stran 2.
SLOVENEC, dne
NEMČIJA VZTRAJA.
Essen, 18. januarja. (Izvirno) Rudniški lastniki so prejeli danes brzojavke od državnega premogovnega komisarja, v katerih se vnovič izrecno prepoveduje z ozirom na razgovore francoske industrijske ruhrske komisije z rudniškimi lastni ki ter glede na francosko-belgijski vpad dobava premoga in koksa Franciji in Belgiji, tudi za slučaj predujma ali plačila potom teh dveh držav. Za kršitev te odredbe se grozi s kaznijo enoletnega zapora.
Zunanjepolitični položaj
v zadnjem času je označen po dveh dejstvih: po tem, da je Italija spričo razširjenja vojaške okupacije v ruhrskem ozemlju postala nervozna in poslala v Pariz noto, v kateri prijateljsko poizveduje, kako se ta korak utemeljuje. Drugič: nemška poslanika v Moskvi in Varšavi sta poklicana v Berlin, da poročata o vojnih pripravah v Rusiji In na Poljskem, za katere se nemška vlada očividno jako zanima.
RBZERVIRANOST ANGLIJE spričo položaja na kontinentu zelo skrbi francoske liste. Nasprotno pa ruski listi ne prikrivajo nad tem dejstvom svojega zadovoljstva. To je značilno kakor tudi dejstvo, da razmerje med Anglijo In Turčijo ni več tako napeto kakor je bilo.
ANGLEŠKI LISTI >Times«, >Daily News«, »Westminster Ga-7.ette«, »Daily Chroniclec smatrajo francosko akcijo v Nemčiji za evropskemu miru nevarno in v gospodarskem pogledu neučinkovito in pišejo, da se Anglija v kakšen konflikt v Evropi ne bo več vmesevala. >Daily Maik in »Morning Post« francosko akcijo večalimanj odobravata.
MEMELSKEGA VPRAŠANJA zavezniki se niso rešili. Nameravajo pa uvesti nekako mešano vladno komisijo. Litovci ne kažejo veliko volje ta načrt sprejeti.
REPARACIJE PRED SVETOM NARODOV.
Paris, 18. jan. (Izv.) »Oevre« poroča iz Londona, da se bavijo z reparacijskiaa vprašanjem vsi politični krogi v zvezi 6
Kedstoječim zasedanjem sveta narodov, islilo se je, da bo stavil Branting for-melen predlog, naj se razpravlja repara-cijsko vprašanje pred svetom narodov.
Sodi se, da se bo najprej vršil zaseben razgovor med člani sveta in da ee bo svet oficielno pečal z reparacijskim problemom, ako bodo imeli ti razgovori pozitiven uspeh. V tem slučaju ne gre za to, da se razpravlja o principu reparacij, ki je določen, temveč o možnosti, kake se naj v bodoče ta problem reši ter o do-i ločitvi nemške dobavne zmožnosti. O zasedbi ruhrskega ozemlja se na noben način ne bo razpravljalo.
HARDING OBOLEL. \
London, 18. januarja. (Izvirno) Po vesteh iz Washingtona je predsednik Har-ding obolel na inOuenci in mora ležati v postelji.
ZDRAVSTVENO STANJE DR. RAŠINA.
Praga, 18. januarja. (Izvirno) Listi poročajo, da je zdravniški svet ugotovil, da finančni minister dr. Rašin nima ranjenega hrbteničnega mozga, da pa je bil stisnjen.
SPOR MED DR. RAŠINOM IN LEGÏO-NARJI KONČAN.
Praga, 18. jan. (Izv.) Družina češkoslovaških legionarjev je prejela od vlade pismeno izjavo, v kateri sc govori o zaslugah legionarjev ter poudarja, da kakor prejšnja tudi sedanja vlada ne bo pozabila zaslug legionarjev. Družina legionarjev je 7. ozirom na to izjavo sklenila, da smatra spor legionarjev z dr. Rašinom za končan.
BOJ ZA DELOVNI CAS NA ANGLEŠKEM.
London, 17. januarja. (Izvirno) Iz raznih rudniških okrajev poročajo, da delavci niso zadovoljni s predlogom rudniških lastnikov glede zopetne uvedbe 8 urnega delavnika. Tainik zveze rudarjev Hodge je izjavil, da žele nasprotno delavci izpre-membe v produkcijskem postopanju, da bi bil omogočen 6 urni delavnik.
MEZDNI BOJI NA SVEDSKEM.
Stockholm, 18. jan. (Izv.) Splošna zveza švedskih delodajalcev je odredila izpor v železni, lesni, papirni in stavbin-ski industriji, ker se delavci upirajo znižanju mezd. Prizadetih bo radi tega okrog 63.000 delavcev.
PREDPUST - BREZ PLESA.
Berlin, 18. januarja. (Izvirno) Policijski predsednik je z današnjim dnem skrajšal policijsko uro od 1. do 11. ure zvečer. Nadalje bodo od današnjega dne dalje prepovedane vse plesne zabave.
Politične vesti.
4- Deletizem »Jntra«. Današnje »Jutro« je prineslo na uvodni strani brzojavko pod naslovom : Katastrofalen padec našega dinarja. Ko je padal dinar pod demokrati in ko smo mi to pribili, tedaj nas je zmerjalo »Jutro« z de-fetisti in sovražniki države, ko pa pada danes naprej pod velesrbsko vlado, ki je bila se do včeraj tesno koalirana z demokrati in ž njimi vred odgovorna za režim, tedaj je tudi >Jutru« dovoljen defetizem in pohajanje na stranpoti od monopola državotvornosti. Kaj ne gospodje pri »Jutru«, tako se menjajo časi in pojmi, kar je bilo včeraj belo, je danes črno. Hinavščina in svetohlinstvo demokratske gospode pa sta vedno enaka.
IfoilmT gibanje.
HRVATSKA PUCKA STRANKA.
Z zavistjo gledajo na Hrvatsko pučko stranko demokrati, ki tudi na Hrvatskem izgubljajo tla. Ne gre jim v glavo, da je to edina &*ranka v hrvatskih deželah, ki jI ne more do živega Radičeva demagogija, marveč da pridobiva dan za dnem na pristaših, ki so še pred nedavnim stali pod vplivom radikalcev, kongresistov in demokratov. Demokrati menda mislijo, da sc bo politični položaj na Hrvatsko pučko «tranko poslabšal njim na korist, ako si oni to — žete. Tako so prinesle zagrebške »Novosti« in za njimi seveda neizogibno »Jutro« volivno prognozo o H. P. S., kajpada popolnoma izmišljeno in brez vsake stvarne podlage. Take volivne prognoze beremo sedaj v vseh neresnih listih dan za dnem in imajo edini namen varati čitate-lje in delati razpoloženje za propadajoče lastne stranke. »Novosti« trdijo, da vodstvo H. P. S. samo ne upa na uspehe v Hrvatski in Slavoniji. Temu nasproti ugotavlja »Narodna Politika«, da so pozicije H. P. S. tako na Hrvatskem kakor v dru-ih pokrajinah zelo dobre in to po vsako-nevnih poročilih volivcev In zaupnikov stranke; pa tudi posland sami so imeli zadnji čas mnogo uspelih sestankov ln s* prepričali, da je navdušenje za H. P. S. zelo narastlo. Mi spominjamo samo na shode, ki jih je imel zadnje dni dr. Simrak v Sremu, Tovarniku, Sidu, Gibavcu. Vsi so se sijajno obnesli, in so bili Radlčevi pristaši, ki so se udeležili shoda v Tovarniku, od volivcev krepko zavrnjeni. V Dalmaciji pa bo izšla H. P. S. kot najmočnejša, v Bosni ln Hercegovini pa se zavzema za zvezo ž njo Težačka stranka, dokaz da jo smatra kot močan političen faktor tudi
tam, dasi pri zadnjih volitvah H. P. S. v Bosni ni dobila nobenega mandata, Ravno-tako je izmišljena vest o kandidaturah, o katerih H. P. S. sploh šc ni sklepala.
RADE PAŠIC — KANDIDAT.
Belgrad, 18. jan. (Izv.) Današnji »Ra-dikak poroča, da je glavni odbor radikalne stranke sklenil kandidirati v Vojvodini Rado Pašiča, sina Nikole Pašiča.
PROTIC NA AGITACIJI.
Belgrad, 18. jan. (Izv.) Stojan Protič je danes odpotoval v kruševački okraj, kjer bo imel več posvetovanj in shodov, na katerih bo obrazložil svoj program.
Nameščenci - volivci!
Volitve delegatov v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani so se pričele! Dne 5. februarja se v Ljubljani vrši skru-tinij oddanih glasov.
Pokojninski zavod že razpošilja glasovnice, Glasovnice so tako prirejene, da jc zajamčena tajnost glasovanja. Če glasovnice ne sprejmete ali jo izgubite, zahtevajte glasovnico od volilne komisije!
Nameščenci! Zavedajte se važnosti teh volitev! Gre za vaš denar, £re za vašo starostno preskrbo, gre za podooro vdovam, materam ln sirotam umrlih nameščencev.
Pazite п.ч sledeče:
1.	I z p o i n i t e glasovnico pravi 1 n o, t. j. ne z imenom kandidata, ampak г nazivom:
»Združeni zasebni nameščenci.«
2.	Zalepite glasovnico pravil-no, t. j. tako, da »»volilni odreže k*
ostane neodtrgan in nezalepljen, sicer je glasovnica neveljavna.
3.	Pravilno izpolnjeno glasovnico oddajte takoj zanesljivemu zaupniku, ki jo bo skupaj z drugimi glasovnicami sigurno poslal v Pokojninski zavod v Ljubljani, ali pa jo takoj pošljite, eventualno priporočeno, direktno na »Volilno komisijo Pokojninskega zavoda za nameščencc* v Ljubljani, po možnosti v eni kuverti z ostalimi glasovnicami, ki jih zberete med tovariši in tovarišicami vaše strokovne skupine za listo: »Združeni zasebni nameščenci«. Če pošljete glasovnico direktno volilni komisiji, frankirajte pismo zadostno, siccr je glasovnica neveljavna, ker bi jc volilna komisija ne sprejela. Uporabite od Pokojninskega zavoda doposlano vam kuverto!
Akcijski odbor »Združenih zasebnih nameščencev«,
19. Januarja 1923.
Dnevne ?iov!ce.
—	Volitve v višji šolski svet. Profesorjem priporočajo objektivni šolniki, da volijo v višji šolski svet gg.: Zastopnik: Dr. Jakob Žmavc, profesor v Mariboru, namestnik: dr. Anton Breznik, profesor na gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. Nastopimo složno!
—	Volitve v višji šolski svet. Slovensko liberalno učiteljstvo oddaja te dni svoje glasove Jelencu, Gnusu in Tornažiču. Tomažiča ne poznamo, tembolj pa Jelenca in Gnusa. Njuni imeni pomenita program, za katerega gre učiteljstvo v volivni boj. Jelene je tisti, ki je predlagal, naj se zatro kaioliska učiteljišča; on je hotel s svojim terorjem doseči, da bi se katoliški učitelji (Slomškarji) pri kompe-tancah povsod prezirali; on je doslej vselej, kadar je upal, da bo kaj dosegel, pokazal svoje kulturnobojne rožičke. Gosp. Gnus mu je pa vedno zvesto sekundiral. Ko torej slovensko učiteljstvo voli ta dva moža, jasno demonstrira, da hoče imeti — kulturni boj. Ker poznamo slovenske liberalne učitelje, prav nič ne dvomimo, da so dali tema možema svoje glasove, eni iz prepričanja, drugi iz strahu pred stanovskimi tovariši, v katerih družbi morajo živeti. Slovensko ljudstvo pa te demonstracije za kulturni boj ne bo pozabilo.
—	Terorizem že načet. Meščansko šolsko učiteljstvo ne bo volilo v višji šolski svet Luke Jelenca ni Gnusa, ampak ravnatelja Humeka v Mariboru ter gospodično Kalinovo v Ljubljani. Narodni soci-alci in socialisti bodo oddali prazne glasovnice, kakor govorijo po Ljubljani. Nekateri so iz jeze nad nevzdržnim stanjem glasovnice že raztrgali. Slomškarii volijo svoje. Kandidat Luka Jelene bo itak moral kmalu v pokoj. V nekaj dneh bodo že o tem razpravljali na seji višjega šolskega sveta. Čujeino, da je na dnevnem redu točka, da naj bi šli vsi nad 36 let službujoči v pokoj. Seja bo že v četrtek, dne 25. t. m. Morda se bo gosp. Luka temu vabilu prostovoljno odzval v korist države.
—	Advokatski knif »Slovenskega Naroda«. Mi smo včeraj na podlagi popolnoma avtentičnega vira ugotovili, da je avtor članka o volivnem programu SLS, raznih notic o Brejčevi »kandidaturi« na Gorenjskem ter >bruhajočem vulkanu« v Slovenskem Narodu« g. dr. šusteršić. Slovenskemu Narodu«, še bolj pa njegovemu odličnemu sotrudniku je ta konstatacija seveda zelo neljuba. Toliko pa je »Slovenski Narod« še zmiraj pošten, da si zgoraj-snje naše ugotovitve nc upa demantirati, ker ve, da je tako. Zato si pomaga s kni-fom, ki pa ne dela čast žurnalistični iznajdljivosti. On s primerno drapiranim ogorčenjem demantira samo, da dr. Šu-steršić ni uapisal notice od 18. t. m., kjer :>Narod« ugotavlja, da se tega gospoda »vse boji« (torej »Slovenski Narod« tudi). Tega pa mi sploh trdili nismo, marveč samo rekli, da je to verjetno. Tudi nismo trdili, da je dr. Š. »Narodov« uvodničar ali stalni polemičar, kar »Slovenski Narod« demantira, ne — on je samo njegov sotrudnik, ki celo kakšen uvodnik sestavi ali sestu-viti da, kadar se mu zdi potrebno. Ako so to potem »intimni« odnosi z »Narodom« ali ne, je vseeno. Ce niso prav intimni, so vsekako jako prijateljski in dosti prisrčni kakor so s »Kmetijskim listom« in belgrajsko radikalno >prešo« ali z dr. Le-nardovo »Samoupravo«. Kaj bi tajili ljubezen, ki je kakor vse prve ljubezni še nežno-rahla in občutna?
—	V novo boluico za ženske bolezni v Ljubljani se začno bolniki sprejemati dne 23. januarja 1923 ob 8, uri zjutraj. Bolnica obsega porodnišnico in ginekološki oddelek (ženske bolezni),
—- Nestrpnost poljskega režima. Neki ruski profesor v Berlinu je v pogovoru z urednikom Kuskulte povdaril dejstvo, da je poljska vlada zaprla 3 pravoplavne škofe, Elevterija vilnskega, Vladimira grdonskega ter Pantelejmona pinskega, enega pa, Ser-geja bolniškega izgnala v inozemstvo. Baje jc to storila n« ljubo pravoslavnemu metro-politu Georgiju varšavskemu, toda ti nasilni načini povzročajo veliko ogorčenje med pravoslavnim beloruskim in ukrajinskim narodom. Postopanje poljskih Šovinistov jo sploh glami vzrok u^pomirjenja. med katoliškim zapadom in pravoslavno ; Rusijo. Pno pa Rusi s spoštovanjem in hvaležnostjo glodajo na»pomožno akcijo papežev Benedikta XV. iu Pija XI. ter samo želp, da bi sveta stoliea se vedno izogibala poljskega posredovanja. (Rnskulta.)
—	Razkrajajoča se ccrkev. Poleg stare cerkve in treh novih se je v Rusiji osnovala še peta, »ru.ska narodna cerkev«, ki jo je tudi ustanovil duhovnik, neki Rafael Bura-ček. Tudi ta stoji na stališču sovjetskega režima. (Kuskulta.)
—	Rcdukcija italijanskih pomorskih vojnih arzelanov. Razun pomorskega arzo-nala v Pulju opusti vlada tudi arzenal v Neaplju.
— Telefonski pogovori i iuuicmsirom. Da so telefonski promet i inozemstvom uroli, j« odredilo ministrstvo, da se v raznih srn r h ;,-.игс govorili v
eiev. %
natanko določenem času Tako je določan čan n pogovore med LJubljano in Prago od 10.80 do 11. ure in pa od 15.80 do t«, ure, za pogovoi» Ljub-Jjami—Dunaj od 13. do 14. ure In od 19.80 do 11. ure. Ostali čas med 0. in 21. uro se vri« pogovori med Zagrebom in Prago, med Zagrebom ia Dunajem ter med Trstom ln Prago.
—	Zdravstveni odsek ia (Slovenijo v Ljabljaai razpisuje 5 mest upravnih praktlkantov ia bolnloe v Ljubljani, Mariboru. Celju in Brežicah ter blat» niči v Ljubljani. Interesentje se opozarjajo aa n» pis v Uradnem listu.
—	Dnevni redni postanek briorlak.r K. 4301 in 4202 Trst—Monakovo na postaji Bled ee pričmH i dnem 20. januarjem 1928 zopet ukine.
—	Denarna (amanetna) knjiga. Po miuistrakaat odloku morajo odslej državne oblasti, uradi ia ustanove oddajati in prevzemati poštne denarno pošiljke s posebnimi denarnimi (amanetnimi) knjigami. V bodoče ne smejo pošte sprejemati alti od carinarnic niti od drugih državnih oblasti, uradov in ustanov službenih denarnih pošiljk, ako ni» vpisane v omenjeno knjigo, a jih tudi ne amqjo izročati oziroma izplačevati brez omenjene denar, ne knjige.
—	Pristojbin* ra tiskovini* I* Ceškosfovalke Ia ia Češkoslovaško. Poštni minister je t odlokom ML 76.141 z dne 23. decembra 1022 odredil, da se plačuje odslej za časnike, časopise in vse druge tlak», vlne, ki so naslovljene v republiko CeškoslovaHm^ taka poštna pristojbino kakor v tuzemskem prometu, namreč za vsakih 50 gramov ali del te teže po 20 par (največja teža 2 kg) in sicer neglode na to, kdo je pošiljatelj. Pristojbina se plačuje kakor doslej v frankovnih znamkah, ki se nalepijo na po šiljke. Tiskovine (knjige, brošure, ceniki iM.) is Češkoslovaške v našo državo bodo odslej frankirana z 20 češkoslovaškimi haierji za vsakih 60 gramov ali del te teže. Največja teža je določena na 2 kg. Časniki in časopisi pa bodo (rankirani • 5 če&koalo-vaškimi haierji vsak izvod do 100 gramov. Ром* meznl izvodi s prilogami vred ne «mejo btti težji ko 500 gramov.
—	Umor ameriške** državljana v Berila«. Pred nekaj dnevi je bil umorjen v B<vrlinn amerf. iiki državljan Novak, po rodu Dunajčan, • pomočjo parfum i ranega kloroforma. Eden izmed obeh morilcev je angleški državljan Norman Jellln, И Je pobegnil v Pariz,, je bil včeraj ob svojem povreflra v Berlin aretiran. Zaprli so tudi njegovo prijateljico, ki je osumljena soudeležbe pri umoru. Kakor domnevajo, se drugI morilec. Millier, nahaja le v Parizu ter so ukrenjeni koraki r» njegovo lire« čitev.
—	Priklopitev pomožne pošte МаИг.тсет It f» iti Murski Soboti. Pomožna pošta Mačkovei ■ kraj» ma Dankovci in Prosečko vasjo se je odcepila od pošte Križovcev v Prekmurju ter se je prlklopil»
pošti Murski Soboti.
— Čevlje kunujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Co; z znamko »P e k o» ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno ln debelo, Ljubljana, Breg 20. i.322
štatarske novice.
š Orjuna na Hribarjevo priporočilo potrjena. Maribor, 18. jan. (Izv.) Osrednja vlada v Belgradu je na priporočilo pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja potrdila pravila mariborske Orjune. Danes širijo orjunaši po Mariboru vest, da je njihovo društvo javno in da nihče ne sme nasprotovati njihovemu gibanju. Na čelu mariborskih orjunašev stoji »Taborov« upravnik Reja. Prvotni predsednik, bivši celovški odvetnik dr. Miiller je moral odstopiti, ker so mladi orjunaši zahtevali, naj to mesto odloži, ker da je nacionalno premalo zanesljiv.
š Redek jubilej. Ključavničar v delavnicah jui-no železnice v .Variboru g. Adolf Permoser praznuje 20. L m. 50 letnico svoje službe. Jubilant je ie čil in zdrav.
š Zmrznil jo uiinolo nedeljo v Kristandolu nad Dolom pri Hrastniku posestnik in rudar M. Debelak. Na potu domov je najbrže hotel počiti, pri tem je pa znspal in zmrzniL
Gospodarstvo.
Brezupen položaj naše valute.
Ljubljana, dne 18. januarja 1928.
Prišlo je hujše, kot so sodili največji pesimisti. Medtem ko je zaključila včeraj deviza Belgrad v Curihu z 4-95, je notiral Belgrad na današnji sklepni borzi komaj 4/40. Pri tem se pojavljajo že tatarske vesti, ki pričajo o silni konsternaciji. Z Du» naja prihaja danes pozno popoldne dose-daj še nekontrolirana vest — in ni izklju* i ceno, da bi ne bila resnična, — da noti« danes na borzi v Curibu naš dinar že celo pod 4 centime. To pomeni, da je naša krona padla že pod en contim ter da se bližamo katastrofi v veliko hitrejšem tempu, kot se je zgodilo v Avstriji.
Na zagrebški borzi je vladala danee silna konsternacija. Borza sploh nI delovala, ker ni prinesel nobeden blaga na trg. Zaključki so bili edino le v Berlinu, ki sc je prodajal po 052 do 062 Din in pa v Deviz! Dunaj, pri kateri so bili napravljeni zaključki po 0-1525 in po 0-1625. Drugega prometa ni bilo.
Položaj naše valute je brezupen. *
g Vprašanje, ksko poravnati privatno-ргатм
terjatve meil našimi in avstrijskimi državljani. Po
«ioslih v< »teh ■■<o pogajanja med naio vlado ia mod
Stev. 14
SLOVENEC, 'Ai© 19. ifanuarfa 1923.
stras s»
B»nti ljsko glede medsebojnih prtvatno-pravnfh ter-Jatov in glede dviga sekvestrov neposredno pred saključkom. Po teh vesteh bi se sprejel za poravnavo teh terjatev ključ: Za 1 staro krono 20 sedanjih avstrijskih kron. Po današnjem stanju valute bi najt državljani dobili za svoje stare terjatve v naših kronah nekako desetino. Naši dolžniki pa bi plačali v naših kronah desetino dolgovanega zneska. Sporazum na temelju navedenega ključa bi pomenil za vse intereeirane gospodarske kroge Slovenije in Dalmacije gospodarsko nesrečo. 8 tem bi se zavodom prizadela tudi občutna krivica, ker je vlada dne L februarja 1919 vsled žigosanja staro-avstrij-skih bankovcev prepovedala vsak uvoz kron iz Avstrije, bodisi v gotovini, bodisi z nakazili in s tem savodom onemogočila, da pridejo do svojih terjatev. — V primeru taključitve teh pogajanj na temelju aavedenega ključa bi bilo predvsem silno prizadetih 26 zadrug na južnem Štajerskem, ki so po svojih pravilih morale ves odvisni denar nalagati pri «Verbandu« v Gradcu, pri katerem so bili že v novembru 1918 vpeljan! odpovedni roki, vsled katerih je tem 36 hranilnicam ia posojilnicam ostalo pri «Verbeadu« čez 6,000.000 K naložb, ki se jim ne obrestujejo. Zavode bi zadela s takim sporazumom ogromna moralna in materijalna škoda. V isti meri kakor sadruge so prizadete tudi regula-tivae hranilnice v Sloveniji in Dalmaciji, 31 po Jtevilu, ki so Istotako nalagale svoj denar pri svojih denarnih središčih bivše Avstrije in vsled imenovane prepovedi uvoza avstrijskih kron niso mogle dvigniti svojih naložb v okroglem znesku 6,000.000 kron. Kreditne sadruge, kakor tudi regulativne hranilnice imajo itak težke skrbi, ker so v znatni meri obremenjene s vojnimi posojili. Tudi drugi gospodarski krogi, slasti pa banke, imajo napram Avstriji Jako velike terjatve. Tudi ti gospodarski krogi so bili ovirani voc'lti in dokončati na lastno roko pogajanja glede terjatev t avstrijskimi dolžniki le vsled tega, ker so jih vladni organi v kritičnem tatu pred prvim žigosanjem po svojem zastopniku generalnem inšpektorju dr. M. Nedeljkoviću, zagotavljali, da so te terjatve gotov denar in da jih bodo morali avstrijski dolžniki plačati v jugoslovanski valuti po srednjem kurzu genovske borze tekom zadnjih dveh mesecev p"-J 1. novembrom 1918 in pa vsled tega, ker i« Avstrija zaradi sekveetrov naše vlade dne 1. marca 1919 prepovedala odkazila starih naložb v našo kraljevino. Spričo tega stvarnega položaja je sklicala za dan 12. januarja 1923 trgovska in obrtniška zbornica v svoji posvetovalnici sestanek prizadetih gospodarskih korporaeij. Posvetovanje Je vodil zbornični predsednik g. Ivan Knez. Po referatih gg. dr. Windischerja in dr. Fr. Cerneta ee je po izčrpni debati, katere so se udele-Uli gg. dr. Fran Paulin, dr. Basaj, dr. Kersnik, Avgust Tosti in dr. Kisovec sklenilo, da se protestira proti zaključltvi uvodoma navedenih pogajanj na temelju nesprejemljivega ključa 1 :20. Temu sporazum« Je tembolj ugovarjati, ker so š« leta 1922 ponujali avstrijski delegr" poravnavo na podlagi ključ« 100 starih kron proti 60 našim kronam. Protest ee je poslal pravosodnemu ministrstvu. Obenem M se naprosili gospodje minister dr. Županič, dr. Blbaf ln pokrajinski namestnik Ivan Hribsr, da podpirajo gospodarske organizacije v upravičenih sahtevab.
I žitni trg. Na novosadski produktpi borzi ИОtirajo žitu sledeče cene: pšenica 442.50 do 443 Din. ri 375 Din, ječmen 292.50 Din, koruza 247.50 do 250 (nova), stara pa 310 Din, fižol 375 Din, pšenlčna moka št 00 645 do 656, it 0 650 Din, št 2 pa 617.50 Din.
g Čekovni promet izkazuje pri čekovnem uradn v Ljubljani ter Zagrebu kakor tudi pri poštni hranilnici v Sarajevu v mesecu decembru 1922 sledeče rezultate: Vlog je bilo 281.232 s prometom od 840^14.626 Din. Izplačil 128.784 s prometom od 820,526.705 Din. — Novih računov jc bilo 4vorje-nih 128, odpovedanih p« 18. Število imejiteljev tekočih računov je znašalo koncem decembra 1922 8294, vlog je bilo koncem decembra v 226,347.844 dinarjev.
g Kaj zahtevajo Turki od Jugoslavije ia Grške? Turška vlada je zahtevala v Lausanni od Grško ia Jugoslavije plačilo 6,296.000 turških lir, katero vsoto sta prevzeli v poravnavo na temelju dogovora v letu 1881 v Berlinu in Carigradu Srbija in Gr-HJa. Na plenarnem zborovanju je bil ta predlog soglasno odklonjen.
BORZA.
Zagreb, 18. jan, (Izv.) Danes na borzi ni bilo prometa.
Curih, 18. lan. (Izv.) Pešta 0.205, Berlin 0.0237, Italija 25.70, London 24.94, Newyork 587, Pariz 35.60, Praga 14.70, Dunaj 0.0075, n. a K 0.0076, Bu-karešt 2.82, Belgrad 4.40, Sofija 8.50, VarSava 0018, Holansko 212.
Pojasnilo
▼ Gori d po vojni sprejela kompromisna formul«, da vstopijo v društvo dijaki krščanskega socialnega mišljenja, če se jim dovoli snovanje lastnih klubov, kjer bodo v okviru druStva labko svobodno udejstvovali svoje prepričanje. Za vsakogar je evidentno, da je združitev bila samo formalnega značaja. Klub krščanskih socialistov je takoj smatral za eno svojih nalog prirejevanje javnih predavanj v Gorici. In to jc ravno kamen, ob katerega so se spotaknili tovariši nasprotnega prepričanja, češ, da smo izrabljali društvena pravila in društveno ime. O tem ne more biti niti govora, ker smo na plakatih javno naznačili klub kot odsek »Adrije«. Da pa nismo na naših javnih diskusijah obravnavali vprašanj, ki niso v skla-
du z našim wctovnlm nazorom, je pravno, po omenjenem kompromisu, in moralno utemeljeno. Kaj je strankarsko prepričanje in svetovni nazor, pa strokovnjaki drugače tolma-čijo, kot »stari« ljudje pri »Adriji«. Ker sc je hotelo naše jano delovanje ustaviti in se je na občnem zboru v avgustu smatralo našo udejstvovanje kot društvu nasprotno in se je opetovano naglašalo, da je društvo svobodomiselno, smo izvajali koneekvence in izstopili. To je zahtevala naša akademska čast in svoboda, ker smo hoteli ostati značajni ш ohraniti svobodo širjenja lastnih in pobijanja nasprotnih idej. Tak je stvarni stan in ne »kršenje in zloraba».
Člani bivšega »Kluba kršč. socialistov«.
j d cist vu je število nezaposlenih poskočilo s вв I tisoč 26 koncem oktobra na 99.303 dne 30.
novembra. Nezaposlenost se je tudi nekoliko zmanjšala v poljedelski, lesni in ribji obrtL Isto velja glede premogarske, tekstilne In ko-I vinarske obrt). Število nezaposlenih uradi j stavk in odslovi t ev sc je precej skrčilo. Dn« 30. septembra jc bilo takih 6222, dn« 31. oktobra pa samo 179,
Tabor nasedel sleparjem.
»TABOROVEGA« POROČEVALCA MAŽARSKEGA KOTTASA. - KOTTAS ARETIRAN.
PUSTOLOVŠČINA
ŽIDA
k notici Občni zbor akad. fer. društva »Adrijei v Gorici v »Slov. Narodu« z dne 14. t. m.
Podpisani smatramo хл. svojo dolžnost, da pojasnimo javnosti razne neiskrene izjave članov Fer. akad. društva »Adrije« v Gorici, ki so jih sedaj tendenciozoo začeli širiti tudi v ljubljanskem čaiopisju.
Pred vojno je obstojalo imenovano dra-ttvo kot Izrazito svobodomiselno. Dokaz: zapisniki raznih sej, izjave.
jPo vojni se jc izražala potreba delovanja izključno na narodnogospodarski fronti. Ker akademiki krščanskega svetovnega prepričanja niso hoteli ustanavljati, da ne bi niti ne videz kršili sloge, lastne organizacije, ki je že pred vojno obstojsl« v Gorici, so sklenili, da «c priključijo skupnemu delovanju s svobodomiselnim! tovariši v »Adriji«.
Ugotavljamo, d« eo v odlični meri sodelovali naši tovariši pri obnovljenju »Adrije«. — Ugotavljamo, da s« je na prvem občnem zboru
Maribor, 18. jan. (Izv.) Dne 11. t. m. so pričeli mariborski demokrati potom »Tabora« in »Marburger Zeitung« strašiti javnost z vojno nevarnostjo od strani Mažarske. »Tabor» In »Marburger Zeitung« sta prinašala od teg« dne dalje obširne članke kot izvirna poročila 1z Budimpešte, da Mažarska mobilizira proti Jugoslaviji Uredniki »Tabora« in *Marburge-rlce« so pustili po naročilu dr. Kukovco ie glavnega urednika Vekoslava Spindlcrja ta »izvirna* poročila celo plakatirati po Mariboru. Včeraj 17, t. m. pa sc jc prišlo n« sled dejstvu, da je bila ta vojna nevarnost čisto navadna demokratska farbarija in reklama za demokratske liste.
Lani sc je namreč dne 22. decembra pripeljal iz Zagreba v Maribor neki Aladar pl. Kottas. Dne 31. decembra je prišla za njim tudi njegova žena, s katero je stanoval v hotelu skupaj. Oba sta pripotovala iz Budimpešte preko Zagreba in sta govorila samo mažarsko ia nemško. Kottas je bil v Mariboru brez vsega posla. Prva njegova pot je bila, da se je lotil goljufive trgovine. Najprej je pričel kot agent г moko, hodi! okoli mariborskih pekov in trgovcev ter ponujal vojvodinsko moko po znižanih ccnah. Tako je n. pr. prišel k peku Robavsu na Koroščevi cesti ter k ve-letržcu Rosenbergu v Slovenski ulici. Robavsu je ponudil cel "vagon za 5 K pri kilogramu cenejše, kakor je bila dnevna cena. Robavsu, ki je soliden obrtnik, se je zdela cela kupčija sumljiva ter je odklonil ponudbo. Kottas pu se je skliceval na razne ministrske osebnosti v Belgradu ter mu tudi kazal nekako legitimacijo zunanjega ministrstva. Zahteval je od Robavsa 20.000 kron are, kar je pa Robavs sprva odklonil. Kottas pa si jc znal pomagati. Šel je na glavni kolodvor, kjer mu je komisar železniške policije dr. Brenčič dal uradno policijsko potrdilo, da je zanesljiv človek in celo zaupnik našega zunanjega ministrstva. Ta policijska reklama jc premotila Robavsa, da je sklenil s Kottasom pogodbo za vagon vojvodinske moke, ki naj bi jo Kottas dobavil v 14 dneh. Robavs jc izplačal Kottasu 20.000 kron are.
Ko se je Kottasu posrečila kupčija z moko, se je spravil nad mariborske demokrate ter je šel v Mariborsko tiskarno k dr. Kukov-cu, kjer jc poiskal njegovega adlatusa Vekoslava Spindlerja, kateremu je ponudil debel akt, !z katerega je bilo razvidno, da pripravlja Mažarska resno mobilizacijo proti Jugoslaviji. Direktor demokratske tiskarne Spind-ler je takoj nasedel pripovedovanju Kottasu ter se pričel z njim pogajati za odstopitev spisa. Izrazil je pri tej priliki celo bojazen,
da ne bi g. Kottas izročil ta važen dokument »klerikalnim« uredništvom. Od 11. t. m. so začeli demokratski listi v Mariboru prinašati na prvi strani debelo tiskane članke o veliki nevarnosti, ki grozi Jugoslaviji od mažarske strani. Vsak dan je bilo po mariborskih ulicah čitati lepake, v katerih jc uredništvo »Tabora» naznanjalo razburjajoče vesti o milijonski armadi, ki stoji ob mejah naše države. Robavs pa, ki je kupil od Kottasa vagon moke, je pričel sumiti nad verodostojnostjo prodajalca. Slučajno jc prišel v stik z lastnikom Velike kavam/; gosp. Klcšičem, ki je Kot-fa.sa označil kot navadnega mažarskeoa židovskega goljufa, ki je v Zagrebu znan po številnih izvršenih goljufijah. Robavs jc hitel takoj nato v hotel, kjer je stanoval »Taborov« vojni poročevalec Kottas. Slučaj je hotel, da jc Robavs zalotil Kottasa v trenutku, ko se je odpravljal z ženo s kovčegoin v roki na potovanje. Robavs je Kottasa prijel in pozval policijo. Kottas se je skliceval na generalnega direktorja Mariborske tiskarne Vekoslava Spindlerja, češ, ako so mariborski obrtniki tako nesolidni, da zahtevajo svojo aro nazaj, potem zastavi svoj honorar pri »Taboru« in »Marburger Zeitung« za svoja poročila o mobilizaciji Mažarske proti Jugoslaviji, ki znaša 10,000 kron. Robavs se je dal preprosili in |e izjavil, da počaka do 17. t. m. Med tem časom sta »Tabor« in »Marburger Zeitung« prinašala dalje fantastične članke o mažarski mobilizaciji Ta poročila so demokratski časnikarji razširili tudi v inozemstvu, tako v »Prager Presse* kakor tudi v dunajskih listih. Celo listi v Nemčiji so prinašali ^izvirna« poročila, da Mažarska taktično mobilizira proti Jugoslaviji Medtem pa je Robavs zaman čakal na izplačilo 20.000 kron. Prišel je t7. januar, Kottas pa ni vrni! obljubljene vsote, vagona moke iz Vojvodine pa tudi ni bilo. Spindler je med tem časom izplačal Kottasu na račun omenjenih Izvirnih poročil iz Budimpešte 2000 kron. Včeraj je policija prišla vendarle do zaključka, da je »Taborov« poročevalec iz Budimpešte navaden goljuf. Sam policijski vodja nadsvetnik Kerševan je bil pozvan k pokrajinski upravi v Ljubljano, da pojasni vso zadevo, kaj je na »Taborovih« poročilih o mažarski mobilizaciji, ki sc je vsak dan na široko opisavala. Ko se jc nadsvetnik Kerševan vrnil iz Ljubljane, se je zvedelo, da je »Taborov« informator Kottas ogoljufal tudi natakarice, sobaricc in hotelirja »Pri zamorcu« samega za velike vsote. Danes zvečer se je policiji posrečilo vojnega poročevalca ^Tabora« aretirati. Kottas razmišlja sedaj o svoji mobilizacij v zaporu.
lj Kurz iz zgodovine umetnosti. V soboto 20. t. m. ob 6. uri zvečer se vrši v sejni dvorani bivšega deželnega dvorca četrto predavanje. Predava msgr. Jo s. Dostal o krščanski umetnosti zgodnjega srednjega veka, — Vstopnice po 5 Din pri blagajni.
lj Organizacija javnih nameščencev somišljenikov SLS. Danes odborova seja ob 20. uri v navadnih prostorih. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik.
lj лгМ Krikovo-Trnoio (odsek) priredi r n<v deljo 21. t. m. ob pol Štirih popoldne v šolski telovadnici na Cojzovi cesti (Graben) nnraščajsko akademijo, h kateri vabi vse prijatelje orlovstva.
lj Članom «Gospusvetskega zvona* naznanjamo, da se vrši občni zbor v petek, dne 26. januarja t 1. ob osmih zvečer v dvorani Mestnega magistrata. Prosimo polnoštevilno udeležbe. Vzemite seboj članske izkaznice I
lj Resničen dogodek. Kako daleč smo prišli, dokazuje sledeči resničen dogodek. Neki državni poduradnik, ki zasluži mesečno 3120 kron, mora skrbeti za rodbino petih oseb. Kupiti si ni mogel novih črevljev in starim so se strgali podplati. Ker jih je moral dati popraviti, je prosil dopusta, ki sc mu jn moral dovoliti, ker pozimi le ne gre, da bi državni nameščenci hodili bosi po mestu. Pet dni js moral mož ostati doma, preden mu je črevljsr popravil čevlje.
IJ Novih potnih listov jc izdala policijska direkcija v Ljubljani v letu 1922 2900.
lj Policijsk» kronika. Urez vsnkega povoda Jc France Lampe 15. ianuarja izzival v gostiln) mizarskega pomočnika Antona Kojino. Prepir sta nadaljevala na ulici, kjer sta se stepla. Ljudje so ju raz-družili. Rojina je skočil v postilnc nazaj, Lampe pa za njim, pri tem pa je razbil šipo. — Z nožem je grozil Rudolf Nachtigoll v uoki gostilni v Šiški kle-
parskemu mojstru Alojziju Goršiču iu mu rekel, da ga bo ubil. Gostje so zabranili nesrečo in so zagrabili Nochtigalla ter ga potisnili v kuhinjo, katero so zaklenili za nji nt — Perici Jerici Janežič iz Spodnje Hrušice jo bilo v Solni ulici ukradeno perilo v vrednosti 4180 K. — Učenki Gizeli Medved je bila med poukom v Krištolovem zavodu ukradena boa, vredna 3000 K. — Neznani žepar je ukradel na Vodnikovem trgu Mariji Živec denarnico, v kateri je imela 420 K denarja. — Na glavnem kolodvoru je policija aretirala 21 letno slaboumno Danico T., ki je pobegnila iz hiralnice. Pri njej so našli večjo množino deloma še mokrega perila: rjuhe, prte., prtiče, spodnja krila, bluze, predpasnike, brisače, žepne robce. Komur jo bilo zadnje dni tako perilo ukradeno, naj to javi okr. pol. nadzorniku gosp. Ilabetu. — Na glavnem kolodvoru jo bila ukrudeua bakrena krpa v obsegu 400 mm in 15 mm debela v vrednosti 4000 K. - Policija jo aretirala neko 15 letno dekle, o kateri jo ugotovila, da jo predrzna tatica, ki je kradla celo v šolali učenkam suknjiče in šale. — V De Schiavatovem prenočišču je bila ukradena črna, 2000 K vredna moška suknja. — Puran, vreden 100 K je bil ukraden Elizabeti Plvk. — Vlomljeno je bilo v stojnico Ivane Stare na Stanko Vrazovem trgu. Vlomilci «o odnesli lastnici blaga v vrednosti 1600 K.
lj Lastniki psov se opozarjajo, naj jih ne puščajo samih od doma, ker se klatijo zadnje čase velike tolpe psov po mestu, kateri napadajo mirne ljudi in posebno otroke. Pse postopače bo dobil konjač nalos polovitl. ker ne gre. dn bi psi ogro-Eali ljudi in posebno še otroke.
Socialni vestnih.
s Nezaposlenost na Italijanskem. Kakor poročajo rimski listi, je doseglo število brezposelnih 30. novembra 1922 354.238 proti 321 tisoč 11 v mesecu oktobru. Največja nezapo-selnost sc kaže v Emiliji, Benetkah in Abru-cih. V Hmbriji, Piemontu in Liguriji se jc рл število nezaposlenih nekoliko skrčilo. Vzrok večj« nezaposlenosti jc iskati v slabem zimskem vremenu, ker je prenehalo delo na polju, pri stavbah in na cestah. V samem polje-
Ljudski oder.
V nedeljo dne 21. t. m. ob pol 8. zvečer vprizori Ljudski oder v Ljubljani v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, zabave in humorja polno burko štiridejanko »Ulica ?, št. 15«.
Vstopnice sc bodo dobile v predprodaj! v nedeljo na dan predstave od 9, do 12. ure dopoldne v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu in popoldne od 3. do pričetk« predstave v Rokodelskem domu.
Narodno piedišče.
OPERA.
Petek. 19. januarja: NIZAVA. Izven. Sobota, 20. januarja: JENUFA. Red E. Nedelja. 21. januarja: SEVILJSKI BRIVÉC Uveu, Ponedeljek, 22. januarja: Zaprto.
DRAMA. Petek. 19. januarja: LILIOM. Red D. Sobota, 20. januarja: VOJIČEK. Izven Nedelja, 21. januarja ob 3. uri popoldno: PETER-
ČKOVE POSLEDNJE SANJE, ob 8 uri «večer: ŽIVI MRTVEC. Izven. Ponedeljek, 22. januarja: VOJIČEK. Red C.
Iz gledališke pisarne. Pogreb pokojnega dramskega igralca Pavia L o č u i k a bo v petek, dne 19. t. m. ob dveh popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V znak žalosti ostane ta večer dramsko gledališč« zaprto. Predstava »Lilioma« za red D bo pozneje.
Premiera v drami. cVojiček-c V soboto 20. t m. bo v dramskem gledališču premiera Biichnei> jevc tragedije cVojičekt. Delo je napisano pred približno sto leti in ima vse znake najmodernejše struje ekspresijonistov — kratke, ostro narisane scene, ki črtajo v jarJii luči Vojičkovo notranje iiv-ljenjo. Vse spremembe se vrše pri odprtem odru. — V glavnih vlogah nastopijo ga Juvanova, gg. Ro-goz, Peček, Plut, Lipah, Drenovec, Gregorin, ierčie, Cesar. Režijo vodi g. Sest. — Občinstvo prosimo, da ne moti s prepoznim prihajanjem poteka predstave.
~~ Prosveta. .
pr Sinfouični koncert Muzike dravske div. ob-lasti dne 22. januarja 192& Kot 111. točka sporeda jc shuoničm Scherzo, delo mladega, a izredno nadarjenega Hrvata Svetislava Sianciča. — Svetislav Stančić se je popolnoma posvetil glasbi ter je ravnokar dovršil mojstrsko šolo na klavirju na akademiji v Berlinu. Najpreje je bil učenec slavnega pianista Henrika Barlha. V letih 1920 in 1921 je nadaljeval svoje študije kot pianist pri učencu slavnega Liszta, prof. Konradu Aussorge, ki je znan kot najboljši interpret Beethovnovih skladb. Mojstrsko šolo pa je obiskoval pri enem največjih živečih mojUrov, pri slavnem komponistu in pianistu Pe-1 rugio Buseoniju. Stančič je izmed peUh njegovih učencev, njegov ljubljenec, Bussoni je Stančiču tudi mentor njegovih skladb. Njegove skladbe so na programu vseh večjih orkestrov v Nemčiji, izvaja jih pa tudi zagrebška Filharmonija na svojih koncertih z največjim uspehom. Trenutno se nahaja Stančič v Berlinu, kjer priredi dva samostojna pianietična koncerta, nato pa daljšo koncertno turnejo po raznih mestih Nemčije, dalje v Pragi in na Dunaju in naposled tudi v Zagrebu. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
pr Operni libreti. «Nižava«. Pravkar j« izšel 7. zvezek Zbirke opernih tekstov in sicer libreto mu-zikolne drame s predigro in v dveh dejanjih: «Nižava :, spisal Rudolf Lothar, jjoslovenil P., uglasbil Eugen d'Albert 60 strani. Cena 8 Din.
Oceanska pot v Sibirijo."
»Ekonomlčeskaja Žizu« poroča o važnih znanstvenih odkritjih, doseženih po dveh ruskih polarnih ekspedicijah, katere je poslal v Sibirijo komite za severno morsko pot. Pr va e It špedicija, norilslci), se .ie podala v no-rilsko pogorje ob desnem hregu izliva reke Jenisej (69° 19' severne širine). Prvotni cilj ekspedlelje je bila preiskava noribVih pre-mogokopov, toda i ' n /;>d.ia, geolog K K. Urvoneov, je storil veliko več. Ko je pre-iskal do sedaj ueizsledeno okolico jezera Pja-sino in izvir reke Pjasine. ' preplaval isto s čolnom do njenega izlivu v Ledeni oceau in znanstveno očrtal ter pi-eiskal celo 800 km dolgo pot Od izliva reke se je poda! Urvoneov 7, istim čolnom impre.i v ocean proti vzhodn in je dospel do otoka nikso: . odkoder je zdaj prejel komite njegov rudiobrzojav.
Na oceanskem obrežju med roko T"ia-sino in oto'-'-im Dikson je našla ekspodieija pošto, katero je poslal I. 1919 Amundseu po dveh sopotnikih, Tessenu In Knnbsenu, in tu tudi prtljago oboh zmrzlik Norvežanov. Delovanje N. K. Urvoaeova e velikega znanstvenega pomena, ker nt bil doeedaj v teh pokrajinah noben kulturen človek.
Važno odkritje .'o lapravila tudi druga ekspresija, katera je odšla junija 1. 1922 iz Novo-Nlkolonvskn z motornim čolnom r\g-nosa«. Pri preiskavi Gydajutnskegn polotoka .1« prišlR »Agnesa« Iz Obskega zaliva v Ledeni Ocoan tn je spoznala, da ni Tarasol skrajna severovzhodna točka polotoka, kakor se je , mislilo dozdej, temveč pnda k novemu odkritemu otoku. Ko je čoln preplaval prollv, ka-i terl deli otok od kopnega, je našel vhod i* occana v zaliv % siobino 23—sežnjev. Na bregu otoka je ekspedioijn postavila spomenik, da zabeleži prostor, kjer so našli mamuta. V zuliv-n samem so ugotovilo velikansko množino rib iu morskih psov.
Stran 4L
SLOVENEC, dne 10. Jtaaoirfe 1Ô28.
Btev. 14.
Orlovski vestnlk.
Starešinski Orel. Dane» ob 8. tiri zvečer se vrli seja starešinskega Orla v Akademskem domu.
Orel Krakovo-Traovo. Danes zvečer redni fantovski večer. Na aporedu predavanje bi. Fr. Teree-glava.
Poslano.*
Nekateri časopisi so objavili pred kratkim sledeči članek Zdravniškega društva v Mariboru:
«Zdravniške drnetvo v Maribora je na odborovi seji dne 11. t. m. v zadevi sanatorija «Petrovo eeloc v Mariboru enoglasno sklenilo sledeče:
1. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani Be naproša, da ne da koncesije za «anatorij ▼ Ma-
* Za vsebino tega dopisu odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon.
riboru nezdravnikom, marveč da obdrie koncesijo dosedanji koncesijonarji-zdravnikL
2. Za sanatorij «Petrovo eelo< v Maribora se izreče «cavete« za vse v Mariborskem zdravniškem društvu včlanjene zdravnike, kateri bi morda hoteli prevzeti kako mesto v tem sanatorija, dokler ni spor med koncesijonarji in posestniki sanatorija rešen.	!••••.
V Mariboru, 12. januarja 1023. , ■ Za odbor: Dr. Fr. Jankorié, L č. predsednik.
Dr. Dekleva, t. č. tajnik.
Vsebino navedenega članka smo podpisani vzeli z velikim začudenjem na znanje, ker nismo dali najmanjšega povoda za to, da je enostransko Informirani odbor Zdravniškega društva v Mariboru proti našemu humanitarnemu zavodu zavzel strogo stališče splošntsga bojkota, katerega côIq ne odobravajo nekateri Slani imenovanega društva.
Komur je znana vročekrvna narava inspiratorja
dotičnega odborovega sklepa Zdravniškega društva ▼ Mariboru, temu Je sicer vsebina dotičnega članka razumljiva.
Z gospodoma, Id si skušata v zadnjem času nekako lastiti naš sanatorij, smo stopili v neobvezne dogovore v času, ko nam njihove razmere do nekaterih lastnih tovarišev niso bile znane.
Da pa bodeta gospoda z ozirom na tc dogovore zavzela v javnouti proti nam in zgolj Iz človekoljubja in nesebičnosti osnovanemu sanatoriju tako stališče, tega pač nismo mogli pričakovati ln tudi zadnje «Poslanoг, v katerem smo reklamirali zase le našo izključno lastninsko pravico do sanatorija, odboru Zdravniškega društva ni moglo dati povoda /a stališče bojkota našega človekoljubju namenjenega zavoda, ki je v Mariboru in celi mariborski oblasti z ozirom na pomanjkanje sličnih zavodov bolj potreben, nego marsikatera druga institucija.
S tem sklepom, katerega sta dosegla dva člana društva po enostranski informaciji, nista oško-
I
dovana v svojih lastnih interesih samo ona dva gospoda. ampak vsi člani Mariborskega zdravniškega društva in sploh vsi zdravniki, ker smo slej kot prej zastopali stališče, da bodi vsakemu bolniku, iskajočemu zdravja v sanatoriju, na prosto dana izbira zdravniške pomoči. To se pa da doseči le na ta način, da je že v naprej odvzeta moin ost provz-ročati spore sploh, bodisi sedaj ali v bodočnosti, direktno ali indirektno, katera napovedujeta ta dva gospoda že danes po svojih zastopnikih. Prosimo merodajne faktorje, da to okolnost primerno uva-žtijejo.
Apeliramo pa na one trezno misleče Člane Zdravniškega društva v Maribora in mariborski oblasti, kateri se s tem sklepom ne strinjajo, da zastavijo vse, kar je v njihovih močeh, da odbor Zdravstvenega društva navedeni po enostranski informaciji storjeni sklep prekliče.
Maribor, dne 17. januarja 1928.
Za Bratje Tavčar: Janka Tavčar.
Nosile zaradi it) i hovih velikih rednosti
T' "
Ouua se aluiba
organista in cerlrailra
v anl osebi y Pa zemljn, pošta Gradao v Belkiai>BL Sta uc varie prosto Drage modno ti «e sredo pr. žnpuem uradu
Gospodično
ki je. 4. t. m. kupila psa Dobermana, POŽIVLJAM, da pride ponj ali pa vrne rodovnik.	381
KAPITALISTA
IŠČEM, kateri bi naložil denar v dobro vpeljano gradbeno podjetje. — Dopise *a poštno leže£e gL polita Ljubljana pod 'GRADBENO PODJETJE».
V boljlo restavracijo oa deželo iščejo
izučeno KUHARICO
pridno in pošteno, če mogoče iz bolj?e družine. — Naslove sprejema upravnico »Slovenca« pod: «KUHARICA 362«.
Parkefarja
veičegs dela na vseh parketnih strojih, nadalje več spretnih
MIZARJEV
ta lino delo iz mehkega in trdega lesa, in
1 strugarja
«prejme večje LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE V BLIŽINI KAMNIKA. —
Stanovanje z električno razsvetljavo preskrbljeno. Sprejmemo le najboljše moči, treznega in poštenega značaja. Pismene ali ustmene ponudbe na:
Civ. ing. V. REMEC :: Ljubljana
Kersnikova ulica štev. 7.
Stev. 11.
RAZPIS.
Okrajni cestni odbor v Kočevju razpisuje	,
službi cestarjev
za deželne cestne proge Starilog, Kočevje (mesto), Željne, Brod (Stalearjev hrib) in Gotenica. — S to službo je zve-xana mesečna naknadna plača po na-ricdbi Gradbene Direkcije v Ljubljani. — S 3 Din kolekovane prošnje, opremljene z domovnico, z zdravniškim, nravstvenim spričevalom in družinskim li-stoia naj ee vlože
do 6. lebruaria 1923
pri popisanem cestnem okr. odboru.
Cestni okrajni odbor v Kočevju, dne 17. januarje 1923.
liani h priTleke dimn is №нца p# ï veliki irtrn. ialjs različno platno in liti za tipetnlto, sedlarje iti pripereti tirdka
L B E. Shaberné ВГ№»
Kupna dobro ohranjeno "ШС
Wertheim - blagajno.
— Naslov pove npravaiStvo cSlovencaa pod številko 373.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
kraste, lisais odbran uje pri Človeku in iivalih Niflolmaiilo, ki je brc:: duha in ne ma2e perila. 1 lonček za 1 osebo do poŠt. 7 Dm. pri T*NKOCI, lekarna Ljubi.ana. Slovenija.
KUPIM
PLETILNI STROJ
HeVc 8, 9 event. 10. Cenj. ponudbe na
upravo lista pod Šifro «PLETENJE«.
Cvetlične čebule
hijactnt in tulipanov iz Holandske «o prispele.	341
Cenik raznih semen
je pravkar izšel in ga pošljemo n a zahtevo. - SEVER in KOMP., LJubljana, Woliova ali ća 12.
342
V soboto, dne 20. jan. 1923 ob 10. ari dopoldne bo naprodaj potom JAVNE USTMENE LICITACIJE p!ua-oierli na jahalnici NnSakove kasarne v Trnovem
18 konj in mezpv.
Pogoji se bodo proglasili na licu mesta. Licltanli plačajo izven licitirane vsote Se 3 odstotke nabavne takse.
Predsednik komisije:
konj. major MAREK s. r.
IŠČEM LOKAL
ali prostor, ki se da preurediti xa MODERNO BRIVN1CO le na prometnim delu Ljubljane. Ponudbe ca: NOVOSAD, i GRADAC 37, p. Pleternica, Slavonija.
KUPIM
BLAGAJNO.
Cenjene ponudbe "pod Miro ?BLAGAJ-NA« na pprevniïtvo -Slovenca-. 371
Stavbišče kupim
v Ljubljani ali okolici. Potrebujem od 1000 do 3000 m'. — Ponudbe na uprav-niïtvn liste, pod Šifro «Resen kupec«.
šamotna OPEKA
700 kosov, za notranjo obzidavo apnenice ali enakih peči, ima po nizki ceni
naprodaj FR. LIPAH,
DOBRUNJE pri LJUBLJANI.
V	najgloblji žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naS iskreno ljubljeni sin in brat, gospod
Pavel Ločnih
flan »Narodnega gledališča« v Ljubljani
v sredo, dne 17. t. m. mirno in bogu vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 19 t m. ob 2. uri popoldne ir. deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 18. januarja 1923.
ŽALUJOČI OSTALI.
Г
Yi*T "1Ш družba za elIKtrečno ЈСјАјЖГЧ! * industrijo d. ss o. k.
prolzvuia In dobavlja vae električne stroje in elektrotehnične aparate in izdelke.
EL1N gradi električna centrale.
ELIN
ауш ami projektira brezplačno vse naprave in obrate, kt so v zvezi LLint z ei«Ktrotobniko.
Tehnične pisarne
io га!оц€:
Ljubljana, Dunajska cesta ljanske kreditne banke. Јчах.ког, Veutrlojeka ulica 11.
MALO POSESTVO
tik larnc cerkve, je naprodaj. Obstoji iz dveh zidanih hiš i gospodarskimi poslopji, zraven velik sadni vrt, 3 njive, travniki, gor.d; primerno za vsako obrt. V hiši je bila dolgo trgovina in gostilna. Pripravno jc tudi zа pekarijo, ker daleč okoli ne obstoji. Oddaljeno jc tričetrt ure od postaje Sv. Peter v Savinjski dolini. Naslov: FRANJO KOP.UN, Sv. Jurij ob Teboru, samo osebno. Prodam tudi samo HISO ? vrtom. V hišab je električna razsvetljava.	366
(Objava
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Ivan Bogataj, konce*, elektrotehnično podjetje. Sv. Petra cesta 30.
KLEPARH: Remžgar & Smerkol, Florijanska ul 13 Produktivna zadruge kleparjev, instalaterjev, koflarjev in krovcev v Ljubljani,
Kolodvorska ulica Stev 28 Kom T, Poljanske cesfa Slev 8.
KLOBUKE to TELOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Sfari tro šlev 10.
KONFEKC11SKA TRGOVINA: Olup loslp, Pod Trončo.
MEHANIČNA DELAVNICA;
pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Ludovik Baraga, Šclenburgova ulica 6/1.
4 dinarje.)
PARNA PEKARNA: ean Schreya nas! Jakob Kavči«, Gradišče štev 5
STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO:
Ferenc & Fucha, Ljubljana, Mirie Slev. 2
SPEDICIJSKA PODIETIA: »Orient» d. A, Sodna ulica Tel 461 Ranzinger R, Cesfa na jut železn. 7—9,
TRGOVINA Z 2ELEZNINO: SuSnik A, Zaloška cesta St 21, Ljubljana
TROOV Z DEŽNIKI IN SOLNCN1KI: Mikuš L, Mestni trg 15
TRGOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM; Erjavec & Turk pri »Zlati lopafi», Valva-
zorjev hg štev 7
ZALOGA POHIŠTVA: ,f Fajdiga sin. Sv Petra cesta Slev 17.
Iščemo
knjigovodjo (knjigovodkinjo)
ЕШоХпевг bilance, če le moSno veščega v spedicijski branil ter hrvatskega in nemškega jezika. -— Ponudbe z navedbo zahtevka plače na
ALOIS FREUND I Ш, Osijek Ш.
Ako še niste, pošljite naročnino!
■ввгишввввпвшвпнммгаввивнаааваа
NOVOSTI ZA
PLESNO SEDIJO
A. Sinkovlc nasl. K. Sois
Ljubljana, Mestni trg 19.
Strpluiin
zalogi. —- Drogerija A. K ANC, Ljubljana, Židovska nlica 1.
nove
NAPRODAJ JE elegantna, masivna.
polirana
češnjeva oprava.
Obstoj is spalnic«. |«<Шп1сс In kuhinf —	'	Bled«. 7i
znamko.
Sladkor- icccr
glave, hoche in Kristal, testenine, maharone. H-deline ln i ezance Ka^or mm ostalo špecerlisko ln Moloiilfalno Hla$o nudimo m pošiljamo po železnici gg. trgovcem vsa o fiioliCino in no vsaho postajo. - izvolite zahtevati cenih.
»9
ВА1ШГ
ТП®0¥ЛСК0 PROPItTIMO DRUŠTVO. VELETRGOVINA PUES0VIT0P1 RODOM
H ARLOVilC
----- .. ------ ,----------hinie 1
pri M. GOGALU, mizarju na Bleda. 7* pismeni odgovor je priložiti
350 m POCINKANE CEVI, ▼ теН-kosti '/. in 200 m POCINKANE CEVI, 1 cola svetlobe,
naprodaj po nizki ceni.
FRAN PEZDIR, BREZOVICA 71.
Naznanilo
□aâim cenj. odjemalcem Dolenlske In Belokran)ekc»
katerim na ljubo smo odprli v
Novem mestu
podružnico naših amerikanskih
Sfnger šivainih strofev
ter nudimo cenj. obfiinštvu vse za Šivalne stroje potrebno kot: Sinaer olte, Singer igle. Singer svilo, Singer sukanec, Singer nadomestne dele etc.
S spoštovanjem
Singer Šivalni stroji, Bourne & Co. Novo mesto, Glavni trg 45.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Mihael MoSkcrc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.