PoitnlM platana r gotovini
Izhaja nak dan a]ntra|
T ponedeljkih In dnevih p« praa> nikih. — Posamezna številka Din 1'—, na 16 straneh Din J-—« mesečna naročnina Din 20—, aa tujino Din 30'—* Urcdniltvo T Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23« Telefon uredništva 30-70, $0-69 in 30-71.
■- ^ Ctena Din 2*—
MbTrr%ertefl(...
Oglasi po tarifi in dogovor«. Uprava
T Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrov* cesta it 24, telefon 29-60. Podruinica r Celju,
St. 101
Ljubljana, nedelja, dne 28. septembra 1930
Leto I.
Italijanska emigracija o tržaškem procesu
Članek emigrantskega vestnika »Italia« - V smislu obstoječe italijanske ustave je izredno sodišče protizakonita ustanova - Redno sojenje ali linčanje? - »Fažizem je zatajil slovesne obljube, ki jih je dal italijanski narod manjšinam potom svojega parlamenta«
Pariz, 27. septembra. Tukaj izhajajoči vestnik, ki ga izdaja protifašistovska koncentracija in ki izhaja dvakrat na mesec, prinaša v svoji drugi septemberski Številki daljši članek, ki je ves posvečen tržaškemu prcesu.
»Dne 5. septembra — pravi — je vojno sodišče črnih srajc izreklo obsodbo — ali ni to morda prej linčanje? — mladih Slovencev, ki tvorijo prvo skupino njihovih rojakov, obdolženih veleizdaje proti italijanskemu narodu.«
Nato podaja kratko vsebino obtožnice ter potem nadajuje: »Posebno sodišče — kakor sicer vsa vojna sodišča v mirnem času — je le izvršilec naredb in orodja za maščevanje. Vsi njegovi akti in tudi sama njegova ustanovitev so (ako naj ima zakon t Italiji sploh še kako veljavo) neveljavni in nični na podlagi ustave Karla Alberta. — Ta ustava ni še bila odpravljena, a en njen čen izrecno prepoveduje izločevati državljane iz pristojnosti njihovih naravnih sodnikov in ustanavljati izredne sodne komisije. Obtoženci nimajo nikakega jamstva. Branitelji so izbrani izmed fašistov in odrejeni po sodišču in morajo postati njegovi sokrivci. Predsednik tudi lahko prepove braniteljem, da ne smejo videti pred obravnavo gotovih aktov o preiskavi,«
»Razsodba je bila znana vnaprej. Ko ae
posebno sodišče. premesti iz Ri ma, se naznanja s tem že eksekucijski oddelek. Dvo-
milo se je samo o tem, ali naj se obsodijo na smrt štirje ali pet obtožencev. Ko so bili obtoženci v aprilu postavljeni pred to strankarsko sodišče, je fašistovski tisk že napovedoval, kakšen bo konec procesa. Med drugimi je »Roma Fascista« pisala.
»Aretiranci so priznali. Ne sme se zgub* ljati časa. Ni potreben nikak dolg proces: zadostuje, da se zvežejo niti te sramotne mahinacije, da se banditi odpeljejo na mejo, se zvežejo na kamne, ki označajo sveto mejo, od katere bomo morda šli dalje naprej, a nikdar nazaj, da se ustrelijo v hrbet, kakor zaslužijo izdajalci, in da se njihova trupla pustijo na licu mesta, da bodo njihovi inozemski gospodarji vedeli in razumeli, da plačajo z življenjem tisti, ki trkajo fašistovsko Italijo.«
»Pred procešom — nadaljuje ,Italia‘ — so morali vsi italijanski listi objaviti obtožnico z obveznimi komentarji, ki so napovedovali »absolutno in skrajno strogo« maščevanje. Isti listi so naglašali, da so vsi člani sodišča oficirji milice, ki bodo imeli na sebi črno srajco kot sodniško haljo.
Ne gre torej za proces, temveč za strankarsko vojno, ki Ima lice enostranske državljanske borbe, katera se bije v Italiji že osem let in ki je poostrena še z borbo med dvema nacionalizmoma. Človek je lahko z nami nasprotnik vsfeh nacijonali-
sme se pofabVti^dj^se^Jc ^ltberalim Italija
svečano obvezala, po pogodbah in po aktih svojega parlamenta, ko je parlament Se obstojal, da bo spoštovala jezik, kulturo in krajevno avtonomijo priključenih drugo-rodcer. Fašizem je vse to zatajil: začel je najokrutnejše in obenem najneumnejše raznarodovanje. Italija je torej pač morala pričakovati upore. In kako ne bo človek osupnjen, ko sliši, kako vlada, ki se obnaša kot glasnica vseh nezadovoljnežev in razočarancev radi mirovnih pogodb, objavlja sedaj po vseh svojih listih, da je prvi pogoj za spoštovanje priključenih manjšin ta, da so te manjšine absolutno lojalne napram državi, h kateri pripadajo. ,Naj dajo gospodje morilci sami dober zgled!* — bi se lahko odgovorilo.
Kar najbolj osuplja pri čitanju obtožnice in poročil o razpravah — ki so vsa prikrojena po enem kopitu — je dejstvo, da se dokaz zločinov naslanja skoro izključno na eni strani na priznanje, glede katerega se očitno pretirano naglaša, da je bilo ,prostovoljno' —, a na drugi strani na medsebojno ovajanje obtožencev. Človek bi mislil, da so bili obtoženci naravnost obsedeni od manije, da ovadijo drug drugega in vse svoje sokrivce.
Sodišče je torej imelo v rokah to, kar se navadno imenuje z besedo .kralj dokazov*: priznanje obtožencev. Toda krona tega kralja je močno izjedena, kajti znani so si-»tenii znanstvenega trpinčenja in strašnih muk, katerim so podvrženi po fašistovskih
Ječah politični jetniki, da se jim Izsilijo :riva priznanja in krive ovadbe. In tega ne morejo pri sodni obravnavi niti popraviti, kajti v tem je še edina nada, da morda uidejo najvišji kazni. Saj je znano — zakjučuje ,Italia’ —, da so trije izmed obtožencev umrli v ječi v zelo skrivnostnih okoliščinah.«
Novi vodja fašistične stranke t Italiji Giuratti.
Giiurattd, ki je bil doslej predsednik rimskega parlamenta, je bil iabran sta glavnega tajnika taoistične stranke na mesto odtotopivšeg« glavnega tajnika Turattl-ja.
Počasen razplet avstrijske vladne krize
Nove vlade ne bo pred sredo - Dr. Seipel zunanji minister - Stranke se že pripravljajo na nove volitve
Dunaj, 27. sept. d. Designirani zvezni kancelar Karel Vaugoin je danes dopoldne prišel v parlament, da se udeleži posvetovanj krščansko-socijalnega parlamentarnega kluba. Designirani zvezni kancelar pričakuje končnega odgovora Kmečke zveze v pogledu njenega vstopa v njegovo vlado. Odgovor Kmečko zveze bo, kar je že znano, odklonilen. Parlamentarni klub Kmečke zveze bo definitivno odgovoril šele po posvetovanju z državnim strankinim vodstvom in bo designirani kancelar odgovor Kmečke zveze prejel šele prihodnji torek.
Vaugoin pričakuje tudi povratek bivšega zveznega kancelarja prelata dr. Seipla, ki se sedaj mudi na Norveškem ter se v ponedeljek vrne na Dunaj. Ni pričakovati pred sredo nikake definitivne rešitve obstoječe vladne krize. V političnih krogih krožijo najrazličnejše ministrske Liste. Pojavilo se je poleg starih ministrov kot kandidatov nebroj novih ministrskih kandidatov. Ze sedaj pa je gotovo, da prevzame zunanje ministrstvo prelat dr. Seipel. Politični krogi dalje zatrjujejo, da bo prevzel trgovinsko ministrstvo poslanec Wan-tschura.
Čeprav nova vlada pod Vaugoinom še ni definitivno sestavljena in_ imenovana, se že vse stranke marljivo pripravljajo za nove volitve, ki se bodo najbrže vršile 16. ali 17. novembra t. 1. Sedanji parlament ie več ne sestane k jesenskemu zasedanju, marveč bo predsednik republike, čim bo imenovana nova vlada, obenem podpisal razpustitveni dekret in dekret o novih volitvah. Novoizvoljeni parlament se bo potem .sestal začetkom decembra.
Zanimivo je, da je poslanec Kunšak, ki je znan kot odločen nasprotnik Vaugoina, zapustil za daljšo dobo Dunaj iz razlogov, da je potreben lečenja v kakem zdravilišču.
Dunaj, 27. sept. A A. Korbiro poroča: Podkancelar Vaugoin, ki je prejel mandat za sestavo nove vlade, se pogaja s šefi s. :ank. — Predsednik krščansko-sooijalne skupine v parlamentu Buresch je izjavil, da je njegova skupina pripravljena sodelovati v vladi in jo podpirati v parlamentu. Predsednik velenemške skupine Waber je odgovoril, da je njegova skupina sklenila
odbiti sodelovanje r Vaugoinovi vladi in da je ne bo podpirala v parlamentu. Na
vprašanje Vaugoina, ali je ta sklep končen, je Waber odgovoril pritrdilno. Pogajanja z zastopniki Kmečke zveze še niso končana.
Splošni položaj
Dunaj, 27. sept. O diktaturi ne more biti govora. Vaugoin si ne sme dovoliti takega eksperimenta, v prvi vrsti že zato ne, ker so Velenemci in deželna zveza izjavili odločno, da so proti vsakemu eksperimentu, a proti delu Vaugoina pa že sploh. Dalje je policija in orožništvo odločno na strani dr. Schobra. Včeraj mu je policija priredila posebno demonstrativno podoknico. Pa tudi vojska ni sigurna, ker je po velikem delu proti Vaugoinu. Heimwehr je razcepljena in ne bi sledila takemu poskusu. Nihče ne bi hotel ugrizniti v jabolko restavracije Habsburžanov, ki je na srcu Vaugoinu in dr. Seiplu, toliko manj še zato, ker inozemstvo zelo obžaluje padec dr. Schobra in način, kako je bil izsiljen. Velenemški listi in listi kmetijcev odkrito napadajo Vaugoina ravno radi tega, ker je razdrl koalicijo z dr. Schobrom in ga brez sporazuma z njimi vrgel. Tako je sedaj za režim samo desničarski krščan-sko-socijalni tisk, med tem ko je levičarski tisk odločno proti njemu. Značilno je, da je vodja teh levičarjev Kunschaik, ki se je pred nekaj časa ponesrečil z avtomobilom in je od takrat že popolnoma ozdravel, zdaj zopet obolel ter se mora po nasvetu zdravnikov iti zdravit izven Dunaja.
Zmerni meščanski pa tudi mednarodni gospodarski krogi opozarjajo na to, da je bil dr. Schober oseba posebnega zaupanja v inozemstvu zaradi reda, ki ga je napravil v Avstriji. Ravno te dni je v Ženevi sklenil z nemškim zunanjim ministrom Cur-tiusom vrsto sporazumov v prid Avstrije, za katere javnost še ni zvedela.
Vrenje v vrstah nemških ekstremistov
Pariz, 27. septembra. AA. Iz Berlina poročajo, da je komunistična stranka pozvala vse delavcc brez razlike stranke, da pridejo .jutri ua. veliko zborovanje v berlinskem Lustgartenu, kjer bodo protestirali oroti Youneovemu načrtu.
Konec pouličnih demonstracij v Pragi
Neznatne poskuse novih izgredov je policija energično zatrla Resolucija soc. demokratov in obžalovanje glasila legijonar jev
Praga, 27. sept AA. Snoči je vladal v Pragi mir, za kar se je pred vsem zahvaliti ukrepam s strani policije. Člani socialnodemokratske stranke, ki so bili včeraj predmet neprijateljskih demonstracij s strani fašistov, so priredili zborovanje, kjer sta dva govornika nastopila proti fašističnemu terorju, proti vojni in za idejo splošnega miru. Neka skupina je poskušala onemogočiti zborovanje, kar se ji pa ni posrečilo, ker jo je razpršilu policija. Ta skupina, obstoječa večinoma iz komunistov je poskušala demonstriratti pred Narodnim domom, toda tudi ta poskus je ostal brezuspešen radi nastopa delavcev, ki pripadajo socijalistični stranki. Male skupine omladincev, ki so se zbrale na Vaclavskem trgu, ki je glavno torišče demonstracij, so bile razpršene, čim so se pojavile •» Praga, 27. sept. AA. Češkoslovaška soci-jalno-demokratsika stranka objavlja danes svojo resolucijo, ki je naperjena proti fa-
šističnim demonstracijam, ki so se te dud odigrale v Pragi. Resolucija naglaša, da je socijalno - demokratska stranka tradicionalno proti vsem manifestacijam nacijo-nalnega šovinizma in da je ona bila vedno za mamo sodelovanje m&d narodi. Socija-listi objavljajo dalje, da njihova stranka želi z vsemi silami delati na pacifističnem sodelovanju med narodi, posebno onimi, ki skupno živijo na Češkoslovaškem.
Praga, 27. sept. AA. Povodom demonstracij v Pragi proti nekaterim kinogleda-liščem, ki so prikazovali nemške zvočne filme, »Narodni Osvobozeni« obžaluje, da so se pustili uporabiti fašistični elementa v trgovski borbi med dvema filmskima podjetjima. Po pogodbi z Nemčijo je urejen uvoz nemških filmov. Predstavniki ameriških filmskih podjetij se borijo proti predstavnikom nemškega filma in žalostno je, da je tudi ulica sodelovala v tej trgovski borbi.
Trajno zanimanje za našo razstavo v Ženevi
 1  _1_^	_	1	1	«	».mm.	-	_	...
Predsednik urada za mednarodno prirediteljem k
Ženeva, 27. sept. AA. Našo razstavo grafikonov v Ženevi poseča še vedno veliko šievilo ljudi. Med drugimi jo je obiskal šef ženevskega urada za mednarodno intelektualno sodelovanje g. Renaud-Weiss. Posebno ga je zanimala razstava s podatki o ljudskem prosvetljevanju in se je divil -napredku, ki je bil dosežen v tem pogledu v Južni Srbiji. Po njegovem mnenju so uspehi na polju prosvete pač največji. Prirediteljem je čestital k njihovi zamisli in
intelektualno sodelovanje čestita njihovi zamisli
pa, da so izbrali zasedanje Društva narodov za čas razstave. Tajnik uprave pariških muzejev Scraver je izjavil, da bo skušal v pariških muzejih izkoristiti neke ideje naše razstave. Mnogi tujci so po ogledu razstave izjavili, da bodo potovali v Jugoslavijo, ker jih zanimajo naši kraji. Mnogi se zanimajo tudi za naše ceste in so obljubili, da bodo prišli z avtomobili. Neki Anglež je dejal: Moram čimprej v Jugoslavijo.
Zagrebški župan pride danes v Ljubljano
Zagreb, 27. sept. k. Mestni načelnik dr. Srkulj odide v nedeljo ob 5. v Ljubljano. Z njim bosta šla tudi senator Šarič in pa svetnik Lamsa. V ponedeljek bo v mestni posvetovalnici v Ljubljani seja izvršilnega odbora Zveze jugoslovanskih mest pod predsedstvom dr. Srkulja. Seje se udeleže odposlanci 16 mest, ki so člani izvršilnega in nadzornega odbora zveze. Glavna točka dnevnega reda seje bo vprašanje budžeti-
ranja naših mest. Zagrebški mestni odborniki bodo uporabili to priliko, da si ogle dajo novo klavnico, delavsko kuhinjo in delavski azil v Ljubljani. Če bo mogoče, poseti mestni načelnik g. Srkulj tudi banj Dravske banovine g. Serneca, kateremu bo predlagal, naj bi Savska in Dravska banovina napravili skupne korake prot' onesnaženju reke Save po trboveljsken premogokopu.
Stalen program
Nič ni tako selo označevalo bivšo «tr ankarsko dobo, ko nestalnost, ki je vladala na vseh poljih. Kakor je nanesla potreba, tako so se menjali programi strank in kakor je bolj kazalo, se je menjala tudi strankarska taktika. A tudi v vladi sami ni bilo nobene stalnosti, da ni nihče vedel, pri čem da je. Vrhu vsega pa so ie večne vladne krize onemogočale vsako stalno orientacijo prebivalstva in vedno so ljudje samo pričakovali, kakšne vesti prinese jutrišnji dan iz Beograda. To je šlo že tako daleč, da se ljudje sploh niso več dosti zanimali ne za programe strank, ne za njih medsebojne obtožbe, temveč le za vesti, kdaj bo ta ali oni padel in kdo pride na njegovo mesto. Vse te vesti pa so bile prepogosto le intrige ali pa pobožne želje in ko so ljudje poslušali te intrige, so se sami navadili intrigirati. In kakor so se v Beogradu politiki in poslanci borili le za to, da koga vržejo in spravijo sebe na njegovo mesto, tako se je pri nas in
E o deželi razvil tudi le boj za mesta in je ilo programatično vprašanje potisnjeno čisto v ozadje. Razlika je bila nazadnje le v tem, da se je v prestolici vodil boj za ministrske sedeže, pri nas doma pa za manjša mesta. Tntrigiralo pa se je tu in tam enako pridno.
S šestim januarjem pa je bilo konec nestalnosti v našem političnem življenju in nehala se je tudi največja napaka bivšega strankarskega življenja, da je bilo konec križarjenja. Niso se pa mogli vsi takoj odvaditi intrigiranju, ki so se ga v strankarski dobi tako temeljito naučili. Pa tudi to se mora nehati, ker je postalo čisto nepotrebno.
Predvsem v sled tega, ker imamo sedaj stalen državni program, ki se ne more in se tudi ne sme menjati. Jugoslovanska misel je trdna osnova vsega državnega življenja in vsak jugoslovanski državljan danes jasno ve, kaj je ▼ skladu z državno politiko in kaj ni. Kdor je bil še v dvomu, ta je moral priti do popolne jasno-Bti po deklaraciji vlade in govorih predsednika vlade generala Živkoviča. Jugoslovanski program je danes program vseh Jugoslovanov in vse bivše programatičnc razlike so danes izgubile na svoji ostrosti. Tudi vsled tega, ker je dolžnost nas vseh, da realiziramo ta program. Kakor hitro pa nas vse veže ista dolžnost, ni več me-Bta za medsebojne boje in intrige.
To tudi vsled tega, ker danes sploh ne gre za to, da pride ta ali ona skupina do posebne veljave. Danes gre le za to, da dobe besedo vsi sposobni in delavoljni ljudje, kajti vsi brez izjeme so poklicani, da pomagajo izvesti jugoslovanski program. Namen nove dobe je danes ta, da se razvije splošna tekma, kdo napravi več za napredek jugoslovanske misli: Kadar pa gre za tekmo najsposobnejših, takrat ni prostora ne za intrigiranje in ne za pobožne želje. Če je kdo sposobnejši, potem je sposobnejši in nobena intriga ne more dokazati nesposobnemu, da je sposoben. Zato je danes edino pravo priporočilo izvršeno delo, dobro in solidno delo In kdor more pokazati na tako delo, ta mora tudi napredovati.
Marsikatera dobra stvar ni bila v strankarski dobi izvedljiva samo zato, ker je splošna nestalnost ovirala vsako delo. Danes te nestalnosti ni več in danes se more vsakdo posvetiti tudi delu, ki ga ni mogoče dovršiti nakrat. In te velike pridobitve se moramo zavedati in njej primerno usmeriti svoje delo. Danes se ni treba spraševati, kaj prinese jutrišnji dan, ker vsi vemo, da v glavnem ne bo nobene posebne spremembe. Jugoslovanska misel ostane na vsak način osnova vse državne politike in delo za jugoslovansko misel glavna naloga nas vseh. Kdor zato dela za jugoslovansko misel, temu se ni treba nič vznemirjati in nič spraševati po novicah, ker nobena sprememba ga ne more zadeti, če izvršuje jugoslovanski program. Kajti vsaka sprememba, ki se sploh more zgoditi, ima samo en namen, da še bolj dvigne jugoslovansko misel in s tem naravno tudi one, ki delajo za to misel.
Zato pa vsi na mirno in vztrajno delo in ti, ki vrše to delo, so graditelji nove Jugoslavije in njim je namenjena nova doba< Tisti pa, ki vedno le prisluškujejo, kaj prinese jutrišnji dan in ki bi še imeli veselje do spletk, ti pa so preostanki prejšnje dobe in tem ne bo cvetela pšenica in naj se še tako trudijo.
Stalen je jugoslovanski program, stalna je jugoslovanska politika in stalno je tudi konec križarjenja in spletkarjenja. Danes je čas mirnega dela in tega naj vrši vsak in napredek vseh bo dosežen.
Zaključek procesa proti atentatorju De Rosa
Profces se je spremenil v pravo obtožnico proti fašizmu Atentator obsojen na pet let ječe
Bruselj, 27. septembra. AA. Proces proti atentatorju De Rosi, ki je poskušal ustreliti italijanskega prestolonaslednika, se je hpremenil v pravo politilno obtoinico proti faiizmu. Najuglednejši italijanski emigranti Nitti, Turati, Sal-vemini in drugi so bili od sodišča zaslišani in so pojasnili vse strahote sedanjega režima v Italiji. Svoje izpovedi so podali na zahtevo obtoženčevih braniteljev. Te izjave je pripustilo državno sodišče, da bi moglo kvalificirati obtoienfevo dejanje. Belgijski senator in bivSi minister De Brou-quieres, ki se je takisto pojavil v sodni dvorani kot priča, je odgovoril na vprašanje obtoienče-trega branitelja odvetnika Pale, da pomeni faši-stični relim nevarnost ta mir v Evropi.
»Najprvo je italijanski fašizem,« je nadaljevala priča, »naperil svojo ost proti Jugoslaviji. Nato je skušal s stalnim izzivanjem Francije razdru-žiti šovinistične strasti. Naposled polaga svoje upe v naeijonalne socijaliste v Nemčiji, ki pomenijo s svojimi fašističnimi parolami novo nevarnost/.a evropski mir.«
Bruselj, 27. septembra. Drugega in tretjega dne procesa so bile zaslišane priče. Od teh je 17 ob-teiilnih prič, 36 pa olajševalnih. Obtežilne prič« so po večini policijski uradniki in agentje, olajševalne pa ugledni italijanski emigrantje, med katerimi so tudi odlični politiki, publicisti in bivši ministri.
Vodja italijanskih socijalistov Filip Turati je kot priča obširno govoril o fašistovskem režimu. Njegove izpovedi so bile strašna obtožba proti fašizmu. Opisal je strankarske odnošaje za časa vojne in v povojni dobi ter naglašal, da je italijanska socijalistična stranka bila v sodelovanju z demokratsko stranko glavni faktor reda in miru in da je bilo treba pripisati delo velikega moralnega edinstva v vojni tema dvema strankama, ne pa fašizmu, ki je to edinstvo uničil.
Za tem je pričal bivši glavni urednik milanskega lista »Corriere della Ser*« Tarchiani. Opozoril je Bodišče na to, da so italijanski emigranti brez razlike verovali,, da je bil italijanski prestolonaslednik Humbert antifašist. Šele kasneje so se prepričali, da je on kapituliral pred Mussolinijem in začel odkrito podpirati fašizem.
Znani publicist in zgodovinar Salvemini je izjavil, da je fašizem uduiil vsako, pa tudi intelektualno delo in da preganja svoje nasprotnike, ki se borijo za svobodo Italije. Pri tem je segel po najstrašnejših sredstvih, kakršnih ne pozna niti srednjeveška zgodovina. Priča je izpovedal, da
razume atentatorja, ki so ga fašisti preganjali.
Glede sebe pa je dejal, da v Italiji ni mogel ostati, čeprav mn fašisti niso delali sile. Dokler fašistovski režim obstoja, ni mogoče nikakršno
delo, ne publicistično, ne zgodovinsko. Zgodovine se o Italiji sploh ne da pisati, dokler fašizem vlada.
Bivši predsednik udruženja italijanskih vojakov Rosetti, ki je bil v vojni odlikovan s zlato svetinjo, je prav tako nastopil kot olajševalna priča in izjavil, da je moral ubežati iz Italije, ker bi bil sicer prisiljen izvršiti politični zločin, kakršnega je skušal napraviti De Rosa.
Razsodba
Bruselj, 27. septembra. AA. Sodišče je obsodilo atentatorja De Roso, ki je skušal ustreliti italijanskega prestolonaslednika, na pet let ječe.
Komentarji fašistovskega tiska
Trst, 27. septembra, n. O procesu prod visoko-šolcu De Rosi je fašistovski tisk spočetka objavljal obširna poročila. Sedaj pa je nenadoma s temi poročili prenehal in se omejil le še na kratko zavračanje izpovedi posameznih prič in na napade proti olajševalnim pričam kot tudi proti sodišču samemu.
Zaslišana sta bila tudi belgijski senator De Brocqučre in odvetnik Posselec. Tudi ta dva sta ostro napadala fašistovski režim in naglašala, da predstavlja opasnost za mir v Evropi. Tudi ti dve priči napada fašistovski tisk, ki očita bruselj-skemu sodišču, da te je proces proti atentatorju De Rosi spremenil v proces proti fašistovskemu režimu. Nittiju pravijo, da je prodana duša in izdajica, Turati-ju, da je njegova duša grša nego njegov obraz, Salveminiju, da piše zlagano zgodovino in da je človek brez poštenja in sramu. Tarchiani-ju, da je gnusno in prodano pero. Fašistovski listi pa tudi predsednika bruseljskega sodišča napadajo z očitki, da je dovolil pričam, da so se docela svobodno izražale in napadale fašizem.
Fašistovska uradna agencija Stefani v svojem poročilu protestira proti temu, da je predsednik bruseljskega sodišča dopustil Nittiju, da napada italijansko monarhijo in da dovoljuje pričam, da se ne bavijo izključno le z atentatom, ter da iii cenzuriral njihovih govorov, v kolikor so bili političnega značaja. Poročilo agencije Stefani napada tudi belgijskega državnega tožilca, da ni prekinil prič, ki so v svojih izpovedih prekoračile vse meje.
Skupščina Jugoslovanskega ferijalnega saveza
je bila otvorjena včeraj v Beogradu v prisotnosti zastopnika Njeg.
Veličanstva kralja
nastajajo vsi plemeniti pok reti kot reakcija zdravja in zavesti proti zlu, proti germanizaciji, ki se je pričetkom tega stoletja začela sistematično in silno razvijati, posebno na Koro-
Beogr&d, 27. septembra. 1. Danes je bila
otvorjena skupščina Jugoslovanskega Ferijalnega saveza. Otvoritvi je prisostvoval kot odposlanec N j. Vel. kralja polkovnik Šarič. Zborovanje je otvoril savezni predsednik profesor Ra-doje Knježevič. Po otvoritvi skupščine je preči-tal brzojavko, ki so jo odposlali Nj. Vel. kralju. Brzojavka se glasi:
»Nj. Vel. Aleksandru I., kralju Jugoslavije. — Zastopniki jugoslovanske omladine, zbrani v organizaciji Ferijalnega saveza, smatrajo za svojo prvo dolžnost, da na tem jubilejnem kongresu vimenu 17.000 svojih organiziranih članov v globoki vdanosti pozdravijo Vaše Veličanstvo in ves kraljevski dom.«
Pozdravne brzojavke so bile poslane tudi ministrskemu predsedniku, ministru prosvete, ministru za trgovino in industrijo ter prometnemu ministru. Nato je predsednik Knježevič imel daljši govor, v katerem je med drugim izvajal: Znano je, da segajo začetki Ferijalnega saveza za več kot 20 let nazaj. Nastal je, kot
škem. Člani dijaške počitniške zveze, katere duša je bil pokojni Endlicher, so potovali od mesta do mesta, od hiše do hiše in širili narodno misel. Zatem je govoril o prejšnjih kongresih in končno zaključil svoj govor, omenjajoč tri glavne namene Ferijalnega saveza: medsebojno spoznavanje, zdravje in prosveta.
Po njegovem govoru so prišle na dnevni red volitve verifikacijskega odbora. Spočetka se po-edini delegati niso strinjali. Odposlanci iz Dravske banovine so se upirali volitvi, češ da je bila organizacija v Ljubljani suspendirana, končno pa je prišlo do kompromisa in je bil gospod Štefin iz Maribora izvoljen v verifikacijski odbor. Zborovanje se je nato prekinilo in ob 17'30 popoldne nadaljevalo. Jutri bo kongres nadaljeval svoje delo.
Težka nesreča v rudniku Kraljevcu
Večja skupina delavcev v smrtni nevarnosti vsled vode,
ki je udrla v rov
dosegla višino 1 metra in pol. Nekaj delavcev je takoj zbežalo in posrečilo se jim je, da so se rešili. Drugi pa so ostali v rovu. Organizirana je bila takoj rešilna akcija, toda nihče ni mogel do nesrečnih rudarjev, ki so ostali v rovu. Za enkrat še ni znano, koliko rudarjev je našlo smrt v rovu.
Beograd, 27. septembra. 1. V rudniku Kra-ljevcu pri Aleksincu se je včeraj popoldne zgodila 100 m globoko pod zemljo težka nesreča. V nekem rovu je bilo zaposlenih okrog 20 rudarjev. Nenadoma se je zrušil zid, ki je ločil ta rov od nekega drugega zastarelega rova, ki se je v njem nabirala voda. Voda je udrla v rov, kjer so bili zaposleni rudarji in je kmalu
Obisk naših privrednikov na Grškem
Povsod so bili prijateljsko sprejeti
Solun, 27. septembra. AA. Vsi listi, tako »Nea Alitia«, »Efimeris«, »Ton«, »Valakainion«, »Independance«, »Progres«, »Fos«, »Tabidro-mos«, »Makedonika Nea« priobčujejo toplo pisane uvodnike in v njih pozdravljajo jugoslovanske privrednike in poudarjajo pomen njihovega pota po Grčiji.
Jugoslovanski privredniki so si popoldne ogledali parni mlin »Alatina«, tkalnico, predilnico, kožarnico in pivovarno »Six«. Povsod so bili lastopniki jugoslovanskega gospodarstva sprejeti prijateljsko in v vseh govorih se poudarja potreba čim tesnejših gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Grčijo.
Snoči ob 8'30 je solunska občina priredila svečan banket na čast jugoslovanskih gostov. Udeležilo se ga je kakih 200 povabljencev. Banket je potekel animirano. Jugoslovane je pozdravil najprvo predsednik solunske občine Manos, ki je poudarjal svoje zadovoljstvo s tem, da so si jugoslovanski privredniki najprej ogledali Solun. Zatem je govoril o bratstvu in prijateljstvu med obema narodoma. Svoj govor je zaključil z zdravico na jugoslovanskega kralja, kraljevski dom, jugoslovanski narod in jugoslovanske goste.
Solunskemu županu je odgovoril odbornik
beograjske občine, Dajalovid, ki se je zahvalil za gostoljubnost in izrazil željo, naj bi se od-nošaji med obema narodoma razvili po načelih Rigo od Fere in v zmislu balkanske solidarnosti. Zatem je govoril podpredsednik zagrebške zbornice za TOI Premru, ki je takisto govoril o potrebi najtesnejših stikov med Grčijo in Jugoslavijo. Jugoslovanski konzul Trajan Zivkovič je opozoril na propagando in na ju-goslovansko-grško solidarnost v preteklosti. Svoj govor je zaključil, da bo mogoče sedanjo gospodarsko krizo najbolje premostiti z vzajemnim sodelovanjem in sporazumi. V zadnjih letih je grško in jugoslovansko gospodarstvo napravilo ogromen korak naprej, obe državi pa sta opetovano dokazali svoja miroljubna stremljenja. V podobnem zmislu so govorili še drugi govorniki. Banketa so se udeležili najodličnejši zastopniki solunskih civilnih in vojaških obla-stev, korporacij itd.
Nova turška vlada sestavljena
Ankara, 27. septembra. AA. Ismet paša je sestavil novo vlado. V vladi so vse osebe, ki so bile v prejšnjem kabinetu.
Inšpekcijska potovanja ministrov
Beograd, 27. septembra. 1. Tekom prihodnjega meseca bodo poedini ministri odpotovali na inšpekcijska potovanja po vseh krajih naše države. Ta inšpekcijska potovanja imajo informativen pomen in značaj. Za enkrat so nekateri ministri dr. Srskič, dr. Maksimovič in Radivojevič odpotovali v Dubrovnik, od koder nameravajo nastopiti svoja inšpekcijska potovanja po Zetski in Vardarski banovini. Na inšpekcijo v Vardar sko banovino odpotujeta tudi ministra g. Uzu-novič in dr. Kumanudi. Ministri bodo skupno pregledali kraje obeh omenjenih banovin.
Imenovanja
Beograd, 27. septembra. 1. Po naredbi prometnega ministra je bil postavljen za uradnika pri direkciji državnih železnic v Ljubljani II-!i Josip Derganc, do sedaj dnevničar pri isti direkciji.
Z naredbo ministra za trgovino in industrijo je bil postavljen za začasnega predmetnega uči-telja II-5 na srednji tehnični šoli v Ljubljani Anton Benčin.
Otvoritev mednarodnega velesejma v Novem Sadu.
Novi Sad, 27. sept. 1. Danes ob 10. uri je bil na zelo svečan način otvorjen vzorčni velesejm v Novem Sadu. Na sejmu je zastopanih okrog 850 razstavljavcev, od teh 80 odstotkov Iz naše države, 20 odstotkov iz inozemstva. Otvoritvi je prisostvoval kot zastopnik vlade trgovinsiki minister Demetrovid. Minister Demetrovid je imel lep otvoritveni govor. Po otvoritvi si je ogledal sejmišče. Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade sta bili poslani pozdravni brzojavki.
Aretacija voditelja Kataloncev
Barcelona, 27. septembra, d. Znani katalonski vodja Marcia je bil v Barceloni aretiran. Osumljen je, da je zasnoval novo zaroto proti sedanjemu režimu. Hkratu i njim je bil aretiran tudi bivši notranji minister Gonzales, katerega so odpravili na neko križarko.
Slušatelji učiteljskih tečajev za gluhoneme in slepe otroke
Beograd, 27. septembra. AA. Na podstavi § 62 zakona o narodnih Šolah in razpisa natečaja za sprejem v tečaj za izobrazbo učiteljev specijalnih šol za slaboumno, gluhonemo in slepo deco je minister prosvete odredil, naj se v te tečaje sprejemajo kot slušatelji naslednji učitelji iz dravske banovine:
Gabrijel Janežič, učitelj v Škofji Loki, Andrej Stejče, učitelj otroškega vzgajališča v Ljubljani, Vladimir Erat, učitelj v Mariboru, Vladimir Korbar, učitelj v Mariboru, Janez Pe-remič, učitelj iz Godiča, Josip Stopar, učitelj v Pertočah, Antonija Pungartnik, učiteljica pri Sv. Iliji, Marija Pokalj, učiteljica v Ponikvah.
Revizija rudarskih podjetij
Beograd, 27. septembra, k. Ministrstvo za gozde in rudnike je začelo z revizijo rudarskih koncesij ter bo ob tej priliki reduciralo vse tiste, ki niso v duhu rudarskega zakona. Te bo potem podelilo osebam, ki bodo rudosletsvo in rudarska dela v resnici izvrševale. Prav tako se proučuje projekt, da se nekatera podjetja, ki so v državni eksploataciji, pa niso rentabilna, odstopijo privatnim osebam in podjetjem, ki se bodo, držeč se zakona, pobrigale za njihov napredek in ureditev. Če bi se s tem predlogom ministrstva ne strinjal gospodarsko finančni odbor ministrov, potem se bo potrebno ukrenilo, da se nerentabilna državna podjetja usposobijo vsaj toliko za izkoriščanje, da se bo izplačala režija.
Smrt glavnega francoskega admirala
Paril, 27. septembra. AA. Tisk piše zelo toplo povodom smrti francoskega viceadmirala Picota. »Echo de Pariš« pravi, da se je proslavil za časa svetovne vojne pokojni viceadmiral Picot posebno v Srbiji. Z oddelki topničarjev je branil Beograd pred navali Avstrijcev. Streljal je na njihove monitorje in jih potapljal. Pokojni viceadmiral se je umaknil skupno s srbsko vojsko preko Albanije. Dodal je slavno stran k zgodovini francoske mornarice.
Nove smrtne obsodbe v Rusiji
Moskva, 27. septembra. AA. Lista »Izvestja« in »Pravda« prinašata danes sledeči komunike GPU:
GPU je ugotovila, da so se kontrarevolucionarni elementi utihotapili v različna podjetja in druge ustanove z namenom, preprečiti razvoj sovjetskega gospodarstva s tem, da so zanetili požare, nato pa preprečili gasilcem gašenje. Z ozirom na te zločine je GPU obsodila na smrt sledeče osebe: Čikarova, Svetova, Tuljukina, Če-goleva, Zarina, Čekova, Vasiljeva in Vorovjeva. Obsodba je bila izvršena.
Čehi o obisku predsednika vlade v Zagrebu
Praga, 27. septembra, n. »Narodni Listy« javljajo na vidnem mestu in z debelimi črkami, da se je predsednik vlade general Živkovič mudil v Zagrebu in kakšne ovacije mu je priredilo zagrebško prebivalstvo. List pravi, da se je sprejema udeležilo nad 15.000 ljudi.
Smrt matere kardinala Gasparija
Vatikan, 27. septembra. AA. Včeraj je umrla po kratki bolezni v 89. letu mati kardinala Gasparija, bivšega državnega podtajnika svete stolice.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 27. septembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Naduljno izboljšanje k milejšemu jesenskemu vremenu.
Proti fašističnim žalitvam sokolstva«
»
Pod tem naslovom objavlja »Večerni Českž Slovo« celo vrsto poročil, ki imajo ta značilen podnaslov: »Fašisti niso Se italijanski narod in italijanski narod še ni fašistični.«
Nato piše list, kako so italijanske vesti o trčenju v Pašmanskem prelivu silno razburile vso češkoslovaško javnost, ker so vseskozi neresnične. Nato navaja list, v dokaz, kako je bilo za časa nesreče na ladji »Karadjordje«, pismo priče gospe B. S. iz Ch., kd piše dobesedno to-de:
»Nujno Vas prosimo, da se kapitanu Romanu Prodanu, ker je pravočasno zapeljal na peščeni breg, s čimuir je nas vse rešil od gotove smrti, zahvalite v imenu vseh Sokolov in So-kolic, ki smo bali pri katastrofi na parniku rKaradjordje« rešeni«.
Italijanska preiskovalna komisija pa. ki pozna stvar le po izjavah krivcev, poda poročilo, da je bil nag in pijan. Očividka trčanja piše dalje:
Bila sem pokoncu in sem vse videla. Spala sva z možem na palubi nekoliko metrov od mesta, kjer je zavozil na nas morfini italijanski parnik. Ležalo je tam mnogo Sokolov In Sako lic. Bilo je nenavadno krasno vreme in mirno morje, zavila sem se v šal in plašč, uredila si vse in gledala na morje in krasno zvezdo, ki je svetila tako jasno, kot to še nikdar ni-em videla. Ko tako premišljujem in se veselim, kako presenetim hčer in vnuke, ki ao Rabu, začne naš parnik tuliti, jaz sem skočila pokoncu in videla tesno ob našem parniku velik parnik In že smo dohlli sunek. Ta italijanski parnik je moral jako hitro voziti ali pa na nas čakati, ker ga prej nisem videla, akoravno sem bila pokoncu in sem tudi hodila po tej strani. Ta tuji parnik je bil približno trikrat tako velik kakor naš in bi nas bil lahko razpolovil, s tako silo je zapeljal v nas.«
Torej, spalo se je, nadaljuje list, spominjala se na otroke, sorodnike in na znace, veselila se je svidenja, italijanski tiskovni urad pa piše o »orgijah« in o razigranosti po banketih, ki jih sploh ni bilo. Saj poznamo primer bežečega tatu, ki kriči »Držite tata«.
Imenovana priča pravi dalje:
»Ko so začele tekati žene bose ter so kričale in jadikovale, sem morala stisniti zobe, da ostanem mirna. Ne želim nobenemu sovražniku, da hi doživel to grozo, ko je med nami bodil mož z razbito glavo ter je kri od njega tekla. Poljakinje so se tresle in kričale, posebno ko je na parniku ugasnila luč; jasno je bilo, da je voda prišla do strojev, ampak parnik je že bil na peščini. Po zaslugi prisotnosti duha kapitana Romana Prodana! Vzeli so nas na
to moralno ladjo, odpeljali ao nas v čolnih, najprej žene in obroke, jaz sem Čakala na moža. Ko sem videla, da se parnik ne nagiba več, spravila sem v kovček odeje, blazine, plašč, vzela sem denar, ki smo ga imeli še v kovčku in sem šla z možem v čoln brez prtljage. Sele na italijanskem parniku so se mi začele tresti noge in slabo mi je prihajalo, ampak, ko sem izpila dva kozarčka konjaka in so nas z nečim namazali na sencih in pod nosom, eem prišla aopet k sebi, da sem se lahko držala na nogah.«
Seveda — italijansko poročilo piše, da so si ponesrečenci — omedlevajoč, bosi, brez prtljage in samo v nočnem perilu, dali naviti gramofon in so plesali — kateri otrok bi mogel to verjeti? Da bi se pa temu poročevaletvu nasadila krona poštenosti, piše navedena priča dva mesca pred italijanskim poročilom dobesedno :
»Na parniku (razume italijanskem, ki je prevzel ponesrečence) eo se odigrale strašne scene, ki se ne dado popisati, mnogo žen je uteklo iz kajut bosih in v nočnih srajcah. S tega italijanskega parnika se v Zadru ni smel nihče odstraniti, da pošlje svojcem vest, da je zdrav
ali pa ranjen. Potem to, kar me je najbolj žalilo, med nas so razpostavili italijansko policijo, ki nas je nadzirala kakor bi bili nekaki zločinci. Mi smo pa bili vsi tako žalostni in uničeni, samo čakali smo nestrpno na jugoslovanski parnik »Slovenac«, ki nas je odpeljal na SuSak.t
Vrhunec pa na kraju — za to zahtevajo visoko plačilo za »prevoz« in za nekake izgubljene žlice, kar v stofcisočih! Razumemo popolnoma razburjenje, ki se je lotilo Sokolstva in razumemo popolnoma tudi trpkost, s katero se govori v sokolskih krogih o tej stvari.
»Včstnik sokolakjf«, ki je izšel včeraj z datumom od četrtka, piše o tem:
»Ljudje, ki ubijajo Slovence, bojujoče za isto, za kar so bojevali njihovi lastni očetje, niso potomci ponosnih Rimljanov, niso narod Garibaldija. To so potomci divjih barbarov, ki so preplavili Italijo ter razbili rimski inmperij. To eo potomci umazanih divjakov iz primorskih luž in iz pragozdov, torej iz še nekulturnih delov Evrope. To ao umiti, počesani in morda parfumirani, ampak vendar nekulturni in nebrzdani moderni barbari. Ne! ljubezen naše mladosti: »Mlada Italija« ni mogla vzgojiti, niti spočeti takih otrok.«
To je pravilno razlikovanje. Vladajoči fašistični krogi še niso italijanski narod in italijanski narod ni samo fašističen! Pride dan, ko spregovori sam zase, brez posredovanja črnih srajc, a ta dan bo dan zadoščenja vsem razžaljenim Slovanom.
Za danes ne gre drugače kakor da postopamo mimo, stvarno, energično in dostojno.
Prvi korak je bil že storjen. Sokolstvo je naprosilo za zaščito svoje časti naše zunanje ministrstvo, naprosilo poljski savez, da bi nastopal solidarno in ako bo treba, da predloži dokaze z izjavami očividcev, s katerimi se uničijo sramotna obrekovanja italijanskega tiska.
Pismo iz Varšave
Prohibicija v Varšavi? — Napeljava podzemeljskega plina v Varšavo. — Aristokratje med varšavskimi berači.
V a rš a v a , dne 21. septembra 1930.
Varšavski magistrat pripravlja razpis plebiscita za ali proti prohibiciji. Po državnem zakonu ima namreč na Poljskem vsaka občina pravico, da upelje potom glasovanja na svojem ozemlju prohibicijo. V najbližnji prihodnosti tora j, morda še v letošnji jeseni, se bo Varšava odločila za ali proti točenju alkoholnih pijač, življensko važno vprašanje prohibicije je naravno razburilo najširše sloje ter povzročilo številne javne debate. Prenapeti pristaši popol-
ne «rb*rtim<*noe (Jel 4>i radi prišli potom novega.
pokreta do mestnih stolcev ali pa ki jim je alkohol že naglodal možgane), zahtevajo takojšnjo upeljavo prohibicije. »Cim preje, tem bolje,« kličejo na shodih in v dnevnikih. Treznejši pristaši protialkoholne ideje se hočejo sicer tudi boriti proti obče škodljivemu pijančevanju, toda na pameten in ne prenagljen način. Hitrica nikjer ni prida, zlasti pa pred tako veleva žrvo odložitvijo kakor je upeljava prohibicije.
Prohibicija v Varšavi bi imela predvsem katastrofalne posledice za državno blagajno. Na Poljskem je namreč prodaja alkoholnih pijač monopolizirana. Sama Varšava daje državi letno preko 50 milijonov zlatov dohodka s prodajo alkoholnih pijač. Kako naj se naenkrat izpopolni nastala vrzel v proračunu? Pa tudi sicer nastaja vse polno težav.
Regijonalni sistem prohibicije pa bi imel še drugačne posledice. V sami Varšavi ni dovoljeno piti, toda že na meji velike Varšave, kamor lahko udobno dospeš s tramvajem, se ga lahko iz celega srca nalezeš. Začelo bi se vsakdanje preseljevanje narodov iz Varšave v okolico in nazaj. In ne zadostovali bi več štirje rumeni avtomobili, ki jih je magistrat nabavil nalašč za prevažanje pijanih! Potrebni bi bili celi vlaki s sanitetnimi oddelki, z zdravniki, z amonijakom in želodčnimi cevmi... Zakon-
ELI DA
SHAMPOO
tajnost aivnih las
ska prodaja bi bila uničena, vscvetela pa bi tajna in pakotna prodaja slabih in neočiščenih vodk ter domače proizvajanje špirita.
•
Varšava uporablja dosedaj premogov plin za razsvetljavo in kuho. Pred letom pa so odkrili v Dašaivi pri Striju velika zbirališča podzemeljskih plinov, ki prodirajo iz zemlje 8 sito 60 atmosfer. Lastna sila plina omogoča njegovo odvajanje na velike daljave. Zato je mesto Lvov začelo zidati odvodne cevi, ki bodo do-našale strankam izredno močno in poceni luč. K glavni odvodni cevi se namerava pridružiti v najbližji bodočnosti tudi Varšava. Uporaba podzemeljskega plina za razsvetljavo bi povzročila pravcato revolucijo v dosedanjem stanju plinarn. Plin bi bil odslej dostopen tudi najbolj revnim slojem, njegova svetloba pa bi prekašala elektriko. Poleg drugih dobrih lastnosti pa je podzemeljski plin nestrupen in brez vonja ter ga je mogoče parfumirati. Upeljavi podzemeljskega plina bi morda nasprotovali le samomorilni kandidati v Varšavi (posebno starejše ženske in služkinje), ki kaj radi odpirajo pllnove pipe, da se preselijo v prijetni omotici na boljši evet.
•
Med varšavskimi berači se nahajajo ne le denarni aristokratje (ki imajo svoja mesta na najbolj lukrativnih točkah ulic), temveč tudi aristokratje po rodu. Zelo popularen je na varšavskem tlaku starejši gospod v dolgem, oguljenem plašču in ponošenem cilindru. Navadno se obrača na visokošolce in dijake v francoskem jeziku: »Sem profesor francoščine, sedaj obubožan. Prosim Vas za kakršenkoli milodar!« In darovi se sipljejo od dobrosrčnih dijakov, ki se jim smili stari učitelj brez učencev. Ne vedo pa, da stari berač sploh nikdar ni imel učencev, ker je bil kvartač in pijanec, ki je po očetu - baronu zapravil vse velikansko premoženje.
V sredini Varšave lahko srečaš postarano, zgrbančeno ženico, ki neprestano prebira jagode pri molku. Je grofovska hči. V mladosti se je pregrešila ter postala mati. Oče ni prenesel sramote ter je spodil hčerko z doma. šla je v svet, a na stara leta berači pred oerkvijo Svetega Križa... Tudi ruskih aristokratov iz bivše carske Rusije je med varšavskimi reveži dovolj, ki živijo najbednejše življenje v varšavskem »cirkusu« (pronožiiSe za brezdomne ljudi).	Dr.	Božena Kokalj - KowaIevska.
Sestanek jugoslovanskih županov v Ljubljani
Udeležilo se ga bo BS zastopnikov naših mest
Ljubljana, 27. septembra.
Kakor smo že poročali, se jutri v ponedeljek 29. t. m. sestanejo v Ljubljani župani jugoslovanskih mest, ki so včlanjena v Zvezi mest. V zborovalni dvorani Zbornice TOI se bo ob 9-30 dopoldne pričela seja poslovnega odbora Zveze mest. Sejo bo otvoril in vodil predsednik Zveze zagrebški župan dr. Srkulj. Seja bo trajala dopoldne in popoldne. Mestna občina priredi jugoslovanskim županom skupen obed v restavraciji »Zvezda«. Na dnevnem redu seje so naslednja poročila: 1) poročilo glavnega odbora; 2) referat in poročilo o najemninskem davku; 3) poročilo in razprava o načinu budže-tiranja; 4) poročilo o blagajniškem poslovanju in 5) slučajnosti.
Pričakujejo, da bo prispelo na to sejo poslovnega odbora okoli 35 zastopnikov jugoslovanskih mest. Doslej so svoj prihod magistratne-mu tajniku dr. R. Fuxu prijavili: II. namestnik načelnika mesta Beograda g. Krstit z ve? referenti in člani uprave, zagrebški župan dr. Srkulj z več člani občinske uprave, župan iz Sarajeva dr. Ivan Pavičih z nadsvetnikom Dane Cvitkovičem, Mustafa čišič, župan v Mostam, načelnik občine Ljuba Pavlovič iz Sabca, načelnik občine dr. Borota s finančnim nadsvetnikom Kis Julijem iz Novega Sada, mestni načelnik dr. Hengler z več člani občinske uprave in načelnik mestne občine Isaljevič Vasa ii Pančeva. Mesto Maribor bo na seji zastopal župan dr. Jnvan z nekaterimi obč. svetovalci Seje se udeleže tudi župani ostalih slovenskih mestnih občin.
Zvestfoba za zvestobo
Oklic Jugoslovansko-češkoslovaških Lig, naj bi se češkoslovaškemu narodu za njegov odločilni nastop v obrambo naših bratov v Primorju in za iskrene manifestacije bratstva, zvestobe in vzajemnosti v težkih časih, ki jih Jugoslovani sedaj preživljamo, oddolžili na ta način, da letos na posebno svečan način proslavimo češkoslovaški državni in narodni praznik 28. oktobra, je našel živ in navdušen odmev v vsi naši javnosti. Jugoslovansko-češkoslova-ška Liga v Ljubljani Je dobila že lepo število prijav iz vseh družabnih slojev za vstop v Ligo. Med drugimi sta priglasila svoj pristop gospod podban dr. Otmar Pirkmayer in g. rektor uni verze dr. Metod Dolenc. Uverjeni smo, da bodo njihovemu zgledu sledile vse prominentne oseb nosti v našem javnem življenju, sploh pa vsak. ki se čuti Jugoslovana in Slovana! Članarina letnih 24 Din je tako neznatna, da jo zmore vsakdo! Nadalje je Liga dobila to-le pismo: Na poziv v »Naši javnosti« mi je čast, da stavim celokupno vojno muziko za nameravano proslavo, in sicer brezplačno, na razpolago. — Tre ba je le, da p. t. naslov izposluje pri koman dantu 40. p.p. (polkovnik Jovan Cvejid) odo-trenja za moj predlog. Muzika je pripravljena za eventualno baklado, za serenado pred češko slovaškim konzulatom, za promenadni koncert za časa sprejemanja pri tem konzulatu, za fan faro na gradu, sploh — kakor bi o tem sklepal odbor Jugoslovansko-češkoslovaške Lige. — Na zdar! Zdravol — Višji kapelnik dr. Jos. Čerin
Končno je Ligin odbor prejel obvestilo, da bo dala tovarna kovinastih izdelkov Lajovic v Ljubljani, da pokaže na posebno efekten način izraze hvaležnosti napram češkoslovaškemu narodu, vsem svojim uslužbencem dne 28. okto bra prost dan, za kar Ji gre vse priznanje. Liga bo prihodnji teden sklicala na sestanek ir posvetovanje vsa društva in posameznike, ki se bodo proglasili, da žele sodelovati pri svečanostih dne 28. oktobra. Prepričani smo, da bodo naša narodna društva naravnost tekmovala v udeležbi pri tej vsenarodni manifestaciji.
Za Jesensko in zimsko sezijo
se priporoča
krojaški atelje FRAN IGLIČ
LJUBLJANA, Pražakova ul. 10.
Regulirana Ljubljana
Ljubljana, 27. septembra.
Gospodje umetniki in vsi Usti, ki bi radi to bili, in P3 slavni gospodje mestni očetje in vsi tisti, ki bi radi bili vsaj to, če že ne morejo biti umetniki, naj se nikar ne ustrašijo — prav res mi niti v sanjah ne pride na misel, da bi zapisal o regulaciji Ljubljane le eno samo besedo. Meni je namreč čisto vse eno, ali teče Ljubljanica od Pr ul do Fužine ali pa od Fužin na Prule nazaj, in ravno tako md je popolnoma vse eno, ali teče po šinah ali pa se vali po valjarjih. Tudi nova cestna železnica me ne zanima, ker je ne rabim; če človek podnevi spi, se mi ni treba voziti, ponoči pa cestna železnica itak ne vozi, pa tudi če bi vozila, bi ljudje moje sorte ne imeli nič od tega, ker ibark, kolikor jaz vem, ne jemljejo na cestno železnico. Pravkar omenjeni gospodje naj bodo torej le brez strahu, jaz jim njihovih štren ne bom mešal in jim ne bom kvaril njihovih sijajnih načrtov za dobrobit in korist ljubljanskega mesta in cele naše države. Ljubljana namreč zame niso njene hiše, ulice in parki in stranišča, ampak zame so ljudje, ki žive in se gibljejo v teh hišah, po teh ulicah in parkih itd. Ljubljana — to so Ljubljančani.
V	starih knjigah berem in včaaih mi stari ljudje to tudi ustmeno potrjujejo, da so bili Ljubljančani nekdaj zelo živi ljudje, ki se niso dali kar tako. To so bili korajžni in ponosni ljudje, ki so radi živeli bolj po svoje. Hiše so si zidali po svoje, stanovanja so si urejali po 6voje, delali so, kedar se jim je zahotelo, in rogovilili so in se veselili vsak po svoje. Tak-
šno življenje je moralo biti silno lepo, kar pa je lepo, navadno ne traja večno.
Danes vidim v Ljubljani lepote in prijetnosti bolj malo, zato pa toliko več strogega reda in discipline. Ne rečem, da red ni tudi lepa stvar, ampak če ga je le preveč, pa ni več lep. Ne čudim pa se prav nič, da je tako kakor je; v avbi splošne mehanizacije, racionalizacije, nove stvarnosti in stare sitnosti ne more biti drugače. Današnji povprečni Ljubljančan je racionaliziran, mehaniziran in reguliran do skrajnosti. Vsak njegov gib in vsak njegov korak je preračunan skoraj na minuto.
Zjutraj vstane — kedaj? Ob šestih, ob sedmih, ali pa še nekaj kasneje, pa ne doeti. Vsak dan točno ob istem času, kajti tako zahteva red. Točno ob uri dobi svojo kavo ali čaj ali mleko (če je z ženo skregan, ne dobd nič), točno ob uri si natakne klobuk na glavo in vzame palico v roko in gre v svojo pisarno vedno po isti pobi. Zenske gredo na trg vedno ob svoji uri, kjer se srečujejo in blebetajo z vedno istimi znankami in to zahteva moderni red. Možje bero v pisarnah svoje časopise vedno ob uri, ob uri potegnejo iz žepov svoje obložene in ne-obložene žemljice in ob uri stopijo k oknu zehat, da se odpočijejo od napornega dopoldanskega dela. Ob uri si zopet natakajo klobuke na glavo in jemljejo svoje palice v roke in odhajajo domov po isti poti, po kateri eo zjutraj odšli, domov k obedu. Med obedom morajo točno vsak dan poslušati vedno isrte tropine, ki jih stresajo na njihova uboga ušesa vedno iste puste in dolgočasne žene, po obedu pa smejo nekoliko v kavarno, pa ne vsi, ampak samo tisti, ki jim ni treba brisati posode. Ko
je vse to v redu, si nataknejo zopet klobuke na glavo, točno ob uri seveda, in jemljejo palice v roke in potem gredo na sprehod. Gredo vsi, možje in žene, ampak tako, da se vidi, da žene ženejo može »na zrak« in ne narobe. Med sprehajanjem po Zvezdi ali pod Tivolijem se vsi enako drže (tako zahteva red, prosim), možje vedho enako kislo, žene pa vedno enako visokonoso, po »rangu« gospoda soproga pač. Sprehajajo se navadno vedno ob uri (tako zahteva red, prosim), potem pa gredo večerjat, okoli prvega kam v gostilno, sredi meseca domov, proti koncu meseca pa v kavarno, kakor med vojno, ko je bilo blaga malo in denarja dovolj, danes je pa blaga dosti, denarja pa premalo. Točno ob uri gredo spat in točno ob določenih terminih beremo javne pritožbe, da je ponoči v Ljubljani prevelik ropot po ulicah, kar naj slavna oblast prepreči in naj tudi podivjane ponočnjake polovi, da bo red tudi ponoči v spanju mirnega, treznega in solidnega ljubljanskega meščana.
Vse je v Ljubljani lepo urejeno, umerjeno in odmerjeno in regulirano, in življenje teče tako lepo dan za dnem in uro za uro in minuto za minuto, da mora slavnih Ljubljančanov biti sam Bog vesel, še bolj pa slavni njihov magistrat, ko so ljudje vendar tako ponižni, ubogljivi in pridkani.
Ubogljivi, redni in pridkani so ljudje še celo tam, kjetr bi smeli biti nekoliko razposajeni, pa še tam niso; ker nočejo biti razposajeni in živahni, kajti oni hočejo dokazati, da ljubijo red in da se znajo regulirati tudi tam, kjer jih drugi niti nočejo regulirati. V gostilnah sede, vino pijo in žvečijo stare preste, ampak drže
se vedno enako, skoraj »roke na klopi« kakoi v šoli, kajti tako zahteva prostovoljni regula cijski načrt za posedanje po gostilnah. V ka varnah sede še bolj mimo in dostojanstvene pri svojih kavah ali sladoledih in časopisih kajti tudi tukaj se ne spodobi živeti in se obnašati drugače kakor regulirano — vse ot svojem času in na svojem mestu. Niti godb« ne poslušajo, če ni regulirana in registrirana med znanimi in odobrenimi »šlagerji« al pa »šmaht-fecni«; kar zveličani pa so, če zaslišijc sladke zvoke regulirane in registrirane »donne Klare«. »0, donna Klara — ti si prestana...«
V	takem reguliranem in registriranem redu seveda ni prostora za svobodno in korajžm življenje, še manj seveda za lastno, osebno in duševno žvljenje. Tudi to mora biti regulirano ali ga pa biti ne sme. Če zapoveduje regula cijski načrt, da moraš brati samo ta in ta ča sopis, berejo ljudje samo ta in ta časopis al; pa samo to in to knjigo, če zapoveduje regu lacijski načrt za duševno življenje, da mora? pogledati to in to gledališko igro, pojdi jo po gledat in govori o njej, kakor je zapovedano sicer boš reguliran tepec. Če proglasi regulacijski načrt, da se moraj zanimati za šport potem se zanimaj za ves šport ali pa vsaj zr žogobrc in če ne moreš drugače, brcaj vsaj pen: mizo z nogo, če hočeš živeti in sedeti in spat! med civiliziranimi in reguliranimi ljudmi.
Res, slavni ljubljanski magistrat je z regu lirano Ljubljano lahko prav zadovoljen. Se bol. pa bo lahko zadovoljen, če bo še on enkra'. reguliran, tako da bo vsa Ljubljana lepo regu lirana od vrha do tail. To bo lepo, pa silno ko ristno za dobrobit slavne regulirane Ljubljane
m
Nedelja, 28. septembra 1930.
——I
Dnevne vesfi
•— Izprašovulna komisija za pravosodni izpit. Minister prosvete je na predlog rektorja ljubljanske univerze imenoval izpraševalno komisijo za pravosodni državni izpit na juridični fakulteti univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani za triletno poslovno dobo od 27. maja 1930. do 27. maja 1933. Imenovani so: za predsednika dr. Škerlj Milan, redni profesor pravne fakultete; za prvega podpredsednika dr. Dolenc Metod, redni profesor pravne fakultete; za drugega podpredsednika dr. Teka vči8 Fran, advokat; za člane: dr. Eberl Erik, sodnik apelacijskega sodišča; dr. Gaber Milko, sodnik okrožnega sodišča; dr. Go-
li	a Vladimir, podpredsednik višjega deželnega sodišča; dr. Sajovic R., sodnik okrožnega sodišča; dr. Švigelj Anton, advokat in dr. Tominšek Fran, advokat, vsi v Ljubljani.
— Nov rektor beograjske univerze. Za rektorja beograjske univerze je bil letos izvoljen profesor tehnične fakultete g. Vasa Mitrovič.
— Jugoslovan — predsednik kongresa kriminalistov. Iz Antverpna poročajo, da je bil izvoljen za predsednika mednarodnega kongresa za kriminalistiko Jugoslovan Dobriča Markovič.
— Monumentalen film o sokolskem zletu v Beogradu. V prvi polovici oktobra bo prišel v
romet monumentalen film o zadnjem vseso-olskem zletu v Beogradu. Dolg je 2200 m in ima 6 dejanj. Naredili bodo tudi več kopij filma za naša večja mesta in za inozemstvo.
— Zagreb dobi dve novi srednji šoli. Sredi oktobra bodo v Zagrebu začeli zidati poslopja za dve novi srednji šoli. Soli bosta zgrajeni popolnoma moderno po zahtevah higijene. Soli bosta imeli tudi prostor za tenis in velik vrt.
— Reinhardtovi igralci pridejo gostovat v Jugoslavijo. Sloviti Reinhardtovi igralci pridejo ačetkom oktobra na gostovanje v Jugoslavijo. Vprizorili bodo po več predstav v Zagrebu in v Beogradu. To je prva turneja Reinhardtovcev v naši državi.
— Kongres Narodno krščanske zajednice. V Kraljevo je dospelo nad 500 članov Narodne krščanske zajednice, ki ima svoj letošnji kongres v Kraljftvu. Člani so večinoma iz Banata in iz Šumadije.
— Obrtnikom in obrtniškim organizacijam. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10, ki je bil kot urad ukinjen z odlokom g. ministr. predsednika, posluje v vseh zadevah glede pospeševanja obrti nemoteno dalje ikot Kr. banska uprava dravske banovine VIII. odd., referat za pospeševanje obrti. Obrtniki in njih organizacije naj se zato odslej obračajo na navedeni naslov, ki posluje povsem enako kot bivši Urad za pospeševanje obrti.
— Tečaj za mizarsko detajlno risanje v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani (bivši Urad za pospeševanje obrti) namerava prirediti kakor vsako leto tudi letos tečaj za mizarsko detajlno risanje v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Tečaj se prične v nedeljo 5. oktobra 1930. ob 8. uri zjutraj. Interesenti naj se prijavijo pri gornjem naslovu, Krekov trg št. 10/1. najkasneje do 4. oktobra 1.1.
— Za spomenik Vladamiru Gortanu so darovali Jugoslovenski nacijonalisti v Varaždinu Din 208—. Denar hrani naša uprava.
— A. Črnivec, Petdelna računica za osnovne lole, I. in II. del (ločena kakor doslej). Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani pripravlja novo izdajo gornjih dveh knjig, po katerih je bilo že delj časa stalno povpraševanje. Knjigi, priliigoaeni novemu učnemu načrtu, je pregledal že tudi Glavni prosvetni svet; nista pa odobreni kot učni knjigi, ker se pa učnem načrtu v I .in II. razredu osnovnih iol ne sme razen čit«nke rabiti nobena druga knjiga pri pouku v šoli. Prav dobro pa bosta Računici služili učencem kot pomožni knjigi doma. Praksa je pokazala, da sta knjigi brezpogojno potrebni. Zato se je Zaloga odločila za novo izdajo. Knjigi se tiskata v tiskarni Merkur. Obe knjigi bosta na razpolago oktobra meseca t. 1., založnica pi sprejema naročila že sedaj
— Elfrida Mihalko jc sama skočila v Donavo. Preiskovalni organi v zagonetni smrti Elfride Mihalko, ki so jo našli mrtvo ob obali Donave pri Pančevem, so vedno bolj prepričani, da je mlada Čehinja izvršila samomor. Izjave prič in neko pismo, ki ga je Elfrida pisala nekemu prijatelju pred dnevom nestanka, kažejo, da ni bila umorjena.
— Eno leto ne sme v krčme. Flis Josipu iz Doba, kamniški srez, je s sodbo okrajnega sodišča Brdo prepovedan obisk krčem za dobo enega leta. Prepoved je v veljavi z dnem pre-stanka kazni, to je z 29. avgustom 1930.
— 5 obtožencev zaradi zločina izza okupacije. Pred negotinskimi sodniki so stali te dni obtoženci iz Poreča, ki so bili ovadeni, da so dali za časa okupacije postreliti celo rodbino Radule Goluboviča, katere člani so se med okupacijo zavzeli za Srbe ter bili vsi odlikovani. Obtoženec Adam Bačinovič je bil obsojen na 10 let ječe, ker je ustrelil Golubovičevo hčerko Ružo. Nedeljkovič Trailo pa na 8 let ječe, ker je pri umoru pomagal prvemu. Trije obtoženci so bili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni.
— Dva roparja prijeta. Orožniki so izročili sodišču v Osijeku dva kmeta Marka Vukadino-viča in Nikolo Bogotiča, ki sta pred dnevi napadla več potnikov in jih oropala z grožnjo.
— Davkar, ki je prodajal tuja zemljišča, r.ed sarajevske sodnike je prišel te dni 23 letni biv-fii uslužbenec na davčni upravi Lazar Petkovič. Pred letom dni si je prisvojil listine in se iskana], da je lastnik neke tuje njive. Na njo je
vzel hipotekarno posojilo 5000 Din. Pred 6 meseci je poskusil slično manipulacijo z nekim tujim zemljiščem. To pot so ga pa razkrinkali. BP je '■''»ojen na poldrugo leto ječe.
—	Napad na dopisnika. V Banjiluki je pred par dnevi neki Mitar Popovič, predsednik šolskega odbora, napadel na cesti dopisnika »Ju-tarnjega lista«, ker je ta objavil v listu neki članek. S pomočjo dveh prijateljev ga Je držal in mu hotel zasaditi nož v prsa, ko je prišel stražnik in preprečil zločin.
Dr. med. Lojze Kramarič
špecijalist za kirurgijo ordinira od V* 2 — V« 4 pop.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/11-
— Protivnika je usmrtil z 9 vbodljali. V Ivan-ski pri Bosanskem Brodu sta bila že dolg sprta neki Dušan in Ivan Peronja. Pred dnevi sta se zopet spoprijela. Miloš je pri tem zabodel Dušana 9-krat v prsa in ga na mestu umoril.
— Slepar kot doktor in odvetnik. Zagrebška policija je aretirala nekega Stjepana Marinovi-ča, ki se je izdajal za odvetnika in doktorja ter ima na vesti več velikih sleparij.
— Grob mačke na subotiškem pokopališču. .Subotica ima svojo prav originalno senzacijo. Tamošnji pravoslavni so se te dni močno razburili, ko so zvedeli, da je na njihovem pokopališču pokopana neka mačka. Ima grob brez križa s spominsko ploščo, na kateri je napis »Domenika 1914. — 1929.«. To je namreč ime imenitne mačke in tako dolgo je živela. Bila je last neke bogate starejše gospodične. Nadzorovala jo je sama gospodična ter kuharica in služkinja. Ko je mačka crknila, je bila v hiši velika žalost. Grobar je izjavil, da to ni bila navadna mačka, kakor so mačke sploh. Spala je z gospodično in prepotovala z njo ves svet.
Teltstilbazar d. z o. z. Ljubljana, Krekov trg št. 10
nudi po zelo ugodni ceni vsakovrstno ma-
nufakturno blago najboljše kvalitete za dame in gospode	447
Cfmblfema
Nedelja, 28. septembra 1930., Vaclav. Pravoslavni: 15. septembra, Vidica.
Ponedeljek, 29. septembra 1930., Mihael. Pravoslavni: 16. septembra, Miloš.
Nočno službo imajo v nedeljo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Leustek na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti. V ponedeljek pa lekarni Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu.
❖
■ Statistika OUZD v Ljubljani. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal za mesec avgust zanimive statistične podatke o stanju zavarovancev pri OUZD. Urad šteje skupno 102.269 članov, od teh 70.340 moških in 31.929 žensk. V avgustu je bilo stanje bolnikov 2.662, od teh 1.518 moških in 1.144 žensk. Odstotek bolnikov znaša 2 60 % vseh zavarovancev. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v avgustu 2,755.521-60 Din. Od tega odpade na moške 2,100.950-40 in na ženske 654.571 20 Din.
■ Večerni komercijalni tečaji na trgovski akademiji. Početkom oktobra t. 1. se otvorijo večerni komercijalni tečaji. Predavanja se bodo vršila vsak dan (izvzemši sobote, ki bo rezervirana za strojepisje) od 7 do tri četrt na 9. zvečer. Predavajo profesorji trgovske akademije. Tečaj obsega: 1. Knjigovodstvo; 2. Trgo-vinstvo v praktično uporabljeni zvezi s trg., obrtnim, menič. in stečajnim pravom; 3. slov. trgovska korespondenca; 4. slov. ali nemška stenografija (po prosti izberi); 5. nemški ali italijanski jezik (s posebnim ozirom na trgovske potrebe in trgovsko korespondenco); 6. strojepisje (na željo). Vpisovanje se vrši na Trgovski akademiji (Aškerčeva ul. 9-II., levo), v predsobi ravnateljske pisarne ob. uradnih urah. — Vodstvo.
■ Stalni gosti pri Ražmu so darovali za Gor-tanov sklad Din 500 kot preostanek zbirke za venec na krsto pokojne gospe Ražmove. Denar hrani uprava »Jugoslovana«. Posnemajte!
■ Violinski virtuoz Karel Rupel, ki ima v petek 3. oktobra t. 1. svoj koncert v Unionski dvorani, je bil od septembra 1928 do avgusta 1929 učenec mojstrske šole znamenitega violinskega pedagoga prof. Otokarja Sevčika. Ko je zapustil njegovo šolo, mu je Častitljivi starček prof. Sevčik sledeče spričevalo: Karel Rupel ima popolnoma izobraženo violinsko tehniko, lep, velik ton in njegova temperamentna igra se odlikuje s toplim globoko občutenim prednašanjem. Pogostokrat je nastopil pri meni kot solist in kot primarij godalnega kvarteta vedno z zelo pomembnim uspehom. Tako je mnenje največjega violinskega pedagoga o našem rojaku g. Karlu Ruplu, častno za njega, častno pa tudi za zavod in njegovega ljubljanskega učitelja prof. Slaisa. Opozarjamo na njegov samostojni koncertni nastop v petek 8. oktobra 1930.
■	Cene krompirju na trgu. Na sobotni trg so kmetje z Gorenjske in bližnje okolice pripeljali že mnogo več vozov letošnjega krompirja, ki je po kakovosti prav dober. Cene krompir-u na debelo padajo. Na Sv. Petra nasipu dalje so postavljeni ob tržnih dnevih kmetski vozovi krompirja in zelja. Krompir so včeraj prodajali na debelo že po 0.75 do 1 Din kg. Na drobno je krompir od 1 do 1.25 Din.
OSIP OLUP
" LJUBLJANA, Stari trg 2.
Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat in perila lastnega izdelka. Po najnižjih konkurenčnih cenah.
■ Izborna letina gob. Letos je za gobe prav dobra letina, kar lani ni bilo, ker je bilo presuho leto. Včerajšnji dež je ugodno vplival na nadaljno rast jesenskih gob. Ljubljanski trg je bil včeraj z gobami naravnost poplavljen. Tržno nadzorstvo je uvedlo najstrožjo kontrolo, da so se prodajalke gob držale cen, ki jih je nadzorstvo določilo. Cene so bile za merico gob (jurčkov) 8 Din, za kg 10 Din. Suhe gobe v Ljubljani kupujejo trgovci po 22 do 32 Din kg po kakovosti in po načinu, kako so bile posušene. Na Dolenjskem je bilo poleti izredno mnogo gob, dočim so sedaj ponehale. Nasprotno Gorenjska ni poleti imela večje množine gob, a so se sedaj na jesen pojavile v izredni množini. Nekateri ljudje še ne znajo pravilno sušiti gob. V Ljubljano nosijo na prodaj suhe gobe, ki so vse črne, kar je znak, da so bile tudi črvive. Takih gob ljubljanski trgovci pač ne marajo sprejeti.
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^
Šunko, sir,
Gavrilovič - saLmo
ter razne druge delikatese, odprta in razna buteljčna vina priporoča
F. R. KOVAČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 84.
v>' >/yyyyyyyyyyyyyvvvyvy'i
■ Tramvajska nesreča na Krakovski cesti. V bližini tvrdke Batjel na Karlovški cesti se je
včeraj okoli 10. dopoldne primerila težja tramvajska nesreča. Čez ulico je šla neka priletna ženska, ki je nekoliko zmešana. Proti njej jo privozil z dolenjske smeri tramvaj ter jo podrl na tla. Tramvaj jo je nekaj časa vlekel pred seboj. Pozneje se je sprevodniku posrečilo hitro ustaviti voz. Žensko so spravili na hodnik ter poklicali reševalno postajo, ki je ponesre-čenko odpeljala z rešilnim avtom v javno bolnico. Ponesrečenka je dobila težke poškodbe po glavi, a ima tudi težje notranje poškodbe. Ponesrečenka je babica Justina Žirovnik, ki stanuje v Janežičevi ulici, stara j« okoli 40 let.
L Lukas, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 7. priporoča svoje prvovrstne, solidno in po meri izvršene čevlje za turiste, smučarje in lovce, kakor tudi jahalne in lovsko škornje za gospode in dame.
sB Kalilci nočnega miru. V noči od petka na soboto so bili ponočnjaki kljub dežju zelo razposajeni in so po ulicah delali velik kraval. Zaradi kaljenja nočnega miru je bilo zato prijavljenih 8 mladih in elegantnih gospodičev, 3 pa zaradi nedostojnega vedenja v javnem lokalu.
■	Iz policijske kronike. Od petka do včeraj opoldne je ljubljanska policija aretirala samo nekega moškega, ki so ga sodne oblasti že dalj časa iskale. Ima na vesti več manjših tatvin. Policijski upravi sta bili prijavljeni dve manjši tatvini. Pri stavbni tvrdki Battelinu zaposlenemu delavcu Nikoli Spoljariču je njznan tat odnesel iz delavske barake 150 Din vredne boljše čevlje. — Na Dunajski cesti stanujoči služkinji Julijani Spruk je nekdo ukradel 150 Din vreden dežnik. — Policijski upravi je bilo naposled prijavljenih 8 šoferjev in avtomobilistov zaradi prekrška avtopredpfsov, a 6 voznikov in kolesarjev zaradi prnk^ka cestno-policijskega reda.
Maribop
m Lekarniška služba. Lekarniško nočno službo ima od danes opoldne do prihodnje ne-i delje opoldne lekarna Minafrk »Pri orlu« na Glavnem trgu.
m Razstava slik prometnih in drugih neseč. Tukajšnje reševalno in gasilsko društvo je priredilo na svojih poslovnih prosortih na Koroški cesti razstavo slik vseh zadnjih prometnih in drugih nesreč. Razstavljene so slike avtomobilskih nesreč in nezgod v Bresternici, Gornji Poljskavi, Košakih, Magirusove lestve, ki je višja kakor stolp stolnice itd. Slike stalno ogleduje veliko ljudi.
m Ljudska univerza otvori 1. oktobra tečaje za kitare. Udeleženci lanskih tečajev in novi interesenti naj se zglasijo danes v nedeljo pri profesorju Druzoviču na Krekovi ul. št. 14-11.
m Zdravniško društvo v Mariboru poziva vse svoje člane, da se polnoštevilno udeležijo sprejema poljskih, češkoslovaškihin in ruskih zdravnikov dne 1. oktobra med 14. in 15. uro na glavni postaji.
m Sokolski nastop. Danes v nedeljo ob 15. uri je na Pobrežju prvi javni telovadni nastop tamkajšnjega Sokola.'
m Zgradarina. Prijave za odmero zgradarine se morajo vložiti v času od 1. do 81. oktobra t.
L Tiskovine se dobe pri davčni upravi, na deželi pa pri županih.
m Zaradi tlakovanja ostane Kopališka ulica med Marijino in Tattenbachovo ulico od 25. septembra dalje za vsak promet zaprta.
m Avtobusne vožnje ob vznožja Pohorja, ki so bile ob nedeljah uvedene za turiste, je mestno avtobusno podjetje zaradi bližajoče se zime ukinilo.
m Dve nezgodi na delu. V mehanični delavnici v Zrkovski ulici št. 10 nameščeni 231etni delavec Fran Čižek je tako nesrečno manevriral 8 strojem, da je dobil na desno stran prsnega koša nevarno poškodbo. Z rešilnim avtom je bil prepeljan v bolnico. Pri kritju strehe na hiši posestnice Knuplež na novem Glavnem trgu zaposleni 221etni krovec Viktor Brus je padel z opolzke strehe 4 m globoko in si razbil lobanjo. Z rešilnim avtom je bil prepeljan v bolnico. Njegovo stanje je nevarno.
m Zadeva »Doma ubogih«. V Kettejevi ulici stoji že več let prazna lična dvodružinska hiša, ki je bila po akciji »Doma ubogih« zgrajena kot glavni dobitek tozadevne loterije. Pri seda-, nji mariborski stanovanjski bedi je to naravnost sramotno. Bil bi tedaj že skrajni čas, da se ta zadeva na kakršenkoli način uredi.
m Zadnji dan. Danes v nedeljo popoldne in zvečer predava ZKD v Mariboru v kinu »Union« zadnjič svoj grandijozni zvočni film »Atlantic«. Popoldan je najugodnejša prilika, da si ga ogledajo tudi okoličani in deželani.
m Teozofska maša. Te dni je imel duhovnik teozofske cerkve Karel Riedel iz Dunaja v sobici nekega tukajšnjega hotela mašo, pri kateri je obhajal tudi več tukajšnjih teozofov. Teozofsko gibanje se v Mariboru naglo širi.
m Zaključna kolesarska dirka. Kolesarski klub »Perun« priredi danes v nedeljo ob 14. uri zaključno dirko seniorjev na 60 km dolgi progi Maribor - Marenberg, za juniorje pa na 80 km dolgi progi Maribor - Fala. Start na Vodnikovem trgu. Po dirki bo v restavraciji »Maribor« družabni večer in se bodo razdelila darila ter nagrade.
m Izvozni promet na Pesnici. Vsled letošnje izredno dobre in bogate sadne letine je na železniški postaji v Pesnici zadnje dni nenavadno velik promet. Naloži se do 20 vagonov sadja na dan, ki gre v Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo, Holandijo, Belgijo in Francijo. Redno železniško osobje skoraj ne more več zmagovati dnevnih poslov.
m Sobotni trg. Včerajšnji trg je bil dobro založen in tudi obiskan. Kmetje so pripeljali 20 vozov krompirja, kumare in čebule ter tri vozove sadja. Kmetice so prinesle krog 600 glav perutnine. Cene zelenjadi so padle, podražile pa so se nekatere vrste sadja, kakor jabolka, hruške in češplje. Sirovi kostanji so se prodajali po 5 Din liter, pečeni pa po 8 Din.
m Kontrola pekarn in tehtnic ter uteži. Tržno nadzorstvo je te dni izvedlo kontrolo peciva po pekarnah in ugotovilo, da mnogi peki ne upoštevajo novih predpisov. Bili so zaradi tega ovadeni in bodo kaznovani. — Meroiz-kusni urad je ugotovil, da nekatere tehtnice in uteži niso točni, zato se bo v kratkem izvršila nova revizija po vsem mestu.
m Sanatorij v Mariboru. Gosposka ul. 49, tel. 2358. Najmoderneje urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Lastnik: primarij dr. Mirko čemič, špecijalist za kirurgijo. 148 m Novo obdobje neviht in katastrof. Poznavalec meteorologije nam sporoča: Z dnem 24. t. m. se je pričelo novo obdobje vremenskih in naravnih katastrof, zato je pričakovati novih neviht in potresnih sunkov, zlasti na jugoza-padu in zapadu. Reakcija se bo v obliki lokalnih neviht, menjavajočih se s toplimi in oblačnimi dnevi, občutila deloma tudi v naših krajih.
m Nevihta s točo. V noči od petka na soboto je divjala nad Mariborom in okolico močna nevihta z bliskom in gromom in med nalivom je nekaj časa padala tudi toča, ki pa ni napravila večje škode.
m Z loncem po glavi. Včeraj popoldne je v neki tukajšnji gostilni neki H. udaril svojo 36-letno ženo s takšno silo z loncem po glavi, da so jo morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnico.
Celje
* Celjski akademiki priredijo nocoj ob 20. uri v restravraciji Narodnega doma poslovilni večer, na katerega so vabljeni vsi akademiki ter gg. starešine vseh akademskih društev.
* Prijava konj. Po naročilu komandanta vojnega okrožja v Celju se poživljajo vsi v mestu Celju nahajajoči se lastniki konj, da prijavijo svoje konje, katere so po zadnjem popisu leta 1020. kupili, a istih do sedaj še niso prijavili najkasneje v izogib kazni do vključno 4. oktobra 1930. pri podpisanem uradu v sobi št. 2. in sicer med navedenimi uradnimi urami, to Je od 9. do 12. ure dopoldne.
* Vinogradnikom s šmarnico. Vsi, ki posedujejo vinograd, zasajen s šmarnico, se poživljajo, da do 30. septembra t. 1. prijavijo pristojnemu občinskemu uradu, v Cigar okolišu ee nahaja vingrad, število šmarničnih trsov.
* Vsem lastnikom koles. Pozivajo se vsi lastniki koles (biaiklov), stanujoči v območju občine Celje in okolica, da jih prijavijo najkasneje do sobote, 4. oktobra 1930. v pisarni občinskega urada na Bregu.
* S potovanja okoli sveta sc vračata. Včeraj sta prišla odgonskim potom v Celje 171etni Iv. C. ter 181etni Karl S. iz Maribora. Namenila sta se na potovanje okoli sveta, pa sta prišla samo do Sarajeva, odkoder so ju odpravili domov. V Celju je bila zadnja postaja njiju neslavnega povratka.
* Nesrečen padec s kolesa. 241etni rudar Fr. Mlakar iz Sv. Križa pri Rogaški Slatini se je v veselem razpoloženju peljal s kolesom, s katerega je končno padel in si zlomil desno roko. Zdravi se v celjski bolnici.
Poskusen samomor z lizolom
Obup mladega brivca, ki je zapravil svojo premoženje
Celje, 27. septembra.
V	petek popoldne je družba moških v gostilni Krevh v Matija Gubca ulici pila in pela. Med njimi je bil tudi 291etni brivski mojster Martin Z. iz Ljubljane, ki je za nekaj časa vstal in odšel v stranišče. Eden njegove družbe, ki je že prej opazil, da moli iz žepa Z. suknje vrat neke čudne steklenice, je šel za njim in ga zalotil baš v trenutku, ko je Z. nastavil steklenico na usta. Udaril ga je po roki, da se je steklenica na tleh razbila in se je začel širiti oster vonj po lizolu. Z. pa je vendar že napravil krepak požirek strupa in se je nezavestno zgrudil. Z rešilnim vozičkom so ga prepeljali v javno bolnico, kjer se je pa zopet zavedel in se krčevito branil, da bi mu izprali želodec. Morali bo uporabiti silo, da se Jim Je končno posrečilo trdovratnega samomorilca rešiti nevarnosti.
Pri zaslišanju je izpovedal, da je imel v Ljubljani brivnico, ki jo je pred dnevi prodal za 42.000 Din. Denar je v veseli družbi zaigral in zapil. Z zadnjimi stotaki je prišel v Celje in tu vse do zadnje pare zapravil. Pri njem so našli tudi poslovilno pismo na ženo, ki živi s svojim otrokom pri starših na Gorenjskem. Včeraj so Z. izpustili iz bolnicfe.
Utopljenec v blejskem jezeru
Dclavec utonil pred očmi tovarišev, ker ni znal plavati
Še ni končala sezija tujskega prometa, že začenja sezona stavbenega dela. Nova gradbena akcija je pri podjetnih Blejcih, zlasti v 2e-lečah in Kazini, v največjem razmahu. Solidna gradbena tvrdka Slavec iz Kranja nudi vsem bližnjim in daljnim delavcem pri stavbenem delu mnogo posla in zaslužka.
Te dni je pod Kazino in cesto Aleksandrovega šetališča omenjena tvrdka napravila rov ter speljala po njem tračnice z malimi vozički, ki služijo za odvoz ostalega materijala v jezero. Pri tem poslu je zaposlenih več delavcev, ki kopljejo, nalagajo in odvažajo gramoz. Med drugim je bil tudi marljivi in od tovarišev spoštovani 25-letni Fliser Franc, rodom iz Po-zinancev pri Muski Soboti.
Snoči okrog 10. ure se je pod Kazino pripetila neverjetna smrtna nesreča, ki je izbrala omenjenega delavca za svojo žrtev. Skupina delavcev je baš pripeljala voz gramoza do jezera; hoteč ga prevrniti, je Fliser držal za ročico vozička, da bi obdržal voziček v ravnovesju na tračnicah. Ko je vdarila stranica posode, v kateri je bila velikanska teža gramoza na ročico, je ista vrgla v velikem loku Fliserja v jezero. Ker siromak ni znal plavati, je pričo tovarišev utonil. Vse prizadevanje tovarišev, ki so strme opazovali in gledali, kako se potaplja Fliser, ni pomagalo. Po dveurnem iskanju, so ga našli čolnarji z rešilno pripravo, Ležal je približno 12 m od brega.
Delavci so hitro obvestili vodstvo tvrdke Slavec, katera je oskrbela prevoz utopljenca v mrtvašnico tukajšnjega pokopališča. Okoli prevoza se je zbrala velika množica tujcev, ki so baš prihajali iz Kazine. Vse je živelo pod doj-mom tragične nesreče ter sočustvovalo z ubogim bratom, Petrom Fliserjem, ki je šel za vozom, v katerem so peljali utopljenca na pokopališče.
Pogreb Franca Fliserja bo jutri dopoldne. Kako priljubljen je bil France med svojimi tovariši in upoštevan pri gradbeni tvrdki, služi dokaz, da so mu poklonili krasne vence na njegovi zadnji poti. Naj v miru počival
Nekaj luči v zagonetko Dolenjske ceste
Ljubljana, 27. septembra.
Bilo je v soboto 13. t. m. ponoči. Prejšnji dan Je močno deževalo in zato so bile ponekod ob Dolenjski cesti in drugod še mlakuže. Ceste so bile tudi še blatne. Ponoči omenjene sobote so prišli na dolenjsko stražnico, kjer je bil sam takrat službujoči policijski nadzornik, ki je znan po svoji vestnosti in korektnem postopanju, gospodje, ki so ogorčeno pripomnili:
— To je škandal! Na cesti pustite ležati pijanca, da se ljudje kar čez njega kotalijo. Zakaj ga policija ne spravi na varno?
— Hvala vam, gospodje, za poročilo, je pripomnil mirno policijski nadzornik, gremo takoj na mesto.
Policijski nadzornik je odšel sam na označeno mesto, kjer je našel na tleh nekega moškega, oblečenega v delavniško obleko. S pomočjo civilistov Je policijski nadzornik skušal pijanca dvigniti in ga odnesti na stražnico. Z največjo mujo in muko se mu je to naposled posrečilo. Spravil je moža na stražnico. Tu Je mož ostal le nekaj časa, ker je prišel k sebi. Odšel je ven ter je ob stražnici slonel nekaj časa, da se Je navžil čistega zraka. Nato je izginil v temno noč. Minila je dobra ura po tem dogodku, ko je prihitela na stražnico neka ženska in začela sopeč praviti:
— Gospodje stražniki! Tam doli ob Dolenjski cesti v mlakuži leži neki človek. Ne da nobenega znamenja življenja!... Ves je blaten in umazan...
Streznjen odšel domov
Moža je nadzornik s pomočjo še enega stražnika znova spravil z največjo težavo nazaj na stražnico, kjer so ga položili v sobo, ki je določena za pijance in druge razgrajače. Trdno je zaspal. Okoli 1. ure ponoči pa so stražniki začuli iz sobe veselo prepevanje. Odprli so ter
videli, da se je mož popolnoma streznil. Videti je bilo, da je povsem normalen in trezen. Zato ga je nadzornik vprašal, če hoče oditi domov, nakar je mož prikimal. Bil je vesel in je odhajal s korakom treznega človeka. Nadzornik je še nato 8 stražnico opazoval, kako kaj koraka nesrečni človek po cesti. Ker Je korakal normalno, se zanj ni več zmenil. Vsi so bili prepričani, da je mož srečno prispel domov na Galjevico.
Kakor so pozneje doznali na stražnici, je bil ta nesrečni mož brezposelni ključavničarski pomočnik, 481etni Alojzij Božič, rojen in pristojen v Ljubljano, vdovec, ki stanuje pri svoji svakinji na Galjevici št. 132 v baraki (Zuljeva vas).
še le opoldne prišel domov
Kaj se je Božiču po odhodu s stražnice pa do nedelje opoldne primerilo, je neznano in zavito še v meglo. Nikdo tudi ne ve, kod je nesrečni Božič hodil in kam je zavil. Mogoče mu je prišlo slabo ter je kje obležal in spal v jesensko hladni noči na prostem ves čas. Okoli poldneva pa so štirje moški z največjo težavo prinesli Božiča v barako svakinje. Ko je bil Božič doma, je začel veselo prepevati. Kazal Je znake zmešanosti. Obnašal se je dokaj čudno. V spanju je tudi fantaziral. Ker je postajalo Božiču slabo, je svakinja poklicala zdravnika, ki Je Božiča preiskal. Ta je odredil njega prevoz v bolnico.
Prepeljan v bolnico
Zvečer 17. septembra je bil Božič z rešilnim vozom prepeljan v javno bolnico. Bil je nezavesten. Od sebe ni dal niti glasu. Zato je bilo nemogoče, da bi bolniška uprava od njega dobila kake podatke o njega nesreči. Njegovo zaslišanje je bilo izključeno.
Dne 22. septembra je prišla v bolnico Božičeva svakinja. Ker je videla, da je Božič še
iri m
Udeleženci in predavatelji prednjaškega tečaja ljubljanske
sokolske župe
Tečaj se je včeraj zaključil. Zvečer ob 8. uri se je vršil v mali dvorani na Taboru, ki je dobila ime »Malejeva dvorana« prijateljski setanek, ki se ga je udeležila, razen tečajnikov in predavateljev, tudi vsa župna uprava. Danes se vrnejo tečajniki k svojim društvom, da pričnejo z novo pridobljenim znanjem zopet delovati v sokolskih telovadnicah. Prednjaški izpit bodo polagali čez mesec.
Škofja Loka - sedež ferijalne kolonije
sko letovanej je le prehitro minila in polni lepih spominov, doživetij in novosti so se morali vrniti kolonisti na domove. Študentje so bili polni hvale naravnih krasot, raznolikosti in zdravega podnebja naše ožje domovine. Med letovanjem so ferijalci izrazili Nj. Vel. kralju Aleksandru in visokemu domu svojo vdanost in zvestobo; nakar je prejel g. Janežič toplo zahvalo z najvišjega mesta.
Ugodne klimatične razmere, vsestransko divni izprehodi in slikovitost ozemlja sploh so odločili, da je centralna uprava Ferijalnega Saveza v Beogradu ustanovila v Škofji Loki svojo počitniško kolonijo, ki jo je letos obiskalo 61 dijakov in dijakinj iz vrst najvišjih razredov sred-njih šol in univerze. Kolonistom, ki so se rekrutirali iz Srema, Beograda in deloma iz Bačke ter Banata so šli vsi škofjeloški faktorji na roko.
Del članov fenijailne kolonije na letošnjem leto vanju v Škofji Loki s šefom g. J. Janežičem v sredinii. V ozadju na levi škofjeloški samostan.
Gotovo je, da so poseti kolonistov Škofji Loki uspešno sredstvo za spoznavanje njenega imena v širši domovini in za utrditev njenega le-
Mestno županstvo, krajevni šolski odbor, upravi-teljstvo deške in dekliške šole so storili, da je bilo bivanje ferijalcem v Škofji Loki ljubo in drago. Učne sobe so se preuredile v spalnice, ločene po spolu. S ferijalci je prispel tudi glavni predsednik FS g. Kncžčvič iz Beograda, ki je v spremstvu loškega šefa kolonije g. Jela Janežiča posetil razne predstavnike krajevnega javnega življenja.
Dijaštvo je imelo skupno prehrano pri Cenetu; prirejali pa so ferijalci tudi mnogo izletov. Ogledali so ei tudi zanimivosti Ljubljane, Bleda, Gorenjske — že posebej pa škofjeloški okoliš, ki jim je nudil v zgodovinskem in zemljepisnem pogledu dokaj zanimivosti. S pridom so posečali gostje tople vode, posebno Poljanščico. 6 teden-
toviščarskega položaja. S tega vidika zaslužita voditelja in organizatorja kolonij ing. Kankl in učitelj Janežič vso pohvalo tudi od javnosti. Pravtako pa ni Loki v škodo gospodarski vidik kolonije, ki je porabila preko 50.000 Din. Priznanje tudi zdravniku dr. Jožetu Rantu, ki je v največ slučajih pomagal dijaštvu brezplačno.
Toplo je želeti, da se ustanova kolonije za Škofjo Loko stalno ohrani; saj živa beseda po-največkrat več doprinese k životvoritvi ideje, kot kopice papirja. Vzgled: prekrasno uspeli poljsko jugoslovanski vcečer, ki je bil prava manifestacija slovanstva med dijaško mladino,
vedno nezavesten, Je opozorila dežurnega uradnika na govorice, ki so se razširile po Dolenjski cesti, da Je njega nekdo močno udaril po glavi. Božič je bil sprejet na interni oddelek, kjer mu je zdravnik ugotovil pljučnico.
Dne 23. septembra je bolniška uprava, kakor je to v zagonetnih primerih in v primerih telesnih poškodb običaj, poslala na državno tožilstvo uradno obvestilo, da se nahaja v bolnici Alojzij Božič, ki je na glavi težko poškodovan, a je obenem popolnoma nezavesten, tako da ga je nemogoče zaslišati.
Dne 24. septembra zvečer je Alojzij Božič umrl v javni bolnici. O tem je bilo obveščeno tudi državno tožilstvo, ki je odredilo sodno obdukcijo. Preiskovalni sodnik gosp. Lederhas je 25. t. m. v prosekturi bolnice izvršil obdukcijo, ki je ugotovila, da je imel Božič na desni strani prebito lobanjo. Božič je umrl na posledicah pljučnice, ki si jo je najbrže nakopal, ko je v hladni noči ležal zunaj na prostem, umrl pa je tudi zaradi vnetja možganske mrene.
Alojzij Božič je bil včeraj popoldne pokopan. Preiskovalni sodnik je uvedel preiskavo ter bodo zaslišane mnoge priče o vseh okolnostih in dogodkih, ki so se odigrali kritično noč dne 13. septembra in naslednji dan na Dolenjski cesti odnosno v Zuljavi vasi. V prvi vrsti gre, da se pojasni časovno razdobje od 1. ure ponoči do opoldne v nedeljo.
Nenadna, deloma misterijozna smrt je povzročila med stanovalci Galjevice in Dolenjske ceste splošno senzacijo. Hipoma so se razširile tanstastične govorice o Božičevi poškodbi. Naravno, da so te govorice močno pretirane in naperjene proti osebam, ki daleko niso zapletene v to zagonetno atero.
"ELITE”,,. x.
LJUBLJANA, PreSernova ulica 9
prodaja damske, moške in deške konfekcije. Na drobno 1	Na debelo 1
Prvovrstno izvrševanje po meril 660
V Samotni ulici najdeni okostnjaki
Ljubljana, 27. septembra.
Za Bežigradom letos prav živahno grade. Ti stran mesta je že posebno mestno predmestje, katera potrebuje v prvi vrsti osnovno šolo, kajti šolska deca mora sedaj hoditi od tu v šolo ali v šiško ali pa kam v mesto.
Ob Samotni ulici, ki vodi ne daleč od sv. Krištofa z Dunajske ceste proti vojaškemu arzenalu, grade nove vile. Pred dnevi so začeli kopati v bližini arzenala temelj vile prof. dr. M. Kranjca. Danes okoli 9. dopoldne se je bliskovito raznesla po okolici vest, da so tam izkopali dva človeška okostnjaka srednje velikosti. Bila sta kakih 80 cm globoko zakopana v zem-jo. Kopač je najprej zadel ob kost, ki ee je takoj zdrobila. Začel je nato narahlo kopati in kmaly so odkopali dva človeška okostnjaka, ki sta ležala drug ob drugem lepo vzravnana.
O	najdbi okostnjakov je bila obveščena policijska stražnica na Dunajski cesti, ki je nato obvestila policijsko upravo na Bleiweisovi cesti.
Na lice mesta sta došla namestnik policijskega zdravnika dr. Jurečko in dežurni uradnik gosp. Florijan. Lobanji obeh okostnjakov sta bili še celi. Oba okostnjaka imata lepe zobe. Zdravnik je prijel lobanji, ki pa sta se takoj lazdrobili, ker sta bili že močno prepereli. Po mnenju zdravnika dr. Jurečka sta okostnjaka ležala že najmanj 15 let v zemlji. Ne daleč od tam so našli še nove človeške kosti. Kdaj in zakaj t>o bila trupla pokopana na tem mestu, je velika up.»nka. Kmalu ob izbruhu vojne leta 1914. so ob Samotni ulici v bližini arzenala zgradil vojaške barake. Nekateri so zato mnenja, da so tu pokopali kake žrtve vojaške ju-stice, najbrže vojake, ki so se uprli ali bili do oficirjev renitentni ter so bili na mestu ustreljeni po prekem sodu. Mogoče je tudi, da so okostnjaki žrtve kakega zločina. Zanimivo je, da so pri enem okostnjaku našli ob desni roki močno po rji razjeden kos železa, ki sliči po obliki velikemu kuhinjskemu nožu. Kosti obeh in ostalih okostnjakov so spravili v zaboj, ki so ga nato odpeljali na pokopališče pri Sv. Križu, kjer so kosti zagrehlji v blagoslovljeno zemljo.
Šmartno pri Litiji
Knezoškof dr. Gregorij Rožman so je pripeljal nepričakovano k nam v sredo 24. t. m. — Ko ga je prebivalstvo spoznalo, ga je burno pozdravljalo.
Šmarski igralci. V nedeljo so igralci tukajšnjega Prosvetnega društva priredili izlet na Čatež pod Zaplazoin in tam uprizorili izborno uspelo igro »Za pravdo in srce«.
Litijska stavbena tvrdka Jakob Konjar je zelo okusno in lično renovirala pokopališko kapelico, ki je bila že več let v zelo slabem stanju.
Temeljito se renovira znana fužina Martin Mafi in začne v kratkem z obratom.
Sprememba posesti. Gospa Ana Mah je prodala svojo travniško parcelo v Cerkovniku g. Franu Povšetu, vulgo Škrat.
Beraška nadloga je postala pri nas neznosna, povsod te nadlegujejo po večini tuji berači.
»Jugoslovana« dobite pri trgovcu v Šmartnem. Za en dinar si z njim krajšate dolge jesenske večere. Zahtevajte povsod »Jugoslovana«, pri brivcu in v gostilnah!
Razširjajte Jugoslovana!
Manufaktura
Ljubljana, Aleksandrova c. 8
Ml
smo preprilanl, da bost« zadovoljni,
ako kupite pri nas
na obroke
blago za suknjo ali obleko, barhent, zofir, platno, i. t. d. Zahtevajte potnika!
Sfrasen in nenavaden učinek sfrele
Strela udarila v kuhinjo — Poškodovala mlado deklico — Ostala družina nepoškodovana — Strela prebila 45 cm debel cid Kamnik, 27. septembra.
Včeraj popoldne je začelo v kamniški okolici silno deževati. Nad mestom in okolico so se okoli 5. ure nagrmadili gosti črni oblaki, ki niso napovedovali nič dobrega. Nastala je buda nevihta. Neprestano je grmelo in treskalo, kar je izredno redek slučaj v pozni jeseni. Nevihta je trajala kake pol ure. Pozneje po noči se je neurje ponovilo. Reka Bistrica s pritoki je močno narasla. Hudourniki so besneli. Da bi bila nevihta trajala več časa, bi povzročila ogromno škodo, kajti bati se je bilo, da prestopi Bistrica vsled ogromnih mas dežja bregove in poplavi v nižjem toku gotove kraje.
Med nevihto se Je odigral v Nasovčah nenavaden slučaj. Pri posestniku Pogačarju so bili vsi domači zbrani v kuhinji, kar je običaj na kmetih. Ozirali so se s strahom skozi okno, ko je zunaj besnela nevihta in silno treskalo. Kmalu po 5. uri pa je naenkrat skozi kuhinjsko okno silovito puhnilo v kuhinjo. Pojavil se je silen pok. To Je trajalo komaj par sekund. Domači so se spogledali in opazili, da je začela goreti 171etna hčerka Julka. Bila je že vsa v plamenu. Strela je namreč njo zadela po desni strani života ter ji vžgala obleko. Oče Pogačar je v svoji duhaprisotnosti takoj skočil hčerki na pomoč ter ž nje strgal vso obleko. Odnesel Jo je v sobo na posteljo. Bila je po desni strani života vsa opečena. Poklicali so danes zdravnika iz Kamnika, ki je odredil, da so deklico prepeljali v ljubljansko bolnico.
Zanimivo je, da je ostala vsa družina popolnoma nepoškodovana In da nikdo ni bil po streli niti omamljen. Kako silna pa je bila strela, je videti iz tega, da je prebila 45 cm debel betonski zid v kuhinji.
Močno opečeno deklico so snoči okoli 18-15 sprejeli v ljubljansko bolnico. Tja jo je prepeljal neki privatni avto. Stanje deklice je zelo kritično, ker so opekline najtežjega značaja.
Demantfna poroka
Sv. Jurij ob Ščavnici, 27. septembra.
Danes praznujeta pri Sv. Duhu na Stari gori Mihael Verzelj — ba5 na svoj god! — in njegova 88-letna žena Ana, rojena Zupanec, svojo demantno poroko. Oba »novoporočenca« sta torej skupno stara 175 let, a sta še kljub temu pri najboljših močeh. — Dcmantna nevesta Ana Še čita brez očal vse časopisje in je prijateljica »Jugoslovana«. Tudi obsežno posestvo opravljata oba slavljenca — sama. Pač jasen primer, kako zdrava je prleška gencracija. Od še živečih otrok obeh slavljencev omenjamo sledeče: V Mariboru bir-tuje na Slomškovem trgu sinko Franjo, špecija list v ljutomerski kapljici, stalni dobavitelj vsakoletnega pridelka našega Cvetka Golarja, ki se s Petruško rad oglasi pri njem, kadar posetita po dravsko metropolo; Tonek je tudi gostilničar pri Sv. Duhu na Stari gori in ima čast, da bo demantno »gostiivanje« pri njem; Ferdo je spo' štovani mlinar v Trbegovcih, Matija pa istotara kolarski mojster, a Ignac je prokurist Češke Union-banke na Dunaju; hčerka Alojzija, poročena Satler, je posestnica v Orehovcih pri Gornji Radgoni in Marija, poročena Kovačič, posestnica in gostilničarka v Logarevcih. — Ob priliki 60. letnice poroke imenovanih, ki se vrši med poz' nim sv. opravilom, bomo prinesli po slavlju po' drobno poročilo v dokaz, kako zdrava je »Prlekija«, ki je dala domovini velmože Stanka Vraza, Božidarja Raiča, Flegariča, Frana Miklošiča, dr, Fr. Ilešiča, dr. Korošca in mnoge druge!
urejen in če so imele intervencije uspeh in če so pogajanja bližje koncu. Sami upi — same nade.
Prišla je jesen, — sirena pogosteje vabi na delo, zjasnilo se mu je čelo in zopet hodi monotono udarjati s krampom v črni diamant. V nedeljo bo šel na zborovanje, da čuje bodrilne govore, da potoži svoje gorje, ki ni samo njegovo, ampak gorje cele doline. Treba mu je pokazati pota. Kakšna so pota, ki jih je prehodil in pota, ki naj jih sedaj hodi.
Za akcijo jugoslovanstva, ki je bila deklarirana iz najvišjega mesta. Vse dosedanje organizacije so se pokazale za nezmožne ustvariti kaj velikega in trajnega, to pa zato, ker so bile te organizacije prešibke i duhovno i po številu članstva in še te so se medsebojno cepile v sekte in končno v franže. Treba je močne enotne strokovne organizacije, ustvarjene na temelju jugoslovanstva. Kaj pomeni jugoslovanstvo, je oznanil min. predsednik gosp. Peter Zivkovič ob priliki poseta v Zagrebu, kateri se je pretvoril v manifestacijo za jugoslovanstvo. Jugoslovanstvo je državna in narodna skupnost za izboljšanje in napredek vsega naroda. Ravno iz navedenega je jasno razvidno, da nam Je potreba močnega pokreta, ki naj ne bo omejen samo na en del industrijskega delavstva, ampak naj ta pokret obseže in združi vse delavstvo cele države, kajti tedaj šele smemo reči, da smo močni in enotni.
Zato brez oklevanja takoj na delo, da stvori mo močno jugoslovansko strokovno organizacijo, ki naj nas vodi do izboljšanja našega gmotnega položaja in jasnejše bodočnosti.
Jugoslovanstvo ni samo vprašanje rudarjev — jugoslovanstvo je potreba vsega naroda — jugoslovanstvo je skupnost in ljubezen bratovska, zato je potreba, da se tudi naš rudar bodisi na tujem ali doma oklene z vso ljubeznijo organizacije, zgrajene na temelju jugoslovanstva.
Izboljšati delavstvu njegov gmotni položaj, se pravi — dvigniti kupno moč prebivalstva, dvigniti in razširiti produkcijo, dati možnost novega zaslužka in novega konzuma, ustvariti v državi zadovoljstvo in blagostanje. Nihče ni torej pri tej akciji izključen, nasprotno vabljeni sTr-' vsi, da utrdimo in zadovoljimo ves jugoslovanski narod. Dolžnost je torej nas vseh, da prenehamo gledati drug drugega kot stran-karja, kot pristaša te ali <me grupe ali celo sekte, in naša najsvetejša dolžnost je, da stopimo kot en mož vsi v organizacijo, zgrajeno na temelju jugoslovanstva.
za alkoholne pijače — običajnega povzročitelja pretepov. Na drugi strani vplivajo pa na mladij no tudi različna društva, katera vzgajajo mladež v današnjem duhu treznosti in boljši bodočnosti.
Pričetek šole. Prihodnjo nedeljo 5. oktobra, se bo pričela obrtno-nadaljevalna šola. Opozarjamo vse obrtnike, naj v svojem lastnem interesu pošljejo svoje vajence takoj ob začetku v šolo, da se izognejo rajnim neprijetnostim. Šolnina znaša 50 Din ter naj učenci prinesejo k vpisu polovico te vsote. Pouk se bo vršil ob nedeljah dopoldne, ob ponedeljkih in četrtkih pa popoldne od 13. do 17. ure.
Danes zvečer ob 6. uri 6e bo ponovila na stadionu Zadružnega doma bojna igra »Kalvarija«. Vabljeni!
Sevnica
Sokolski kino v Sevnici igra vsako sredo in četrtek ter soboto in nedeljo. Filmi kot tudi aparat so zelo dobri, zato so predstave dobro obiskane.
Avtomobilski šport se v Sevnici neverjetno hitro razvija. Do lanskega leta smo imeli le 7 avtov. Kakor čujemo, namerava S. K. Sava osnovati tudi avto-sekcijo. Priporočamo lastnikom motornih vozil, da se včlanijo v imenovani klub in s tem pomagajo dvigniti njegov ugled!
Trgatev se je začela. Trgajo pa le ono vrsto grozdja, ki je že zrela. Letina bo boljša od lan-ske po kvantiteti; kvaliteta nekaterih vrst pa je odvisna od vremena zadnjih dni. Čim več solnca, tem več sladkorja!
Višnja fjova
Smrt mladenke. 24. septembra t. 1. je umrla v najlepši dekliški dobi Anica Podržaj iz Malih Vrhov, po kratki mučni bolezni, stara šele 18 let Roditelji jo bodo težko pogrešali. Žalostnim starišem naše iskreno sožalje.
udrla v prostore skozi okna. Kdor je napravil načrte, je kriv, da ima društvo s tem stroške.
Koliko jih je? Študentov je v naši vasi 14. Iq-med teh so 3 dijakinje in 6 akademikov. Z vla" kora se jih vozi 12, ker je pač najceneje.
Cerfeuictt
Nezgoda pri delu. Pri gradnji ceste se je blizu Topola ponesrečil neki delavec Hrvat. Ta je bil zaposlen pri stroju, ki vrta kamenej. Po nesrečnem naključju je vtaknil desno nogo v strojni sveder, ki mu je v naglici prevrtal stopalo. Iskal je zdravniško pomoč. Delavec bi rad prihranil kaj za zimo, a sedaj bo nekaj tednov brez zaslužka.
Električna razsvetljava. V četrtek zvečer je bil del Cerknice ves večer v temi, ker je veter staknil dve žici.
Ciganske družine. Na jesen se je tudi v naše kraje nateplo precej ciganov. Nekaj ciganskih družin se je nastanilo tudi v Cerknici pod nekim kozolcem. To so samo mladi ljudje, ki se preživljajo s krajo in beračenjem, namesto, da bi delali. Tukajšnji ljudje gredo kar 8 strahom od doma, ker ni nobena stvar varna pred cigani. Vrhu tega so cigani tudi precej odurni. Ljudje komaj čakajo, da bi ti cigani kaj kmalu odrinili iz Cerknice.
Kranj
Na temelju jugoslovanstva
V nedeljo se zberejo na zborovanju v Trbovljah rudarski trpini, da premotrijo svoj položaj in razpravljajo o načinu in potih, ki naj jih vodijo, do zboljšanja njihovega položaja. So to trpini, ki so prirasli k materi zemlji. Njihove oči so navajene teme in roke mehanično udarjajo kramp v črni demant ob mislih — za sina, za ženo, za mater, za hčer. Vsak zamah ima jedro, ima težo in ve, za koga mora služiti in skrbeti rudar, pa vendar ima željo, da jih hrani in skrbi za nje dostojno, ima voljo staviti samega sebe v smrtno nevarnost — samo, da so mu svojci zdravi in preskrbljeni.
Mnogo je bilo upov in mnogo bojev, da si izboljša svoj položaj in omili bedo, v kateri živi. Hodil je različna pota, gledal v zastrto bodočnost in gojil nado — »pa bo mogoče jutri kaj?!« In prišle so redukcije. Prišlo je ono, da zdrav človek voljan delati ni smel v rove, ni smel mahati s krampom — za očeta, za sina, sa ženo, za mater, za hčer. Mrk je prišel domov. Komaj je stopil čez prag, takoj so se zmračili vsi obrazi, celo najmlajši se mu je zdel — da ga gleda z bolj mračnimi očesci. »Revše, sedaj boš tudi ti ostalo brez skorje črnega kruha — odtrgan sem od črnega diamanta.«
Ni hodil v rov vsak dan, hodil je samo po trikrat na teden, ostale dneve pa je iskal kruha drugod in zvedavo povpraševal, če je spor
Razglas Rudarske nadaljevalne šole. Rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah prične z rednim poukom dne 6. oktobra t. 1. Vpisovanje pa se vrši v dneh od 1. do 8. oktobra, in sicer na deški osnovni šoli v Trbovljah II. od 8. do 11. in od 1. do 4. ure popoldne. V prvi letnik se sprejemajo vsi pisanja in čitanja zmožni, ki so dovršili vsaj 15 let. V drugi letnik se sprejemajo gojenci, ki 80 dovršili 1. ali 2. letnik rudarske nadaljevalne šole ali s skušnjo pokažejo dovolj znanja za 2. letnik. Vodstvo šole opozarja, da bodo imeli absolventi omenjene šole po izpolnjenem 18. letu prednost pred drugimi delavci pri sprejemanju v službo pri Trboveljski premogokopni družbi, na kar se opozarjajo tudi stariši 15 do 18 let starih sinov, ki so še brezposelni.
Hrastnik
Hiša za rudniške upokojence. Tukaj se vrši danes popoldne ob 3. uri v konzumni dvorani shod radi zidanja nove stanovanjske hiše za rudniške upokojence. Mi se temu pokretu pridružujemo, iskreno pa želimo, naj bi se TPD že enkrat odločila, da sama poskrbi za svoje penzijoniste bodisi glede stanovanj kakor tudi glede premoga. Žalostno je namreč, da si ni zaslužil delavec v 35 do 40 letih toliko, da bi imel tudi za pokoj vsak teden en koš premoga zastonj od družbe poleg mirnega kotička, katerega mu naj zidajo občina, delavska zbornica, bratovska skladnica in drugi.
Težka nesreča 5-letne deklice. V vasi Praprotno nad Hrastnikom 8e je te dni ponesrečila 5-letna Francka Mlinarič. Igrala se je na dvorišču posestnika Ivana Urbajsa, pa se je podrl nanjo velik zaboj za gramoz. Smrtno ranjeno deklico so odpeljali k zdravniku dr. Amšku, ki nima dosti upanja ohraniti ji življenje. Deklica leži sedaj pri sorodnikih na Logu poleg hrastniškega rudnika.
Zagorje
Slabo mleko. Pri nas se čujejo često pritožbe radi slabega mleka, katerega dobavljajo okoliški kmetje Zagorju in Toplicam. Mleko izgleda V0' deno in ako se prekuha, ni na njem skoraj no. bene smetane. Ker služi mleko v prvi vrsti za prehrano otrok, dojenčkov in bolnikov, prosimo lokalno oblast, da bi tu in tam mleko preiskala ter se o pristnosti mleka prepričala.
Tudi v znamenju krize. Št. Lampertska cerkvica je obhajala v nedeljo svojo vsakoletno »žegna-nje»; do sedaj še ni preteklo menda nobeno letno žegnanje, ki se ne bi končalo s pretepom. To leto je bilo menda izjema, ker četudi sta sledili žog. nanju dve gostiji, je minilo vendar vse v najlep' šem redu. Denarna kriza je tudi med kmetskim ljudstvom občutna, ker vsi oni kmečki fantje, kateri so delali poprej pri zagorskih premogovnikih in so bili pri zadnji redukeji odpuščeni, so sedaj brez zaslužka in jim ne preostaja denaria
Živinorejska razstava združena s premovanjem se bo vršila v soboto 11. oktobra na živinskem sejmišču v Savskem predmestju. Živina bo prignana iz okolišev živinorejskih zadrug v Predosljah, Šenčurju, Naklem, Zabnici, Hrastju, Smledniku, Vogljah, Cerkljah, Stražišču, Trsteni-ku in Olševku.
Iz srednješolske službe. »Agencija Avala« poroča, da je prosvetni minister na podlagi člena 77 zakona o srednjih šolah sklenil odpustiti brez pravice na odpustnino suplcnta v 9-1. Milana Fabjanoviča na tukajšnji državni gimnaziji.
Zgradba delavske kuhinje. Tekstilna tovarna »Jugočeška« je pred kratkim začela gradititi tik ob desnem bregu Save poleg mosta delavsko kuhinjo. V kuhinji bo nudila tovarna delavstvu ceneno hrano. Ustanovitev nove, važne socijalne naprave toplo pozdravljamo.
Sokolsko društvo v Šenčurju je preložilo svoj prvi javni nastop. Vršil se bo mesto 28. t m. v nedeljo 5. oktobra.
Kranjski trg je bil cel teden v znamenju pro daje sadja. Posebno veliko prineso kmetje na trg jabolk. Rasti so začeli zopet jurčki. Cena je 10— 12 Din za kg.
Veliko zanimanje vlada za tombolo tukajšnje ga gasilnega in reševalnega društva. Razstavni paviljon na Glavnem trgu ima vedno obilo obiskovalcev.
Kamnih
»Bolgarske vrtnice«. Spomladi sta se pojavila pri nas dva možakarja z juga in ponujala v nakup neke vrste vrtnic, trdeč, da so to prave bol garske vrtnice, ki imajo krasne cvete in močan duh, saj pridobivajo v Bolgariji iz njih rožno olje — parfum! Zahtevali so 5, 6 in tudi več di narjev za komad. Marsikdo, ki bi rad imel v vrtu bolgarske vrtnice, si -jih je kupil, nekdo celo za 300 Din. Nestrpno 80 pričakovali cvetja in ko so vrtnice pričele cveteti so razočarani spoznali, da so bili ogoljufani, kajti »bolgarske vrtnice« so bile navadni šipek, ki raste v velikih množinah po vseh naših gozdih. »Vrtnice« pa so bile poleg tega še tako drobne, da jih letos niti okulirati niso mogli. Kakor čujemo, sta možakarja obiskala tudi druga mesta in napravila ponekod prav dobre »kupčije«.
Skioptično predavanje o Primorski. V pondc-ljek 29. t. m. ob 8. uri zvečer bo v »Kamniškem doipu« skioptično predavanje o naši Istri in Goriški. Predava znani priljubljeni predavatelj in govornik primorski rojak g. Doktorič. Dolžnost vseh Kamničanov je, da se predavanja udeleže v polnem številu! Pred predavanjem bo oktet društva »Kamnik« zapel »Oj, Doberdob!« in »Buči morje Adrijansko!«
Purane za staro obleko. V petek dopoldne sta prignala v Kamnik dva Bosanca čredo kakih 50 puranov in jih ponujala okrog za staro obleko, Nevihta s točo. V petek popoldne smo zopet doživeli nevihto, kakršne že dolgo ne pomnimo. Najprej je kake pol ure grmelo in treskalo, nato pa se je vsula kot lešniki debela toča, da je rožljalo po strehah in odskakovalo od tal, tako," nato pa se je vlila ploha, ki je kmalu ponehala. Mislili smo, da je s tem neurja že konec, toda okrog pol 7. ure je prihrumela nova še močnejša ploha, da je voda kar v potokih tekla po ulicah Naliv je trajal vso noč in je ponehal šele proti jutru.
Ifczin
Tatovi. Vsevprek se ljudje pritožujejo nad poljskimi tatovi, ki imajo posebno radi zeljnate glave in krompir. Kradejo, pa kar pri belem dnevu in se še mimoidočih ne ustrašijo. Povečini so to postopači, ki se jim ne ljubi delati.
So že pospravili. V društvenem domu imajo pod odrom sobo za gospodinjske tečaje. Okna so napravili prenizko, tako, da bi voda ob povodnji
Spremembe v železniški službi
Premeščeni so zvaničniki I. kategorije 1 skupine: Urbančič Ivan, strojevodja, kurilnica Ljubljana I., glavni kolodvor v kurilnico Ljubljana II., gor. kolodvor; 4 skupine: Sodja Janko, prometni zvaničnik, Šmarje pri Jelšah v Smarje-Sap; Bari Rudolf, komercijelni zvaničnik, Vrhnika v Kotoribo.
Postavljeni so za iraničnika I. kategorije 4 skupine: Požun Jožef, strojevodja, kurilnica Maribor, Dobrajec Milan, strojevodja, kurilnica Ljubljana I., glav. kol.; Zajec Rudolf, pregledovalec voz, kurilnica Ljubljana I., glav. kol.; Marolt Viljem, pregledovalec voz, kurilnica Ljubljana I., glav. kol.; za zvaničnike II. kategorije 3 skupine: Jesenko Jožef, tovorni sprevodnik, Maribor, glav. kol.; Klinger Janez, tovorni sprevodnik, Maribor, glav. kol.; Visočnik Franc, premikač, Tezno, Kreitner Jožef, preml-kač, Tezno, Bohak Jernej, premikač, Maribor, kor. kol.; Polak Janez, premikač, Maribor, kor. kol.; Štrukelj Franc, pregledovalec voz, kurilnica Ljubljana I., glav. kol.; Karba Bogomir, premikač, Ormož; Weitzer Alojzij, kretnik, Tezno.
Postavljen za uradnika I. kategorije 8 skupine: Drovenik Matko pri občem oddeljen ju direkcije.
gledališče
Otvoritev ljubljanske dramske sezone
Otvoritvena predstava letošnje dramske sezone bo v sredo, dne 1. oktobra. Vprizori se Sha-
kespearejeva komedija »Sen kresne noči«, ki je za letošnjo sezono popolnoma na novo zasedena, na novo naštudirana in inscenirana. Komedijo pridejo v repertoar sledeča dela: Šnuder-niral pa novi inscenator našega gledališča gosp. Uljaniščev Vasilij. Za Shakespearejevo komedijo pridejo v reportoar sledeča dela: Šnuder-lova izvirna drama »Pravljica o rajski ptici«, koje premijera bo v četrtek 2. oktobra. Sredi naslednjega tedna bo premijera Leonid Andrejeve drame »Mladoletje«, za tem premijera izvirne Leskovčeve drame »Kraljična Haris« in sredi meseca oktobra pridejo na oder Schillerjevi »Razbojniki«.
Operna sezona začne v soboto, dne 4. oktobra z otvoritveno predstavo Borodinove opere »Knez Igor«, ki se letos prvikrat izvaja na slovenskem odru. V nedeljo 5. oktobra bo premijera Straussove operete »Vesela vojna«, za tem pa pride na oder Verdijeva opera »Moč usode« v novi predelavi.
Gledališke interesente opozarjamo, da se sprejemajo še novi abonenti dnevno od 9. do 12. in od 3. do 5. ure popoldne v gledališkem knjigovodstvu v dramskem gledališču. Čeprav se je letos oglasilo lepo število abonentov, vendar pogrešamo med njimi še marsikoga, predvsem gospodo iz naših pridobitvenih krogov. Zato vljudno vabimo k podpisu gledališkega abonmaja, ki daje abonentom velike ugodnosti. Repertoar je skrbno sestavljen in bo brez dvoma ugajal naši publiki.
Naznanilo.
Vsem cen), odjemalcem In naročnikom naznanjam, da sem popolnoma preuredil svojo pekarno v
moderno ureieno parno pekarno
Obenem priporočam cenj. občinstvu bogato Izbiro raznega peciva.
Se priporoča
Andrej Dolinar
pekarna, Ljubljana
vogal Bohoričeve ulice In Šmarske ceste.
■
■
■
■
Garantirana konstrukcija I
Prostor sa posteljnino.
franc Jager
tapetništvo LluDIjana, Sv. Petra nasip 29
Priporoča svojo najmodernejšo spalne fotelje vseh vrst modroce, otomane itd.
Najmodernejša oblika!
Pr. Fran W!ndischer:
Gospodarska povzdiga naše dežele
Naii kraji se v celoti gospodarsko razvijajo v naprednem pravcu. Kdor hodi po ssii deželi in ima priliko primerjati sedanji položaj ■ onim, ki je bil pred nekaj desetletij, bo hitro spoznal, da smo prišli naprej, pa bo utdi Čutil, da hočemo naprej. Za celo državo je napredek, ki ga vidiš v gospodarstvu in kulturi, naj-veCje važnosti. Preko naše dežele navadno prihajajo gostje in opazovalci iz naprednejše tujine, pa je Cesto odločilne vrednosti, da dobijo ob prihodu v našo domovino dober v*'r. Krivo bi bilo povzdigovati se, kor je mnogo tega, kar je pri nas, še velike dovršit ve in dopolnitve potrebno, ali podcenjevati se tudi ne smemo, narobe je treba, da v svojem narodu vzbujamo plemenit ponos in zdravo Memanoet. Želeli bi, da je v naših učiliščih, splošnih in strokovnih, veS zmisla za potrebe praktičnega življenja. Danes so prilike težavne dn je treba, da se že mladina dobro pripravi in prikroji. Praktično življenje ne plačuje po iapriCevalu in po številu Šolskih let, marveC po zmožnosti in znanju ter vrednosti dela.
Promet se v naših krajih živo razvija. Osebni promet na naših železniških progah je živahen. V vlakih je redno gnjeCa. Velik razmah je zapisati za avtomobilnl promet vseh vrst. V razmahu je promet vsakdanje potrebe v stalnih Črtah prav tako kakor športni, zabavni in tovorni. Zahteve vseh vrst vozil, oaobito pa avtomobilov do prometnih naprav, do cest vseh vret, so nenavadno številne in velike. V tem pogledu moramo, dasi nismo hvalile! preteklih fesov za vsako ceno, ipak žalostnega srca ugotavljati, da se je položaj na naših cestah temeljito poslabšal, objektivno pa pristaviti takoj, da je obremenitev tudi premogoCno narastla. Kje je naš današnji promet proti prometu leta 1913? Vsestransko vlada prepričanje, da iprj tem, kakor je, ne more ostati in da treba /v splošnem isboljševati položaj in stanje naših cest ne samo z enkratnim delom, marveC i 'vztrajno in redno nego. Namenoma naglašamo, 'da je treba poskrbeti za splošno izboljšanje cest, ki so osnovni predpogoj za promet in za gospodarski napredek. Krivo bd bilo iz teh ali onih vzrokov obraCati vso pozornost v prvem iredu na kake posebnosti, doCim občestvo cest ne bi bilo zadovoljivo. Ker so ceste tako prepotrebne za vse gospodarske grame in pa za bplošno kulturo v deželi, je treba odločnih mer dn tudi ne gre, da bi se zaradi enostranskih pridov popušCalo na škodo celoti. Skrb za ceste tirja znatna sredstva. Ta sredstva so deloma splošnega značaja, ali je pravilno, da se skrbi e primernimi prispevki za vzdrževanje cest
IOSOWtO tad-f od	Jel v ppfl*
Ibijo oeste in takorekoC Sive od njih. V tem po-Igledu je treba stroge pravičnosti in včasih celo 'brezobzirnosti. Dosežemo pa zadovoljivo stanje samo v primeru, da vodimo enotno cestno po-
<m » i
Aktualna prometna vprašanja
Železniško omrežje v gradbenem oziru
(Referat zborničnega tajnika g. Ivana Mohoriča pa plenarni seji Zbornica za TOI v Ljubljani, dne 25. septembra 1930.)
železniško omrežje ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani tudi po dograditvi prekmurske in rogaške železnice Se ne predstavlja zaokrožene celine, ki bi odgovarjala gospodarskim interesom Dravske banovine. Potrebni sta še dve zvezi in sicer ena transverzalna, ki bi omogočila Dolenjski boljši in direktni izhod proti severovzhodu, na Maribor in na Zagreb, ter vertikalna, ki bi nam dala direktno izhodišče v naša domača pristanišča. Prva kot druga železniška konferenca za določitev železniške mreže v Beogradu sta vzeli v program gradbenih del, ki naj se izvršijo v najbližji gradbeni perijodi, zvezo Št. Janž—Sevnica, kakor tudi zvezo Kočevje—Sušaška proga. Zato nas je toliko neprijetneje dimilo, ko smo pred nedavnim časom čitali v časopisju, da omenjeni progi nista obseženi v programu gradbenih del ministrstva gradjevin, ki je sedaj prevzelo po novi razdelitvi poslov od ministrstva sa-obračaja gradbo železnic in ki ga je odobril ministrski svet.
Vprašanje tras za dograditev omenjenih železniških zvez je temeljito proučeno, podrobni načrti so že davno izdelani, ostane torej še rešitev finančnega vprašanja. Jasno je, da se tako velike proge ne dajo graditi iz tekočih dohodkov železnic in da je zato potreba najeti posebno posojilo. Ponudb za -posojila iz inozemstva ne manjka, vendar so pogoji tako težki, da so te vrste ponudbe po večini nesprejemljive. Ostaja torej samo 5e notranje tržišče, ki je v zadnjem času dovolj likvidno in kaže tudi interese za dajanje dolgoročnih posojil. Treba je torej ustvariti le predpogoje, predvsem doseči garancijo države za obrestovanje in amortizacijo obligacijskih posojil, ki bi se jih moralo najeti, da se gradba te proge finansira. Zbornično delovanje bo zato usmerjeno v bodoče na to, da se ti predpogoji čimpre-je ustvarija ter tako omogoči uresničitev te važne zahteve naših gospodarskih krogov.
Poleg omenjenih dograditev pa je železniško omrežje ljubljanske direkcije potrebno še v mnogem oziru Izpopolnitve in preureditve. — Stara zahteva gospodarskih krogov je, da se zgradi drugi tir med Zidanim mostom in Zagrebom. Za enkrat se je pričelo le z razširje-
litiko ▼ naših krajih, nčrtano po potrebah splošnosti in po vidikih splošne potrebe.
Tekom letošnjega leta oo bile že razne prireditve interesentov, ki so zahtevali izboljšanje položaja, ati sedaj na jesen moramo reči, da se stvari niso tako razvijale, kakor smo si vsi spomladi želeli. Nočemo rekrimmirati, pa smatramo, da je nujno potrebno, da preidemo v živahnejši tempo. Pni tej priliki bi bilo ponovno z vsem povdarkom naglasiti potrebo, da se osnuje za banovino poseben cestni sosvet Tak oestni sosvet bi mogel prevzeti na sebe poleg drugih agend tudi tisto delo, ki ga opravljajo v sosednji Avstriji organizacije za nego cest. Naše praktično ljudstvo samo vidi koristi, ki jih zanaša industrija v svoje okolje. Tu pa tam seveda gine krajevna idila, ali v trdi borbi za življenje ne moremo živeti samo v pri rodnih parkih. Industrializirana obrt nosi je velike važnosti za povzdigo gospodarskega blagostanja v deželi. Prinaša pa seveda tudi senčne strani, ati izrastke in izrodke, ki morejo nastati, ee da preprečevati in odpravljati, ako se merodajna mesta na podlagi obstoječih zakonov in svoje diskredonarne oblasti znajo pravilno uveljavljati vsakomur nasproti, ki postaja preobjeden in si morda ni v svesti, kaj je dolžan svojemu bližnjemu in zemlji, v kateri se udej-etvuje. Ob dobri volji je vse dosežno in mogoče.
Krivo pa je, ako se ob vsaki priliki včasih iz malenkostnih lokalnih ati osebnih razlogov zanaša po nepotrebnem nemir v gospodarske vrste, pa je zlasti obsodbe vredno, ako gre za kar sostavno gonjo proti posameznim velikim podjetjem ali celim industrijskim panogam. Ne-razpoloženje, ki more nastati valed takih ne-všečnih pojavov, je včasih silno slabih itn zlih posledic za cele kraje in široke sloje prebivalstva. Veliko podjetje e mnogo tisoč nastavljene] in nameščenci seveda ni dobrotvorna naprava in po svojem bistvu mora iti za zaslužkom. Ati je dejstvo, da prinaša ne samo uslužbencem delo in zaslužek, marveč oživlja cele kraje, pa je lokalno majvečjega pomena za kmetijstvo im za vse, kair je ž njim v zvezi, osobito za trgovine in obrtnije. Cele ure daleč se takoj čuti, eti so pritike v veliki industriji ugodne ali neugodne. Kadar začenja gospodarsko mrtvilo, niso prizadeti samo uslužbenci in njihove rodbine, marveč vse gospodarske plati dotičnega kraja, zlasti pa tudi javno gospodarstvo to občinska roka. Nepreglednih in težko ooemljivih zlih posledic je dejstvo, da smo letošnjo spomlad izgubili v Sloveniji kar za 800 tisoč ton dosedanjih naročil za premog. Koliko i 1--*r«	t	flBovenlJt Jn JtoItTtO
denarja prihaja vsled tega manj med naše kmete, trgovce in obrtnike, si moremo približno naglo izračunati. Zaključek je žalosten.
vanjem nekaterih postaj to to samo z zgradbo prehitevalnih tirov.
Nadalje se je referat dotaknil vprašanja železniških tehtnic, samostojne železniške postaje za Vič, vprašanja kolodvora na Teznem. Poudarjal je potrebo utrditve gornjega stroja v Savinjski dolini in na Kamniški progi. Ponovno se je sprožilo vprašanje razširjenja postaje Rakek ter pregraditve konjiške proge.
To je bila v kratkih obrisih slika potreb našega železniškega omrežja v gradbenem oziru. Te potrebe morajo pristojna ministrstva uva* ževati že iz razloga, da se vrši na progah ljubljanske direkcije, ki merijo 11129 km dolžine, najgostejši promet v celi državi. Naše železniško omrežje meji na tri države z jako razvitim železniškim prometom in vrši tudi v mednarodnem tranzitu izredno važno funkcijo. Po zadnji obratni statistiki železniške uprave za leto 1928 je dalo področje ljubljanske železniške direkcije 2,295.428 ton lokalnega tovora, 266.027 ton uvozne in 928-464 ton izvozne tonaže ter 11,743.341 potnikov. Skupno s tranzitom je dosegla v blagovnem prometu 5,002.392 ton in spada, tako računamo na kilometer ekspoatira-ne dolžine, na prvo mesto.
Pri presoji gradbenih potreb železniškega omrežja v Dravski banovini je treba uvaževati
dejstvo, da dajejo eubotiška železniška direkcija, beograjska in sarajevska sknpno s petkrat take ■ velikim omrežjem kakor je ljubljansko, komaj polovico one tonaže, ki jo daje naše področje v izvoznem prometa.
To dejstvo smatramo, da je treba baš v sedanji dobi posebno naglasiti in podčrtati, ker se brez škode za naše gospodarstvo izvedbe navedenih del ne sme in ne more več odlašati.
Pri prvi seji posvetovalnega odbora zo zastopniki zbornice izrekli niz predlogov za zboljšanje potniškega prometa, dopolnitev voznega reda, pospeševanje tujskega in turističnega prometa. Zavzeli so se posebno za moderniziranje potniškega prometa z uvedbo motornih vozil.
Po izjavah, ki smo jih prejeli na prometnih konferencah v Beogradu, izgleda, da je v tem oziru v prihodnjem letu pričakovati definitivno rešitev. Naročenih je 56 motornih vozil, od katerih bo primeren del prepuščen tudi ljubljanskemu ravnateljstvu, da prične z njimi obratovati. Na ta način bo mogoče vozni red za turistične kraje, posebno pa v bližnji okolici Ljubljane, Maribora in Celja neprimerno bolje prilagoditi splošnim potrebam prebivalstva in interesom turizma, kakor je to dopuščal dosedanji parni obrat.
Gospodarske vesli
X Novi zakon o Narodni banki je ie pripravljen. Guverner Narodne banke g. Ignat Bailoni je posetil finančnega ministra g. dr. St. Svrljugo. Poset je bil v zvezi z novim načrtom zakona o Narodni banki, ki je že pripravljen. Z novim zakonom se bo uredilo in v gotovi meri tudi osvobodilo poslovanje Narodne banke. Novi zakon bo imel ugoden vpliv tudi na stabilizacijo dinarja.
X Nova električna centrala v Beogradu. Kakor znano, namerava beograjska občina zgraditi novo električno centralo. Sedaj so se začela ta dela. Električna centrala bo postavljena na obali Dunava v bližini sedanje centrale. Zavarovana bo z visokim nasipom. Zemljo za ta nasip so dobili iz kanala, ki ga kopljejo v ta namen, da bodo vlačilci dovajali premog v centralo. Ta prekop bo dolg 260, širok pa 60 m. V električni centrali bo nameščenih 6 kotlov, vsak s 350 kvadratnih metrov ogrevalne površine. Pripravljenega pa bo prostora še za dva kotla. V centrali bodo postavljeni spočetka trije Turbogeneratorji po 600 kw, četrti se bo postavil kasneje, ako bo treba. Električno centralo gradi Udruženje švicarskih bank iz Ba-sela. Dobilo bo za to 25-letno koncesijo za prodajo električnega toka beograjski občini.
X Mednarodni mlekarski kongres v Kopen-hagnu. Od 14. do 17. julija 1931 se bo vršil v Kopenhagnu mednarodni mlekarski kongres. —
KotMgroa M bo vodil v potih aekojjab: 1. mlečna živinoreja in mlečna produkcija; 2. kemija, bakteriologija in higijena; 3. tehnika, industrija in trgovina; 4. organizacija, zakonodaja in nadzorstvo; 5. mlekarstvo v tropičnih krajih. Prijave je nasloviti na generalni sekretarijat kongresa, Biilowsvej 13 Kopenhagen V. Prijave se sprejemajo samo do 1. maja 1931, članarina znaša 25 danskih kron.
Dobave
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic V Ljubljani sprejema do 3. oktobra L 1. ponudba glede dobave 90 kg raznega jekla; do 6. oktobra L L pa glede dobave 410 komadov pil v popravilo in nasekovanje. (Pogoji so na vpogled pri iitem oddelku).
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 2. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave orodja in potrebščin za merjenje, vrvice za izoliranje in 2000 m trakov. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. oktobra t 1. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi, 80 m* stekla za okna, 300 kg kita ter glede dobave ključavnic, okovov, železnic žarnirjev, steklarskega dijamanta, žebljev za spojnice, itd. itd.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 10. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 150 komadov izolatorjev.
Vriili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 10. oktobra t. L pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave barv in fimeža; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu pa glede dobave 12.000 m* gramoza. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Prodaja lesa. Direkcija Sum v Ljubljani sprejema do 10. oktobra t. L ponudbe glede prodaje lesa in drv. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Borzna poročila
dne 27. septembra 1930.
Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. Na ljubljanskem tržišču so se v prostem prometu imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22-78, Berlin 13*45, Bruselj 7*8752, Budimpešta 9*8889, Curih 10*959, Dunaj 7*9727, London 274*55, Newyork 66*385, Praga 167*68, Pariz 221*70, Milan 295*70.
Dunaj, 27. sept. Amsterdam 285*74, Beograd 12*5425, Berlin 168*82, Bruselj 98*73, Budimpešta 123*91, Bukarešta 4*2087, Kopenhagen 189*50, London 84*4225, Madrid 75*60, Milan 37*065, Newyork 708*40, Pariz 27*795, Praga 21*0223, Sofija 5*1335, Stockholm 190*20, Varšava 79*33, Zttrich 137*41.
Curih, 27. septembra. Beograd 9.12875, Pariz 20*2375, London 25*04875, Newyork 515*45, Bruselj 71*90, Milan 26*9925, Madrid 55, Amsterdam 207*90, Berlin 122*73, Dunaj 72*74, Sofija 3*7325, Praga 15*2975, Varšava 57*75, Budimpešta 90*235, Atene 6*675, Carigrad 2*445, Bukarešta 3*065, Helsingfors 12*975.
Vrednostni papirji
Dunaj. 27. sept. Bankverein 17*65, Kreditni zavod 47*25, Dunav-Sava-Adria 11*70, Prioritete 90, Trbovlje 47*50.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 27. septembra. 7% Bler 82*50—83*50.
Newyork, 27. septembra. 8% Bler 95*75—96*5, 7% Bler 83—83*50, 7% pos. drž. Hip. banke 81*50-82.
Sitna tržišča
Borza v Novem Sadu vsled prttžnika danes ni poslovala.
Budimpešta, 27. sept. Tendenca: mlačna, promet: srednji. Pšenica: okt. 15—15*11 (15*11 do 15*12), marc 16*35—16*36 (16*35—16*36) maj 16*51-16*58 (16*58-16*60). Rž: okt. 7*88-8*05 (7*94-7*96). marc 9*05-9*18 (9*12-9*14). Koruza: maj 12*15-12*40 (12*15-12*18). Trs. 11*2*
N O
Dvokolesa
7 ko
teža do
na)lot]eoa in najmodernejšega lipa nalbolfšlh svetovnih tovarn. Otroški vozički odnajpriprostelšega modela Izdelulefo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroil, motorji, pneumatlka, posamezni deli. Velika tzbera najnlžje cene. Prodala na obroke.
Ceniki iranko. .»TRIBUNA.** F. B. L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov.
LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.
»Die Aerztin im Hause«
kompletno (2 knjigi) v najboljšem stanju prodam za Din 260.—Naslov v upravi. 452
Papir
za zavijanje
natiskan in čist je na prodaj. Naslov pove uprava.	805
Razp
is
Podpisano županstvo razpisuje del poprave nadarbin-skega poslopja in cerkve v Sv. Andražu. — Natančnejše informacije dobijo se pri podpisanem županstvu. Ponudbe se sprejemajo do 15. oktobra 1930.
Občinski urad Sv. Andraž pri Velenju.
Ustanovljeno L 1852.
Teod. Korn
Ljubljana
Poljanska c. št. 8 (prej Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke ni klosetne naprave
Mi smo zaVas
podaljšali rok za odplačevanje za na-daljna dva meseca na
8 mesečno odplačevanje
vsa manufaktura, kakor tudi čevlji v največji izbiri ter po najnižji ceni
Oblatilnica »ILIRIJA
Ljubljana, Mesini irg 17
CC
Zalivala
Za številne izraze Iskrenega sočutja ob nenadni izgubi našega ljubljenega soproga, brata, strica in svaka gospoda
Jožefa Kurenta
se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo predsedstvu, ravnateljstvu In uradništvu Kranjske hranilnice, dalje vsem njegovim stanovskim kolegom za krasen venec, darovalcem venca In cvetja, končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku.
Ljubljana, dne 27. septembra 1950.
Žalujoči ostali.
OKOL
tudi sokolsko Članstvo, pri katerem vedno bolj pogrešamo čut la dolžnost in disciplino. Mnogo teh nedostatkov se lahko odpravi ravno v tej dobi, ki sedaj nastopi, ko se v vseh društvih zopet prične redno, sistematično delo, brez ozira na katerekoli javne prireditve, nastope, tekme itd., ki vedno spravljajo dir ištva več ali manj iz ravnotežja.
Na delo torej! Ne počivajmo po nastopu! »Voda, ki stoji, se osmradik je dejal Tyrš.
Bilanca letošnjih društvenih nastopov
Javni nastopi naših sokolskih društev so se v glavnem končali. Nekatera društva, zlasti močnejša, so priredila javni nastop še pred, večina pa po vsesokolskem zletu v Beogradu. Le malo društev ni bilo v stanju ali pa ni hotelo letos prirediti javne telovadbe. Vršili so se oelo nastopi mnogih društev, ki obstojajo šele nekoliko mese-cev.
Ako napravimo bilanco teh javnih nastopov, moramo predvsem konstatirati veliko enoličnost programa. Delo v sokolskih društvih se je vršilo v znalcu priprav za beograjski zlet in seveda je bilo najenostavnejše, da so se vzele tudi v program društvenega nastopa beograjske vaje. In tako smo videli skoraj na vseh nastopih, pri vseh oddelkih beograjske proste vaje. Res je, da So proste vaje najhvaležnejše za javne nastope, vendar se gledalci s -časom tudi naveličajo, posebno ako vidijo vedno iste vaje. Redka so bila društva, ki so podala nove kompozicije prostih, odnosno ritmičnih vaj. Ponavljale so se nekatere stare stvari, predvsem večno lepi Murnikov »Naprej«, žal dokaj šibko. Pri orodni telovadbi so malokje nastopili vsi oddelki. Prav izjema so bila diruštva, ki so z igrami deoe, tekmovalnimi igrami članstva (Litija: nogomet, Ljubljana: odbojka!) raznoterostmi, lahkoatletsko in sličnim skušala spraviti nekaj življenja v naše javne telovadbe, ki so čim dalje bolj šablonske. V nekaterih društvih so nastopili starejši bratje, ki pa večinoma niso prekoračili 30. leta. Na itiekaterih nastopih je sode’ovala tudi voj-‘iska, kar je treba pohvalno omeniti.
Glede izvedbe moramo predvsem poudariti površnost. Le v posameznih slučajih smo lahko konstatirali res dobro izvedbo prostih vaj. Posveča se pač premalo pažnje sistematičnemu učenju prositih vaj. Se predno zna telovadec pravilno temeljne položaje in gibe, se že uči komplicirane proste vaje za javen nastop, da potem izvaja vaje površno.
Pri orodni telovadbi se ponavlja vedno stara pesem: nastopajoči, zlasti člani in moški naraščaj ei izbirajo pretežke in preveč komplicirane vaje, ki jih ne obvladajo, ker hočejo pred občinstvom blesteti. Dosežejo pa ravno nasprotno, ker jim večinoma take vaje ne uspejo. Neprijeten utis dela na gledalce telovadec, ki se muči z neprimernimi, slabo izvedenimi vajami, zato naj velja kot načelo: na javnem nastopu delaj gamo vajo, ki jo popolnoma obvladaš, da jo moreš lahko in lepo uvesti! Svoj čas so vrste nastopale z obveznimi vajami in šele v zadnji vaji je bila včasih dana poedincu možnost, da se izkaže s poljubno vajo. Danes vidiš povsod samo poljubne vaje. To si pa lahko dovoli kvečjemu samo vrsta vrhunskih telovadcev.
Število nastopajočih nas je malokje zadovoljilo. Celo v društvih, ki štejejo po več sto članstva, je nastopilo v vsakem oddelku ile nekoliko telovadcev. Nekatera društva bi sploh ne mogla nastopiti brez pomoči sosednjih društev. Imeli smo celo slučaj, da je dokaj močno društvo postavilo za proste vaje le štiri člane.
Bolestna točka so naši sokolski sprevodi Kaj pomaga, ako je bilo pri nastopu na stotine članstva — v civilu, javnost bo sodila po številu krojev, ki jih vidi v sprevodu. Res je, da je danes nabava sokolskega kroja skoraj luksus, pogrešamo pa pri vičini današnjega članstva stremljenje, da si nabavi kroj, ki ga ne kupijo niti oni, ki bi to mogli! Pa tudi marsikdo, ki ima kroj, ga rajši pusti doma, ker je v civilu manj vezan. Kroj članic je vprašanje zase, ki bi se moralo enkrat temeljito razčistiti in rešiti. V vsaki župi na prste lahko naštejemo članice, ki imajo slavnostni kroj, zato vidimo članice v sprevodih vedno le v telovadni obleki, kar nikakor ni umestno.
Pri sprevodih smo videli, da se premalo pažnjie posveča vadbi redovnih vaj, kar je predpogoj za red in disciplino. Vadbo redovnih vaj mora obiskovati vsak, zlasti ako ni telovadec in če hoče nosiM sokolski kroj.
Kljub vsem tem nedostatkom moramo pa ugotoviti, da so nam letošnji nastopi pokazali v nasprotju z mrtvilom zadnjih let v vseh društvih živahnejšo delavnost in Stremljenje za napredkom.
Zaključno naj še omenimo, kje tiče glavni vzroki goraj navedenih nedostatkov in kako bi se mogli odpraviti. Ker so to večinoma tehnični nedostatki, za katere »o odgovorni nečelnilti in prednjaki, odnosno prednjašice, moramo tudi na tem mestu konstatirati, da nimamo zadostnega števila dobrih prednjakov. Zato mora biti naša prva skrb, da se prednjaki, ki v društvih vodijo tehnično delo, dobro izšolajo in pripravijo. Krivda pa zadene v veliki meri
Spori
KAJ NAM PRINESE ŠPORTNA NEDELJA V LJUBLJANI?
Danes imamo v Ljubljani zelo pester športni program. V bazenu Ilirije se vrSi plavalno prvenstvo ljubljanskih srednjeSolcev. Gre za naslov prvaka v plavanju, vodnih skokih in vb waterpolu. Ker so med srednješolci naši najbolj znani plavači in plavačice, bo tekmovanje nudilo lep športni užitek. Dopoldne je pričetek ob 9, popoldne ob 14.30 uri.
Dopoldne ob 10. se na igrišču Ilirije nadaljuje moški in ženski lahkoatletski meeting. Nastopijo sami znani atleti in atletinje.
Na igrišču Ilirije in Primorja so odigra II. kolo prvenstvenih tekem. Na Iiliriji: ob 14.15: Ilirija rez. : Svoboda rez.; ob 16.: Ilirija I. : Svoboda I; na Primorju: ob 9.30: Korotan : Natakar; ob 14.15: Grafika rez. : Hermes rez; ob 16. Grafika I : Hermes I.
PLAVALNO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL
Danes v nedeljo se nadaljuje v kopališču Ilirije tekmovanje v plavanju, skokih in wa-ter-polu za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in dve prehodni darili, ki jih je v ta namen razpisala S. K. Ilirija v Ljubljani. Včeraj sta se vršili samo dve water-polo tekmi.
Glasom razpisa se ima prvenstvo srednjih šol vršiti vsako leto ob pričetku šolskega leta. Tekmovanje v plavanju in skokih se je že enkrat vršilo in si je prehodni pokal za leto 1929 priborila I. državna gimnazija. Tekmovanje v water-polu pa se vrši letos prvič.
Po prijavah sodeč bodo tekmovanje eno najzanimivejših v letošnji sezoni. Dejstvo, da sme vsak zavod prijaviti za poedino progo samo po dva tekmovalca, nam garantira, da bomo videli na startu res samo plavače najodličnejših kvalitet, saj je znano, da se vsi najboljši ljubljanski plavači rekrutirajo ravno iz dijaških vrsti
Poleg humanistične gimnazije, ki brani pokal, sta favorita ženska realna gamnazija in pa III. državna gimnazija, ki sta prijavili tako kvalitativno, kakor kvantitativno najjačji ekipi, dočim je v water-polu situacija dokaj nejasna in se bo za naziv prvaka brezdvomno vršila najogorčenejša borba I
V plavanju bomo imeli priliko videti naše odlične plavačice Prekuhovo, Lampretovo, Bradačevo, Jenkovo, Dolenčevo, Fettichovo, obe Severjevi, Aplenčevo itd., dočim bodo v moških disciplinah poleg Wilfana, ki je prijavil rušenje državnega rekorda na progah 50 m in 100 m prosto Otruba, Lavrenčič, Sturm, Me-ier, Tuma, Bradač, Ogrin, Stegnar Itd. V skokih se bodo borili za prvo mesto juniorski državni prvaki Ziherl, Zvan, Sternad, pa tudi Otruba, Skrbinšek, Berce, itd. bodo imeli tu prav veliko besedo! Med damami bomo imeli priliko videti na deski povsem nove skakači-ce, ki pa v treningu kažejo prav dobro formo!
V water-polu nastopajo v moštvih svojih zavodov prav odlični ljubljanski igrači, med katerimi je v prvi vrsti omeniti Otrubo v moštvu realke, Jamnika v moštvu tehnične srednje šole ter Turnška v moštvu III. državne gimnazije, dočim ima humanistična gimnazija v ljubljanskem reprezentativnem igraču Trampužu odličnega vratarja!
Program in vrstni red tekmovanja je naslednji:
Nedelja ob 9. uri dopoldne: 50 m prosto dame, 9.50: 100 m hrbtno gospodje, 9.30: 100 m prsno dame, 9.45: 100 m prosto gospodje, 10: 4 krat 50 m prosto dame, 10.15: skoki gospodje, 11:	water-polo:	Državna klasična
gimnazija; Kr. državna realka; Tehnična srednja šola; III. državna gimnazija.
Nedelja ob 14.30 uri: 50 m prosto gospodje, 14.45: 100 m hrbtno dame, 15: 100 m prsno gospodje, 15.15: 100 m prosto dame, 15.30:
4 krat 50 m prosto gospodje, 15.45: skoki dam, 16.30: water-polo: Kr. državna realka; Tehnična srednja šola; Drž. klasična gimnazija, III. državna gimnazija.
Današnje prvenstvene iekme v Mariboru.
Danes se prično v Mariboru tekme za jesensko nogometno prvenstvo v sezoni 1930-31. Ze pri prvem kolu bo nudilo tekmovanje polno zanimivosti. Kot prva nasprotnika se srečata danes ob 10. uri dopoldne na igrišču »Maribora«,
ISSK. Maribor : S. K. Svoboda.
Sicer je pri tej tekmi Maribor siguren favorit, a tekma bo kljub temu zanimiva, ker bo Maribor skušal doseči čim večjo goaldiferenco, ki igra pri odločanju prvenstva večkrat veliko vlogo. Pri zadnjem srečanju je Maribor z lahkoto zmagal z 11:1. Med tem časom pa je Svoboda vidno napredovala in bo Mariboru gotovo nudila več odpora kot spomladi. Tekmo bo sodil g. Fischer.
Popoldne pa igrata ob pol 16. uri na igrišču S. K. Rapida
S. K. Rapid : S. K. Železničar Po zadnjih tekmah sodeč, je težko prerokovati izid, kajti obe moštvi sta kolikor toliko izravnani. Sicer je Rapid zadnje srečanje odločil v svojo korist, kar pa je pripisati le srečnemu naključju enajstmetrovk. Današnja tekma bo pokazala, katero moštvo je boljše. Tekmo sodi g. Cimperman iz Ljubljane.
V predtekmi ob pol 14. uri se spoprimeta rezervi omenjenih klubov. Predtekmo bo sodil g. Bergant.
Vse tekme se odigrajo ob vsakem vremenu.
Nogometna tekma na Rakeku. Danes v nedeljo se odigra na Rakeku prvenstvena nogometna tekma S. K. Javornik : S. K. Elan
iz Novega mesta. V Novem mestu je Javornik podlegal Elanu; upamo pa, da bo Javornik na domačih tleh častno zastopal notranjski nogomet.
Ustanovni občni zbor Mariborskega smučarskega kluba.
V sredo se je vršil v Mariboru v hotelu »Zamorca ustanovni občni zbor* Mariborskega smučarskega kluba«. Udeležba je bila zelo velika Kot zastopnik Mariborskega zirasko-sportnegn podsaveza je bil navzvoč njega predsednik dr. Orožen. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Franjo Vetrih, ki je v svojem govoru naglasil namen novoustanovljenega kluba.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik inž. Saša Mis, podpredsednik Bruno Parma, tajnik Franjo Vetrih, blagajnik Marjan Novak, odborniki: inž. Kudelka, Franjo Perič, Miroslav Ferenc, Vili Forstnerič, Nikola Andrin in Ignac Pirnat. Nadzorni odbor sestavljata dr. Marin in Vili Forstnerič.
G. Parma je občnemu zboru poročal o programu MSK in naglasil, da bo prva naloga odbora, da se člani smučarji tehnično izvežbajo. V ta namen se bodo v bližini Maribora vršili smuški tečaji. Gospod inž. Mis je podal sliko klub o-vega programa, glasom katerega je razvidno, da je bil v Mariboru smuški klub res potreben.
Novemu klubu želimo tudi mi v predstoječl zlmsko-sportni sezoni obilo uspeha in razvitka.
drami in ljudskim igram pa 8%. Svoje zadovoljstvo a prenosi je izrazilo 61%, proti njim se je izjavilo 8\3%. Najboljši uspeh vsekakor kažo napovedovanje, ki je doživelo le 09% nezadovoljstva.	I:	T.	R	L.
Šah
‘Radio
Ljubljana, nedelja, 28. septembra: 9.30 Prenos cenkvene glasbe. 10.00 P. dr. Roman Tominec: Versko predavanje. 11.00 Koncert Radio-orkestna. 12.00 Tedenski pregled. 15.00 Nasveti za kmeta. 15.30 Koncert Trnovke ga cerkven, zbora. 16.90 A. Novačan: Veleja, drama (St. Jakobski gledališki oder). 19.30 Dvofak: Slovanski plesi, prenos iz Prage. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Koncert Radio-orkestra.
23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, ponedeljek, 29. septembra: 12.00
Dnevne vesti, plošče. 13.00 Cas, borze, plošče.
18.00 Radio-orkester. 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina. 19.30 Prenos iz Prage: »Bela žena«, komična opera v 8. dej., teikst Evg. Soribe-a, glasba Adriana Boieldieu-ja (prenos iz Nar. Divadla). 22.00 Cas in poročila, napoved programa za nasled. dan.
Ljubljana, torek, 80. septembra: 12.00 Dnevne vesti, plošče. 13.00 Cas, borza, plošče. 18.00 Radio-orkester. 19.00 Prof. Franc Pengov: Stro(j v hiši in kuhinji. 19.90 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Ga. Bartolova: Zena An literatura. 20.80 Prenos iz Zagreba. 22.30 Cas In poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za nar slednji dan.
Zagreb, nedelja, 28. septembra: 11.30 Promenadni koncert vojaške godbe. 16.00 Športna reportaža. 19.40 Kulturna dn društvena poročila. 20.00 Koncert češke filharmonije. Slovanski plesi (prenos iz Prage). 22.00 Ca« In dnevne vesta. 22.10 Lahka večerna glasba.
Zagreb, ponodeljek, 29. septembra:	12.90
Plošče. 13.30 Vreme in dnevne vesti. 17.00 Prenos zvočnega filma. 18.90 Poročila. 19.00 Književna ura. 19.15 Kulturna In društvena poročila. 19.30 Prenos opere iz Prage.
Zagreb, torek, 30. septembra: 12.90 Plošče. 18.90 Virom e in dnevne vesti. 17.00 Koncert zabavne	glasbe. 18.90	Dnevne vesti. 20.15 Kulturna	in	društvena	poročila. 20.30	Klavirski
koncert ge. A. Geiger-Eichhorn. 21.30 Večer pesmi	dn	arij. Poje	Ljudmila Slatin.	22.30 Poročila	in	vreme. 22.40 Sprehod po	tujih po-
stajah.
Beograd, nedelja, 28. septembra: 9.00 Prenos lz Sabome cerkve. 10.90 Plošče. 12.00 Jugoslovanski koncert radio orkestra. 13.30 Dnevne vesti. 16.00 Koncert ciganske glasbe. 19.15 Stoletnica rojstva Luke Botiča. 1. Predavanje.
2. Odlomek iz drame »Ml Bijedna Mara«. 20.00 Koncert češkega filharmoničnega orkestra (prenos iz Pirage). 22.00 Cas in poročila. 22.15 Sprehod po tujih postajah.
Beograd, ponedeljek, 29. septembra: 10.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert radio kvarteta. 13.30 Poročila. 17.05 Književna ura. 17.30 Narodne pesmi in gusle. 20.00 Simfonični kon-oert (iiz Budapeste). 21.30 Cas dn poročila. 21.45 Vokalni koncert g. Wittinga. 22.15 Koncert zabavne glasbe.
Beograd, torek, 30. septembra: 10.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert radio-kvarteta. 13.30 Poročila. 17.05 Književna ura. 17.30 Jazz na ploščah. 20.00 Začetek novega šolskega leta. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Cas in poročila. 22.45 Večerni koncert radio-orkestra.
Uspeh anket za naš radio
Kakor lani, je naša postaja tudi letos razposlala vsem svojim naročnikom dopisnico s podrobnimi vprašanji do posameznih točk programa. Odziv iz vrst poslušalstva sicer ni velik, vendar kažejo došli odgovori za našo postajo prav ugodne rezultate. V naslednjem hočemo podati na kratko v odstotkih zadovoljstvo, oziroma nezadovoljstvo z delovanjem našega radia.
Oddajni čas 2% nezadovoljnih. Prosvetni program na splošno 3% nezadovoljnih. Kmetijska predavanja 3'4% nezadovoljnih. Gospodinjske ure 4‘25% nezadovoljnih. Obrtna predavanja 6-5% nezadovoljnih. Proti literarni uri je 5-7%. Za francoščino se je izjavilo 33%, za nemščino 27'5%, za srbohrvaščino 22%, za Češčino 13‘4%, za ruščino 21%, za poljščino U‘4%, za italijanščino li’4%. Z glasbenim programom na splošno so nezadovoljni 4%. Podrobno glasovanje pa kaže naslednjo sliko: Za reproducirano glasbo je 64%, proti 3'4%. Za zborovo petje je 46%, proti 9-4%. Za citre je 69%. proti 5%. Za harmonike je 64%, proti 12'3%. Nezadovoljstva je nadalje z radio-orkestrom 10%, z radio-kvar-tetom 7%, s solistovskimi nastopi 8'6%, z opero 7%, s tamburicami 94%, s cerkvenimi pesmimi v študiju 7-4%. Proti zabavnemu čtivu se je izrazilo 10 9%, proti otroškemu kotičku 7-4%, proti poročilom in športnim vestem ter proti
COLLE1EV SISTEM.
Beli: COLLE.	Crni:	PIRC.
1) d4, Sf 6, 2) Sf3, e6, 3) Sbd2, c5, 4) e3, Sc6,
5) c3, b6, 6) Ld3, Lb7, 7)0-0, Dc7,
Praksa je pokazala, da je ravrstitev, ki si jo je izbral črni, najboljše sredstvo proti Collejevem sistemu.
8) dc5, bcS, 9) e4, Le7, 10) De2, d6, 11) Sc4, 0—0. 12) e5, de5, 13) Sfe5, Se5, 14) Se5, Ld6,
15) f4, Tad8, 16) Lc2, Sd7..
Cmi je provociral potezo f4 in hoče sedaj ia-koristiti slabost f-kmeta.
17) Tfel, c4!
Jako možna poteza, ki izsili zamenjavo, ugodno za črnega.
18) Sc4, Lfl, 19) Lf4, Df4, 20) Tfl.
Bolje je bilo Le4, vendar bi po zamenjavi imel črni slično ugodno končnico kakor v partiji, pa bi črni kmetje hitreje prodrli.
20).... Dg5, 21) TadI, Sf6, 22) Se3, Tdl!,
23 ) Tdl, Sh5.
Cmi je menjal stolpe, ker bi drugače beli sedaj igral Df2, 24) Td2, fS.
To ni pravilna ideja. Črni bi bil moral igrati Sf4 in hS, evetuelno De5 z močnim napadom.
25) Df2, f4, 26) Lb3!, Dg6,27) Sc4,Ld5,28) Se5, Df5, 29) Ld5, cd5, 30 Sf3.
Ni najbolje. V poštev je prihajalo Dd4 ali Sefi, Slabo pa ni bilo Td5 tudi Sf6 in eventuelno S gl,
30).... Sf6, 31) Tdl, Sg4!, 32) De2.
Slabo je Da7, tudi Dc2, 33) Tel, Se3, 34) Sh4, Dd2, 35) Tb2, £3!, 36) gf3,Tf3!, 37) Db8+, Tf8,
38) Dg3, Db21, 39) Tel, De2! itd. 40) De3:? Tfl-f.
32).... Se3, 33) Sd4, De4, 34) Tel, g5, 35) Df3, Tb8, 36) De4, de4, 37) Te2, Kf7.
Crni ima radi boljših kmetov in ugodnejši kraljeve pozicije dobljeno igro.
38).... h3, Kf6, 39) b3, Tc8, 40) c4, Td8, 41) Td2, Sf5, 42) Sf3, Td2, 43) Sd2, Ke5, 44) c5, Sd4, 45) b4, Kd5, 46) Sb3, Sb3!
Ta poteza je presenetila. Dr. Aljehin je mislil, do vodi samo do remisa in da mora črni igrali Sb5 in Sc3, igrana poteza pa dobi mnogo precizneje in hitreje.
47) ab3, h5, 48) Kf2, g4, 49) hg4, hg4, 50) Ke2.
Tudi g3 bi izgubilo, in sicer lahko črni nato igra fg3,in pozneje e3 in Kf3 itd, ali pa f3. Nasprotnika dobita v tej varijanti istočasno dame, toda črni osvoji g-kmeta s šahom In se skrije i kraljem za b-kmete.
50).... g3!
To je ideja, ki vodi do zmage.
51) Kel, a6, 52) Ke2, Ke5, 53) b5, ab5, 54) b4, KfS, 55) Kel.
Tudi Kfl izgubi, na pr. f3l, 56 gf3, e3! 51) cb, Ke6, in črni ujame vedno še tudi f-kmeta.
55).... f3!, 56) kfl, e3! beli se uda, ker na gf3 sledi seveda Kf4 itd.
S&dvavmška
-posvetovalnica
G. B. C. v G. Ne bodite vendar tako lahkoverni in ne verjemite po anonsah napovedanim čudežem. Pretežna večina vseh, v raznih novinah oglaševanih »prvovrstnih«, neprekosljivih in absolutno in zanesljivo učinkujočih čarodejnih mazil in fluidov, ali kakor se že imenujejo, so čisto navadna sleparija. Če bi tisti leki res tako učinkovali, kakor bobnajo anonse v svet, bi jih zdrav-niki že davno in % veseljem zapisovali. Ali uprav, ker so nezanesljivi, ker so brez učinka in vrl tega pretirano dragi, ker torej samo kupca oški» dujejo, dasi morda ne na zdravju, pa na denarju, se zdravniki upravičeno bore proti njim.
G. P. K. v L. Pik ene ali tudi več čebel je normalno brez pomena. Seveda so pa ljudje tako radi šoka, kakor radi idiosinkrazije umrli že na piku ene same čebele. Če nns opozarjate na eno naših izvajanj, v eni prejšnjih posvetovalnic, češ, da smo trdili, da izražamo otrovnost kake snovi z dozo na 1 kg teže, in se vam sedaj čudno zdi, da dokaj težji konj slabše prenaša pik čebel, kot človek, ste prezrli pri tem, da smo mi izrecno pristavili: na 1 kg psa, 1 kg zajca itd. Povedali smo tudi, da so razne živali za različne strupe različno občudjivc. Za konja zadoščajo pač manjše količine čebelnega strupa, kot za človeka. Nadejamo se, da vam je sedaj stvar jasna. t G. E. G. v L. Sušica hrbtnega mozga se pojavlja s povsem drugimi bolezenskimi znaki, kakor so oni, ki jih naštevati vi. K sreči je, vaša n^bto-njača bolj zdrava kot vaša vest, ali ne. Strah ima velike oči, pravijo. Čas pa bo, da pričnete pametno živeti.
G. F. ]. v S. G. p. L. Med prijetnosti človeškega življenja vaša bolezen sicer res ne spada, ali obupavali radi nje pa tudi ni treba. Malo bo treba popustiti na vaši nestrpnosti, pa boste dokaj lažje prenašali nadlogo, ki naj vam pa glede končne odrešitve prav nič ne krati spanja.
G. M. M. v T. Prepričali ste nas. Ali nam no bi hoteli povedati zdaj še prilično — vsaj nn skrivnem! — ime tistega čudodelnega človekoljuba, ki ima s svojim »simpatičnim« zdravljenjem’ tako »sijajne« uspehe. Da le morete take nezmisle verjeti, danes, ko pišemo 1. 1930!
G. A. K. v Č. Ker spada sedaj okrožje v Savsko banovino, ni vzroka, da ga ne bi sprejela bolnica, seveda če je kaj prostora v njej.
G. A. Č. v B. Ko ste si dobro umili nogi v topli vodi, jih namažite s žtiriodstotnim for-malinovim špiritom ter glejte, da se ta tekočimi na njej posuši. Nogavice, katere morate menjati vsaj enkrat na dan, naprašite s temle praškom. salicilove kisline 3, riževe moke 30, lojcvca 200 do 300 gr. Če se boste točno ravnali po tem predpisu, izgubite nadlogo. Jačja sredstva vam pa more zapisati samo zdravnik na recept.
»Mira«. Prav gotovo! Tu tudi iz vzrokov
snažnosti priporočljivo.	"
G. M. V. v S; Š. Vam gotovo znosni vazelin opravi prav tisto in je gotovo parkrat cenejši od vaše specijalitete. Ne dajte se vendar preslepiti od anons, pred katerimi vas vedno svarimo. Skoda težko prisluženega denarja 1
*Pved civcvitvijo dvamsJze
sezone
Naš urednik je zaprosil ravnatelja naše Drame Pavla Golio za kratek
razgovor o nekaterih aktualnih teatr-skiii vprašanjih, o publiki, o krizi in filmu, o kritiki, ansamblu, o odnosih Narodnega gledališča do diletantskih odrov. Ravnatelj Golia se je našemu vabilu prijazno odzval.
Teater sestoji v glavnem iz ansambla in publike. Teater brez publike ni teater, teater se začenja tam, kjer sta ta dva činitelja postavljena eden nasproti drugemu. Danes je v vsem svetu aktualna borba za veljavo in obstoj kulturnega teatra proti pridobitnemu teatru in ravno ta neobhodni faktor publika — je največja ovira, da se popolni tip kulturnega
teatra dandanes pravzaprav ne more nikjer realizirati. 'To stvar je prav lahko razbrati iz repertoarjev vseh gledališč, ne samo našega, temveč tudi Comedie fran^aise, Burgteatra, ki je reprezentativno državno gledališče, in drugih. Seveda pa jaz vseh teh komedij, ki jih naša kritika — kot dramatske umotvore — negira, ne smatram za nespadajoče v okvir kulturnega teatra, ki se bo večno gibal med tečajema, ki sta ju naznačila največja dramat-ska tvorca sveta, Shakespeare in Schiller: gledališče kot ogledalo časa in gledališče kot mo-ralični zavod.
*
Kakšne specialne gledališke krize v današnjih dneh ni, saj vidimo, da teater deltf, producira in ima svojo publiko, če se pa že hoče govoriti o krizi, jo treba pripomniti, da je v gledališču dandanes kriza prav tako, kakor je kriza v današnjem svetu in življenju. Navzlic vsem naporom pristranske in naši drami nenaklonjene kritike poudarjam, da lahko stoji naš repertoar brez sramu ob strani repertoarja vsakega odličnega evropskega gledališča.
•
to mojem mnenju niti radio niti film in zvočni film, ki imata na prvi pogled res nekako vnanjo in navidezno podobnost s teatrom, no bodo gledališču nikcli resna konkurenca. Tega, kar tvori bistvo, srce gledališča, ne more dati ne radio ne filin ne zvočni film. In čimbolj bo gledališče gojilo prav to, kar je samo gledališču svojstveno, tem trdnejše bodo njegove trdnjave proti tej konkurenci. Da pa povzročajo vse te iznajdbe momentano gledališču materialno škodo, se ne da tajiti.
•
Gledališču je kritika skoraj tako potrebna kakor ansambel in občinstvo. Seveda mora biti vsak kritik opremljen s primerno ljubeznijo do gledališča in s primernim znanjem. Zelo važno je tudi to, da je kritik odkritosrčen in da vse pove, kar vidi. Iz svoje dolgoletne izkušnje in opazovanja konstatiram, da skoraj vsi kritiki mnogo raje in laže zapazijo negativne kakor pozitivne strani, raje napake kakor vrline. Skoraj noben poročevalec ne omeni, da je bilo n. pr. gledališče polno, občinstvo sijajno razpoloženo, po prvem dejanju aplavz, da so se morali igralci petnajstkrat pojaviti pred zastorom
—	krutkomalo ogromen uspeh. Ce pa je gledališče prazno in je uspeh medel ali ga sploh ni, to poročevalec skoro vedno z neko doslednostjo podčrta. Prlncipielno nenaklonjena kritika je svoj čas gledališču ogromno škodila. Sedaj nam _ hvala bogu — uspehov ne more več razve-
•	Ijaviti. Drama Ima svoje stalno občinstvo in si z vsako sezono pridobiva novih iskrenih prijateljev. Seveda kritika, zlasti pa kritika dnevnega časopisa, za popularizacijo Drame in Narodnega gledališča sploh lahko še mnogo stori.
*
Naš ansambel je za ogromno delo 20 ali vsaj 18 premijer na leto odločno, premajhen. Zato pa je in tudi mora biti izredno marljiv. Skušnje se vrše pri nas trikrat na dan, dopoldne,, popoldne in zvečer, skoro vsak igraleo mora prisostvovati dnevno vsaj dvema, mnogi pa ce]0 vsem trem skušnjam. Te dni se bodo začele glavne in generalne skušnje za otvoritveno in prve nadaljnje predstave.
*
Mnogo se bavim z mislijo, kako bi naše gledališče udejstvilo čim tesnejši in popolnejši stik z našimi podeželskimi odri. Malokje na svetu boste v ljudstvu našli toliko žive, aktivne ljubezni do gledališča kakor na Slovenskem. Malo-
kje na svetu pa je tudi razmerje med poklicnim igralstvom in ljudstvom tako ugodno kakor pri nas. Ponekod so igralci zaradi svojega težjega in ogroženega socijalnega položaja zadnje čase zelo začeli prihajati na misel, da bi poklicali zakonodajo na pomoč proti diletantskim odrom, ki so jim neki nevarna konkurenca. Pri nas o takih stvareh ne more biti govora. Pri nas so si vodstva centralnih gledališč celo naložila, da prizadevanja podeželskih odrov podpro, kolikor se da.
Zato bi bilo potrebno, da bi podeželski odri stopili v kolikor mogoče tesen kontrakt z našim Narodnim gledališčem, na drugi strani pa je potrebno, da tudi vodstvo našega gledališča budno zasleduje vse delo in prizadevanje naših podeželskih odrov. S teh odrov pričakujemo tudi svojega naraščaja.
John Dos Passos
Iz nove ameriške književnosti.
Po vojni, ko so kvote duš, ki bi šle lahko dslcat sreče dn zlata v obljubljeno Ameriko, za vse evropske narode znižane na minimum in ko nemoteno, brez posebnih zaprek lahko samo še reparacije potujejo čez ocean, je šla Evropa in je še enkrat odkrila Ameriko: njej, Ameriki sami, skoraj neznano, nezaželeno, pred vraita postavljeno, novo Ameriko, ki so jo v evojih delih ustvarili in svetu razodeli Jaok London, Uipton Sinclair, Sinclair Lewis, Teodor Dreiser in ne vem, kako se vsa ta imena še glase. Znano dejstvo je, da je cela vrsta najpomembnejših del moderne ameriške književnosti morala doživeti svoje prve izdaje na evropskih tleh, ker si newyorški in chicaški založniki z neposredno, prebližnjo resnico niso marali skruniti rok. Tako se je zgodilo, da so evropskemu človeku dandanes skoraj bolj pri roki prepadi in razdori, zmage, padci in triumfi sodobnega ameriškega sveta kakor pa Američanom samim. Zgodilo se je, da se Evropa prav za prav rajši in več uči iz vseh izkušenj bogate Preko-oceanie kakor pa Amerika sama — saj je znana stvar, da se človek veliko rajši in lažjega srca izmodri ob nesrečah tujega človeka, kakor pa da bi lastne poraze priznaval sam pred seboj in bi rast el tako čisto na svoj račun.
■	Izmed vseh velikih literarnih in idejno-boj-nih imen, kar smo jih v zadnjem desetletju izvozili iz Amerike, pa resnično mladega človeka skoraj nobeno ne more zatorej ogreti kakor Dos Passos. Dos Passos pripada mladi, novi generaciji, M so ji Londoni in Sinclairji
mogli bila Muno u&4«Jyi aa niJ voS in hd td je
naložila, da s polnima prgišči sama zajame v
požar gigantskega življenja, kar dandanes Amerika je. Dos Passos je socialen pisatelj formata in globine, kakor jih dandanes premore samo še Rusija. Toda resničnost ameriškega življenja je presilna in prenepoaredna, da bi mogel biti samo optimistični, v železni veri utrjeni glasnik kakega kvišku prodirajočega delavskega razreda, John Dos Passos je Amerika, kakršna je vsa: vrtoglavo nagle hoje navzgor in navzdol, bankirji in plesalke, brezposelni delavci, ki ne premorejo žive dufie pod nebom in se na koncu iz obuj« mečejo v vodo, novinarji, igralci, čistilci jedilnega orodja in natakarji po hotelih, anarhisti, advokati, trgovci, tihotapci alkohola, vlomilai in razbojniki, politika, ljubezen in glad. Dos Passos ni partizan nobene stvari, saj so stvari v resnici tako preproste, da jim ni vredno biti ne nasprotnik ne pristaš. V njegovih očeh mora biti neprestano samo ena vizija —• vizija, da se bodo nekega neznanega dne zamajali vsi ti nebotičniki, da se bodo uda! e vse te traverze in jeklo in že-lezobeton, da se bodo nekoč sesuli vsi ti cilindri in avtomobili in policisti na križiščih in
JOHN DOS PASSOS:
Premog
(Odlomek iz romana Manhattan Transfer.)’
Ko je Bud Kopernning korakal čez Triinpetdeseto avenijo, se je nenadoma znašel pred kupom premoga, ki je bil sesut na trotoarju. Onkraj kupa je stala sivolasa ženska v ožolteli, čipkasti bluzi z veliko rožnato kamejo na vzboklini svojih prsi in motrila njegovo štrclja-to brado in njegov zapestje, ki so koščena, se-sušena bingljala iz razdrapanih rokavov suknjiča. Potem je čul, kako je dejal:
»Saj najbrž ne bo mogoče, da bi jaz tale premog znosil noter, milostiva?«
Bud je težo svojega telesa prevalil z ene na drugo nogo.
»No, saj boste res lahko to napravili«, je rekla z nekim zmečkanim glasom ženska. »Ta vražji premogar je davi stresel tu to stvar in dejal, da se vrne in da ga bo znosiL Najbrž je kje pijan, kakor vsa ta banda. Samo ne vem, ali vas lahko pustim v hišo.c
»Jaz sem z dežele, gospa;« je zajeclal Bud.
»Odkod pa?«
»Iz Cooperstowna.<
»Hm... Jaz sem pa iz Buffala. To je pač mesto, v katerem je vsakdo odkod drugod... Jezasta, najbrž ste komplic kakšnega vlomilca, ampak tukaj se ne da nič spremeniti, jaz moram spraviti iremog v hišo... Stopite noter, prijatelj, dala vam bom lopato in koš, in če vam po veži in po kuhinji ne bo preveč padalo na tla, pravkar je pomivalka odšla — seveda
sestradani delavci brez posla in bodo vsi poljubili samo zemljo, iz katere »o. On, obupanec in defetist, je edini in poslednji vernik sredi ameriškega Babilona: vernik, da bo v teh težkih, zazidanih, dušečih prostorih nekoč še mogoče najti človeka, ki bo imel srce.
Romani Dos Passosa ’ so verni dokumenti časa, prostora in ljudi, v njih je vse novo in res. Njegovi Trije vojaki, ki jih je izdal precej po svetovni vojni, eo gotovo eno najlepših del izmed preštevilne vojne literature, ki je postala moda šele pred leti. Njegov 42. vzporednik, ki je izšel šele nedavno, je simfonija vsega ameriškega kontinenta. Največji uspeh in sloves pa je Dos Passosu prinesel njegov Manhattan Trensfer, roman mesta New Yorka. Junak tega romana je New York sam, New York živi v tej knjigi s svojimi ulicami, hišami in ljudmi, v nji vibrirajo žarki solnca, ki se za zastorom igrajo v prašnih trakovih, v nji živi milijon obrazov tega neznanskega mesta. Manhattan je afirmacija novega sloga, nove, svobodne teorije romana, novega pojmovanja umetniškega poklica in novega gledanja na človeka in svet. >To bi lahko bil vogelni kamen cele nove šole romana,« je zapisal o njem Sinclair Lewia. »Dos Passoa bi lahko bil mnogo prej kakor pa Dreiser, Calher, Hergesheimer, Cabell ali Anderson oče nove, počlovečene in žive pripovedne umetnosti, ne samo za Ameriko, temveč za ves svet.«
Njegov Manhattan se končuje na svojevrsten način. Jimmy Herf, eden njegovih najvidnejših junakov, je z viška prispel do dna, do nič. Po pretavami, izgubljeni noči zaprosi šoferja na tovornem avtombilu, ki pripelje mimo, naj mu dovoli prisesti. »Kam ete pa namenjeni?« ga vpraša voznik. »Ne vem...« pravi Jimmy. »Pre-oej daleč.«
In to je najbrž pot, M jo gresta umetnik in človek.	Fri.
Po kongresu kritikov
Od prejšnje sobote do torka se je v Pragi vršil mednarodni kongres kritikov, na katerem je bila zastopana tudi Jugoslavija po Govekarju iz Ljubljane in dr. Krenediču iz Zagreba, dočim se Beograd vabilu ni odzval. Kongres je bil prav za prav prvi v resnici mednarodni kongres, na njem so 6e sešle številne delegacije iz vseh evropskih kulturnih dežel in med udeleženci so bila odlična imena, kakor Albert Einstein iz Berlina, L. D. Green iz Londona itd. Sprejet je bil statut C. I. C. (Conf6d6r»tion internationale de la oritique), katere član lahko postane vsak profesijonalni glasbeni, dramski, literarni, umetnostni in kinematografski kritik. Na prizadevanje dr. Krenediča, ki je sodeloval v sekoiji za formulacijo statuta, se je izraz profesajonalui z ozirom na razmere pri malih narodih tako komentiral, da ee pod profesionalnim kritikom ne razume samo literarni delavec, ki od kritike živi, temveč vsakdo, ki se regularno bavi s kritiko.
Jugoslovanska delegata sta se pri tej priliki sešla z delegacijama Češkoslovaške dn Poljske na razgovor o ideji, da bi se po vzgledu nemških festivalov, ki se vsako leto vrše v Salzburgu, Miinchenu itd., začeli prirejati tudi redni slovanski glasbeni in gledališki festivali, ki bi se naj izmenoma vršili v Pragi, Varšavi in kakem jugoslovanskem mestu. Sklenjeno je bilo, da se bo prvi tak festival vršil leta 1933., ko bo v Zagrebu ali Varšavi kongres C. I. C.
V	Zagrebu se je te dni osnoval akcijski odbor za ustanovitev jugoslovanske zveze kritikov, ki bo v kraitkem poslal pravila C. I. C. v Ljubljano in Beograd in bo v stiku s tema dvema centroma pripravil ustanovni konj? res.
Internarijonala ljudskih odrov. V Berlinu se je dne 19. septembra ustanovila Mednarodna zveza ljudskih gledališč, ki so ji takoj pristopile organizacije iz Nemčije, Češkoslovaške, Norveške, Švedske, Latvije, Belgije, Nizozemske in Amerike, katerim bodo v kratkem sledile še Poljska, Danska, Anglija, Avstrija, Švi-
mora premog priti ravno tedaj, kadar so tla odrgnjena —, potem vam bom dala en dolar.«
Ko je prvikrat nesel, se je naslanjala po kuhinji okrog. Po votlem želodcu mu je ril glad, noge so mu medlele in se spotikale, toda bil je srečen, da je smel delati, namesto da bi svoje noge brez konca in kraja vlačil po tro-toarjih, koračil čez ceste in bežal pred vozovi piva in koretami in tramvaji.
»Kako pa je to, da nimate nobenega rednega posla?« ga je vprašala, ko se je brez sape vračal s praznim košem.
»Jaz mislim, da samo zato, ker se še nisem privadil na mesto. Jaz sem bil na farmi rojen in vzgojen.«
»Zakaj ste pa morali priti v to grdo mesto?«
»Nisem mogel dlje ostati na farmi.«
»To je strašno, kaj se bo še vse zgodilo s to deželo, če bodo vsi ti lepi, močni mladi možje zapuščali farme in begali v mesta.«
»Mislil sem, da bom našel posla kot pristaniški delavec, gospa, toda doli po ladjedelnicah odpuščajo ljudi. Morda bi kot mornar šel lahko na morje, toda nihče vam ne gre najemati zelenca... Dva dni že nisem nič jedel.«
»To je nekaj strašnega... Ampak, revček, kaj ne bi mogli iti h kakšnemu misijonu ali kaj takega?«
Ko je Bud odnesel zadnji koš, je našel na voglu kuhinjske mize krožnik mrzlega mesa, pol hleba zadehlega kruha in kozarec mleka, ki je cikalo na kislo. S slastjo je Jedel, ne da bi prav prežvečil, in ostanek suhega kruha Je zmašil v žep.
»No, vam je teknila malica?«
ca im druge. Pristop v intemacijonalo imajo zveze, ki aktivno širijo idejo ljudskega gledališča. Diletantske skupine se ne sprejemajo. Centrala te mednarodne zveze, ki ima svoj sedež v Berlinu, zbira gradivo o gibanju ljudskih gledališč po vsem svetu.
Kuhurne vesti
Otvoritev gledališke sezone v mariborskem ledulišču bo v sredo 1. oktobra. Ob tej prilikj
0 premijera na novo naštudirane in insceni« rane Shakespearejeve klasične komedije »Sen kresne noči«, ki jo pripravlja režiser gospod Jože Kovič. Sodeluje ves ansambl, nadalje zbof in balet. — Glasbena sezona se otvori z zelo melodijozno in napeto Szirmajevo opereta »Aleksandra« in se bo v njej predstavil kol pevec in režiser na novo angažirani g. Djuka Trbuhovič. Za gledališki abonma se še sprejo« majo nove prijave do četrtka 25. t. m.
Smrt židovskega pisatelja. V Sarajevu je pred dnevi umrl židovski pisatelj Abraham Aran Cappon. Napisal je v hebrejščini in španščini več del, zlasti dram, ki so jih prevajali tudi t tuje jezike.
Savreinenik bo spet izhajal. Savremenik, glasilo Zveze hrvatskih pisateljev, ki je po vojni že parkrat začel, pa spet prenehal izhajati, bo s 1. decembrom spet izšel pod uredništvom Vinka Jurkoviča.
Glasba in mladina v Angliji. Znani angleški glasbeni kritik D. L. Green, ki je v Pragi predsedoval kongresu kritikov, je sotrudniku Pra-ger Presse odgovoril na vprašanje o zadržanju mlade angleške generacije nasproti klasični koncertni glasbi sledeče: Kakor v vsej Evropi vobče, tako tudi v Angliji dandanes ne moremo govoriti o mladini kot o kakem kolektivu, Samo posamezne skupine so, ki imajo svoja po< sebna razmerja do posameznih stvari. Resnic« Je, da je mladina čez mero nasičena s klasično glasbo in velik procent je že reagiral na to in se danes nagiblje k lažji, gibkejši glasbi, ki prav za prav že ni več umetnost v prvotnem pomenu besede. Pa tega se nam ni treba prav nič sramovati, ta preokret je prepleten z duhom in razgibanostjo modernega časa, v zvezi z razdorom med tem časom in mladino, ki si ni vedno v svesti, kaj bi rada. Pri vsem tem pa naraščaja za klasično glasbo nikoli ne bo zmanjkalo.
Ves Shakespeare v biblioteki. Ameriški milijonar H. C. Folger, najbogatejši zbiratelj Sha-kespearejevih del, ki je pred dvema letoma umrl, je v sVoji oporoki določil, da se naj v Washingtonu zgradi poseben muzej, v katerega se naj zbirajo vsa dela Shakespearejeva in o njem. On sam je zapustil 70.000 zvezkov obsegajočo Shakespearejevo knjižnico in pa fond desetih milijonov dolarjev, ki so namenjeni trajnemu izpopolnjevanju biblioteke. Nedavno so v Washingtonu dogradili marmorno zgradbo, v kateri se bo knjižnica namestila.
Oledališče v sovjetski Rusiji. Za kritje deficitov je moskovska vlada dala židovskemu gledališču 50.000 rubljev, Meyerholdovemu 43 tisoč, opernemu studiu Nemirovič-Dačenko 58 tisoč, operetnemu gledališču Stanislavskega 28 tisoč rubljev podpore. — V Harkovu pričenjajo graditi ogromno novo opero. V Umanju so sezidali novo gledališče, v katerem je prostora za tisoč gledalcev in katerega stroški so znesli
1 milijon rubljev. V Moskvi se zida nova zgradba za državno vzgojno gledališče. Do 1. 1932. bo v Minsku dograjen nov teater, ki bo imel prostora za 2500—3000 oseb. Nadalje bodo v doglednem času pričeli zidati nova gledališka poslopja v desetih mestih sovjetske Rusije, izmed katerih bo gledališče v Rostovu ob Donu obsegalo 2500 mest in bo veljalo 3,200.000 rubljev. Moskovska vlada izdaja tolikšne vsote denarja za teater pač zaradi tega, ker se zaveda, da oder lahko vrši silen vpliv na ljudske množice.
Carski spomeniki t) sovjetski Rusiji. Znanstvo* no-telmični odbor leningrajske mestne uprave, je sklenil, da naj cela vrsta carskih spomenikov (Aleksandra III., Katarine II., Nikolaja I. itd.) ostane, ob enem pa je razpisal nagrade za naj' boljše ironično-satirične napise na njih podstavke.
Poljsko gledališče v New-Yorku. Poljski umet niki, ki živijo v Ameriki, so sc pred kratkim organizirali v »Društvo poljskih umetnikov v Ameriki«. Započcli so akcijo, da se v najkrajšem času osnuje v Ncw-Yorku samostojno poljsko gledališče.
»Hvala lepa, gospa.«
Pokimal je s polnimi usti.
»No, sedaj pa lahko greste, prav lepa hvala.«
četrt dolarja mu je stisnila v roko. Z mežikajočim očesom je Bud motril petindvajset centov v svoji dlani.
»Ampak, gospa, rekli ste, da ml boste dali dolar.«
»Kaj takega nisem jaz nikoli rekla. Kaj vam pride na misel... Poklicala bom moža, če se mi takoj ne zgubite. O, Marija, najboljše bo, poklicati policijo, kako je neki mogoče...«
Brez besede je Bud vtaknil četrt dolarja v žep in se potulil ven.
»Kakšna nehvaležnost«, je še slišal ženska zijati, ko je sunil vrata za seboj.
Nekak krč mu je stiskal vozle v želodcu. Krenil je spet proti vzhodu in je korakal ob dolgih blokih ob reki in trdo tiščal pesti pod rebra. Zdaj zdaj bom bruhnil, si je mislil. Čo mi izpade, bom pa. res imel vraga od vsega tega. Ko je prišel na konec ceste, se Je ulegel na sivo gladko polzel ob pristanišču. Vonj po hmelju je mokasto in sladko puhtel iz brneče pivovarne. Luč zahajajočega solnca je plamenela v oknih tovarne na obali Long Island, se bleščala v jasah med vlačilci, ležala v žolto in oranžno nabranem čadu nad brzo rjavozeleno vodo, žarela v nadutih jadrih dvojamborke, ki se je počasi pehala proti toku v Hell Gate. Bolečina v njegovem drobju Je odjenjala. Kakor solnčni zahod mu je curkoma plamenelo in žarelo skozi vse telo. Sedel je.
Hvala Bogu, ostalo bo v meni.
JUGOSLOVAN
Svobodna tribuna
Dr. Job. Gostiš«, Logatec:
Agrarna reforma in Jugoslovanska akcija
N© mislimo s člankom ščititi ne Auerspergov in ne drugih veleposestnikov, pač
S a skušamo stvari pogledati stvarno v oči! e gledajo romunski in češki veleposestniki z zavistjo na naše, je samo dokaz, da se oblasti pri nas v naši banovini niso prenaglile z agrarno reformo, ne da bi preje dobro pretehtale vse razloge, ki govorijo za reformo in proti reformi. Izvajati agrarno reformo na slepo in samo z razbijanjem dobro urejenih veleposestev v neurejena in zanemarjena manjša posestva, je s stališča narodnega gospodarstva in izkoriščanja zemlje, milo povedano, velika napaka in oilj često zgrešeni
Na Hrvatskem so baje izvedli agrarno reformo dovolj na hitro roko in dosti radikalno in danes stoje ruševine tam, koder so bila nekoč urejena vzorna gospodarska poslopja; plemenske pasme so izginile iz lepih hlevov in ostalo je le golo tramovje, nekaj kokoši in suhih prašičev — v spomin in v čast prenagljeni reformi! Kakšno gospodarsko protiutež so torej <Lali novi gospodarji splošnosti?
Novi gospodarji niso slabi samo zato, ker niso premožni, pač pa zato, ker jim manjkajo vzajemnost, solidarnost in smotreni smisel organizirati svojo delavno moč v skupno korist in si z vzajemnimi močmi nabaviti potrebnih strojev, orodij, semen In drugih pripmoSkov, ki so pri emo-trenean gospodarjenju neobhodno nujni. Komu naj torej koristi slična agrarna reforma? Majhnim posestnikom gotovo ne, Še^manj pa konsumentom in nikakor ne državi. Je na mestu, da gledamo pri agrarni reformi v prvi vrsti na sodjalna vprašanja in ravno zato je gledati v nič manjši meri na gospodarsko stran, na produkcijo, na solidnost in urejenost posestev, kajti socijalna vprašanja so nazadnje tudi od teh temeljev mnogo bolj odvisna kakor si to predstavljamo preprosti zemljani.
Pri agrarni reformi naj bodo merodajni pred vsem nazori naših strokovnjakov: agronomov, sodjologov in narodnih gospodarjev! Merodajnost naj izvede agrarno reformo le na temelju strokovnjaških načrtov, ne samo tam, kjer je socijalna potreba največja, pač pa tudi tam, kjer bo dobila dovolj garancij, da bo izkoriščevanje gozdov racijonalno in kjer bosta produkcija in obdelovanje zemlje ostali še veči! Kar je zemlje odveč, naj se razdeli med razumne In trezne gospodarje, ki imajo voljo se organizirati in z organizacijo in z delom nadomestiti izgubljeno. Samo razbijanje veleposestev pa ne koristi nobenemu, pač pa vsem škodi! Kakšno škodo je prizadjalo samo ljudstvu razbijanje zadrug po nekaterih krajih naših banovin, vemo. Namesto da bi zadruge, te primitivne, a trdne sooijalne
KUiARNAfTDEU
M riUilTAMA DAlMAIlNOVAll
celice Se bolj utrdili In poživili z moderno reformo sodobnega gospodarstva in tako ljudstvo, izločeno iz zadrug, rešili pred nepotrebno proletarizacijo. čemu torej samo razbijati, ne da ustvarimo kaj boljšega? Ali so naši gospodarski strokovnjaki in socijologi ostali zares le pri knjigi in ne pri — življenju?
Se o agrarni reformi
Da se sliši tudi druga plat zvona, objavljamo tudi ta članek, dasi ni izraz našega mnenja. Uredništvo.
Pod tem naslovom se je pred nekaj dnevi v tem listu razpravljalo o agrarni reformi v Sloveniji.
K tem izvajanjem se pripominja sledeče:
Gospod člankar popolnoma pravilno ugotavlja, da je v Sloveniji zemlja alpska in brdovita, da se torej ni moglo dosti poljedelske zemlje razdeliti med agrarne interesente. V celi Sloveniji, ki meri 1,561.055 ha, je 793.276 ha poljedelske zemlje. Od te poljedelske zemlje je v takozvanih veleposestniških rokah 30.884 ha, torej v procentih izraženo le 8-89%. Od1 teh 30.884 ha poljedelske zemlje je razdeljeno med agrarne interesente 16.506 ha, ostale 14.878 ha pa uživajo veleposestniki, katerih Je v Sloveniji 208. Razdelilo se Je torej vež kot polovica veleposestniške poljedelske zemlje med agrarne interesente.
Ne smemo si dalje predstavljati veleposestva kot kake rezervate za bogataše, ampak priznati moramo, da izvršujejo veleposestva važne funkcije v gospodarskem življenju. Veleposestva oskrbujejo z mlekom v prvi vrsti večje zavode, bolnišnice itd. Na veleposestvih se goji in vzreja plemenska živina, katera povzdiguje živinorejo vse svoje okolice. Kobilarne je mogoče vzdrževati tudi samo na večjem posestvu.
Radi tega najdemo veleposestva pri vseh narodih kot normalen pojav narodnega gospodarstva. Znižanje maksimuma od 75 ha na manjše površine gozdov večinoma izsekane, dosedanjem maksimumu 75 ha itak pridela toliko, kot nujno potrebuje za svoje redno gospodarstvo. Ze radi odvzema zemlje do 75 ha so morala številna veleposestva ukiniti, oziroma občutno znižati produkcijo, živinorejo itd.
Omenim tudi še, da se je v Sloveniji ob priliki predhodnih naredb za agrarno reformo itak določil znatno nižji maksimum, kakor v drugih pokrajinah naše države, kjer znaša maksimum 100 do 300 ha. (HrvaSka ln Slavonija.)
Drugo vprašanje so gozdovi. Vsi strokovnjaki so si edini v tem, da je racijonelno gozdno gospodarstvo mogoče le na večjih kompleksih. Najboljši dokaz je to, da so le večje gozdne površine v dobro ohranjenem stanju, dočim so manjše površine gozdov večinoma izsekana, deloma tudi devastirane.
Vsa Dravska banovina ima 690.606 ha gozdov. Od teh je 159.083 ha v veleposestniških rokah, incl. verskih zakladov, korporacij itd. Tudi gozdov Je torej le majhen del v rokah veleposestnikov v primeri k celi površini. In ravno ti peleposestniški gozdovi so — kakor je obče znano — v najboljšem stanju, ker v njih se racijonelno gospodari. Povsod najdemo parne žage in industrijske naprave, ki zaposlujejo veliko število delavcev in nudijo številnim ljudem, voznikom, tesarjem, gozdnim delavcem itd zaslužek. Ako bi se ti gozdovi razdelili, bi novi lastnik v največ slučajih les posekal in prodal, denar porabil, in gozdno gospodarstvo in vse, kar je ž njim v zvezi, bi bilo uničeno.
Kar se pa tiče opazke g. člankarja glede posameznih veleposestnikov v Dravski banovini, mislimo, da se mora agrarno vprašanje rešiti iz gospodarskega stališča brez ozira na to, kdo
Je lastnik veleposestva. Za slučaj, da eden ali drugi veleposestnik nepravilno postopa v škodo prebivalstva, naj se zadeva zasleduje in even-tuelna krivica popravi.	Dr. L.
Pogreba noveliranja kaz. zakonika
Novi kazenski zakonik odnosno milmmiiir o sodnem kazenskem postopanji! je gledč kaznovanja prestopkov zoper čast prinesel napram staremu kaz. zakoniku veliko spremembo, Id nikakor ni praktična in ki tudi nesorazmerno obremenja okrožna in višja deželna (apelacdj-ska) sodišča. Kor določa zakon za navadne žalitve, tudi običajne psovke, ako so javne, in za vse klevete sploh, kazen zapora (do petih let), je pristojen za sojenje teh prestopkov na I. instanci sodnik poedinec okrožnega sodišča in za sojenje na II. instanci pa višje deželno sodišče, dočim je po starem zakonu te stvari sodilo na prvi stopinji okrajno, na drugi okrožno sodišče.
Da so s tem, — zlasti v Sloveniji, kjer Je to-žarenje radi žaljenja ča6ti zelo običajno, okrožna sodišča in tudi višje deželno sodišče nesorazmerno obremenjena, to je jasno in je to pokazala tudi dosedanja praksa. Poleg tega pa je vsa procedura za stranke najmanj trikrat dražja kakor po starem zakonu, ker se glavna razprava vrši na sedežu okrožnega sodišča, prizivna pa oelo pred višjim deželnim sodiščem.
Vzemimo pnktičen primer:
V Dol. Lendavi n. pr. nekdo razžali v gostilni drugo osebo z navadno psovko, n. pr. »osel«. Do novega leta 1980. je bilo za presojo tega prestopka kompetentno okrajno sodišče v Dol. Lendavi in če se Je ena ali druga stranka prizvala, se je vršila vzklična razprava pred okrožnim todiščem v Mariboru. Po novem zakonu pa se za to stvar mora vršiti razprava na prvi inštand pri okrožnem sodišču v Mariboru, na drugi inštanci pa celo v oddaljeni Ljubljani na sedežu višjega deželnega sodišča. Stranke in priče morajo eventualno iz Dol. Lendave celo v Ljubljano in to radi navadne običajne psovke.
Mislil bi kdo, da so sedaj radi navedenega razbremenjeni kazenski sodniki okrajnih sodišč. Pa tudi to ni res. Vse poizvedbe, zaslišbe prič in obtoženca morajo na prošnjo oikrožnega sodišča izv ti dotična okrajna sodišča, v kojega okolišu stanujejo priče in stranke. Za ta posamezna zaslišanja pa zgubi sodnik okrajnega sodišča najmanj toliko časa, kakor bi ga zgubil
sa glavno razpravo in sodbo.
V interesu strank in v interesu sodišč in ju-6tične uprave bi biilo, da se kompetenca za take stvari prenese na okrajna sodišča. Naj se do-tične kazenske postavke novelirajo tako, da se določi za te delikte kazen zapora do največ enega leta, potem preide sojenje o vseh deliktih zoper čast v kompetenco okrajnih sodišč, ki so pristojna za sojenje prestopkov, za katere določa zakon kazen zapora (strogega zapora) v največjii vztneri do enega leta. Faktično je kazen 1 leta za prestopke zoper čast dovolj velika in se v praksi kazen v tej višini itak skoro nikdar ne bo odmerjala. Zelo bi pa bila s tem razbremenjena okrožna in apelacijska sodišča po eni strani, po drugi strani pa bi ne bila nič bolj obremenjena okrajna sodišča in strankam bi bilo prihranjenega mnogo denarja im mnog«
ZModni atelje „Qentlemen“
za moška in damska dela sem preselil iz Šelenburpove 611 na Miklošičevo c. 18 (vogal Tavčarjeve)
Priporočam se
ZKlede, JEjubljana
Ivan Vouk:
Teška smrt Forfunarfa Nezgodnega
Fortunat Nezgodnik je bil pisarniški uradnik v nekem zakotnem skladišču znane tvrdke jestvin »Zdrava zabela«. Bil je potrpežljiv in zvest delavec. Trideset let je služil v pokorščini in neumornem delu svojim gospodarjem. Vkljub svoji vestnosti in zvestobi pa je ostal večen pisar. Bržkone mu je bilo tako zapisano v knjigi usode. V teku svojega revnega in nezanimivega življenja je izkusil mnogo bridkosti in težav, ki pa so šle za njegovo okolico neopazno mimo, zakaj bil je pač majhen človek. S temi besedami naj bo dovolj o njegovem življenjepisu. Čemu bi nadlegoval brav-ce z dolgočasnim ponavljanjem vsem znanih nadlog, ki se zgrinjajo na človeka, kateremu se sreča nikoli ne nasmehne. Nezgodniku je kazala vse iivljenje kisel obraz, dasi so imeli njegovi krsti-telji najboljšo voljo mu pomagati po svojih skromnih močeh ter so mu nadeli lepo ime Fortunat.
Morda bo zanimivejši konec našega Nezgodnika in ta konec se pričenja z omenjeno tridesetletnico.
Zvečer pred zaključkom ga pokliče gospod šef v svojo sobo ter mu naznani, da si je tvrdka zapomnila prvi dan njegovega službovanja. Za njegovo zvesto službovanje mu izreka zahvalo in priznanje. In gospod šef mu je izročil čedno popisan kos papirja. Fortunat Nezgodnik je jecljal ves v zadregi nekaj zahvalnih besed. Gospod šef pa ga je kmalu prekinil in mu povedal, da mu mora žalibog naznaniti, da je tvrdka znižala nižjemu osebju plače in torej tudi Fortunutu Nezgodniku. »Gospodarska kriza, brezposelnost, konjunktura«.
To so bile zadnje besede, ki jih je Fortunat Nezgodnik slišal od šefa, nato je bil odslovljen.
Lepi »dekret«, ki ga je držal v rokah je Nezgodnika prijetno pogrel, naznanilo o znižanju plače pa ga je hudo vsekalo v zarjavelo srce in mu zagrenilo prvotno veselje. In tako sta si radost in ogorčenje složno podala roke ter povzročila v njegovih preprostih in izpisanih možganih neko čudno zmedo.
Zamišljeno je stopal po mestnih ulicah, prizadevajoč si razrešiti težki miselni vozel, ki ga je tiščal v glavi. Zato ni čuda, da je bil gluh in slep za ulično življenje. Hkratu je zaslišal tik za seboj hripavo trobljo avtomobila, v naslednjem trenutku ga je že pahnilo v hrbet, mu izpodbilo noge, v tretjem trenutku pa je utonil v pozab-nost.
Naslednjega dne so časopisi prinesli vrst o nesreči.
»Tragična smrt zvestega uslužbenca. Sinoči ob šestih je avtomobil, ki ga je vodil N. N., povozil pisarniškega uradnika znane tvrdke »Zdrava zabela« petdesetletnega Fortunata Nezgodnika. Revežu je bržkone tako pretreslo možgane, da je v nekaj trenutkih umrl. Tragična je okolnost, da je nesrečnež ravno ta dan slavil tridesetletnico zvestega službovanja pri omenjeni tvrdki...« Sledilo je še nekaj slavospevnih vrstic o vestnosti, zvestobi itd., nato pa še ta stavek. »V znak hvaležnosti do svojega zvestega služabnika je tvrdka prevzela stroške pogreba. Opozarjamo na osmrtni oglas na zadnji strani.«
V	skromni sobi svojega skromnega stanovanja je ležal Fortunat Nezgodnik na mrtvaškem odru. Culi sta pri njem dve oddaljeni sorodnici, upajoč, da si razdelita njegovo revno imetje. Kropilcev je bilo malo, zakaj Fortunat Nezgodnik je bil pač neznaten človek.
Do tu bi bilo vse v redu. To se pravi, če bi bil Fortunat Nezgodnik ostal pri prvotnem zaključku, da je zares mrtev in da je nezmiselno se upirati javno priznanemu dejstvu. Temu pa ni bilo tako, zato se je začela zanj nova trnjeva pot. Ko je že ležal v krsti, se je nenadoma prebudil iz »večnega« spanja in ?i skušal pomagati iz neugodnega položaja.
Ne bom pravil, kako sta se prestrašili žalujoči sorodnici. V nekaj trenutkih je bila ulica pred Nezgodnikovim stanovanjem polna ljudstva, ki je živahno razpravljalo o nenavadnem dogodku. »Ali mrtvi vstajajo?«
Pa je bilo le res. Fortunat Nezgodnik je bil živ. O tem sta se morala, dasi nerada, prepričati, smrtni oglednik in zdravnik, ki sta Nezgodnika proglasila za mrtvega in podpisala mrtvaški list. Kako sta si pomagala iz te zanju neprijetne zadeve, ne bom pravil, ker ni važno za našo zgodbo.
Nezgodnik pa, ki je bil vajen slabemu, je precej hladnokrvno in ravnodušno vzel na znanje to novo domislico hudomušne usode. Pokazalo se je tudi, da ni bil prav nič poškodovan in že drugi dan po njegovem oznanjenem pogrebu, ki se ni mogel izvršiti, je vstal in šel iz hiše.
In pričela se je zanj nova trnjeva pot.
Najprej se je napotil seveda v urad. Po poti je srečal nekega znanca, ki je bral o njegovi smrti, ni pa nič vedel o njegovem »vstajenju«. Komaj ga je zagledal- je smrtno prebledel, se bliskovito zaokrenil in stekel kakor blazen v nasprotno smer.
Su hujše neprijetnosti so ga čakale, ko je pri-spel v urad. Fortunat Nezgodnik je bil namreč tako neznaten in brezpomemben človek, da se časopisi po oni vesti o njegovi smrti niso več zmenili zanj. In tako je imel njegov prihod v urad hude posledice. Dve gospodični sta omedleli, neki
Nedelja, 28. septembra 1930.
Jasa. V splošnem interesu Je toraj, da ae to spremeni.
Dr. Kronvogel, Crmla:
Prejemki avstrijskih drž. namešcencev in upokojencev
G™Ska »Tagespost« poroča:
»V finančnem ministrstvu se izdeluje Četrta wVS« k z®k?nu ° Prejemkih drž. nameščencev. Vladi bo, kakor se gHSi, mogoče 15 milijonov šilingov obrniti v zboljšanje prejemkov držav-mh nameščencev. Tozadevni načrt bo vlada uradniškim organizacijam dostavila (v izjavo) v drugi polovici avgusta.«
V tem poročilu je pomembno, da avstrijska vlada že v četrtič zboljšuje prejemke svojih nameščencev — da zamore (kot premagana majhna država) v to odkazati veliko vsoto 15 milijonov šilingov (približno 120 milijonov dinarjev) in da bo načrt uporabe te vsote poslala uradniškim organizacijam v izjavo in predloge.
V informiranih krogih je znano, da bodo nameščenci dobili polno trinajsto mesečno plačo
—	60% ene mesečne plače dobivajo že zdaj kot povišek in sicer tako, da bodo polovico te trinajste mesečnice dobivali 1. decembra (radi božiča), drugo polovico pa 1. junija (radi počitnic). Ta ukrep je jako simpatičen, ker kaže, da se državna uprava spominja svojih delavcev z ljubeznijo, ko jim omogoča ob božiču razveseliti svojce, poleti pa sebi in družini privoščiti veselejše počitnice.
Položaj upokojencev mi pojasnjuje avstrijski upokojenec tako-Ie:
i	Av8tn'ii	upokojenci	s polnimi
službenimi leti 80% zadnje plače. Imajo kakor Jugoslavija staroupokojence, katere so prevzeli od prejšnje monarhije in staroupokojence republike, to so uslužbenci, katere Je prevzela republika od Avstrije v aktivnosti, potem pa jih upokojita pred uradniškim zakonom od majnika 1924. Tozadevne razmere so toraj slične našim. Razlika je pa, da so avstrijski staro-upokojenci stari čez 65 let že izenačeni z novo-upokojenci. Tukaj pripominjam, da so glede od Avstrije prevzetih državnih upokojencev sklenile države republika Avstrija, Italija, Poljska, Romunija, Jugoslavija ln Češkoslovaška tako-zvani rimski pakt z dne 6. aprila 1922. katerega je Avstrija dne 12. decembra 1923 ratificirala. Avstrijski uradniški zakon iz leta 1924 Vvfa*Zai ?lv^ne 'n vojaške državne nameščence.
Mož, ki me je dozadevno informiral, je bil upokojen 1. 1928 kot polkovnik, je samec in do-mesečno okroglo 680 šilingov, to je približno 5440 Din; z uvodoma omenjeno novelo bo dobil več. Toliko dobiva v zadnjem (III.) službenem razredu. Njegovi tovariši II. ln I. službenega razreda imajo višje pokojnine.
K temu pripominjam, da je pred kratkim graška »Tagespost« poročala, da je Češkoslovaška določila staroupokojencem nekdanjega MmSfi'”!*8 razreda pokojnino na letnih d9.000 csl. kron, kar da je mesečno 650 šilin-gov; to bi bilo okroglo 5200 Din.
. j}va, Primera kažeta, da imajo avstrijski in češkoslovaški upokojenci z 80% pokojnino
2	prejemke nego naši novoupokojenci s 100% pokojnino, to pa radi tega, ker so nji-hove osnovne aktivne plače višje. Primer: Ako dobiva upokojenec od 3750 Din 80% pokojnine, ima ravno tako 3000 Din pokojnine, kakor če bi dobival od 3000 Din zadnje plače 100% po-kojnine.
Te vrstice sem zapisal, ker bode vsebina marsikaterega tovariša zanimala, obenem pa na avstrijskem primeru vsakomur pokazala, kaj zamore doseči strumna uradniška organizacija, kakor jo imajo avstrijski tovariši v svojem znanem »25er ausšusu«. Kakor ob drugih priložnostih kličem tudi zdaj: Tovariši, vsak v svojo organizacijo!
Se nekaj. Sporoča se mi, da se nameravajo organizacije upokojencev obrniti s predstavka-mi na višja mesta, ako bi tudi začetkom avgusta ostale njih prošnje za omogočenje življenja neuslišane. Dasi tako mišljenje umevam in ne-vzdržnost obstoječih razmer sam občutim, ven-dar odsvetujem za zdaj od vsakega tozadevnega koraka; počakajmo, kaj pride. Treba je ohra-niti vse naše sile za slučaj, da bi dobili neugoden pokojninski zakon; takrat bo- treba krepko nastopiti.
njegov tovariš je skočil pokonci in začel vpiti: »Sodnji dan! Ljudje, spokorite se.«
Zatnan je skušal Nezgodnik dopovedati navzo-čim, da je živ, v vsem uradu je nastala zme«Ja, ki se je polegla šele Jto se je prikazal strogi šef. Gospodični sta se takoj prebudili iz omedlevice, I vsak je hitel k 6vojerau delu, zakaj šefa so se bolj bali od prave resnične smrti.
Strogi šef se ni prav nič ustrašil Nezgodnika, čeprav je prišel takorekoč iz onega sveta Na tem svetu je bil pač on gospod. Poklica] je k sebi Nezgodnika in mu dejal:
»Cul sem o vaši neprijetni zadevi, gospod Ne. zgodnik. Toda z obžalovanjem vam moram povedati, da je vaše mesto ic zasedeno. Prepozno Bte se prebudili. Tudi morate sami priznati, da bi bilo nekaj čudnega, če bi imeli v našem uradu človeka, ki je umrl. S«j vidite, kakšno zmedo ste povzročili. Hoteli smo vas pokopati z vsemi častmi, nismo štedili g stroški, tudi venec smo ku. pili, pač nam ne morete očitati, da smo umazani
in nehvaležni.«
Nezgodnik je prestrašeno ugovarjal:
»Gospod šef, jaz vendar nisem ničesar zakrivil, trideset let sem zvesto služil, dali ste mi priznanje, poglejte ga.« — Izvlekel je iz žepa pohvalno listino in jo obupno molel smrt prezirajočemu šefu.
Gospod šef je napravil še bolj uraden obraz (če je bilo to sploh še možno) in dejal:
»Za nas ste umrli. Ali imate kakšen dokaz, da ste zares živi? Časopisi so prinesli vc6t o vaši smrti, osmrtni oglas je naznanil dan in uro vašega pogreba, anagrafični urad vas je zapisal med mrtve. Torej vidite. In končno tudi če prin**801« uradno potrdilo, da ste zares živi, vas ne bi mo. gel več sprejeti, ker ste se pregrešili proti siliiž-benim predpisom. Tri dni se izostali, ne da bi
Slovenska služkinja
Citali »mo zadnje dni v naših Ustih par člankov, ki so opozarjali javmoat na skrajno obuipn© razmere naših deklet v daljnih mestih. Končino smo se zganili in smo se spomnili tudi njih, ki so najbednejše med bednimi, ki se odpravljajo v svet za kosom kruha; včasih zavržejo žalibog doma gotov kos kruha, pa gredo v svet, ker »e jim hoče kaj več nego kos suhega kruha. — Razočarane in prevarane si ne upajo vrniti se domov, ali nimajo sredstev za to ter propa^ dajo — v množicah propadajol
Končno smo se zganili, da o njih vsaj pišemo. Toda strah nas obdaja, da bo speit ostalo pri sami besedi. Kako bomo organizirali naše služkinje v Beogradu, Zagrebu, ko še doma v Ljubljani nimajo svoje enotne organizacije. Samo močna, enotna organizacija doma bi mogla biti temelj organizaciji v drugih mestih. Predvsem bi domača organizacija skrbela za dovoljno izobrazbo deklet, ki so namenjene v svet; organizacija bi jih najlažje opozarjala na nevarnosti, ki jih čakajo v tujini, bi eventuelno lahko preskrbela, da bi dekleta šla vedno na gotovo mesto in ne kar na slepo itd.
Da bi vse te naloge izpolnjevale, bi morale biti domače organizacije močne, enotne! Nedavno sem imela priliko govoriti o tem predmetu z uglednim zagrebškim duhovnikom. Slikal mi je položaj slovenskih služkinj v Zagrebu v najtemnejših barvah in mi polagal na srce, naj se Slovenke čim-prej zganemo in storimo kaj za naša dekleta. Omenila sem mu, da imamo že po raznih mestih slovenske organizacije, kjer se shajajo naša dekleta, v Zagrebu, Beogradu, tudi v Aleksandriji in Kairi. »To so reli-gijozne organizacije, kjer se zbirajo samo najboljša dekleta, le mal odstotek vseh tistih tisooev. Vse tiste, ki so odšle v svet iskat »sreče« in tiste, ki so storile prvi korak stranpotice, vse tiste se izogibljejo religioznih organizacij in te so v veliki večini. Za te je treba skrbeti.« Moram priznati, da So me kot Slovenko, ki ima precej upogle-da v naše društveno življenje doma in v, tujini, te besede odličnega hrvatskega duhovnika precej iznemadile.
Želeti bi bilo, da bi zanimanje za naše služki":e ne bila samo mimoidoča moda, temvej da bi se rešitve tega več nego perečega vprašanja lotili ljudje širokega obzorja in trdne volje in da bi se ga lotili brez obotavljanja, da se preprečijo dnevne neizogibne žrtve!
Perilo v hiši
Včasih, ko so še imele hišne gospodinje velike omare do vrha polne lepega belega perila, je balo v navadi, da se je spravljala »žehta« v hiši vsake 3—4 tedne, da celo v daljših presledkih. Cim večje je bilo gospodinjstvo, tem redkeje se je pralo perilo. Vse te tedne ni bilo niti pranja niti likanja
iv	hiši, razven malih, najfinejših komadov, ki so se prali posebej. Gospodinja je le zajemala iz polnih omar in bi lahko zajemala tako mesece in mesece in še ne bi izčrpala njihove vsebine. Zato je pa bilo vse narobe, ko je bilo veliko perilo v hiši. Gospodinje in posli, vsi so imeli podne roke dela; tri — štiri dni je počivalo vsako drugo delo in vsi člani družine so se morali prilagoditi izjemnemu stanju.
Prešli so časi velikih »žeht«; modema gospodinja ne. more dolgo zajemati perila iz svojih omar, in če bi ga tudi mogla — kje bi danes prala ogromne množine perila v svojem malem stanovanju z eno samo služkinjo, morebiti s samo postrežnico? Tudi današnje perilo ni tako trpežno, da bi brez škode lahko ležalo ponošeno na kupu cele tedne.
V	modernem gospodinjstvu se pere po navadi vsak teden sproti. Našteti so pripomočki, ki danes olajšujejo gospodinji pranje perila; kdor si jih laihko nabavi, temu
je nekdanje trudapolno delo danes prava igrača. Zali bog so vsi taki stroji nam še nedostopni — razven v redkih, izjemnih slučajih. Tudi je pri nas električen obrat še predrag, da bi se nam stroji izplačali.
Perilo se pri nas pere različno. Ponekod ga kuhajo, drugod ga samo oparijo i vre-Jirn lugom. Kateri način Je boljši, je težko reči; na oba načina postane perilo snežno-belo in dišeče, ako se pravilno in skrbno pere, seveda brez vsakih razjedajočih primesi .
Za fino, barvano perilo imamo razne preparate (»Ena«, »Lux«), ki jih raztopimo v topli vodi ter perila ne drgnemo na plohu, ampak samo na la hko izžemamo z rokami. Eventuelne madeže prej pomočimo ter jih drgnemo z milom »Sunlicht«. Svilene nogavice peremo posebej na isti način ter jih večkrat izplaknemo v čisti vodi. V zadnji vodi raztopimo malo »Mercerisina«, kateri da nogavicam prejšnji blesk (1 kocko nal 1 hladne vode).
Moderce peremo na mizi z mehko krtačo in dobrim milom, jih nato dobro toplah-nemo ter na hitro posušimo. Nogavic ne likamo, ampak jih samo nategnemo in lepo spravimo.
Razgled po ženskem svetu
ČEHOSLOVASKA.
Žena v diplomatski službi. D >r. j u r. H e-lena Bernardova je bila vpoklicana v zunanje ministrstvo. Z njenim imenovanjem je v Cehoslovaški rešeno vprašanje sprejemanja žen v diplomatske službe.
FRANCIJA.
Francoiinja t pridobitvenih poklicih. Glasom uradne statistike je v Franciji zaposlenih v raznih poklicih 5 milijonov 150.000 žen. V tovarnah in raznih delavnicah je nastavljenih 800.000 žensk.
Medicino Študira v samem Parizu 315 žensk. V sednskem okrožju Je od 5.530 zdravnikov 243 ženskih; od teh je 98 neporočenih, 37 jih pa izvršuje svoj poklic skupno s soprogom zdravnikom. — V istem okrožju je 240 zobozdravnic.
Prva francoska doktorica, ga Jehanne, roj. Paturel je ravnokar umrla v Champ-voux-u pri Chaulques-u v starosti 82 let. Promovirala je 1. 1873 in je bila nastavljena kot profesorica literature in morale na šoli Sophie-Germain ter je poleg tega pod-učevala petje na konservatoriju.
ANGLIJA.
83 lot iavArnižkft <1 aIa viru. EliJam, Oadsby Je vstopila v službo v neko pre-dilnico v Leicestru, ko je bila 9 let sitara. Danes je Itana 91 let in dela še vedno v isti tovarni!
Tovarniške inšpektorice. Angileški notranji^ minister je imenoval štiri nove tovarniške inšpektorice in sicer: gg. Clark, Irving, Chin in Massey.
V	oksekutivni odbor delavske stranke v angleškem parlamentu je bila kot prva imenovana parlamentarka Mrs. Hamilton.
NEMČIJA.
Volitve. V Gothi, kjer so šteli glasove moških in ženskih volilcev ločeno, se je izkazalo že davno ugotovljeno dejstvo, da glasuje za meščanske stranke več žensk nego moških. V posameznih večjih strankah je bil rezultat volitev ta: Socijalni demokrati 1207 moških, 1085 žensk; nemški na-cijonaloi: 662 moških, 1111 žensk; centrum: 215 moških, 285 žensk; komunisti 4060 moških, 3625 žensk; nemška ljudska stranka: 1059 moških, 1488 žensk: državna stranka: 533 moških, 684 žensk; gospodarska stranka: 633 moških, 742 žensk; nacijonalni so-oijalisti: 3416 moških, 3143 žensk, krščanska stranka: 218 moških, 424 žensk. Od 33.530 volilcev je volilo 15.133 moških in 16.392 žensk.
Za profesorico na medicinski fakultti r Leipzigu je bila imenovana priv. docentka za patologijo in patološko anatomijo Martha Schmidtmann iz Oppelna t Šieziji.
Ženska kolonija]na gola.
V Rendsburgu imajo žensko kolonijalno Solo, ki sprejema vsako leto 42 deklet v eno — ali dvoletni tečaj. Odlične strokovne moči podučujejo v različnih panogah gospodinjstva in sicer v teoriji in praksi. Perutninarska farma na tem zavodu je priznana kot vzorna. Poleg vseh gospodinjskih predmetov se izučujejo dekleta tudi v bolniški postrežbi, negi dojenčkov ter tropski higijeni. S poukom v petju, ritmični telovadbi i. dr. se dekleta uvajajo v družabno življenje, da bodo v tropskih deželah lahko nastopale kot nositeljice nemške kulture. Zenska zveza nemškega kolo-nijalnega društva dirigira potem izsušena dekleta v nemške naselbine, kjer jim preskrbi primerne službe.
Stfrešni vrtovi
Telegrafski urad v Berlinu nima le prvovrstnih uradnih prostorov, zdravstvenih naprav, bolniških sob, oddelkov za odmor, kopalnic itd., marveč tudi lepe strešne vrtove. Ce je le mogoče, se uradništvo poda v opoldanski pavzi na strehe, kjer se od-počiva daleč od pouličnega šuma na svežem zraku in na solncu. Da se ne prekorači čas odmora, so postavljene ure v vseh vrtovih. Vse naoikrog so gredice polne cvetja in zelenja. Sredi na strehi so stoli in ležišča. Posebna nastavljenka ima v oskrbi stole, ležišča, odeje in blazine. Uradnice, ki stanujejo v oddaljenejših krajih, ostajajo po navadi tudi med daljšimi pavzami v teh vrtovih, nakar se vračajo spočite in osvežene na svoje delo.
Tobak in žena
V Franciji se je pokadilo glasom ofici-jelnega poročila v preteklem finančnem letu raznovrstnega tobaka v vrednosti — 4 milijard frankov, t. j. ako se upošteva razlika v valuti, osemkrat toliko nego se je pokadilo v letu 1913—1914. Zatrjuje se, da je ta ogromni povišek izdatkov za tobak pripisovati cigaretam, ki jih kade ženske.
Nasprotno poročajo iz Amerike, da moderna Amerikanka ni tako strastna kadilka, kakor je Francozinja. Neki Ameriški zavod je nedavno stavil tozadevno v; aša-nje s tem rezultatom: Od 377 Američank od 17 do 22 let, ki so izpolnile vprašalno polo, je bilo samo 88 kadilk, od teh polovica zato, ker kadi tudi prijateljica, ali ra-
dr~irXbo. Od 080 <hJiM ztohadilk jo več
KRASNE ZAVESE
v zalogi tvrdke A* & E. Skabernk. Ljubljana.
nego tretjina izjavila, da nimajo nikakega interesa na tem ali da jim je tobak odvraten, 61 jih je smatralo, da je tobak škodljiv zdravju, 53-tim se je zdelo kajenje nespodobno za dame, nekaterim je bil tobak predrag itd., dve sta pa imeli religijezne pomisleke.
1
Gospodinjstvo
Dvojni pridelek. Neki belgijski poljedelec je napravil sledeči poskus: v porrdadi je vsadil štiri krompirje; v dva je položil po en fižol in v druga dva po eno zrno graha. Uspeh je bil naravnost presenetljiv. Fižol in grah je močno pognal in imel obilen sad. Toda tudi krompir ni bil nikakor oviran, od štirih krompirjev so imeli po 58, 30, 29 in 25 zdravih in lepih sadov. Ker dozori krompir pozneje, bi se ta poskus gotovo obnesel tudi v velikem obsegu.
Preozki čevlji se razširijo na ta način: obujemo čevlje, stopimo na par pol starega papirja ter polijemo čevlje z gorilnim špiritom. Nato pregibljemo noge v čevljih, napravimo par korakov po sobi, pri čemur se čevlji razširijo. Včasih je potrebno, da ee to ponovi. Seveda moramo pri tem paziti, da nimamo ranjenih nog ter da ni v bližini nikakega odprtega plamena. Usnju špirit ne škodi, niti svetlemu ne.
Pudinge, kipnike in slično lahko spečemo zadnji moment, ko jih imamo servirati; jajčne torte, in vzhajeno pecivo moramo pa speči vsaj tri ure pred uporabo, ker je tako pecivo zelo težko prebavljivo, ko je še gorko, in tudi se težko reže.
Popoldanske obleke za dame v stilu nove mode.
sporočili, kaj je bil vzrok vaše odsotnosti. Zal mi j«, toda disciplina, služba, saj veste...«
Ko je Nezgodnik zapustil svoj nekdanji urad, n>u je v glavi šumelo kakor v gozdu ob hudem vctfu. Toliko pa se je še zavedal, da mora k časopisu, ki je prinesel vest o njegovi smrti in njegovo osmrtnico.
Ko je prišel v veliko palačo, je moral dolgo iskati, predx><> je prišel v pravi urad. Potrkal je na stekleno okence. Pristopila je neka stara go-spodična, ga neprijazno pogledala in vprašala, kaj hoče.
»Tako in tako, Forhjnat Nezgodnik, smrtna nesreča .. .«
Rjasta gospodična g„ je prekinila: »Vest o smrti? Na katero ime? \ kateri gtevilki? Dobro, takoj pogledam.«
Stopila je k mizi, listala p, časopisnih številkah, nato nekaj preštevala, nato napisala nekaj na kos papirja in rekla Nczgodniku.
»Trideset vrst po 50 para je 25 r)in. Podpišite, blagajničarka tamle vam izplača.«
Nezgodnik je obupno pogledal pobotnico ter zastokal:
»Nisem prišel za to. Veste, jaz nisem Ui^l, ja„ sem tisti Nezgodnik, nesreča, osmrtni oglas.. ic jecljal.
Gospodična mu je vzela pobotnico in rekla: »Pa bi bili takoj r'>vedali, da gre za osmrtni oglas. To pa ni naša stvar. Pojdite v upravo na inseratni oddelek.«
Potrkal je Nezgodnik na inseratni oddelek: »Ta-ko in tako, jaz sem tisti Nezgodnik, o katerem Ste prinesli osmrtni oglas ...«
Star moiic ga je pogledal preko naočnikov in
ga prekinil: »Takoj pogledam.« Nato se je vrnil in rekel: »Vse vredu, je že plačano.«
Nezgodnik mu je skušal dopovedati, za kaj gre, toda neprijazni starec ga je le napol poslušal, nato pa zaključil prav suho pogovor:
»2iv ali mrtev, to nas prav nič ne briga. Kar je plačano, je plačano. Denarja vam ne moremo vrniti.«
Končno se je Nczgodniku posrečilo (to je bilo morda prvič v življenju, da se mu je nekaj posrečilo), da je prišel k ravnatelju lista. Ta ga je nekaj časa poslušal, ne da bi prekinil svojega pisanja. Nato je vstal in telefoniral. Vstopil je neki sluga, kateremu je ravnatelj dejal:
»Peljite tega gospoda h glavnemu uredniku.« Nato Nezgodniku: »Tam boste stvar uredili.«
In tako je Fortunat Nezgodnik stopil pred glavnega urednika. Bil je to še mlad mož, komaj trideset let star, rdečeličen, lepo oblečen, skrbno Počesan, uglajenega vedenja. Prijazno je ponudil stol Nezgodniku in ga poslušal potrpežljivo, dokler ni ta zadnje besede izjecljal. Nato je skrčil obraz v resne in učene gube, oči so se mu zabliskale in dejal je:
»Popolnoma razumem vaš težki položaj, gospod Nezgodnik. Toda kaj naj mi napravimo za vas! Mi smo vas pohvalili, vas takorckoč ovekovečili in zdaj naj vse to prekličemo. Dragi gospod, tega mi ne moremo storiti. Naš list je dosleden, mi se držimo svoje^ linije in od svoje načelnosti ne mo-rcmo popustiti. Ali naj začnemo sami sebe popravljati, preklicevati in popravljati? To ni mo. goče. Ne smet« pozabiti, da smo ljudje načela. V? v*01 kaj bi rekli naši bravci in somišljeniki. Ne, ni mogoče. Pa so še druge težave, o
katerih se vam niti ne sanja. Utegnili bi priti v neprijetne spore z anagrafičnim uradom, z zdravniško zbornico. Zamerili bi se tvrdki »Zdrava zabela«, ki je imela z vami itak nepotrebne stroške in sitnosti. Ta tvrdka nam je dala z oglasi veliko zaslužiti. Ali naj zaradi vas izgubimo dobrega klijenta? Naštel bi vam lahko še mnogo razlogov...«
Zamislil se je učeni mož, pogledal posineli obraz obupanega Nczgodniku. Njegovo trdo srce se je omehčalo, da je rekel:
»Edino, kar morem za vas napraviti je tole: Ob koncu tedna bomo pri poročilu o rojenih in mrtvih navedli med rojenimi enega več. Tista številka odveč boste vi. Upam, da vam bo s tein ustreženo...«
Zadnjih besed Fortunat Nezgodnik ni več poslušal. Docela se je zavedal svoje brezpomembno-sti in nepotrebnosti na tem svetu. Ves potrt je šel naravnost domov, legel v posteljo in umrl, takrat pa zares. Od žalosti mu je počilo srce.
Naslednjega dne je isti časopis prinesel črno obrobljen oglas:
»Zahvala.
Vsem, ki so izkazali poslednjo čast našemu nepozabnemu Fortunatu Nezgodniku na njegovi zadnji poti, bodi izrečena najiskrenejša zahvala.
Žalujoči ostali.«
Treba je lojalno izjaviti, da je tudi ta oglas velikodušno plačala iz svojega tvrdka »Zdrava zabela«. Novih pogrebnih stroškov ni bilo, ker se je prvotni pogreb avtomatično prenesel za dva dni pozneje. Tudi naročeni in že plačani venec je bil se dober. Nezgodnikova dedščina je prešla torej na dediče brez odračuna pogrebnih stroškov.
Obleke iz rdečega krep žoržeta s hrbtom v obliki bolera. Zvonasto krilo ima sprednjo pole ukrojeno kot predpasnik, ki je obrobljen ka kor krilo s pl i si rano volano. Zapestnice ter zavezani ovratnik so iz batista šampanjske ■barve.
Elegantna obleka iz modre Jersey-evile Ovratnik in mušketirske zapestnice so garnirane z modno svilo. Krilo je zlikano v gube, ki so v zgornjem dolu seSite.
Razširjajte Jugoslovana!
Kupido in psiha
(Grška pripovedka.)
V	starodavnih časih je na Grškem živel fcralj, ki je imel troje hčera. Najmlajša, po Imenu Psiha, je bila najzaljša. Ko je šla po cesti, so se ji vsi čudili in ji trosili cvetja na poit. Pa je prišel fes za možitev in je kralj dobil čuden ukaz. Skrivnosten glas mu je ve-Jel, naj odpelje hčer na Pusto goro in jo ostavi tam samo.
 Oh! — je vzklikalo ljudstvo. — Naša lepa
Psiha mora biti žrtvovana! — In tako se je tiudii zgodilo.
Sloves njene lepote .pa je dospel do Olimpa, prebivališča bogov. Venera, boginja Lepote, kd jo zapekla resnica, da je Psiha lepša od nje same, se razjezi in ukaže Kupidu, svojemu sinu, naj jo omoži z najgršim bitjem na tej zemlji. Ko je Psiha 6tala sama na Pusti gori, eavejejo vetrovni duhovi in jo odneso v čarobno palačo. Tu ji nevidne moči dajejo najboljših jedi in najlepših oblačil. Tudi je morala poslušati vselej skrivnostno godbo.
Ponoči pa jo je obiskoval nekdo. Bil je neki Juh, ki ga sicer nikoli videla ni, e se ji je vendair ®dek>, da je mlad, lep im dober. Psiiha p« ga vseeno vzljubi in postane njegova iena.
ga jarma in 2 njimi so zmagali leta 1912. nad Turki in leta 1918. nad Avstrijci in Nemci ter ustvarili našo sedanjo veliko ujedinjeno kraljevino Jugoslavijo. Ni vse sicer res, kar pripovedujejo te pesmi o resničnemu kraljeviču Marku, onemu, ki je zares živel, a to nič ne dš, saj je bil tudi naš slovenski kralj Matjaž v življenju drugačen kakor je v pesmi. Zato pa je lik kraljeviča Marka podoba vsega srbskega naroda. Kraljevič Marko — to Je srbski narod.
Danes, ko smo s Srbi in Hrvati združeni v eno veliko Jugoslavijo pod žezlom našega modrega in dobrega kralja Aleksandra I., je potrebno, da tudi ti, slovenska mladina spoznaš slavna dela kraljeviča Marka, da ga vzljubiš istotako globoko, kakor srbska. Zato bomo v prihodnji prilogi Jugoslovana pričeli priobčevati prevode pesmi o kraljeviču Marku. Hranite te priloge in imeli boste lepo zbirko teh slavnih naših pesnitev.
Starka in gaber
Bosanska narodna.
Ljudje pripovedujejo, da so nekoč prihajala drevesa sama iz gozda domov. Balo je to, kdo ve kdajl Ljudem ni bdlo treba hoditi v gozdove z vozovi in s sekirami ter rušiti debel, jih žagati in cepiti in jih z omiko voziti domov. Bilo je povsem drugače: kdor si je zaželel drv, je šel v gozd in ed je zbral bodisi hrast, bukev, brest, jesen ali gaber, pa je samo rekel:
»Čuješ, hrast, bukev — ali kar si je že izbral — potrebujem te, hajdi z menoj domov!«
Drevo je takoj sJušalo. Nekoč pa se je napotila neka starka v gozd. Izbrala si je lep gaber, pa mu je rekla:
»Cuješ, dragi gaber, pojdi z menoj!«
Gre starka pred gabroim a gaber za njo. Ko sta prehodila že kos poti, se starka ozre in vidi, kako se gaber lepo šeta. Veje se mu pripogibajo do tal. Pomisli starka: ali sem neumna, čemu rabim noge ter hodim peš, ko me lahko gaber prinese domov! Ustavi se in pravi gabru:
»Stoj, gaber!! Ti si velik in močan junak, jaz pa sem stara in slabotna; nesi me do mojega doma!«
Pokorno drevo odvrne:
»Svobodno ti, starka; oprimi se mojih vej!«
Tedaj spleza starka, čeprav je bila zelo nerodna, po deblu navzgor, sede med veje in nikaže:
»Sedaj pa kreni ob onem plotu na desno!«
Gaber se poslušno ofcrene in gre dalje-Pride do šipkovega grma in tu se mu veje zapletejo v grm. Tedaj pa zadoni od ne-znanokje gromek glas:
»Stoj, gaber! Ne premakni se dalje! Odslej ne boste ve drevesa več eJušala in pa ubogala ljudi, temveč vas bodo morali oni s trudom in muko sekati in voziti domov!«
Zena, sedeča na gabru, se prestraši gromovitih besed ter pade z drevesa na šipkov grm; pobije se in hudo opraska. Jokaje nabere po gozdu butarico suhih vej in se vrne domov.
In od tedaj ne hodijo več drevesa sama
in si povedale vse domače čenče.
— Veš, kaj ljudje o tebi pravijo? Da te je Kupido na Venerin ukaz omožil z nekakšno pošastjo! Zato ne smeš svojemu možu nikdar v obraz pogledati! —
Najbrž je te klepetulje poslala k Psihi Ba-oia Venera, da bi postala še bolj žalostna in radovedna.
V	neki noči, ko je njen ženin trdno spal, prižge Psiha lučko in ga pogleda. Ženin je bil sam Kupido, lep mladenič z belimi perutmi, siin Venere in boga Ljubezni! Od prevelike radosti se Psiha spozabi in zgane lučko tako, da kane drobna kapljica gorkega olja iz oljeniice Kupidu na ramo, da se prebudi.
— O, Psiha, Psiha! — vaklikne on. — Zdaj se morava posloviti. Moja mati mi nikoli prevare me odpusti! Saj mu je velela, naj te poročim s pošastjo. Zbogom, Psiha! —
In je Kupido razpel beli perutnici in je odletel. Drugo jutro Psiha vsa žalostna zapusti svojo palačo in gre Kupida iskat po svetu. Potuje in potuje, dokler ne pride v Venerino palačo. Tu postane dekla v veri, da bo našla svojega ženina. A Venera jo brž spozna dn ji, jezna kot nikoli, daje najtežjih to najopasnejšdh opravil, da bd prej umrla. A ker je Psiha tako lepa, ji vsi pri delu pomagajo.
Tedaj se Venera domisli zvijače in reče:
—	Nesi to zlato skrinjico kraljici Smrti in jo poprosi, da ti jo napolni z mazilom Lepote 1 — Psiha zasluti, da ji je odbila posle<lnja ura. Vsa obupana spleza na visok stolp, da bi se vrgla z njega. Toda, zasmilila se je celo mrtvim kamnom, ki ji rečejo: — Ne žaluj! V Tartaru je vhod v kraljestvo Smrti. Pojdi tja brez strahu, a nesi s seboj v ustih dva denarja, v rokah pa dve pogači — medici. —
Psiha gre in »ajda ob Tartaru pošastnega čolnarja Hairona, ki jo prepelje za en denar po rek: Smrti. Tu plane nanjo ogromen pes, troglavi Cerber. A ga ona ukroti z eno pogačo-medico in gre naprej. In ko ji kraljica Smrt napolni zlato skrinjico z mazilom Lepote, se Psiha s preostalo pogačo in denarjem vrne po ista poti.
Ko je ;n že izven nevarnosti, jo premaga radovednost, da odprč skrinjico. In prav to je Venera hotela! Skrinjica je bila polna strupene sopare in je od nje Psiha umrla. Kupido pa jo je bil vedno spremljal na poti trpljenja. Prileti k nji, zamahne s perutnicami nad njenim licem in prežene iz Psihe peklenske strupe, da spet oživi. Nato jo vzame v svoje naročje in jo z razprtimi perutnicami odnese v kraljestvo Nesmrtnih.
Tam živita še danes v sreči, ki ji nd konca!
Prevel: J. S.
'Radiivoj Rehar:
Jesenska pesem
2e listje na drevesih rumeni in piš jesenski preko zemlje veje; turobna megla po vrheh visi in eoince se, ko prej, sladkd ne smeje,
V	vrtovih samo astre še cveto in krizanteme neme po grobovih; »»mišljeni vsak svojo pot grem6 v teh medlih in skrbi vseh polnih dnovih.
In čakamo — kedaj bo pajčolan, iz snega tkan, nadela zima bela ivsem daljam širnim, in kedaj čez plan nam burja mrzla svoj bo spev zapela.»,
—o—
Kraljevič Marko
, Kdo ga ne pozna? Kdo še ni ničesar sli-Bal o njem? V tistem času, ko so prišli {Turki na Balkan in so na Kosovem polju
premagali vojsko teuauje velike Srbije, ki {e obsegala vso sedanjo Severno Srbijo, Južno Srbijo, velik del Bosne in Hercegovine, Dalmacije, vso Albanijo, skoraj vso Bolgarijo in vso sedanjo severno Grčijo, je bil kraljevič Marko srbski junak, ki se Je z nadčloveško močjo boril proti turškim pasilnikom. Zato je ostal v spominu vsega srbskega naroda dolga stoletja. Bil mu je vzor in vsak srbski mladenič si je želel, da bi bil tako silen, kakor je bil slavni kraljevič Marko. Slepi pevci, guslarji z guslami, so hodili od vasi do vasi, od hiše do hiše in so peli pesmi o kraljeviču Marku. Ljudje so se jih od njih naučili in tako so se ohranile od rodu do rodu.
Na stotine je še dandanes ohranjenih pesmi o Kraljeviču Marku; ž njimi se ponaša ves srbski narod, občuduje pa jih tudi ves ostali kulturni svet. Prevedene so bile že davno na nemški jezik, pozneje na francoskega, angleškega, češkega, ruskega itd. Te pesmi so navduševale Srbe za neprestane boje za osvobojenje izpod turške-
Ob juitramji zori duh vsikdar brez sledu dz-giine in je živela Psiiha ž njim samo ponoči. Že prvo noč ji duh reče: — Psiha! Ta palača je vsa tvoja. Tu si prosta in sama gospodinja, Le nečesa te prosim: Ne želi ei, da bi me kdaj videla v obraz! —
Zastran tega je postajala Psiha vsako juitro bolj žalostna.
Nekega dne jd vetrovni duhovi pripeljejo v obiske njeni sestri. Vse tri so ee porazgovorile
Severni jelen
To, kar so prebivalcem puščav kamele, kar so nam krave, konji in prašiči skupaj in še veliko več, eo ljudem, ki živijo v deželah na skrajnem severu Evrope, Azije in Amerike, severni jeleni. Živi jim dajejo mleko, dlako in odpadke, s katerimi kurijo in služijo jim tudi za vožnjo, od mrtvih
pa porabijo vse: rogovje, kožo, meso, drobovje in kosti.
Iz rogovja si Eskimi, Samojedi, Finci itd. izdelujejo razno orodje in orožje, enako iz kosti, iz kož si krojijo obleko in šotore, pod katerimi bivajo; z mastjo si belijo, mažejo telo, da pih preveč ne zebe in ž njo si tudi svetijo, ker drugih svetiljk ne poznajo; z mesom in drobovjem se pa hranijo. Iz črevesa izdelujejo tudi vrvi.
Premoženje pripadnikov teh narodov se tedaj ceni po številu severnih jelenov, ki jih gojijo. Severni jeleni so namreč dandanes že skoraj izključno samo domače živali. Na severu uspevajo zato, ker so pač silno skromni; zadovoljijo se z najslabšo hrano, z mahovjem in lišaji ter s skromnimi travnimi bilkami, ki poganjajo med snegom in ledom. S slastjo pa jedo tudi ribe, katerih nalove severnjaki toliko, da jih lahko polagajo tudi svojim dragim jelenom.
L A. Krjnlov. — Ivan Matelič:
Veverica
Služila veverica
pri levu je. Kako, ne vem, a vem le to, da lev je bil nad vse prav zadovoljen ž njo. A levu ni ustreči kar tako, je govorica.
Zato obljubljen voz orehov jd je bil. Obljubljen — a med tem bežijo leta mlada in kolikokrat veverica strada.
Premnog se vzdih ji med solzami je izvil. Pogleda včasih: z veje švigajo na vejo
družice njene vrh dreves in e. hrepenenjem are na nje v šumeči les, ko lešnike, orehe z zadovoljstvom trejo, če veverica le korak nameri tja, usoda ji ne da.
2e kličejo in k delu jo napnejo.
Pa čas je veverici mnogo let naštel, postala je nad tožna, Utaj bd še ž njo lev.
V	(pokoj so ]o poslali in res, orehov velik voz ji pripeljali. Orehi, čudo! Taki vsako leto ne zore In ved izbrani in diše prekrasno, a kaj, ko je prekasno:
•brez ssob je veverica že.
Uganka
R. R.
Človek ni — pa govori, godec ni — pa godi, tudi vedno le stoji in nikdar ne hodi...
Rešitev uganke v prejšnji prilogi: osel.
Pravilnih rešitev smo tokrat prejeli 12. Žreb je določil nagrado Leopoldu Merkaču v Mariboru, Frankopanova ul. 2. Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24 do srede 1. oktobra opoldne.
domov k ljudem, ki so bili tako leni, da še hoditi niso hoteli sami in jih je Bog kaznoval.
Opica v ogledalu
Basen J. A. Krylova.
Ko je opica prvič zagledala svoj obraz v ogledalu, je z nogo sunila medveda in mu je dejala:
»Poglej, prijatelj, to spako! Ko bi jaz bila tako grda, bi se od žalosti in od sramote umorila. Med mojimi znankami in rodnicami pa jah je le nekaj, pet ali šest, ki so prav tako nakazne in spačene. Če hočeš, ti jih naštejem.«
»Mar bi ne bilo bolje, ogledati si natanko tebe samo, soseda?« je odvrnil medved. Toda njegov predlog ni dosegel uspeha.. <
gip^ggiBSis
■■■■■ ‘:
: ;■
Zgodovina o2»z>e<Zov
Kako zdravijo hrbtno ohromelost pri otrocih?
V veliki »Rellevue«-botlnišnici v Newy>orku imajo pripravo, s katero zdravijo nevarno hrbtno ohromelost pri otrocih. Z aparatom, kakor ga kaže »lika, poskušajo poživiti pešajoče delovanje pljuč.
Sjtie spominske plošče na čast nemškemu pesniku Walter ju von der Vogelweide.
R-ihllh Sfi8?) Walter von der VogeJweide je živel v 18. stoletju. Na starem gradu vojvodov r|^erfk‘h v Mddlingu P1? Dunaiu’ *> P^anifitvo zelo podpirali, bo odkrili te dni spo-ko ploščo pe&naku V/alterju van der Vogel vveide. Slika nam kaže skupino v zgodovinske nože oblečenih udeležencev slavnosti.
Trocki j lovi ribe
Bivši ruski diktator Tirooky Evi v »ujetništvu c na otoku Prinkipo. Stanuje v enonadstropni hiši z vrtom, vrt pa je zagrajen s nizkim zidom. Pred vhodom stoji noč in dan na straži policaj, kajti iz Rusije izgnani nekdanji diktator se silno boji, da bi ga umorili.
Dopisnik berlinskega 'lista >Vorwiirts« David Rogeirs opisuje svoj sestanek s Trockyjem. Dobil ga je, ko je stal ravno pred hišo in se pogovarjal s svojim sinom Ivanom in s svojim tajnikom. »Prijazno sem mu rekel »dober dan«, piše Roger9, »toda za mojo vljudnost me je Trocky prav srepo pogledal, policaj pa je nagubali svoje čelo kakor da mi hoče reči: Poberi se odtod! Jaz sem se ustavil, Trocky in njegova družba pa je odšla dalje. Vedel sem takoj, da se ne izplača, če bi jim sledil.
Trocky ima dovolj denarja, da lahko živi čisto brez skrbi. Z njim skupaj žive njegova žena, ena hčerka dn njegov sin. Že dostikrat je (rekel, da ga poleg njegovih revolucijonarnih idealov najbolj zanima slovstvo. Za pisatelja pa se najde težko kje na svetu tako primeren din prikladen dom kakor je Trockyjev.
Trocky danes ni več tako čvrst in močan kakor je bil še pred 8 letii. Njegov obraz je vpadel in lice kaže globoke brazde. Eden njegovih »vrnTnrturv 'Jv poved«.!, da mora <lo»Mlkra/t ostati v postelji. Sedaj pdše neko novo knjigo o novih razvojnih smereh v Evropi, ki se po njegovem mnenju vedno bolj ameirdkaniaira.
Enkrat ali dvakrat na teden hodi lovit ribe. Njegov vrt se drži nekega jezera, ob bregu pa je privezan bel čoln, s katerim se Trooky vozari po vodi. Ribe lovi na trnek, ne vjame pa nikdar ne dosti. Kakor kaže, je revolucionar Trocky velik prijatelj tega mimega športa.
moža, kajti kdor ne more do predsednika, se navadno obrne do njegove soproge. Ljudje pa so sitni in nedostojni in prosijo in nadlegujejo predsednico dostikrat za stvari, ki jih tudi predsednik ne more napraviti. Predsednica mora torej zelo paziti na vse, kar dela ali govori, ker je na svetu vedno dosti škodoželjnih ljudi, zlasti žensk, ki komaj čakajo na kakšno napačno besedo iz ust predsednice, da jo brž raztrosijo in razneso. Soprogi predsednika Co-lidge-a štejejo še danes v veliko čast, da ves čas svojega »predsedništva« ni napravila niti ene napake.
Prva žena v deželi
Kakor ga menda ni dečka v Ameriki, ki se ne bi zavedal, da lahko postane enkrat predsednik Zedinjenih držav, tako bo tam gotovo tudi malo deklet, ki si ne bi na tihem želele, da postanejo gospe predsednice, kajti »prva žena v deželi« je presednikova soproga. Čeprav predsednice ne voli ljudstvo, so ljudje bili doslej še vedno zadovoljni s soprogami svojih predsednikov, ki je »first lady« — prva gospa.
Tradicijo, ki so jo ustvarile prve predsednice Marta Washington in Dolly Madison, in ki so jo še bolj utrdile soproge predsednikov Roosevelta in Coolidge-a, še danes dostojno nadaljuje soproga 33. predsednika Zedinjenih držav gospa Hoover, ki se ji ni treba prav nič sramovati svojih prednic, kajti ona je brez dvoma videla precej več sveta kakor prve predsednice. Gospa Hooverjeva je visoko izobražena ženska, ki govori precej jezikov, uživa pa tudi sloves dobre — arhitektinje.
Kljub temu pa za sedanjo gospo predsednico ni bil lahek prehod iz tihega in mirnega prejšnjega stanovanja, kjer sta živela oba zakonca skrajno mirno, v življenja polno »belo hišo« v Wasingtonu.
Predsednik Zedinjenih držav in njegova soproga uživata malo svobode. Obedi, ki jih prirejata, sprejemi in druge priložnosti, ko morata pozdravljati goste — vse to se vrši po strogih pravilih tradicije in ceremonijela in etikete. Vsaka podrobnost je natančno predpisana, celo način, kako morata predsednik in predsednica goste pozdravljati in tudi vrsta je določena, po kateri smejo gosti vstopati v dvorano.
Je pa tudi dosti stvari, ki so predsedniku in predsednici prepovedane. Na kosilo smeta iti samo k podpredsedniku ali pa ministrom. — Privatni obiski so jima prepovedani. Če hočejo z enim ali z drugim govoriti stari prijatelji, morajo to javiti tajnici, potem smejo priti k njim ob določeni uri in morajo ob določeni uri zopet iti.
Predsednica se mora vedno zavedati velike svoje odgovornosti, kajti le ena nepremišljena beseda iz njenih ust spravi predsednika lahko v najbolj mučen in kočljiv položaj. Korespondenca gospe predsednice navadno ni dosti ali pa nič manjša kakor ie korespondenca njenega
Vse naše družabno življenje uravnavajo gotovi predpisi in oblike, ki jih moramo upoštevati, če hočemo veljati za »izobražence« in civilizirane ljudi. Kdor takih družabnih pravil ne upošteva, tega tudi družba ne ceni. čeprav pa veljajo razna družabna pravila že dandanes, smo vendarle že srečno premagali prav dosti pravil, ki so se izkazala za prav sitna in nadležna in tudi nepotrebna.
Največ in najbolj ostrih družabnih predpisov so poznali nekdaj — in menda še danes — na Španskem. »Španski ceremonijel« je bil in je že groza vseh ljudi, ki radi žive nekoliko svobodnejši. Po tem ceremonijelu je bilo vse razdeljeno in uravnano po stanovih in po, rangu. Kako ostra je bila ta razdelitev in ločilna, kaže sledeči slučaj: Nekega dne je španska kraljica padla s konja, obvisela pa je z eno nogo v locnju. Okoli kraljice je stalo precej dvorjanov, a nihče se ji ni upal priskočiti na pomoč, kajti pravico, da pomaga kraljici s sedla oziroma s konja, je imel le najvišji dvorski hlevar, tega pa žalibog ni bilo zraven. Če bi bilo torej šlo strogo po ceremonijelu, bi bil konj kraljico vlačil za seboj bogve kako dolgo in kam. Slučaj pa je nanesel, da je prišel mimo kraja nesreče neki tujec, ki je takoj priskočil kraljici na pomoč. Za svojo uslugo je prejel res lepo nagrado, ob enem pa so ga izgnali iz glavnega mesta, ker se je pregrešil proti cere-monijelu in proti etiketi.
Tudi na Francoskem so se zlasti na dvoru strogo držali ceremonijela in sam kralj Ludvik XIV. je napisal o tej stvari knjigo, ki so jo morali znati dvorjani kar na pamet. Neka določba obrednika je velevala, da »podanik« ne sme nikdar bolj komodno stati, sedeti ali ležati, kakor kralj (v kraljevi navzočnosti seveda). Ta določba je rodila marsikako smešno nerodnost. Nekega dne je hotel Ludvik XIV. obiskati maršala Villersa, ki je bil v boju pri Malple-quetu težko ranjen in je ležal v bolnici. Ker pa se ranjeni maršal ni mogel dvigniti, je moral r?m Ludvik misliti na to, kako bo zadostil določbi ceremonijela.
Uganil je tako: dal si je postaviti poleg maršalove postelje divan in se je na divan vlegel. Tako sta ležala oba in se pogovarjala, ceremonijelu pa je bilo zadoščeno 1
Ko je Napoleon postal ce9ar, je tudi mnogo dal na etiketo in na ceremonijel. Zato je poklical na dvor mnogo starih plemenitašev, ki so dobro poznali pravila, ki so veljala pred revolucijo na starem kraljevem francoskem dvoru. Napoleon pa je hotel biti vedno in povsod prvi. Značilno za njegovo častiželjnost je to, kako je nastopil proti izdajateljem plemenita-škega almanaha, ki ga izdajajo v mestu Gotha.
V	Gothi izide vsako leto Knjiga, v kateri so našteti vsi plemenitaši v Nemčiji in Avstriji itd. po abecednem redu. Po abecednem redu je bila med vladarji prva rodbina »Anhalt«. To je mala državica (kraljevina) v Nemčiji. Napoleona pa je tako ujezilo, da ni on v almanahu na prvem mestu, da je celo naklado dal zapleniti in ukazal prirediti novo izdajo, kjer je moralo biti tiskano njegovo ime na prvi strani na prvem mestu.
Današnja naša navada, da se pozdravljamo z odkrivanjem, je nastala v dobi vitezov. Če sta se srečala dva viteza, ki si nista bila sovražna, sta na svojih čeladah vizirje spustila v znak, da se poznata in da se ni treba bati drug drugega. Če je pa vstopil vitez v dvorano, kjer so bili zbrani njegovi prijatelji, je odložil tudi čelado. Odkriti se je bilo torej znamenje prijateljstva.
Tudi naša sedanja navada, da pri obedu ali pri večerji komu napijemo, ima svoje kulturnozgodovinsko ozadje. Nekdaj je moral pri pojedinah gostitelj sam prvi piti iz kozarca, iz katerega so potem tudi drugi pili, da je dokazal, da se nikomur ni treba bati strupa v pijači. Gostitelj je torej pil res »na zdravje« svojih gostov.
Francija je pripravljena!
Slika nam kaže francoskega vojaka v sedanji 'bojni opremi. To opremo so preizkusili prvič pri letošnjih velikih jesenskih vojaških vajah v Lotringiji (Lorradne).
Reklama za knjige pred stfo leti
Svet se danes čudi modernim pisateljem dn pesnikom ali pa se iz njih celo norčuje zaradi »pretirane« reklame za njihove knjige, ki jih izdajajo včasih kar v več jezikih naenkrat ali pa nove knjige že cele mesece poprej naznanjajo, predno izidejo. Ta praksa pa nii nič posebno nenavadnega, kajti pred 100 leti so se na reklamo za knjige skoraj še bolj razumeli kakor mi, čeprav svet danes precej hitreje živi kakor je živel pred 100 leti.
Tako je objavila »Leipziger Zeitung« 5. julija leta 1825. sledeče poročilo iz Londona.
»21. junija je priplula v London iz Edinburga (glavnega mesta Škotske) ladja, ki je bite natovorjena z izvodi najnovejšega dela romanopisca Walterja Scott-a »Povesti iz križarskih vojsk«. Na obeh bregovih Temze se je zbralo veliko število knjigotržcev, književnikov in njihovih oboževalcev, ki so na novo knjiigo že cele mesece čakali z veliko nestrpnostjo. Zaboje s tako dragoceno vsebino so taikoj prepeljali v knjiigotržnico gg. Hurst in Robinson, pred trgovino pa se je zbrala tisočglava množioa. Vsi so zahtevali najnovejše delo velikega romanopisca, toda knjigotržci so sklenili, da tega dne nove knjige ne bodo prodajali.. Ponoči so knjige razdelili med prve knjigotržce v Londonu, ko pa je napočil dan, so takoj prodali več tisoč izvodov. Do večera je bila knjiga razširjena Že 40 milj daleč v okolici Londona. Cela naklada je danes gotovo že razprodana.«
Walter Scott je bil tedaj res zelo priljubljen romanopisec in tudi v Nemčiji so njegova dela visoko cenili. Zato pa je na zgornjo reklamo »Leipziger Zedtung« takoj navezala še reklamo za zopet novo delo Scott-ovo »Življenje Napoleona Bonaparte-a«, ki pa je izšlo šele cele dve leti kasneje!
Tudi to je že staro pravilo, da se ne spodobi odkloniti ponujeno jed; in pri Amerikancih velja ta že kar za družabno hudodelstvo, če se kdo ne dotakne jedi, ki pride na mizo. Nekateri trdijo, da so to navado Amerikanci prevzeli od Irokezov. Pri tem indijanskem plemenu so morali namreč vsi gostje pokusiti vsako jed, ki so jo postavili na mizo in reči pri vsaki jedi »hvala«. Kdor tega ni storil, tega so smatrali za sovražnika. Se strožje so bili v tem oziru v Siamu (v Aziji). Tam živi pleme »shan«. To pleme je vsakega ubilo, kdor ni pokusil predenj postavljene jedi, ker je odklonitev jedi pomenila, da je tisti človek sovražnik celega rodu.
Tudi naša navada, da postrežemo pred jedjo gostu s čašico konjaka, ni nova. To navado so poznali že stari Egipčani, ki so svojim gostom pred jedjo postregli z vinom. Ravno tako so to navado poznali tudi stari Rimljani in Kitajci.
Henry Ford potuje po Nemčiji.
Znani »kralj avtomobilov« Hemry Ford potuje .po Nemčiji. V Monakovem ei je ogledal znameniti »nemški muzej«, kjer je zbrano vse gradivo o razvoju nemške obrti in industrije. Slika nam kaže ameriškega bogataša v razgovoru z ravnateljem »nemškega muzeja« Oskairjem Millerjem.
Kdaj je Kolumb odkril
AmcrilfcU’ ?
V zgodovinskih učnih knjigah se uče otroci, da je Krištof Kolumb odkril Ameriko 1. 1492. Na kongresu amerikamistov pa, ki se je nedavno vršil v Hamburgu, je bivša ravnatelj narodne knjižnice v Limi (Peru) prof. Ulloa na podlagi svojih raziskovanj v španskem državnem arhivu, kjer 60 shranjeni vsi dokumenti, ki ee tičejo tedanjih španskih odkritij in osvojitev ameriških dežel, izrekel eenzacijo-nalno mnenje o Kolumbovih odkritjih. Na podlagi novih dokumentov je namreč dokazoval, da se je Krištof Kolumb že zdavnaj pred svojo zgodovinsko ekspedicijo vozil po raznih morjih z danskimi morskimi roparji dn da je že takrat prišel do Amerike preko Irske, Green-landije, Labradorja, Nove Fundlandije in Floride. Profesor Ulloa tudi taji, da je bil Krištof Kolumb rojen v Genovi, ampak da je bil rojen v deželi Kataloniji na Španskem.
Kongres amerikamistov teh trditev ni kar tako odobril, ampak mnogi eo dvomili v pristnost dokumentov, na katere se je opiral profesor Ulloa. Nasprotniki profesorja Ulloa so bili mnenja, da je profesorja Ulloa vodiiila bolj bujna domišljija kakor pa hladen razum.
(Službene ob/ove
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 20302.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od dne 8. septembra do dne 14. septembra
Sres	Ostali I	Na novo I oboleli I	"o ► 3 N O	1 D	as © ** p o ►
Skupina tiluznih bolezni.					
Brežice ....	5	1		—	6
Celje .......	5	—	—	—	6
Dolnja Lendava . » .	1	—	—	—	1
aorajigrad . . * ■ .	1	2	—	—	8
Kamnik	1	—	1	—	-
Krško «•■■■■»,	2	—	—	—	2
Laško *■•■■■»,	1	—	—	—	1
Litija •...§■•	7	—	7	—	—
Ljubljana (are*)' . « .	2	—	—	—	2
Ljutomer ...•«.	2	—	—	—	2
Maribor levi breg • ■ »	1	—	1	—	—
Maribor (meito) . ■ »	1	—	—	—	1
Novo mesto . . • * t	1	—	—	—	1
Ptul. .••«>>	1	—	—	—	1
Radovljica . . . • •	1	—	—	—	1
Šmarje pri Jeliah . . .	1	—	—	—	1
Skupaj .	33	3	9	—	27
Griža. — Drsenteria.					
Brežice ...■■»	—	2	—	—	2
Celje . ..i«	—	1	—	—	1
Kranj	< •	14	2	1	2	13
Ljubljana (srez) . » ,	2	—	1	—	1
Ljubljana (mesto) . >	8	2	1	—	9
Maribor desni breg , »	2	—	2	—	—
Maribor levi breg . • •	1	—	1	—	—
Maribor (mesto) t • ♦	2	—	2	—	—
Sovo mesto . . • » •	19	—	—	—	19
Skupaj .	48	7	8	2	45
Škrlatinka. —	Seariatina,				
Celje . ...ti*	—	1	—	—	1
Cel|p (mesto) t ■ * t	8	—	—	—	3
Oornjigrad . . • ■ .	1	—	1	—-	—
Kranj .,,■«#»	3	—	1	—	2
Kočevje , ■ t « a »	1	—	—	—	1
Krško	3	1	—	—	4
Laško . . * * i i •	9	—	2	—	7
Ljubljana (srez)’ ■ i ■	7	1	4	—	4
Ljubljana (mesto) » »	5	—	1		4
Maribor desni breg , »	1	—	—	—	1
Maribor levi breg . a •	1	—	—	—	1
Maribor (meito) > • •	6	1	—	—	7
Murska Sobota. • ■ •	8	—-	—	—	3
Prevalje	1	—	1	—-	—
Ptuj. .»••*»	1	—	—	—-	1
Radovljica ..tat	1	—	—	—	1
Slovenjgradeo . • ■ >	1	—	—	—*	1
Šmarje pri Jelšah . . .	3	3	—	—	6
Skupaj .	60	7	10	—	47
Ošpice. — Morbilli.					
Brežice . , . . • >	—	1	—	—	1
Oornjigrad > > « • •	1	—	1	—	—
Konjice	2	—	—	—	2
Skupaj .	3	1	1	—	3
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice	13	1	3	—	11
Celje . .>••*»	8	4	3	—	4'
Oornjigrad • . i ■ ,	1	2	—	1	2
Kamnik • a t « • »	—	2	—	—	2
Kranj .••••••	2	2	1	—	3
Kočevje .■•••>	—	1	—	—	1
Konjice >•*■■•	—	1	—	—	1
Krško . f ■ • ■ * »	6	4	—	—	10
Laško > t • ■ * • t	4	3	4	—	3
Litija . i « • i ■ •	1	—	1	—	—
Logatec .<•«••	—	1	—		1
Ljubljana (srez)' « • •	11	1	2	—■	10
Ljubljana (mesto) » •	6	1	2	—	5
Ljutomer ....■»	1	—	—	—	1
Maribor desni breg , *	5	1	—	—	6
Maribor levi breg . • •	1	—	—	—	1
Maribor (mesto) • ■ »	B	1	1	—	6
Prevalje	1	—	1	—	—
Ptuj. . . • > t t >	1	1	—	—	2
Radovljica . • « ■ •	2	—	2	—	—
Slovenjgradeo . » • .	3	—	1	—	2
Šmarje pri Jelšah . » .	18	6	7	2	14
; Skupaj .	84	31	28	3	84
Nalezljivo vnetje možganov. —			Meningitis		
cerebrospinalis epidemica.					
Maribor levi breg . > •	—	1	—	_	1
Celje , i , . f • .	—	1	—	1	—
Skupaj .	—	2	—	1	1
D uši ji vi kašelj.	— Pertussis.				
Celje	2	—	1	—	1
Kamnik .•*•(»	27	—	—	—	27
Kranj	t ,	22	—	—	—	22
Murska Sobota . » . .	2	—	2	—	—
Skupaj .	63	—	3	—	60
Sen. — Erj-sipelas.					
Brežice •••»■.	1	—			—•	1
Kranj . § § § ■ ■ ,	1	—	—	—	1
K rško	1	—	—	—	1
Ljutomer. « « « . ,	1	—	—	—	1
Novo mesto , , » * »	2	—	—	_	2
Prevalje	1	—	—	—	1
Ptuj	—	2	—	—	2
Radovljica , . . . •	1	—	1	—	—
Skupaj .	8	2	1	—	9
Sres	Ostali |	o _ o® a o <3 XI Z °	► 2 TJ o	1 D	— 3 .m ■g « O °
Krčevita odrevenelost		— Tetanus,			
Celje . , ■ i a i i	i	—	1	—	—
Konjice	—	1	—	—	1
Krško . . . • f i «	2	—			—	2
Maribor levi breg . > .	1	—			—	1
Ptuj	—	l		1	—
Skupaj .	4	2	1	1	4
Odrevenelost tilnika. — acuta.		Polyomyelitis			
Prevalje «»•...	—	1	—	—	1
Skupaj	—	1	—	—	1
Llnbllana. 20. septembra 1930.
Po odredbi bana:
zdravstveni inšpektor:
Dr. Mayer.
*
VIII. No. 6481.	2-1
Razglas.
Na podlagi § 54, odstavka 2 obrtnega reda se pozivajo vsi imetniki koncesij za periodično prevaževanje oseb v območju Dravske banovine, da predlože v oblastveno odobritev zimske vozne rede svojih avtobusnih prog, v kolikor niso tega že storili, oziroma, v kolikor ne ostanejo v veljavi dosedanji oblastveno odobreni vozni redi.
Po obvestilu iz direkcije državnih železnic v Ljubljani ne bo bistvenih izipre-memb železniških voznih redov.
Vozni red, ki naj se predloži v 3 izvodih ob priključitvi takse Din 20’— v kolkih po tar. post. 5. taks. tarife zakona o taksah za odobritev, mora vsebovati tudi kilometražo in cenik.
Ne glede na to, preko koliko srezov gre avtobusna proga ali od katerega oblastva je bila koncesija podeljena, je vse vozne rede, in sicer za celotne proge do vključno 4. oktobra 1980. predložiti neposredno kr. banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, ki bo vozne rede, kojih odobritev pritiče obrtnim oblastvom I. stopnje, po pregledu dostavila tem v poslovanje.
Podjetja, kojih vozni redi ostanejo ne-izpremenjeni, naj to javijo v zgornjem roku.
Opozarja se, da se izpreminjanje odobrenih zimskih voznih redov ne bo pripuščalo brez tehtnega razloga in da se bo proti podjetjem, ki bi obratovala brez oblastveno odobrenega voznega reda ali preko njega, in proti podjetjem, ki bi vozne rede samolastno izpreminjala, postopalo po kazenskih določilih obrtnega reda.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, dne 24. septembra 1930.
Po odredbi bana načelnik
oddelka za trgovino, obrt in industrijo: dr. Marn, s. r.
#
V. No. 217/3-1930.	2230-3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem regulacije potoka Belce v Bohinjski Bistrici kot II. etape del iz kaldrminskega londa v skrajšanem roku
I.	javno pismeno ofertno licitacijo na dan 16. oktobra 1930. ob 11. uri
v sobi št. 17 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Pri 1. odseku tega oddelka se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki in pojasnila ter ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša
Din 296.530-—
(dve sto devetdesetiest tisoč pet sito trideset dinarjev).
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinahc in na razglasni deski tehničnega oddelka banske uprave.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine t Ljubljani,
dne 20. septembra 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Pireds. 1021—5/30—1,
Razglas.
Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo drja. Ra po c a Josipa, advokata v Mariboru, tolmačem za nemški jezik v okolišu okrožnega sodišča v Mariboru. Predsedništvo višjega deželnega sodišča
v Ljubljani, dne 22. septembra 1930.
*
E 231/30-15.	2256
Dražben! oklic.
Dne 3. novembra 1930. dopoldne ob
10.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Sečovo, vi. št. 177.
Cenilna vrednost: 14.057-30 Din; najmanjši ponudek: 9380 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pci dražb enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitevlja, ki je ravnal v dobri veri.
dede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu,
dne 23. septembra 1930.
»
E IX 2598/30-6.	2257
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1930. dopoldne ob
10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pobrežje, vi. št. 559.
Cenilna vrednost: 6255 Din; najmanjši ponudek: 4170 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 12. septembra 1930.
E IX 3024/30-6	*	2258
Dražbeni oklic.
Dne 19. novembra 1930. dopoldne ob
11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pekre, vi. št. 210.
Cenilna vrednost: 26.522 Din; najmanjši ponudek: 17.681-60 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pTed začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 19. septembra 1930.
 4— -
Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisalasejenastopnafirma:
585.	Sedež: Pobrežje pri Mariboru.
Dan vpisa: 16. septembra 1930.
Besedilo: »Iris«,, Ijevaona kovina, industrija metala i tvornica ogledala, družba z o. z.
Obratni predmet: proizvajanje kovinskih izdelkov vseh vrst in izdelovanje ogledal in vseh v to stroko spadajočih predmetov, kakor tudi trgovanje s kovinskimi izdelki in ogledali vseh vrst.
Družbena pogodba z dne 10. septembra 1930., posl. št. 7647.
Višina osnovne glavnice: 150.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini 150.000 dinarjev.
Poslovodja: Koška Karl, tovarnar v Mariboru, Aleksandrova c. 1.
Za namestovanje upravičen je poslovodja Koška Karl.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje poslovodja tako, da pristavlja natisnjenemu, s štampiljo odtisnjenemu ali od kogar koli pisanemu besedilu firme svoje ime.
Oglasi, osobito vabila na občni zbor, se izvršujejo z vpisanimi pismi tako, da leži med oddajo pisem in občnim zborom najmanj osem dni. Vabilo na občni zbor mora
vsrbovati navedbo kraja, časa in dnevnega reda.
Okrožno kot trgovsko sodišče r Mariboru,
dne 16. septembra 1930.
Firm 801/30 Rg C II 66/1.
f
II.	Vpisale so se izpremembfl in dodatki pri nastopnih firmah:
586. Sedež: Zgornja Ložnica.
Dan vpisa: 17. septembra 1930. Besedilo: Ivan Naraks.
Obratni predmet: Parna opekarna, izdelovanje sodavice in pokalic.
Odslej je obratni predmet samo: Parna opekarna.
Okrožno kot trgovsko sodišče t Celju, odd. I., dne 17. septembra 1930.
(Firm. 224/30 Rg A II 184/3.)
H<
587. Sedež: Vuhred.
Dan vpisa: 18. septembra 1930.
Besedilo: Peter Mravljak, trgovina i stavbnim in žaganim lesom v Vuhredu.
Vpis tvrdke v nemškem jeziku se spremeni v slovenski jezik in se glasi odslejj Besedilo firme: Peter Mravljak.
Sedež: Vuhred.
Obratni predmet: lesna industrija, trgovina z lesom in izvoz.
Imetnik: Mravljak Peter, lesni indnstrl-jalec v Vuhredu.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 18. septembra 1930.
Firm 805/30 Rg A I 145/3.
*
588. Sedež: Ravne-Guštanj.
Dan vpisa: 18. septembra 1930.
Besedilo: Jurija grofa Thurnškega jek*
lama na Ravnah, delniška družba.
Izbriše se prokura dr. Antona Pinter. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 18. septembra 1930.
Firm 800/30 Rg B II 21/8.
— • i
Konkurzni razglasi
S 18/30—2.	2249
589. Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini H 5 f 1 e r Irene, trgovke z modnim blagom v Ljub« Ijani, Miklošičeva cesta 14.
Konkurzni sodnik M e r a 1 a Ferdinand* sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase dr. A d 1 e š i č Juro, od* vetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 7. oktobra 193 0. ob desetih.
Oglasitveini rok do 31. oktobra 1930. 'pri dež. sodišču. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 7. novembra 1930. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani odd. III., dne 22. septembra 1930.
*
Sa 4/30—2.	2247
590. Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Ivana B. Mally, trgovca v Tržiču št. 96, registrovanega pod firmo I. B. Mally| v Tržiču.
Poravnalni sodnik Č e r h o š Mijo, starešina okrajnega sodišča v Tržiču, poravnalni upravnik Svetlič Janko, notar v Tržiču.
Narok za sklepanje poravnave pri ograjnem sodišču v Tržiču dne 3 0. oktobra 193 0. ob desetih.
Rok za oglas it ev pri istem sodišču do
2 4. oktobra 193 0. Poravnalna ponudba: 40% kvota, plačljiva v 4 enakih četrtletnih obrokih, od katerih zapade prvi v
3 mesecih od dneva pravomočnosti poravnave.
Deželno sodišče v Ljubljani odd. III.,
dne 22. septembra 1930.
Sa 5/30-62.	*	2259
Konec poravnalnega 591. postopanja.
Sklep opr. številka Sa 5/30—61, s kate*, rim je bila od sodišča potrjena poravnava, dolžnika Dobnik Ivana, posestnika in tr«; govca v Bistrici pri Limbušu, je pravomo-| čen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 18. septembra 1930.
6a 5/30.	2248
592. Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Ahlina Cirila, neprot trgovca v
Ljubljani VII.	,	,	v	_	_
Poravnalni sodnik _ Verbič Srečko, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, poravnalni upravnik _ dr. Ž u ž e k Bogdan, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140, d n e 31. oktobra 193 0. ob desetih.
Bok za oglasitev do 2 5. oktobra 19 30. Poravnalna ponudba: 40% kvota v
12	enakih, zaporednih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi v enem mesecu po pravomočnosti poravnave, a poroštvom Frana Ahlina, posestnika in trgovca v Ljubljani VIL
Deželno sodišče v Ljubljani odd. III.* dne 22. septembra 1930.
S 8/30—44 kk *	2238
Določitev naroka za prisilno 593. poravnavo.
Prezadolženec Ribič	Rudolf,	trgovec v
Ptuju.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 18. oktobra 1930. ob desetih pri tem sodišču, soba št. 13.
Prezadolženec mora	priti	k	naroku
osebno.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. VII.,
dne 20. septembra 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
&t. 4032.
Razid društva.
Škofijski ordinariat v Ljubljani je z odlokom z dne 24. septembra 1930. št. 4032 razpustil društvo «Misijonska zveza«, ker že od leta 1925. dalje več ne deluje. Pravico za razpust mu je dal § 15. pravil tega društva.
Škofijski ordinariat v Ljubljani,
dne 24. septembra 1930.
*
Ok. VI. štev. 104/8—1930.	2255
Razglas o licitaciji
Okrajni cestni odbor MariDor razpisuje na podstavi členov 86.-98. zakona o državnem računovodstvu ter vseh njegovih dopolnitev in izprememb s skrajšanim rokom 15 dni
I.	javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih del zgradbe ceste Sv. Peter—Ložane km 2-648 do km 5‘727 (III. del).
Licitacija ee bo vršila v uradnih prostorih Okrajnega cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta štev. 26/11., v torek, dne 14. oktobra 1930., ob 11. uri dopoldne.
Načrt, proračun, splošni in posebni pogoji so reflektantom na vpogled med urad-
nimi urami pri Okrajnem cestnem odboru Maribor, Koroška cesta štev 20/11.
Ponudbo je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, ki znaša Din 1,319.328-25.
8 Din 100-— kolkovane ponudbe je treba predložiti določenega dne od 10. do 11. ure v roke predsednika licitacijske komisije in sicer v zapečateni kuverti z zunanjo oznako: »Ponudba za zgradbo ceste Sv. Peter—Ložane III. del ponudnika I. I.c Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe, kakor tudi ponudbe, ki bi došle po pošti ali brzojavit, ee ne bodo upoštevale.
Ponudniki momjo v ponudbi izrecno navesti, da so jim znani splošni in posebni pogoji in da pristajajo na nje brezpogojno.
Kavcija, ki znaša Din 131.933-— za jugoslovanske, odnosno Din 263.866-— za inozemske državljane, ee mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure in sicer bodisi v gotovini, ali v državnih vrednostnih papirjih, ali v garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu čl. 24. Pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B, »Pogodbe in nabave« pri Davčni upravi v Mariboru.
Vsak ponudnik se mora izkazati e potrdilom Davčne uprave v Mariboru o položeni kavciji, z uverenjem ministrstva za zgradbe, da ee sme udeleževati javnih licitacij, in s potrdilom, opremljenim s kolkom za Din 20 —, da je plačal davke do vštetega tekočega četrtletja, pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastila, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Okrajni^ cestni odbor Maribor si pridržuje pravioo, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudenih vsot, kakor tudi odkloniti vse ponudbe brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Okrajni cestni odbor Maribor,
dne 25. septembra 1930.
&tev. 3661/7—1930.
2223-3-3
Razpis.
Z odobritvijo Kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 8. septembra 1930., V. No. 5038 razpisuje uprava banovinske splošne bolnice v Ljubljani po zakonu o državnem računovodstvu (člen 86-105, oddelek B, pogodbe in nabave) v skrajšanem roku 10 dni II. pismene ofertalno licitacijo
Vlil iliin 10. olriobrA 1030. ob 11, ctrl in sicer
za:
1. dobavo 25 umivalnikov za posodo (16 večjih in 9 manjših tip);
2. popravo starega parnega kotla (zamenjava koti ovnih cevi varjenje, opiljenje, preizkušnje in montaža);
3. dobavo aluminijaste transportne posode za jedila (iz kuhinje na oddelke);
4. dobavo 40 posteljnih omaric in 40 ročnih dvigal za bolnike v posteljah (»Bettgal-gen«);
5. dobavo mostne tehtnice;
6. podaljšanje obstoječe kanalizacije do Ljubljanice.	•
Licitacija se vrši v ravnateljski pisarni banovinske splošne bolnice v Ljubljani. Po-
nudbe se morajo glasiti na vse ali tudi na le posamezne dobave oz. dela.
Podrobnejša pojasnila dobe interesenti ob uradnih urah pri upravi bolnice.
Ponudbe, opremljene e kolekom za 100 dinarjev, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije med 10. in
11.	uro dražbeni komisiji, če jih ne dopo-šljejo prej pravočasno po pošti.
Ponudbe morajo biti v zapečatenem ovit-kn (kuverti) z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti je treba predmte) ponudnika N. N.«
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da so mu dobavni pogoji v celoti znani in da nanje pristaja.
Obenem s ponudbo, toda v posebni i -verti, je treba predložiti dražbeni komisiji:
1. potrdilo o položeni kavciji,
2. potrdilo o plačanih davkih za tekoče tromesečje,
3. potrdilo o dražbeni sposobnosti.
Vsak ponudnik mora pravočasno položiti
kavcijo, jugoslovanski državljani 5%, ino-zemci 10% ponujene vsote. Kavcijo je treba položiti v gotovini ali v vrednostnih papirjih po čl. 88. zakona o državnem računovodstvu, in sicer pri hipotekami banki, davčnem oblastvu ali pri upravi bolnice, pri poslednji najkesneje do 10. ure na dan licitacije.
Licitacijska komisija in nadzorna oblast ni vezana na najnižjo ponudbo.
Uprava banovinske splošne bolnice v Ljubljani,
dne 20. septembra 1930,
*
2254
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje z dne 22. septembra 1930.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga . « .	304,285.248-26
Posojila...................... 1.493,828.992-66
Račun za odkup kronskih
novčanic..................  929,332.063-3.''
Račun začasne zamene •	148,265.917-83	j
Dolg države................ 2.997,155.034-—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje
novčanic.................... 2.138,377.163-—
Saldo raznih računov , . 1.060,039.558-27
9.071.283.977-37
Pasiva.
Glavnica Din 50,000.000 v
kovanom tslntu:	od	io
vplačano...................
Rezervni fond . . , ,
Navčanice v obtoku . .
Državni račun začasne zamene ......................
Terjatve države po raznih računih Razne obveznosti . . .
Terjatve države za zastavljene domene .... 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde 83,055.870-—
9.071.283.977-37
V	metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicar-
30,000.000—
12,847.928-39
5.373,951.990--
148,265.917-83
116,988.055-41
1.167,797.052-74
ski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1	Hd
Obrestna mera po	menic
na leto.
Obrestna mera za posojila na zastavo 1% na leto.
h
St. 32221/ref. X. a.	2231
Objava.
Mnogokratnik davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske za meseca julij in avgust 1980.
Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je v smislu § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., »Uradna list« št. 365/113, določila mnogokratnik za mesec julij 1930 na 9*125 in za mesec avgust 1930 na 9*13 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 18. septembra 1930.
*
&t. 389.	2205—3—1
Razglas.
Na osnovi odloka kr. banske uprave v Ljubljani II No. 1454/5/30 razpisuje Vodna zadruga za osuševanje lendavske doline v smislu § 86. 94. zakona o državnem računovodstvu
prvo javno ustno dražbo v skrajšanem roku, za izvršitev delne regulacije potoka Lendave od km 30-460 do 30-729. Licitacija se bode vršila v pisarni zadruge, Dolnja Lendava štev. 51, dne
6.	oktobra 1930. ob 11. uri.
Projekt s predračunsko vsoto od Dim 30.998-95, splošni in speoijalni pogoji le žijo na vpogled v pisarni zadruge vsak dan za časa uradnih ur.
Kavcija v znesku 1500— Din se mora položiti najkesneje na dan licitacije do mo. ure pri zadružni blagajni.
’ zadruga za osuševanje lendavske doline v Dolnji Lendavi.
Dolnja Lendava, dne 20 septembra 1930.
Št. 388.	2205—3—2
Razglas.
Na osnovi odloka Kr. banske uprave v Ljubljani II. No 1454/5/30 razpisuje Vodna zadruga za osuševanje lendavske doline v smislu §-a 86—98 zakona o državnem računovodstvu
. prvo javno ustno dražbo
v	skrajšanem roku, za izvršitev delne regulacije T-rtoka Lendave od km 30-160 do km 30'460. Licitacija se bode vršila v pisarni zadruge, Dolnja Lendava štev. 51, di.e 6. oktobra 1930. ob 11. uri.
Projekt s predračunsko vsoto od Din 42.750-— Din splošni in specijalni pogoji ležijo na vpogled v pisarni zadruge vsak dan za časa uradnih ur.
Kavcija v znesku 2140— Din se mora položiti najkasneje na dan dražbe do %10 ure pri zadružni blagajni.
Vodna zadruga za osuševanje lendavske doline v Dolnji Lendavi.
Dolnja Lendava, dne 20. septembra 1930.
Rene Lehmann:
Zena se je vrnila-
Vratarica je vzkliknila s porednim glasom Le-turnimi, ki je Sel mimo.
»Vaša gospa se je vrnila!«
Leturnin je prebledel, povesil glavo, si popravil naočnike ter izustil »hvala« s hripavim glasom, tako ga je ta novica pretresla. Nato je polagoma stopal po stopnicah navzgor a trepetajočim srcem.
Na vsakem nadstropju je obstal. Bil jo silno razburjen od radosti, vendar pa se je žalost prejšnjih dni le polagoma umikala sedanjemu radostnemu občutku.
Pretečenega petka, pred osmimi dnevi, je go-
3ja Leturninova šla od doma okrog treh popolne po svojih gospodinjskih opravkih. Bila je Oblečena v tajer temno modre barve, na glavi pa le imela zvonast klobuk iz črnega žameta. Ko »e je Leturnin kakor po navadi vrnil domov ob sedmih ».večer, žene ni bilo doma. In od tedaj ni imel noljenc vesti o njej!
Osem dni trepetal iu obupaval sredi peklenskega ropota pr.d hišo, poslušajoč žvižganje siren In hreščanje avtomatičnih orgelj na semnju. Osem dni mrzličnega in mučnega pričakovanja.
Leturnin je Bilno ljubil svojo ženo. Bila je dvajset let mlajša od njega, lepa, nekoliko sentimentalna, prijetno enoliČje domačega ognjišča ji ni prijalo in po sili je prenašala njegovo plaho ljubezen in silno dobrotljiv*,., Kajpak, da se je navadil na njene domislice, s katerjm; 6i je skušala sladiti življenje. Ob dol^^jj, večerih je hodila sama obiskovat mater, ra(ja je ]I0dila h kinematografskim predstavam, ki i;ll njen mož ni mogel prenašati, ker so tresoče ,e 5];|ce škodovale njegovim očem. Včasih je zbciaia za dva, tri dni s kakšno bogatejšo prijateljico, ki ie ime|a avtomobil, na deželo, odkoder mu je pjsa]a kakšno razglednico. Toda kaj se je zgodilo z nj„ v teh osmih dnevih?
Tako so se mu roke tresle,_ da ni mogel vtak. niti ključa v ključavnico. Prišla mu je odpirut žena.
»Dober dan, Amadej! — mu je dejala smehljajoča Be.
Pritisnil jo je na prsa ter ji pokrival g svojimi nerodnimi poljubi Jel0 jn lase, otipavajoč jo s trosečimi so rokami.
»Ti, ti!...«
»Seveda, jaz... Pojdiva h kosilu, vse ti povem.«
Snel je naočnike, jih osnažil, stiskal roke in ponavljal silno ginjen:
»Ti, ti! ...«
Prinesla je juho na mizo. Na mizi je šopek rož praznoval njeno vrnitev.
»Pripravila sem ti čebulno juho,« mu je rekla.
Zahvalil se ji je, prikimajoč z glavo ves v zanosu. Nato ji je pozorno pogledal v obličje in s presenečenjem ugotovil, da je postala grda. Podočnice, bledica na licih, ki je lepotilna barva ni mogla pokriti...
»Govori, kaj je bilo s teboj, draga?«
Obotavljala se je. Nato je zaihtela. Z enim skokom je bil mož pri njej.
»Govori, draga moja Ivanka, govori... Tako srečen sem, da si tu! Ni mi bilo več obstanka... Zakaj jočeš?«
»Reci mi, ali mi boš odpustil?«
»Kje si bila?«
Gledala ga je skozi solze. V očeh se ji je lesketala vesela zavest psa, ki je izgubil gospodarja, pa ga je zopet našel. Dobila je pogum.
»Vse ti razložim. Po juhi. Jej, gotovo si lačen.«
Sama je začela jesti, nakar jo je posnemal ves zmeden... V kratkih otroških stavkih in pretrganih besedah se mu je izpovedala ...
»Sama ne vem, kako je prišlo... Predvčerajšnjim sem se ustavila na sejmišču... Žejna sem bila, pa sem izpila v kavarni kozarec limonade... Neki mladenič, ki je sedel poleg mene, me je povabil na vrtiljak s konjički... Sprejela sem ponudbo ... Nato je hotel, da greva na izprc-hod... Bil je tako lep dan, da sem sprejela tudi to ponudbo... V avtu — morda je bilo to od mene neprevidno? — mi je pokril usta s kloro-formiranim bombažem... Ko sem se prebudila, sva se vozila v vlaku, ki je drvel proti norman-skemu obrežju... Ah, dragi...«
Mož jo je prekinil z resnim glasom:
»Ni res, povej mi resnico.«
»Verjetni...«
Prosil jo je ljubeznivo:
»Povej mi resnico, Ivanka, ni lepo od tebe, da me smatraš za tako neumnega ...«
»Amadej...«
»No, ali naj ti pomagam?... Srečala si tistega mladeniča na semnju, naj bo! Začel ti je dvoriti ...«
»Da.«
»Omrežil te je z obljubami, te premotil, in ker se pri meni večkrat dolgočasiš, jaz sem pač star in grd, on pa je bil mlad in lep, si šla z njim.
»Ne, Amadej, začaral me je. Obedovala sva v velikem restoranu. Bil je tako ljubezniv, tako zapeljiv, da sem prišla ob pamet Ah, kakšen podlež!
»Zdaj ga zmerjaš!«
»Ce bi vedel... Slabo sem napravila, da sem ga slušala in šla z njim na morje. Govoril mi je, da	se	moram ločiti od	tebe, o novem življenju,	in	je razmetaval denar... Vse	ini je po-
bral: tiste borne stotuke, ki sem jih imela v torbici, dragulje, ogrlico, vse... Nekega jutra sem se prebudila... Izginil je in mi pustil na kaminu vozni listek za povratek... In zdaj sem tu! Amadej, Amadej, odpusti mi!«
Mož	je	ugotovil, da nima	žena več	ogrlice ne
prstanov.	Slišal jo je, kako	je jokala,	sloneč na
mizi... Na novo je preživljal pretečene dneve dvomov in strahu. Mislil je že na nesrečo, zločin, samomor. Vse možnosti so mu blodile po glavi ter stopnjevale njegovo žalost, ne da bi si znal pomagati... Kako je jokal! Kakšno važno mesto je zavzemala v njegovem življenju? In že mu je šlo na jok pri misli, da ona trpi, revica!
Prijel jo je za roke in ji dejal nežno:
»Nikar ne joči! bila si pač neprevidna, kriva si...«
Zopet je zaihtela. Nato je rekel:
»Prinesi prikuho.«
Vrnilo se je prejšnje enolično, mirno življenje. Leturnin je hodil v urad. Žena ni hodila tako pogostoma zdoma zvečer. V glupih, lepih očeh si je bral hrepeneč spomin na preSekli doživljaj. Nekega večera se je Leturnin vračal domov mimo sejmišča.
»Evo,« si je dejal, »minilo je šest mesecev po zadnjem Ivankinem begu.«
Zabaval se je ob pogledu na vrteče se prašičke, ki jih je spremljalo bučanje orgelj. Nasmehnil se je neki plavolasi mladi ženski, ki ga je vabila, kažoč mu svoje noge.
Hipoma se je zdrznil. Kakih deset metrov pred njim je šla pod pazduho z nekim mladeničem njegova Ivanka. Lahno je hodila in se pri vsa-. kem koraku zasmejala.
»O, tokrat pa ne!« si je dejal Leturnin. Pospešil je korak,	ko pa ju je	dohitel, je korakal
vštric njiju.	Opazoval ju je	in poslušal	sredi
vrveče množice. Bila sta docela vase zatopljena. Nežen ogenj	se	je lesketal v	mladeničevih	očeh,
ženine ustne	so	se ponujale.	Govorila sta	si ču-
dovite besede.
»Ne, ne morem...«
»Pridite z menoj na obed ...«
»Ne morem. Oče bi me ozmerjal.«
Okrenila se je začudena. Z odločnim, toda vljudnim glasom je Leturnin dejal mladeniču:
»Moja hčerka Ivanka... Upam, da ni preveč razposajena?«
Mladenič je imel toliko prisotnosti duha, du se je odkril.
»Častitam, gospod, da imate tako očarujočo hčerko.«
»Jaz je nisem u-	pogovor	z
neznanimi ljudmi.«
»Dovolite, da se predstavim... Andrej Larniet de Venoge, dijak.«
»Drago mi je, gospod.«
»Amadej!« je vzkliknila gospa Leturninova.
Leturnin je pobožal ženin podbradek.
»Taki so današnji otroci, gospod Larnier. Še papa mi ne reče, ampak kar Amadej.«
»Saj ste videti tako mladi... « je dejal Larnier
»Pojdimo, pojdimo,« je rekla gospa s stisnjenimi zobmi.
Mladenič se je zopet odkril.
»Gospod, in tudi vi, gospodična, oprostite. V Parizu je marsikaj dovoljeno, baš v tem obstaja privlačnost tega mesta. Izprehajal sem se, nisem imel namena ...«
»Že prav, gospod, saj vam nič ne očitam. Ali že odhajate? Na svidenje...«
Gospod Leturnin in gospa sta prispela domov. Vratarica ju je začudeno pozdravila.
»Ni vajena naju videti, da prideva skupno domov, je dejal Leturnin z nasmehom.
»Amadej, Amadej...« je mrmrala žena, »nisem imela nič slabega v mislih. Ako bi vedele...«
»Dobro vem,« je odvrnil mož. »Ne očitam ti ničesar. Danes sem te pripeljal nazaj, toda tvoja mladost nevzdržno vabi ndudost... Prihodnjič, če se ti bo zdelo, me opozori. Hudo je človeku čakati doma, samemu, kdaj se vrne radost njegovega življenja.«	Prev. Iv. V,
Mali oglasi.
CENA. Oglasi socljalne In posredovalne vsebine: vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Oglasi reklamnega In trgovskega značaia: najmanjši znesek Din 10‘— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko. Ček. račun Ljubljana št. 15.621.
33 Trboveljski premog 5$
Špecijalni »KOKS« za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«.
Dunajska cest" 46. — Telefon 28—20, 25—95.
Elektrotehnično
podjetje
Ivan Černe
Ljublj ana
Sv. Petra nasip 53
ornica
štampiljk
Teodor Rabič
Ljubljana
Miklošičeva cesta 15
Štampiljke ▼ moderni Izdelavi
Ako želite kupiti na
obroke
obrnite se na
Brezobrestna akcija.
Le oni, ki se resno zanimajo za ustanovitev brezobrestno akcije (razdoižitev), naj se prijavijo naslovu: ,MARSTAN‘. Maribor, Koroška c. 10. Vpisnina Din 10'—,	502
DETiJUlIH TRGOVCEV
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. sod.)
Nairte in proračune
za zgradbe Izvršuje Tehnični biro „Tehna“ Ljubljana, Mestni trg 25/1.	716
Stare
»Ulustrierie Romane Jer We!t«
kupim. Ponudbe pod »Romani" na upravo .Jugoslovana". 808
Oglašujte
v
»Jugoslovanu !«
Itlajjcenejše hiše
že obstoječe, od 25 000 dalje. - Zazidanje 8000 gotovine. - Lesene hiše 30.000 dalje. - Ugodno tudiposestva, gostilne, trgovine: .MARSTAN1 gradbeni-realitetniod-delek, Maribor, Koroška c. 10. (Odgovor 5 znamk.)	501
flutobus Ljubijana-Lo-gatec-Rakek in obratno
bode redno vozil od 29. septembra pollenšl
RAKEK-LJUBLJANA
I. Rakek, odhod 6'45; Ljubljana, prihod 8'35;
II. Rakek. odh. 16 40; Ljubljana, prih. 18‘35. LJUBLJANA - RAKEK
I. Ljubljana, odh. 11’45; Rakek, prihod 13*55;
II. Ljubljana, odh. 18'—; Rakek, prihod 19'55. Iz GORNJEGA LOGATCA bode odhajal še drugi voz proti Ljubljani ob 9"15. Nadalje bode avtobus, ki odhaja iz Ljubljane ob 9*—, vozil do DOLNJEGA LOGATCA. Iz LOGATA v HOTEDRŠICO bode dnevna zveza. — N. B. Natančneje glej v voznem redu z dne 29. septembra 1930.	497
Jabolka
kupimo v večji množini. — Ponudbe na upravo pod „Izbrana“•
llbožen študent
bi rad v prostih urah zaslužil za preživljanje s prevajenjem v srbohrvaščino ali iz francoščine in nemščine v slovenščino. Pogoji v upravi.	807
Mladi gospod
išče solnčno, strogo separirano sobo z uporabo kopalnice in telefona v centru mesta. — Ponudbe pod „Center“ na upravo „IugosWana“. 810
^ himko ,
ŠIMENC
1 uueuflrtft
OrI„l„alCTRUSKj JUHT
509
prispel in se od danes naprej, dokler zaloga traja, izdelujejo vsakovrstni strapao čevlji •	po naročilu. Nepremočljivost garantirana.
Prodaja (cvljcv „Pri Pollaku", Dunajska cesta 25, na dvoriUu.
L. MIKUS
L)UBU«IM, HESTNIT8G15
TELEFON STEV. 2282. USTANOVLJENO 1839
D
EŽNIKI
Na malo! Na veliko!
GOJZERCE!
Detajlna
prodaja
„PRI POLLAKU**
508
Nov patentiran način izdelave 1 Garantira se, da so nepremočljivi. Oblika po želji in meri.
Dunajska c. 23 Dvoriite
%
S
TdAi
HITRO
TIHO
LEPO morete pisati le
na pisalnem stroju
L C. SMITH
dobite ga pri
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica št. 6.
Reference na razpolago! Cene zmerne!
Tel. 29-80.
Cenjenemu občinstvu se priporoča na novo ustanovljena tvrdka
Trgovina z železnino
Jos. Zalta A. Co.,
Ljubljana« Dunajska cesta št. 9
izdeluje ske, smuške
212 In S porine Čevlje.
Ima v zalogi in Iz« deluje po meri.
A. ZALOKAR
GOSPOSVETSKA C. 8.
DUNAV
€€
-- Zavarovalna delniška družba v Zagrebu -• Podružnica v Ljubljani
Selenburgova ulica 3 Telefon 2 4-OS
Zavaruje
po najugodnejših pogojih proti škodam: vsled požara, vlom ske tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanja avtotaksa, avto-jamstva ter sklepa življenjska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške preiskave za slučaj doživetja in smrti, otroška in štedllna zavarovanja po najmodernejših kombinacijah in cenih tarifih.
Police naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo pri ženitvi gg. oficirjev.
Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri vseh naSIh glavnih In krajevnih zastopstvih	605
Tovarna pohištva IVAN HATHI&N
arhitekt za interlere ! LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14,
priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva s priznano prvovrstno izdelavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po najnižjih cenah.
Kmetijska družba v Uubliani
je glavna zastopnioa kmetovalcev v dravski banovini In štele nad 380 kmet. podrnžnio In okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 20 Din Inf dobivajo za to brezplačno strokovni list
TURJAŠKI TRG 3
«
VSAK KMET MORA BITI CLAi KMETIJSKE DRUŽBE
KMETOVALEC
Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlia članom tudi razne kmetijske potrebščine
J
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v Ljubljani, Miklošičeva 21, Masarykova 12.
Sprejema v zavarovanje:
1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako ; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in stelo proti razpoki in prelomu.
3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanja na doživo ti e in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah’
Zastopniki v vseh mestih in farah.
^ RANZINGER
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče Z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje.
Telefon št. 20-60	PreVOZ	pohištva	s	pohištvenimi	vozovi in avtomobili.
LJUBLJANA
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihalck. — U rednik Janei Debevec. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Vsi v Ljubljani.