Štev. 292 y TfŽM, v soboto 26. oktobra 19|f Letnik XU!I thm'-a. vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — UredniJtvo: ulica sv. Frančiška Asiškega št i. nadstr. Dopisi naj še pošiljajo dftdnittviL — Nefcj&irana pUma m ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovvrni urednik Štefan Godina. — Li — jzaajaieij in ouguvuim umniK jiain uuuma. — ^Bjuiik konsorcij i Jedinosti*. — Tisk tiskarne „EdinccU". — Teieion uredništva in uprave S 11-57. — Naročnina *na5ai Za c^o leto K 40 —. pol leta K 20*—, tri aescce K 10—, z£ nedeljsko izdajo za celo leto K 8 —, pol leta K 4 —. rr posamezna Številka v Trstu in okolici: 10 vinatjev. ■ . .. ■ EDINOST Posamezne številke zastarel 2 21 vin. Oglasi trgovcev i:i obrtnikov mm po 20 vin; osmrtnice, zahvale, p33lanlce, vabila oglas? denarnih zavodov mm po 50 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 30.—; vsaka nadaljna vrsta K Mali oglasi po 3 vin. beseda, najmanj pa 83 vin. Oglase sprejema inseratoi oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici sv. FranHSci As. št, 20. PoštnohranilnlČni račun st. 841.652. : Posamezna Številka izven Trsta In okolice: 12 vinarjev. -......■-= Poziv no občo nerodno obrambno organizacijo. Narodni Svet v Zagrebu je 23- oktobra razpravljal o zadnjih dogodkih na Hrvatskem, zlasti o dejstvu, da Je prišlo povodom manifestacij v proslavo Wilsonovlh načel za ureditev narodnostnih razmer do napadov na kolodvoru in druge prometne naprave. Na-odni Svet je, ne oziraje se na malenkostne pomisleke in razniotrivajoč vse te dogodke, edino L* iz v difca narodne koristi prišel do zaključka, da je potrebno izdati na narod ta-!e pozi v: Narodni Svet misži, da ukszuieta bistri razum in stat o poštenje našega naroda, iia se taki slučaji ne p one ve ali razširijo, Ker bi vsled tega lafcko prenehal ves promet tudi v najsiromašitejše kraje nase domovine, ki H ostali potem brez kraha. Narcdn! Svet poživila vse pristaše strank, političnih in parlamentarnih skupni da se strnejo po vseh mestih, vaseh, trgih in zaseljih v odbere ^-ire^nega Stfeta. V take odbore lafcko vstopijo tudi osebe, ki niso pripacniki nstene p?!iifčne stranke, ki ps. sc v svoji du£f za ze^Hnjenje in osvoboditev naroda na podlagi proglasa Narodnega Sveta z tLne 19. oktobra 1918. Taki oibsri pre\zair.ejc s svojo sestavitvijo velike nal&i: za ves narod. Prva naloga vss-kegs. takega oibora da r-3 briga za obrartibc eseb in ime vine vseli (fržavilasov države SžiS brez razliko. Druga nrloga je. c?a eđberi javijo Naročnemu Svetu v Zagrebu veo dooodke v svodih kra^h h\ vse petrefee svo&li mest, trrrov in vas*, ter Vvsega naroda. Tretja naloga odbere v ie, ča tezno izvrše naročila Narodnega Sveta na korist ur.rc-sža. Zato morajo v vst£i krajih izbrati odbori Narodnega Sveta n^belj zaupne in naihoj} Izkušene Uudl v svoj odkor, ki naj bo sestavljen iz predsecnika, voditelja za naro^tio ctrajiibo hi pC«3lovodie. Vsi odbori se morajo prijaviti v odobrenje Narečnemu Svetu v Zagrebu. Vse efe&ve £e pešaj al o na naslov: Naročim Svet v Zagrebu, s<4>ar. Bratit Slovenci, Hrvati© in Srbi, na delo! Cjls hiti. V nekaj dneh morajo biti odbori sestavljeni. V vsakem našem kreju liiorn biti tak Narodnega Sveta, k: naj poskrbi. ča se čim prej ustanove čelo za ti Srodno obrambo. :J ! Zagreb. 23. oktobra 1918. 7 Za Narodna Svet SMS.: Dr. ANTON KOROŠEC, ' predsednik. Dr. Ante Psvelić, Sve^zar Prihieevlć, podpredsednika. 1 je v; ča Ruprehta: V Flandriji se nadaljujejo boli v nižim reke Lys. Sovražnik« ki Je vdrl v jugozapadni del Delnza. Je Ml s protinapadom zopet vržen. Jugozapadno Deinza smo zopet zavzeli del od Francozov prelio Lysa pomaknjenega predmost-ja. Vzhodno Vyvoja hi St. Elolja smo odbili močen napad med Lysom in Skaldo iu cb Skaldi tri sunke sovražnika. Uničeva- nasja le bila v angleškem ognja. Izseljevanje prebivalstva iz teh ozem^i proii vzbuu narašča. Vzhodno Sclesmesa in" Le Catcauja Angleži «id2i: j!e;o evojs velike napade In so lih razširil? proti severu do Skalde. Južno -Skalde so se izjalovili pre2 našimi Črtami na višinah vzhodno pot ka Escail-lona. Proti Le QueSisoyu zastevljciti ita-padi so prodrli do progo severozap&đno in zapndno Le -Que?itoya. Poizkuse sovražnika. da bi zapačno mest p prodrl proti severu, 50 izjalovile naše iz Sepmerisa in Vf-lerscola zastavljene čete. Na široki frciiti proti gozdu Morvalu napadajoči s>-vražidk se je ustalil v Pclx da Nordu in v Font&ine au:i Beis. V ostalem je bit po srditem Lomi u stavljen zapadao črte Engle-fontalne—Lcadrecies. Včerajšnji boji so prinesli sovražniku v splošnem |e SCO— I.0C0 m globoko pridobitev na prostoru. Večjih uspehov klmb zastavitvi izredno veifkih sil tudi včeral ni imel. Ansr.da licntsk^ga cesar je viča* ObOi-sl, med Oiso in Serro in zapadno Aifiee cd časa go cusa topovski boj. Ob Oisl so Sfj izjalovili delni sunki nasproinika. Med Giso In Serro so bili odbiti močnejši na-pa^S Francozov. Kler je sovražnik vdrl v naše postolaarke, smo ga s protlsankom vi gli zopet nazaj. V odsekih na obeh straneh Vouziersa ie bojno delovanje pene-liaio. Višino vzhodno Chestresa smo ob-drlstli proti pcaoviilm srčiiim ntps^cm sovražnika. Gaiiv/itzeva armada: Delni napadi Ameii.ancev na obeh bregovih Moze so tli* odbia Ju vzhodno bojišče. — Sovražni napadi ua obeh straneh /norave. Zapadno roka smo bili v gorovju južno Krr-gujevca potiscleni ne!:sl*ko nazaj. Vzh^tLco reke, v ozemlju ParaCma, so bili napadi odbili. BEROLIN, 25. zvečer. (VVolii). Na Fian-drskem smo zavrnili sovražne napade med Lyso in Skaldo. Med Skalilo in Ois^ dau&3 nič večjih bojev. Frencoski nspatH na kakih 50 kilometrov široki fronti od O1S3 do Aisne z glavno fronto me J Oiso In Serro in zapa napad, ki je včeraj zjutraj izbruhnil na beneški gorski fronti jo v czemHu južiso Mcnteie. Z ©bščaino hrabrostjo, zvesthn lzce pojoči razširili tekem dneva dosežene velSke uspehe. Na planoti vzliodno Vouziersa je bilo delovanje obeh artiljerij znatno. Angleško uradno poročilo. 23. okt. zvečer. — Davi so angleške in škotske čete 3. in 4. armade napadle mod sambreskitn prekopom in Ska!do iužno Valenciennesa. Prodiranje je oteževal teren, na katerem se nahaja veliko rečnih strug, vasi in ^ozdovja, kar je sovražnik vse branil z veliko odločnostjo. Tekom zbiran-a in prvih premerov v bitki je sovražna artiljerija razširjala živahno delovanje z brizanenimi in plinskimi granatami. Tekom dneva so si pribortfe naše čete svoio pot vk£ub trdovratnemu odporu, jjosebno sovražne artiljerije m strojnic. Z veliko stanovitnostjo naskočivši nekoliko ur pred mrakom. je naša pehota vdrla na vsej fronti v obrambno črta in ie kmalu zavzela važne vast Dornroc-reuil, Forest m Rcmeries. Na skrajnem levem krilu je naletela na mečan odpor ob utrjeni pristavi Cimorementu in ob železniškem postajališču v bližini. Toda na obeli kraćih so angleške čete 5. df-viz!;e s pomočjo oklopnjakov zavzele z naskokom vas Bcaurein, ki jo jc sovražnik branil zelo trdo-vratno. Na levem krilu so druge angleške čete tekom prejšnjega naskoka prestopile reko Harpies ter zavzele Vertain. Tekom jutra so naše čete na vsej fronti nadaljevale svoj napasJ, prodrle v sovražne postojanke do tri milje globoke in pognale sovražnika iz već močno utrjenih vasi, zaselj, gozdov in drugih za obrambo izgrajenih terenskih postojank. Angleške čete so imele hud boj v Bo is Evacquu hi so dobro napredovale. Vzhodno odtod so angleške čete 18. divizije prodrle do milje daleč in vzele Bousies. Angleški in škotski bataljoni 21. tn ^3. divizije so zavarovale prehode čez reko Harpies pri Vendegiesu in La Poisu ter zavzele vas Vendegies. Drugi aisdeški bataljoni, ki so z novozelandskimi četami operirali na levem bregu, so dosegli rolb Neuvilla in so se ustalili na vrhovih severozapadno vasi. Dalje proti severu so zavzele čete 21. in 2. divizije vas Escarmain. Pri teh zelo uspešnih operacijah so naše čete zajele več tisoč sovražnikov in uplenile veliko topov. Prodiranje se nadaljuje na vsej fronti. val interpelacijo m ostro obs^a postopanje komi- novo državo. Ministrske tjje, ki presoja posrne za vrnitev v domovino, ^^^ ne ^ temveč bo voda posle tri- NajveČje nezakonitosti se tzv^o napram osebam, ^^f^^ncev: Dhighoier. Fink in Seitz. Ze- sedejo pa se vsa resertna ministrska mesta. Sauio za prehrano. DUNAJ, 25. (Ker.) Danes je prišel v zbornico nemški veleposlanik r.a Dunaju, grof Wedel, in se je posvetoval s poslancema Seitzem in Dinj.hofer-jem, kot predsednikom nemške narodne skupščine, o stvareh prehrane. Odstop Seškega namestnika. PRAGA, 25. (Izv.) Tu se pričakuje z vso gotovostjo, da v kratkem cdstopi namestnik grof Coudenhove in da pride na njegovo mesto član gosposke zbornice princ Friderik Lobkovic. Aricndna uprava na razpolago Cehom. DUNAJ, 25. (Izv.) Pri pednačelniku Češkega Svaza posl. Tusarju sta se danes oglasila dva zastopnika vrhovnega armadnega poveijništva, • ki sta mu izjavila. c'a je armatina uprava pripravljena, pomagati češki in nemški vladi v stvari prevoza živil z olajšavami in straženiem. Posl. Tu-sar je vzel to Izjavo na znanje s pripombo, da bodo Cehi sprejeli- penudbo, če bi se pokazala taka potreba- Kiolač pri cesariu DUNAJ. Ž5. (Izv.) V sredo ie bil pasi. Kloiač povabljen k cesarju v avdljenco. Na Fran J osi ro veni kolodvoru ga je čakal poseben avtomobil. Avdiiemca je trajala celih šest ur m se porazgovor ni fcLkal političnih stvari, temveč edino le ljudske prehrane. Ukra£K3ki Narodni Svet. DUNAJ, 25. (Kor.) Isvrsevalni oibar ukrajinskega Narodnega Sveta je sklenil, da naj U'krnj*Ji>ki Naro±ii Svet stopi v zvezo z drugicni Narodnimi Sveti v svrlio ureditve skupaiU zadev in sklenitve premirja. UkrajEnski Narodni Svet bo samostojno vodil mirovna pogajanja- Koaiono katerim se more v naihi jšem slu.aju očitati, da so Italijani, da so -čutili italiiarskr ter v okviru te di lave razvijali narodno delovanje. 'Minister za notranje stvari vit. Geyer ie izvajal da so se internacijo .in kcminacBe razveljavile že tekom lanjskega leta. Ndrr.ovite osebe so postala deležne begunske oskrbe. Vrnitev teh oseb v domovino pa ni odvisna od civilne, temveč od vojaške uprave, za katero so mer od a in i oziri na vojevanje. Vse prošnje za vrnitev so se presojale •pri uamestrušlvih v Inornostu cz. Trstu ter sc je us;oi!ilo r.a Tirolskem okoli 42%. ra Primorskem pa 70%. Iz vojaških ozirov se ni mcxla dovoliti nezanesljivim osebam vrnitev v kraj-j tik za fronto. Ko lo se razmere šzpremenilc, so se vsi vzkl'c: rešili meritorno. V večini slučajev so vojaški za-EtcpnlV.i iz vojaških vzrokov predlagali odklonitev. i.rniTster ten rešitev še nI dal dostaviti stran-kaTn. Sedaj je vrhovno armadno vodstvo z. ozirom na izpremerijeni položaj, privolilo, da se pri vzkli-cih, ki iih ie še rešiti, postopa kar najlojalneje. V tem smislu se rešijo v najkrajšem času vsi vakHci. Posl. dr. Couci je poda! v imenu včeraj ustanovljenega narodnega zastopstva (fascio nacionale) izjavo, po kateri člani narodnega zastopstva na podlagi po predsedniku VVilsona postavljenih in po osrednjih vlastih sprejetih zahtev, vse doslej avsiro-ogrskl monarhiji pripadajoča italijanska Gzenil'a smatralo za že Izločena iz teritorijalne pripadnosti k monarhiji. Zato nikakor ne more ita-Ulanskim poslancem pripadati naloga, da bi se z avstrijsko vlado ali zastopniki avstrijskih narodnosti pogajal! v svrho preosnove državo. Končno prosvednjejo proti posebnemu stanja, ki naj bi se ustvarilo za mesto Trst. — Posl. grof Barbo (kranjski Nemec) ie protestiral cla narodnost! obdolžujejo Nemce, da tlačijo druge narode in je koučno v ime-nu Kočevcev zahteval zanje pravico, da se prt+rfitK-^o državi svoje narodnosti. (Dobe kočevsko republiko! — Prip. ured.) —"" Posl. dr. GentiU je zahteval za slučaj ljudskega glasovanja v Trentinu, da prej zapuste deželo avstrijske vojaške in politične cblasti in se vrnejo vpokllcanci, begunci in izgn^rci. Posl. dr. Gasser je izjavil, da kavanski liberalni poslanci ne smatrajo usode pripadnosti italijanskih ozemelj za notranjo stvar o katerem se morejo ženske voliti v dolujo zbornico. NOVO AVSTRIJSKO MINISTRSTVO. DUNAJ, 25. (Izv.) V prihodnji, torkovi seji pctsJanske zbornic? se predstajvi parlamentu novo avstrijsko ministrstvo, ki bo zasedal sestavljeno takole: ministrsko preds&dmštvo profesor dr. Lamasch. finančno ministrstvo pužil. dr. Redlich, trgovinsko mailstrstvo central u i ravnatelj stavbne in rudnišk-e družbe Giinther. bo odločevala ukrajinska nafod-na skupščina. Ukrajinski državi in drugim državam se uradno naznani konstituiranje ukrajinskega Narodnega Sveta. Narodna skupščina avstrijskih Nemcev. DUNAJ, 25". (Kor.) Danes je ime! seio fcvrtevalni odbor narodne skupščine avstrijskih Nemcev. Določilo se je besedilo note Wilsomi o vprašanju premirja In miru. V popoldanski^ seji se je sklenil načrt deželne rprave z začasnimi, deželnimi skupščinami i n uežeimmi odbori ter izvolil sosvet, ki naj bi stavil predloge o delovnih močeh za dobo prehoda iz vojne v mirovno industrijo. Avstrijski Neaid v Berolinu. BEROLIN, 25. (Ker.) Odposlanci narodne skupščine avstrijskih Nemcev so danes prisostvovali nekaj časa seji rajhstaga. Po končani seji so se začela njihova pogaianja z medstrankarskim odborom. Odstop štajerskega namestnika. GRADEC, 25. (Izv.) Vest nekaterih listov o skorajšnjem odstopu štajerskega namestnika uroia C!aryja, se potrjuje. Namestnik je v zadnjem času že večkrat izrazH željo, da bi odstopil s koncem tega leta, z ozirom na politične dogodke pa« se zgodi to že -v najkrajšem času. Odprava cenzure v Budimpešti. DUNAJ. 25. (Izv.) V Budimpešti so danes r izšli vsi listi z debelo tiskanim napisom »brez cenzurec. Listi so sklenili, da se spk>h ne bodo brigali več za cenzuro. (Bilscn o pomirja z fiemtijo. . WiIsoii je odgovoril na zadnjo nemško noto m sicer odgovoril taico iasno, da sedaj pač ne more.biti tudi v Nemčiji več različnih mnenj o r-jegovili z ali t ovali. Wilsonov odgovor se da razdeliti v tri dele. V prvem delu, ki se nanaša na izvajanja zadnjo nemške note, je milje Wilsou na znanje izjavo nemške vlade, da odkritosrčno prejema njegove mirovne pogoje, nadalje da ;~e}ja po etesegi miru, to se pravi predvsem po pogafanKn, k a-!: o naj se praktično izvedejo Wi%onovi pogoji, -izhaja od narodu odgovorne nemške v4a-d-e, ne pa od cesarja ir» vojaških oblastnikov, kr so doslej narekovali politiko Ncjn-6!je, in končno da je pripravljena ugoditi v zadnji njegovi noti izraženi z ali tovi, da prenehajo grozodejstva nemških bojnih sil na suhem in na morju. Ker je tako nemška vlada sprejela stavljene predpogoje, prehaja \ViIson v drugem delu svojega odgovora na svojo ukrepe za dosego preaitrja samega. Njegova uloga pri vsej stvari je uloga jv^sre-dovalca, ki pa je obenem tudi stranka. — Kot posredovalec je WiIson predložil, rekli bi tako, ves operat svojega dosedanjega posredovanja zavezniškim vladam in jim precHagal, da naj presadijo, ali se jim zde nemške izjave primerne, da bi se mo-ge;i posredovalec; kot stranka pa poudarja, da se more skleiMti edino le tako premirje, da bi bila Nemčiji onemogočena obnovitev sr.vraž-nosti in bi fie mogle z vkan iannstvom izvesti vse posamezne točke mirovnih pogojev, katere je sprejela Nemčija. W;ilson sam ne napoveduje načina, kako naj bi se onemogočila Nemčiji obnovitev sovražno-/ sti, temveč naj bi o tej stvari predložili c:i-; tentni voj-a^ki čmjteiji enter.tnim vladam svoje načrte. Lahki ti pogoji prav gotovo ne morejo in tudi ne sme>o biti, ako se' hoče doseči Wilsonov namen: cneinogo-, čenje obnovitve sovražnosti, »n če naj bi sc napram Nemčiji kv?L klavnemu krivcu svetovne vojne, ravnalo samo tako kf>t se je napram Bolgarski, ie prvi in glavni pogoj — odiložttev orožja. Izpolnjlev tc zahteve bi bila tudi, kakor pravi Wilson, najberijši in dejanski dokaz, da Nenrčiia v resnici sprejema \Vikonove mirovuc ro-goje in načela. V tretjem delu svojega odgovora utemeljuje \Vilsan potrebo teh dalekosežnih • izrednih jamstev. Wilson ne zaupa sedanji, pod pritiskom dogodkov, ne pa u notranjega prepričanja nastali izpremembi v nemškem državnem življenja. Sedanja demokratizacija nemške ustave mu ne zadostuje za jamstvo, da se stvari zopet no iz premene v staro ©mer, kajti oblast pruskega kralja je še neomajana, ces*ar \ iljem še vedno neomejeno nadzoruje državno politiko in odločilna inicijativa je^ še vidno v rokah monarhiŠkih in vojaških samodržcev, s katerimi sc ZedinSenc države nočejo pogajati za mir niti sedaj niti ke-daj v bodočnosti. Ako torej hoče Ncmčja, da ae bodo Zedinjene države in njihovi zavezniki pogajali ž n jo' za mir, naj popolnoma odpravi možnost, da bi sc kedaj sc vladar in vojaški oblastniki vmešavali v državno politiko. To bi bila obenem Estentni pogoji za premirje. MILAN, 25. (Izv.) »Corriere della Sera* poroča. da bo Anglija zahtevala kot pogoj za premirje z Nemčijo S milijard dolarjev odškodnine za opustošena ozemlja, razorožitev in izročitev vseh pod-vodnikov, Francoska pa odstop Alzacije in Lorene. illi : RAJHSTAG. BEROLIN, 25. (Kor.) Rajhstag je danes sklenil po živahni posknrniški razpravi, aa opu»3ti' razpra\ro o zadnji Wilsonovi noti. Nato se je vršilo tretje branje predloge o izpreinembi ustave, po kateri se morejo državni poslanci imenovati za državne tarnfte. Predloga se je sprejela in nato tudi zakonski načrt, ki izpremirrja ustavo Alzacije in Lorene v simalu, da se morejo poslanci imenovati za državne tajnike v Alzaciji-Loreni, ne da bi izgubili mandat Nato se je seja odgodila na jutri. izpolnitev tistega glavnega pogoja, vs.ed katere hi potem mogle odpasti v nasprotnem slučaju zahtevane izredne varžčme. Ako pa Nemčija ne izpolni tega pogoja, je premirje mogoče edino lc pod onimi te-žkf-ini pogoji, a mirovna pegajanja; ki nai bi dLedila premirju, pa zopet le. če Nemčija medtem popolnoma odpravi vladarjevo in vojaško samodrštvo. Ce ugodi Nemčija tako} le-toj \ViIsonovi zahtevi, sme pričakovati premirja in tudi miru potom pogajanj, potom sporazuma; če ji ne ugadi. pa se bo nadaljevala vojna do končne prisilne vdaje, ko bo morala, hočeš nočeš, sprejeti mir, kakor ga ji bo narekovala eu-tenta. * / Usoda Nemčije je torej v njenih lahnih' rokah: ali proč s hohenzollernskim samo-dr&vom in pruskmi militarizmom, čemur bo sledilo premirje in tudi zanjo razmeroma ugoden mir; ati pa še dalje kot igrača na vrvici vladarske in generalske samovoljnosti ter končni pojjolm poraz in poguba! Če je v nemškem narodu res toliko pametne razsodnosti, kakor se tako rado zatrjuje, potem mu ta življenjska odločitev pač ne bo težavna! _ na črti načelne naproUjivostL Koliko vodi de- ljudska prehrana veletržec S kavot doko- Kako so souorlll neđaono In kako fouore sedali Slavni korespondenćni biro Je napram nam na jugu v svojih poročilih o dogodkih in razpravah v. naših parlament?-::»h zastopstvih na Dunaiu nravi Skopuh. Malo r.~in daje in ^c to, kar daje, uavud- ^Di^^r* st* w UO jI! maj poz m/. : Hkili l?sto\ česar ncC-mnogo. Ker zor, ki se vojakom ponekod I. Prišlo je na več najbcftšef ijkka, ki io dobivauiC - »fes^edsko vodico. V bcavtosJu vojašaiil so bili madžarski VO**ki. Hrvati so »sedli vojašnico, razorožili oddelke madžarskih vojakov in druge obkolili in zastrazilf. Iz honvedske vojašnice je odkorakal hrvatski polk v mesto, se razdelil na več de!ov ter zasedel najprej tobačno tovarno in sodišče. Vodicelja državnega pravdništva Balinta so zaprli. Ječe so i odprli in izpustili vse ujetnike. V mestu se je po3iavila hrvatskim državna policija nasproti mestih do kratkega boja, v katerem je bila policija popoinoma poražena in deloma odpeljana v ječe: Nato je hrvatsko vojaštvo krenilo proti kolodvoru. Kolodvor so zaseali ter ustavili vse vlake. Ediao en vlak z z Madžari, ki so deloma prostovoljno. deloma 'prisiljeni hoteli zapustiti Reko, so pretrgali železniško zvezo in brzojavne in telefonske zveze. Prišk) je potem v mestu v raznih krajih do boja. Ko je vojaško zapoveiništvo aa ReSti Zvedelo za revoltb hrvatskega polka, ki je bil med tem že razorožil h cm vede, je poslalo na cesto prodi vojaikomi oddelke madžarskih vojakov. Raz-vil se je kratek boj. Madžarski od-Iclki so bili od Hrvatov razorežem. Hrvati niso zmenili za saive in za hitro streljanje Madžarov ter so jih napadli z bajonetom. V trenutku so bile ulice polne krvi, polne mrtvih in ranicii-h. Kar se ni posrečilo razorožiti, je zb~žaio delc-ma iz mesta. Zvečer je bil drž. prajvnik Baliat še vedno zaprt Prišlo je še večkrat do manjših spopadov s policijo, ves dsan je bilo slišati streljame, več oseb je bilo ranjenih. Železniške zveze so pretrgane, tudi brzo- ko za ^ a^ne in vladi neljube stvari — je kole senca resnice, tisti slike, ki 4o dobivarno ; ;;;c:5rafičnega zapisnika in tudi rz ve-" "stov. In tudi, Čp si ie Materi nažih ' da bi dobival od druge strani, ^jati korespondečiji' bird, ne koristi zvesto na straži stoji vedno bdeči coi-vestno ravna po navodilih po tistem znanem reku: kar nas ženira, se konfiscira! rako }c u*d» s poročilom, ki nam jo le privoščH korespeadenčni biro v včerajšnjem o ntz- pravi v gosposki zbornici dne 23. t. ni. o izjavah ministrskega predsednika. Prav skopuško nam >e odmerjeno. To niso niti kolikor toliko pciient iz-vadki, ampak le seznam poedinih. skrbno izbranih besed po potrebi in zahtevi ofici.clniii krogov. Tem ,tehtneje ie potemtakem dejstvo, c!a se tudi v teh skopuško kratkih podatkih odraža >preme>mba, ki so k> izsilili dogodki zadnjih časov, če že ne v resničnem mišljenju, pa vsaj v nastco&n&u tudi teh mogočnih gospodov v gosposki zbornicf. v načinu razpravljanja o avstrijskem problemu; z drugo bc-■ sedo: o asp;racijah in zahtevah cardov. Kdo se ne spominja, kako so ti mogočni in naduti gospodje še pred par meseci v gosposki zbornici grmeli oblastno, kakor da se avstrijski svet vrti le okoli njihovih vtsokcrcdmta oseb; kako so le sebi prisvajali avstrijski patrijotizem; kako so na uenern-šfce narode, zlasti na Cebe in Jugoslovane, bruhati 'ogenj in žveplo in — klepete te obtožbe, kako sta n. pr. knez Furstenberg in prelat Hauser žalila in nesranno obtoževala Cehe iti julno Slovane in kako jima je viharno i« kakor blazna ploskala velika večina tistih mogočnih gospodov, od nikogar 'izvoženih in le po milosti vlad povzdignjenih do parlamentarnih zastopnikov! In kako Je — slednjič _ večina te zbornice zahtevala nemško nad-vlačje, nemško gospodstvo in zasužnenje nenem-SkJh narodov v tej državi! ^ Spomin^no se, kakor vihar ogorčenja so ti K03i>0d}e izzvali v narodih, Jtako so zagrenili in zastrupili čustvovanje v nfch in s tem — česar pn mi ne obžalujemo — mnogo pripomogli k radikaliziranju mišljenja ined narodi. Poznamo tudi izvor te njihove tedanje ošabno-sii, nasilnosti in vojevitosti. Danes govorijo namreč drugače, ker Je mnogokaj prišlo drugače, nego oni tedaj računali: prišle so izpremembe v položaj na — bojiščih! Podertujemo to, ker se je od nemškes trani očitanje nezvestobe na račun slovanskih narodov tako rado podkreplialo s trditvijo. dj ti narodi od dogodkov na bo;iščih pričakujejo uresničenja svojih zahtev, od poraza lastne države, da so torej zavezniki en+ente! Oč:taH so nam. a danes jim mi moremo vračati in potiskali <»čttar.je naza? v njihovo lastno grio. Danes jhn ie beseda drugačna, mileja in trezne-ja. Isti knez Furstcnberg zahteva. sicer še vedno zvesto vztra-janje v zavezništvu z Nemčijo; ali dogodki so zrevolucijonirali tudi njesa tako daleč, da si mere precktavHati zvezo narodov kot mogočno •ccloto. Baron Beck »e za novo državo iz samoodločbo narodov. Zeli sporazuma med Nemci in Jugoslovani, ki da ni le možen, ampak tudi ne-|obhodno potreben. Zahteva velikopotezne politike i v Jusos!ov&nsVc-yi vprašanju, s čemer da bo rešeno tudi tržaško v/ašarje. Če prav razumemo besedo. ki nam jo je sporočil korespondenčni biro, bi bilo to: da sc inta tržaško vprašanje rešiti v skladu z rešitvijo jugoslovanskega! Ta Izjava barona Becka fe pomembna in sim-ptomatična, čim se spo-i miri^mo. kako pesem so Nemci še nedavno peli o ■jugslovanskem in tržaškem vprašanju, ki da se morata rešiti tako. da bedo tu oni gospodarji, mi Ipa le njihovi gcstfe. ki jim bedo oni delili milosti!! :— Tudi vojvoda Beaufort je goverH o Trstu, ki da ga zahtevajo tako Jugoslovani kakor Italijani. Korespondenčni biro ni smatral z^ potrebno, da ;bi nam sporočil kaj več o mnenju govornika o tem za nas živijenskem vprašanju. Tako je, kakor smo rek'i gori: k^respondenčni urad ostaja zvest svojim metodam in ie napram nam — skopith. Na. višmo situacije se ie povspel češki velikaš princ Lobkovic. Je pač med redkimi izjemami med to mogočno gospodo v gosposki zbornici. Tudi o njegovih izvajanjih imamo sicer le malo vrstic; ven Jar pa moremo že iz teh posneti z gotovostjo, da je podal cel register gTehov avstrijske državne politike, da je govoril vladi ljuto resnico v obraz. Laprdaren je stavek: »Le avstrijski in madžarski državniki bodo krivi, »ko Jugoslovani zapuste monarhijo!« To je resnica, ki io moremo tem istim državnikom zalučati v obraz, kadar nam očitajo izdajstvo. Ce smo izdajice, so nas oni prisilili v to. Vrekako pa stojimo pred dejstvom, da so mogočna gospoda v gosposki zbornici začeli govoriti drugače, nego so govorili še ncdo'go temn. Da pa so merali priti še le katastrofalni dogodki, da je morala priti še le velika nesreča, da jih je ukrotila: to jih kurakterizuie — ne v njihovo čast. Kako visoko stoje narodi po etiki in vzvišenosti nagrrbov v njihovi sedanji gigantski borbi za najvišje človeško pravo — za svobodo in enakost! bi bil iBozžno tiejaajje. In potem bi se motel zanitt mu Mrtvaški art preko slovanskih narodov Srkale Evrope... Dr. ie prišlo drugače, povsaHt drugače, to je zasluga vzravaiavcjoSe pravičnosti, ki določa, da kazen prihaja v tem, v čemer se je grešijo. Tu-di sedai kazen ne izostane. Ta vzravn a v ajoča pravičnost ie hotela, o rešilnem s.dru za ogrsko ladjo po samoodločbi narc-dov. Kdo more nam Slovanom, poniževanlm, žaljenim in zapostavljenim, zameriti, če občutimo za- n Dnv. doščenje na tem, da se zopet izpolnjuje u KU ' beseda Krista, in da &e meč obrača proti - V počele spomina pokorne gospe Ivanke tistim, ki so posegli po njem?! Kajti ta Malalan in na mestor^JLS J^o S vcjiia je bila vojoa preti Slovanstvu!! ToRudolia Makian, jc povedal Bethmann ti-jllveg. to so Slo- J družmeo družbe sv Onta.m Wetoro;?ti in naj sprejme najsrčnejšo mojo zahvalo za vse dokaze naklonjenosti in prijateljstva, ki so mi v teh težltih a veleznamenkih časih pripravile ve^ik-o zadoščenje. Te čestitke mi služijo obenem v bodrilo, da bom tudi za-naprej vztrajal v boju za sveto našo stvar ob prelepi naši Adriji. — Dr. Rybaf. Važen sestanek zaupnikov sklicujem v Čitalnico za torek, 29. t. m., ob 8 zvečer. Dr. Wilfan. Česa vsega je treba, če oddaja človtk denarno pismo na glavni pošti! Treba je prinesti seveda ovitek in denar, potem pe ćatnik, pečatni vosek, kar pa Se ne zadostuje kz\ i zahtevajo se tudi Se ufigalice. Naravnost čudno se nam zdi, da slavna pošta ne zahteva še tudi to, da bi oddajalec sam piaesel s seboj potrdilo, si ga sam spisal in končno vzel pismo, odšel ž njim na ko idvor, kupi! vozni listek ter se odpeljal tjakaj, kamor je pismo namenjeno, ter turno izročil naslovniku. Upamo, da nas get po 1 Katnler pred svojim skorajšnjim od-1 odora iz Trsti tja gori na ono str n jugoslovanske aieje osreči tudi še s kako tako od:edbo! , Zasoljen odgovor. Oirenivši, kai.o je dalnwt«fsT«) c. kr. namesthfšrvo hotelo (o čemer smo govorili tudi v našem listu) z grožnjami -vplivati na smer pisave splitske *Nove Dobe« pSe zadrški »Nc-rouiil List«: V deželi, kjer se neki okrajni stevaTji zapirajo, a drugi stoje že z eno nogo na -vratih ječe, kjer so na dnevnem rodu komentarji o cu-kcr:jaš»fc c. kr. vfcde, o korumpirancHi družbe >Li-to:afc <. protežiranih coda. Živa voda. kamenolom, stari gozd. Oena 10.000 K na odplačevanje. N^lov pri ina. odd. Edinosti 3:20 ■iZftaH hrvatskog jezika Trali se brvatnUi djak UUltlJ kao učitelj hrvatskog jezika za 10 go dižrge^a gimnazijalca Kasluv kod inseratnoga odj. Edinosti- - P 33 HeMno stanovanje ali hiSici z razgledom aa m< rje s« tiče. Ponudbe na „V, rodbinski lonček K 9. Nadaljo praft k PAllA. TOL za varstvo olf-utijivc kote. ena škatlja. K 3 Dobi se obojo ako se pofilje m[r -j denar, aH po povzetju Naslov: Paratul*Werke, lekarnar Ulmer, Budimpešta VII R6zsa utca 21. DR. MRACEK zobozdravnik Trst - Corso štev. 24, I. nad. - Trst Od 9 -12 tfop. in 3-5 pop. Brezbolestno Izdiranje zob, plombiranje in umetni zobje. J g o ce n o s 11, zastavljene na razne predido-če številke, popoldne pa nedragoccnl predmeti, raoljeno perilo. Rujanski Sokol. V nedeljo Dopoldne ob 4 naj pride ves moški in žens\I naraščaj v ebvadnic?. — Načelnik. z ln i-rez čeljusti, zlste — krons ln obrobki — Umetni zobje CILJEM rmm, Rose. zoUolehnlk Trst, ulica Arclduca Oltiscppe (ex Ca-Mrma) štev. 13, II. _Ordinira cd 9 p*edpcldne do 6 zvečer. — Zobozdravnik ¥ J. lumm v T m, al. Mt Past! mMt 12 n-al nI. ielie Postfr izdiranje zobav brez bolečin. Plombiranja. Umetni zobje. Umetni zobje. MmmmlMllM v Tr:tie nJ. C^j Sčtfinatfl 2 se prodajajo platami €cvlji s podplati iz cekine z uanjatimi pedplatnimi nabitki. Prevzemajo &e tadi naročila po meri in izvršujejo v 2 dneh. ču naročuilc preskrbi platno sam. rezali si umni psd^iiiU tih čfi3 ii vrvits Speciallteta: mazilo za čevlje. So pošilja tn