POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK 1 Loto XIII. Jjtev. 296 T E l E f O N UREONlSlVAi »-«» UPRAVE. Ib »-«. POSI OVUNICA CEI IE PreSerno«* *• ‘L POSTNt čekovni račun ii.bm Maribor, petek 29. decembra 1939 NAHOCMNA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1‘— Pred novo veliko sovjetsko ofenzivo Finske čete predrle do železniške progs Leningrad — Murmansk in jo presekale — Severna vojska odrezana od južne — Vesti o uporih v sovjetski vojski — Novi letalski napadi Sovjetske zahteve nasproti Bolgariji CDPFNHAfiFN 29 dec. Ass. Press .Skandinavsko časopisje zatrjuje, da so Onske čete ki SO ponekod prestopile ruski teritorij, resno poškodovale raurmansko železnico. Prav tako trde poročila, da se je finski centralni vojski w>d poveljstvom generala Valleniusa posrečilo zavzeti strateško mesto Salio. Ta poročila se uradno ne potrjujejo, vendar je verjetno, da so finske čete vsaj na dvet, mestih prestopile sovjetsko mejo. Druga, predvsem norveška poročila nraviio da se je ruska vojska res morala umakniti, toda samo njena Pehota ki ii motorizirani oddelki niso mogli slediti zaradi slabega vremena in neprehodnega terena. »Berlinske Aftenaviss« piše pod velikimi naslovi, da dobivalo sovjetske čete močna ojačenja in da se z vso naglico pripravlja drugi sovjetski napad, Id naj bi prerezal finsko državo na dvoje na njenem najožjem koncu. Isti list piše, da je pred Mannerheimovo obrambno črto prispeta 100 tisoč GPU-čet, ki jih sovjetsko poveljstvo uporablja za najtežje naloge Pripravlja se nova velika ofenziva na Mannerheimovo črto. Sovjetska letala so, kakor poročajo iz Helsinkov, danes ponoči znova bombardirala Helsinke in ’druga finska obrežna mesta. Finsko uradno poročilo z bojišč segla tudi v boje v notranjosti. Sovjetski letalci so bombardirali mesta Lahti, Tampere, Hamenlina in Rijhimaki. Med prebivalstvom je bilo nekaj ranjencev. V Lahtiju je poškodovana občinska hiša, drugod ni posebne škode. Na mnogih krajih so sovražni letalci streljali iz strojnic na civiliste. Finski letalci so napravili več izvidniških poletov v sovražno ozemlje in napadli vojaške objekte. Sestreljenih je bilo devet sovjetskih letal. HELSINKI, 29. decembra. Reuter. Sinoči ob 23.30 je bil v Helsinkih letalski alarm, ki je trajal 35 minut. Sovjetska letala so letela zelo visoko nad mestom. Dve bombi sta padli v predmestja. Sovjetska letala so bombardirala tudi mesto Kotko. HELSINKI, 29. dec. Havas. Vrhovno Poveljstvo finske vojske javlja: V Kare-ffjski morski ožini so bili sovražni napadi odbiti. Nekateri oddelki finske so predrli na drugi breg ožine. Ponekcd ie bil spopad na nož zelo hud. Dve četi sovjetskih vojakov sta uničeni . Mnogo mrtvih je obležalo na zaledenelem jeze-ta Suvanto. Pri Hatjalahtenjerviju je sovražnik poizkusil s predori na štirih krajih, a Je bil zavrnjen. Dva napada sta bila med Suho in Muolajervijem prav tako odbita. Artilerija je povsod močno stre-Ijala Severno od jezera Ladoge je bila živahna aktivnost Patrf - Vzhodno od Lilekse so boji na sovjetskih tleh, blizu Karija ie nasprotnik potisni« do meje. Pri Kjantajerviju se boji nadaljujejo. Sovražna letala so poizkusila ve. »apadov na finsko obalo, aktivno so po- Finski vdor na sovjetsko ozemlje HEI <šTNKl 29 decembra. Exchange S.Po'zadnjem poročilu štaba s®verne finske vojske so finske č«ste nadevale tudi tekom vcerajsnjega dne-Va dalie na sovjetsko ozemlje in dosegle tondalekčo, ki leži ob železniški pragi Ingrad - Murmansk. Čete so z^leznl-c° na več mestih razdrle in jo tako onesposobile za vsak promet. S tem je se-v«rna sovjetska vojska prometno odreda od južne. Vendar se smatra ta uspeti lahko samo kot prehoden. Da bi se zve-*a za trajno pretrgala, bi bile potrebne stevilnejše čete. Z aenkrat še ni znano. 3,1 bodo Finci te čete lahko odposlali *ot| Kandalekči. Ako bi se jim to PO-fr®ČHo, bi bila severna sovjetska vojska *šub!Jena, a skrajšana bi bila tudi fronta >a več sto kilometrov. , HELSINKI, 29. dec. Stefani. Dva sov-ftska bataljona sta se pri Kojenjerviju Jmaknl!a kljub temu, da sta imela nalog, >ztrajati do zadnjega. Vojaki so bili izdani zaradi pomanjkanja hrane. Sedem °vietskih letal, ki so se morala spustiti ^^aiedgiieia jezera, so Finci zaplenili. Sovjetske „debe!e Berte" HELSINKI, 29. decembra. Havas. To-s katerimi obstreljujejo sovjetske j J® Viipuri, so postavljeni cb nasipu v *®zniške proge, ki vodi iz Leningrada 1 viipuri. Tj topovi izstrele na dan lahko /*Hemu 8 do 10 granat, toda na dalja-IGO in več kilometrov. Vzhodno od 6alle je 300 finskih prostovoljcev smučarjev prešlo mejo. Uničili so prometne vezi in več avtomobilskih kolon s prehrano. MOSKVA, 29. dec. Tess. Včerajšnji vojni komunike je kratek: Nobenih i>o-membnejših dogodkov na fronti v teku 28. dec. MOSKVA, 29. dec. Agex. V Moskvo je prispela bolgarska trgovinska delegacija. Pogajanja se prično danes. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo stavila sovjetska vlada Bolgarija posebne zahteve, ki ne bodo samo trgovskega; ampak tudi političnega in vojaškega značaja. Baje bo zahtevala med dragim tudi vo- jaška oporišča v bolgarskih črnomorskih pristaniščih. V primeru, ako bi Bolgarija te sovjetske zahteve sprejela, bo dobila izredno velike gospodarske kompenzacije. Spričo tega se misli, da bodo pogajanja trajala dolgo in da v skorajšnji sporazum še ni mogoče upati. vi finske vojne v Sovjetski uniji LONDON, 29. dec. Reuter. »Dai1y Tele-graph« objavlja poročilo svojega moskovskega dopisnika v katerem pravi, da ne sme noben sovjetski list objavljati o vojni proti Finski drugih vesti kakor samo uradna poročila, ki pa so silno redkobesedna. V Moskvi se pa čuti vedno večje naraščanje odpora proti vojni. V sami komunistični stranki so nastala velika nesoglasja, ker se je razdelila na pristaše in nasprotnike vojne proti Finski. Vse šole v Leningradu so zaprte in spremenjene v bolnišnice, a tudi v sami Moskvi so bolnišnice rezervirali za ranjence. Po mestu se kljub vsej pazljivosti GPU širijo govorice o uporih sovjetskih čet na finskem bojišču. KODANJ, 29. decembra. Reuter. Po vesteh, ki so jih poslali dopisniki danskih listov, je nastala med severno sovjetsko vojsko velika zmeda zaradi slabe oskrbe z živili in silnega mraza, katerega vojaki skoraj ne morejo več prenašati. Posamezni oddelki so se uprli in odrekli pokorščino. Nastopiti so morali posebni oddelki politične policije, ki so upor zadušili, položaj je pa ostal še dalje kritičen, zlasti še, ker so Finci na več mestih razdejali edino avtomobilsko cesto in edino železnico, ki veže Murmansk In severno bojno področje z Leningradom. Nemška poročila o pomorskih izgubah BERLIN, 29. dec. DNB. Uradno javljajo naslednje izgube na morju od začet- ka vojne do 20. decembra: Velika Brita. nija 134 ladij, 526.169 ton, Francija 12 ladij, 64.759 ton, nevtralne države 78 ladij, 258.209 ton, skupaj 224 ladij s tona-žo 849.137 ton. K temu računajo, da so Angleži izgubili še 14 parnikov s 46.425 tonami, Francozi 4 ladje s 17.233 tonami, nevtralne države 20 ladij s 70.000 tonami. Sovražniki so z nevtralnimi državami izgubili skupaj 279 ladij s tonažo 1,029.635 ton. Nemčija je od začetka vojne izgubila le 18 parnikov s 128.689 tonami. Od vseh teh ladij je sovražnik potopil samo eno, ostale so uničile nemške posadke same. LONDON, 29. dec. Reuter. Nemška vlada je objavila statistiko izgub na morju, kjer trdi, da so zavezniki in nevtralci izgubili 279 ladij, s 1,029.635 tonami, istočasno pa da je bilo potopljenih le 18 nemških parnikov s 128.689 tonami. Zavezniške in nevtralne države so pa do 27. decembra zabeležile izgube 205 ladij s 744.288 tonami. Od teh je bilo 111 angleških, 12 francoskih. Istočasno je bilo jjotopljenih 23 nemških ladij s 139.640 tonami, zajetih pa 20 nemških parnikov s tonažo 89.163 ton. DUBLIN OBKOLJEN OD POLICIJE LONDON, 29. dec. Havas. Prestolnica Irske Dublin je bila danes formalno obkoljena od vojakov in policistov, tekali so kraj, kjer so napadalci skladišča v Fenbc Parku odložili orožje In strelivo. Preiskali so vso okolico mesta. Strahote katastrofalnega potresa v Mii ijvečji potres v zgodovini — Baje je 42 003 S iudi mrtv h in ranjenih — Nekatera m«. ^dimpešt, C urili, 29. XII. Beograd 10. 17.60. Ne\vyork 443. 22.50, Berlin 178.50, Praga 5.30, a 3.35, Bukarešta 3.30. Milan 9'°7' L°nd0n Največjf > CARIGRAD, 29. dec. Ass. Pftss, Po uradno še nepotrjenih vesteh je strahoviti potres, ki je opustošil cele predele vzhodne Turčije, zahteval 10.000 mrtvih in več t.soč ranjenih. Ker so prometne zveze poškodovane, ni mogoče dobiti s potresnega ozemlja zanesljivih poročil in bo resnična podoba razdejanja jasna šele čez nekaj dni. Na tucate mest in vasi je porušen h; nekateri kraji so docela zravnani z zemljo. Desettisočem žrtev, ki so še ostale pri življenju, grozi nevarnost, da zmrznejo v snegu in mrazu 30 stopinj pod ničlo. Vse kaže, da je bil ta potres najbolj katastrofalen ne samo v turšk, temveč v vsej svetovni zgodovini. Siloviti potresni sunki so se ponavljali nekaj ur zaporedoma — primer, ki je v zgodovin! tncnds edinstven. Obseg potresa cenijo na 25.000 kvadratnih milj. (Iz Južne Afrike, t«sn??r?ke obale v severni Afriki in centralne Kalifornije poročajo o močmh potresnih sunkih, ne pa o žrtvah.) Po ub- so porušena do zadnje hiše cah mest ob črnomorski obali leže mnogi mrtvi in ranjeni. Mesto Erzinkan, ki leži 50 milj od tod in ima okrog 16.000 prebivalcev, je docela porušeno. Mesta Satn-šun, Ordu, Amasia, Sivas, Tokat, Refahija in Jozgad so vsa v razvalinah. Posebni odbor turškega Rdečega polmesca, ki odgovarja našemu Rdečemu križu, v Ankari je organiziral pomoč. Predsednik InfinU je odpotoval na kraj katastrofe. ANKARA, 29. dec. Anatolska agencija poroča: Zadnje vesti poročajo, da je bil potres v srednji in vzhodni Anatoliji ogromna katastrofa. Epicenter je bil v starem mestu Erzlnkanu, k! ga je bil porušil tudi že potres 1. 1784. Sedaj je popolnoma izravnan z zemljo. V mestu, ki šteje 16.000 prebivalcev, ni ostala cela niti ena sama hiša. Stoji samo še velika vojašnica. Potres je zatekel ljudi med spanjem, zato je prebivalstvo bilo večinoma ubito ali ranjeno. Mesto Sivas s 1000 hišami je tudi vse porušeno. Tu je ranjenih —• Nekatera mesta bilo ubitih 1500 ljudi. Razen tega je potres prizadejal tudi mesta Hafik, Bajburt, Suhenrin, Sirkislo, Kujuku Hisar, Terd- ZU"\Xf^hLBekir’ Mačka >n Kirasum. CARIGRAD, 29. dec. DNB. Končni podatki o žrtvah strašne potresne katastro-le še niso znani. Neki carigrajski večerni » ’ da *e b,izu 42.000 mrtvih ta ra- njenih. Uradno to še ni potrjeno. Snežni metež je v opustošeriem ozemlju zelo močan, tako da je reševanje ovirano. Tudi materialno škodo še ni mogoče oceniti. ANKARA, 29. dec. Anatolska agencija. Vlada je organizirala veliko akcijo za pomoč žrtvam strahovitega potresa, zaradi katerega je ostalo brez strehe več sto tisoč ljudi. PARIZ, 29. dec. Havas. Takoj, ko so prispele vesti o strahovitem potresu, je predsednik Lebrun poslal turškemu predsedniku brzojavko, v kateri izraža globoko sočutje zaradi žalosti, ki je zadela Turčijo. Maribor, 29, decembra »Dokler se ne izvede politika velikih socialnih reform, Francija ne bo priprav .'jena za odločilno bitko, ki se ji bliža z državo, dvakrat močnejšo v pogledu pre bivalstva in oborožitve!« je dejal francoski državnik Paul Reynaud, ko je 2. novembra 1938 postal finančni minister v Daiadierjevi vladi. Energični mož je že v prvih dneh vladanja svojega resora izvedel dalekosežne uredbe v francoskem gospodarskem življenju, ki so usposobile demokratično republiko, daje mirnega srca stopila na branik domovine. Reynaudov vstop v finančno ministrstvo je pomenil konec vseh idej francoske ljudske fronte. Brez ozira na levo in desno je pristopil k svojim načrtom. Dosegel je, da so se ustavila nova javna dela in prihranil tako za oborožitev tri milijarde frankov. Zahteval je reorganizacijo uredb za pospeševanje poljedelstva in industrije. Dokazal je, da je vladasamo v zadnjih dveh letih stvorila -40.000 novih položajev v državni službi m izdal zakon, po katerem je nadaljnje sprejemanje uradnikov ukinjeno. Posebna komisija ima nalog, da ugotovi, če je izpraznjeno mesto kakšnega uradnika nujno potrebno popolnitve. Težje kakor finančni je bilo rešiti gospodarski problem. Po mišljenju Rey-nauda je bil največji nasprotnik gospodarskega razvoja štirideseturni delavnik, ces, da ta povečava stroške proizvodnje. Keynaud se ni ustrašil protestov delavskih organizacij ne štrajka. Niso ga zmotili protestni govori, sam odličen govornik je bil prepričan o neuspehu ge-aeraine stavke, ki je morala propasti. Vpliv komumstov v industriji, ki je ne kontrolira država, je sicer močno narasel, toda Reynaud je šel svojo pot ter p ukinitvijo 40umega delavnika povedel rancijo k cilju pospešene oborožitve. Drugi razlog slabosti francoskega gospodarstva je bil v pomanjkanju kapitala in visokih obrestih. Država je izčrpala vse rezervne vire, ni mogla postavljali ta d0™"/6/ modernizirati stare. S ,d?Ve v ada ustavila javna dela in zmanjšala nekatere davke, je dala nod- 2iSiv5tfn kreditom 111 ^živi!a iSSS-Sn le uktrf ?a,bi 0iajšaIa *iba"ie £laP0SdkaePr0iZVajaICem iH jim JrJČ/iSki 'iSti 50 sprva ostr° kritizi- c «“f' t0da Reynaud 1" sodelav- voltoi I 1 tri,etnesa Programa zadovoljni. Že v prvih mesecih so se vloge frankov^Fr ?ovečaIe za tri milijarde &fv» p a je edina celinska dr- žava Evrope, ki stalno dobiva nove rezerve zlata. Povečala se je proizvodnja ČHnn Vn° zman,ža!a nezaposlenost. Zna-JrShfr..? rrancosk° inkarnacijo ja- SSf radlC!je je dejstvo, da je fran- de!ave,c v času- ko je domovina v 60 urno-magali prevažati gradivo od železniških postaj do utrdbene črte. Tudi na Renu je bilo pritegnjenih mnogo ladij. Nem- ška pošta je dala na razpolago 4200 omnibusov za prevoz delavcev. Vsa b? tonska dela napravljena za največjo od pornost, vzdolž vse meje in ob Renu je razmeščenih na tisoče utrjenih zaklonov, ki štejejo od vstopa Rena v Holandsko do švicarske meje pri Bodenskem jezeru, na dolžini 600 km. 22.000 betonskih utrdb z debelim zidovjem. Obrambna betonska črta je bila v začetku vojne podaljšana ob holandski meji do Severnega morja, tako da ima zahodni branik Nemčije od Alp do morja 850 km dolžine. Racionalizacija živil v Angliji LONDON. 29. dec. Reuter. Racionalizacija v prehrani bo od 8. januarja dalje razširjena tudi na meso in sladkor. Na osebo bo dovoljena količina tričetrt funta na teden. Načrt o kontroli življenjskih potrebščin in mesa bo stopil v veliavo 15. januarja. Ti ukrepi so potrebni, da prejme vsak državljan določeno količino. Ministrstvo za prehrano izjavlja, da hoče na ta način dati vsemu prebivalstvu enako mero prehrane, v skladu z uvoznim načrtom življenjskih potrebščin oa zagotoviti tudi zadostne količine prehrane in potrebščin za vojsko in vojno industrijo. Sovjetska cenzura za vesti v tujino MOSKVA, 29. dec. Havas. Sinoči je komisariat za zunanjo polit ko sporočii dopisnikom tujih listov v Sovjetski uniji, da ;e znova uvedena cenzura za vse vest1, ki jih pošiljajo svojim Ustom. Cenzura za te vesti je bila ukinjena ob nastopu Molotova, ker je sovjetska vlada menila, da je dovolj močna in ji vest’ tujih dopisnikov ne bi mogle več škodovati. Žrtve pomorske vojne LONDON, 29. dec. Reuter. Parnik s>Lohdun«, ki je izginil s 14 možmi posad ke, je gotovo izgubljen. Parn k »Detford« 0 ka erem že od 13. t. m. ni nobenih ve. sti, je bil go ovo torpediran in potopljen. Imel je posadko 37 mož, od katerih se j h je rešilo le 5. Včeraj ja pa zadel ob mino danski parnik »Hanne« in se po.o-pil. Imel je posadko 16 mož. LONDON, 29. deec. Reuter. Britanski parnik »Moortofk, 875 ton, pogrešajo že nekaj dni in mislijo, da je zgubljen s svojo 13 Člansko posadko. LONDON, 29. dec. Stefani. Po poroči. 1 h iz Osla so v norveškem mestu Hage. sundu slišali silovito streljanje na Severnem morju. Sodi se, da se je morala bi i tam nova pomorska b tka. To domnevo povečuje še dejstvo, da Je del nemških bojnih ladij odplul prej v tej smeri. Angleška adm:raliteta pa poroča, da ni doslej prejela ge nobenih vesti o kaki bitki na tem delu Severnega morja. Zman?ianfe aktivnosti na zahsdu PARIZ, 29. dec. Havas. Komunike vr. hovnega poveljs.va javlja: V toku včeraj šnjega dne je sovražna akivnost znatno popustila. LONDON, 29. dec. Posebni dopisn:k agencije »Reuter« javlja s francoskega bojišča, da sta Sir Samuel Hoare in lord Henky, min:ster brez porlfelja, obiskala glavno poveljstvo pro iletalske artilerije na fronti. V angleškem delu francoske fronte je včeraj začelo snežiti, gost sneg neprestano zakriva okolico. gani!« je naglasil v enem svojih govorov Reynaud, mož, ki se lahko upravičeno pohvali, da je v finančnem pogledu dvignil in zedinil demokratični francoski narod do složne obrambe, za katero mu nobena žrtev ni odveč. -lue. VOJAŠKA OBVEZNOST V HOLANDIJI AMSTERDAM, 29. dec. DNB. Vrhovni poveljnik holandske vojske je izdal ukaz, da bodo vsi zdravi moški od 18 do 59 leta poklicani pod orožje, če bo potrebno. Izvzeti so le narodni poslanci, višji uradniki, zdravniki, lekarnarji in predstavniki cerkve. ŠVEDSKA ZA POMOČ FINSKI STOCKHOLM, 29. decembra. Havas. »Svenska Dagbladet« poroča o nemirih med sovjetskimi četami v Murmansku in o uporu nekega oddelka, ki je pobil častnike in se vdal Fincem. »Dagens Nyheter« pa piše, da zmaguje v švedskem^ Javnem mnenju vedno bclj razpo-.oženje, da Švedska direktno priskoči na Fomoč Finski. Da se to še ni zgodilo, je glavni vzrok v tem, ker obstaja nevarnost, da bi v tem primeru nastopila proti Švedski tudi Nemčija. Stockholm, 29. decembra. DNB. Vrhovno poveljstvo švedske vojske je sklenilo poslati vsem vojnim obveznikom, ki bodo v prihodnjih tednih in mesecih poklicani pod orožje, posebna pisma s potrebnimi vojaškimi navodili. Vpoklici se nadaljujejo. STOCKHOLM, 29. dec. Reuter. Fond prostovoljnih prispevkov za Finsko znaša 5 milijonov švedskih kron. Ker Še niso doposlane vse zbirke,, se računa, da je dosegel celo že vsoto 10 milijonov. Tudi na Norveškem se zbirka nadaljuje in je po vesti agencije Stefani bilo poslanih Finski doslej že okoli 40 milijonov lir. BELGIJSKA VLADA DOBILA ZAUPNICO BRUSELJ, 29. dec. DNB. Belgijska vlada je stavila parlamentu vprašanje zaupnice, ki ji je tudi bila izglasovana z 92 protj 59 glasovom. Dva poslanca nista glasovala. MAGINOTOV PEPEL V PANTEONU PARIZ, 29. dec. Havas. Pariški občinski svet je na seji sklenil, da se pepel Andrea Maginota, graditelja vzhodne obrambne Črte Franclje, prenese v Panteon. SOVJETI ORADE REČNE LADJE MOSKVA, 29. dec. DNB. Sovjeti so začeli z gradnjo 580 ladij rečne plovbe za Ukrajino In Belo Rusijo. Posamezne ladje bodo dograjene že v maju, ostale do konca prihodnjega leta. Predsedn.k viade v Ogufn« Ministrski predsednik Cvetkovič-,^ spremstvu notranjega ministra do . konferenco JRZ v Ogulinu, kjer J drugim naglasil: »Prišel sem k va1 naj bo pričetek novega dela. Vs' 1 t Hrvati in Srbi morajo danes čtiva je živce. Interesi srbstva bodo P&P ma zaščiteni. Dr Maček in jaz v enako na vse probleme. Ne sn,e v r5je teh krajih deliti na drobne stran , programe. Sporazum ni naperjM far srbstvu. Potrebno je potrpljenje. *i je nas Srbe že od nekdaj odlikova rokogrudnost.« ^ Vodstvo SDS pri banu Šubajl« Dočim je prvak SDS dr. Hink° man odpotoval v Beograd, ^er..|eyjik v stik z odličnimi predstavniki v* ^ in opozicijskih strank, je W'D>S ^ Srgjan Budlsavljevid s senatorjem^ derjem in Kosanovičem obiskal M j Šubašiča in se nad eno uro P°Smjgjj|i l njim o aktualnih in važnih P° vprašanjih. ‘ • ^ J Konferenca ba'kansklh &&L dne 7. januarja v Beo9^s Po poročilih dnevnika »Der bo dne 7. januarja v Beogradu je držav Balkanske zveze, na kat« povabljena tudi Bolgarija. Podla komunlstlČU® propaganda 0 Pod tem naslovom piše »Slove ^ ^ poročilu nekaterih listov iz % koliko vas je, ki trpite v bodo či tedaj boste veselo K,ccl sUŽJ1ji, ^ Drugače boste tlačan gj ste bili prej. (Dr. Ani A*r»M et» Vdlika reforma davčne zakonodaje Te dni ie stopila v veljavo važna re-1 dalje podjetja, katerih davčna osnova za j prodajajo blago v industrijskih prodajal- * « • • ... • .i ^ ■ Migali iPt* ♦vcrnvctra in n-Hrtna nrvHfttia * forma davčnega zakona, ki je prinesla olajšanje za malega človeka, obremenila pa velepodjetja, zlasti tuja podjetja, ki si pri nas kujejo kapital. Nova reforma oprošča zemljarine on^ male kmete, kater.h vsota katastrskega čistega donosa celotnega zemljišča na področju ene davčne uprave ne presega 1000 din. Za ostale kmete pa se poviš3 zemljarina. S koncem tega leta prenehajo veljali olajšave pri odmeri zemljarine, znižan osnovni davek zemljarne v višini 10 odst. pa ostane še v veljavi. Višji dopolnilni davek zemljarine za večja posestva se po posebnem ključu zvišajo po lestvici od 6.5 do 26 odst. Po novih določbah se obrtniške be oproste zgradarine prav tako. kakor industrijske. Uvedena je nova lestvica dopolnilnega davka k zgradarini. Ta davek je povišan. . . Tudi glede pridobnine je reforma prinesla važne spremembe. Pridobnina se odvetnikom, zdravnikom, javnim notarjem, arhitektom, inženirjem, merilcem, geodetom, veterinarjem ta'c®ri srednikom poviša od 8 na 10*. Pridobnine se oproščajo slikarji, kiparji, komponisti. ostali umetniki in književniki, če njihovi dohodki ne presegajo letno .0.000 din, in novinarji, če opravljajo novinarski posel kot vzporeden poklic z zaslužkom. ki ne zadošča za preživljanje. Starostna meia kmetijskih in sezonskih delavcev se zniža od 65 na 50 let m so i oproščeni pridobnine, če SQ( prekoračili to starostno mejo. Davčna reforma ima poostrene določbe za tuja podjetja, ki opravljajo posel v naši državi. Smatra se. da so razširila poslovanje na državo tudi ona tuja pod-jetia. ki prodajajo v naši državi svoje blago preko trgovskih potnikov. Davčna osnova se ugotavlja po bilanci, zasnovani lia poslovnih knjigah, pri naslednji davčnih zavezancih: industrijska. rudarska, bančna, železniška, brodarska.. tramvajska in mednarodno-trahsportria podjetja m menjalnice, na- orejšnje davčno leto znaša najmanj din 100.000 ali je promet predhodnega poslovnega leta dosege! najmanj 2 milijona dinarjev. Obveznost vodenja poslovnih knjig se prične s prvim dnem poslovanja. Ako ima davčno oblastvo razlog, sumiti v verodostojnost davčne prijave in podatkov kakor tudi poslovnih knjig, tedaj ugotovi davčno osnovo na podlagi primerjave s sličnim podjetjem, obratom ali poklicem. Osnovni davek se poviša od 10 na 12% pri onih davčnih zavezancih, ki se jim osnova določi po bilanci. Reforma tudi delno povišuje dopolnilni davek pridob-nine zlasti v višjih stopnjah. Najobčut-nejše je povišanje pridobnine za one zavezance, ki se jim ugotovi davčna osnova po bilanci, ker se jim povečata osnovni in dopolnilni davek. Davčna novela uvaja še minimalni davek pridobnine za podjetja s prometom preko 2 milijona din. Podjetjem in obratom, ki so zavezani posebnemu davčnemu dodatku (veleblagovnice, tvornice, ki nicah ter trgovska in obrtna podjetja s podružnicami) se odmeri minimalni davek v dvojnem znesku. Vsa trgovinska in obrtna podjetja, ki imajo poleg glavnega obrata še podružnice za prodajo blaga potrošnikom, so zavezana posebnemu davčnemu dodatku, če njihov promet presega milijon din. Mali obrtniki, ki delajo z ročno močjo brez uporabe pogonskih strojev z največ dvema pomočnikoma, bodo plačevali pavšalni davek tudi po krajih, ki imajo več kakor 20.000 prebivalcev. Nadalje so se deloma spremenile določbe o davčni stopnji rentnine in o. pobiranju rentnine. Pri družbenem davku so posebno poostrene določbe za tuje pravne osebe, za odmero davka v sumljivih primerih, za podjetja, ki ne dovolijo vpogled v knjige, povečan je minimalni davek in povišan dividendni davek. Pri uslužfcen-skem davku so povišane davčne stopnje za velike dohodke. Podrobnejšo reformo davčnega zakona bomo prinesli v izčrpnem poročilu naslednje dni. V Selnici gradijo novo šolo Selnica ob Dravi. Božični čas je, krajina je otožna, saj prihaja znanilec zime. Sredi vasi v Selnici je zelo živo. Na obsežnem stavbišču rase iz tal mogočno poslopje nove selniške narodne šole. Bilo ie v sredi meseca oktobra, ko je bila prva lopata zasajena, da pripravi temelje novi hiši, žarišču naše narodne prosvete. Sedaj hite, akoravno je že božič, da veliko stavko, ki bo imela deset razredov, v najkrajšem času pokrijejo. Prilično 200 tisoč din boa stala sama gola stavba, za ostala dela bo potreba žrtvovati še velike vsote. Radi booo občani dali sredstva na razpolago, saj vedo, da je treba mladino dobro pripraviti za življenjsko borbo. Mladina mora biti zdrava, v zdravih prostorih bo ohranja zdravje in bogatila svoj um. Sedanji prostori stare šole ne odgovarjajo predpisom; povrh tega jih je premalo. Saj so učni prostori zasedeni od jutra do večera. Z radostjo in ponosom gledamo hitro delo preko dneva v pozno noč. Selničani, osobito deca, pričakujejo radostni dan, ko bodo namerili prvi korak v novo stavbo. Tam zgoraj, visoko na Kobanski planini, vrh Slemena, misli skrbna mati na svojo deco, ki bo tudi v bodoče morala v dve uri oddaljeno selniško šo'o ob lepem vremenu. Vremenske neprilike ji bodo mnogo dni dnevno pot k pouku preprečile. Otroku želi olajšanje šolske dobe, in z gotovostjo pričakuje, da bodo odločujoči činitelji uresničili po dograditvi selniške šole načrt, da dobi Slemen »vrhanck svojo malo planinsko šolo. Danes prilagamo »VEčERNIKU« položnice. Naročnike prosimo za nakazilo naročnine za januar. Zaostankarjl naj tudi poravnajo naročnino, ker sicer izgube nravico do nezgodnega zavarovanja naših naročnikov za din 10.000.—. Izplačilo zavarovalnine je odvisno udi od tega če ie imel naročnik, k! se je ponesrečil vsaj 14 dni pred nezgodo naroc- • redn^^vECERMKA.. pragersko fara PcIcrCItOvo poslednje sanjc“ na pSsfccro! Osnovna Sola jo igrala v sokolski dvorani krasno igrico ,,s e.civko^c poslciiria sanjo1'. Polek igre je bil zelo 'lobcr. ‘igralci so n vl°ffn«un v vftj {^peljali, posebno Zlatko nesmic Peterčka. Za konec so zape par pesmic, ki so občinstvo zelo zadovoljile. Za uspd' “na zasluge šolski upravitelj S-MaJal, ki pa žal iz Pragerskega odhaJa P° igrici so imeli čajanko, ki jim jo je p) rCdil g. Furman Slavko. ,. . .. Iz I ra-ersVga v Lufc v Savinjski dob vr* \ premeščen šolski upravitelj b- Lua -Upokojil so nn Pragerskem preroikaCi Bevc Karl Repnik Mihael, Kramer Alojz skladiščnik g. Vaidman Bela. Oljfi a S'50(Jrfa Po s-tava^ragertko ra*: 6'aša, da si naj delavstvo Cim prej nabavi 'delavske knjižice, ker jan je brez Istin vslop v vsako službo nemogoč. , Zit;£nj se v Pratferslicm no doi>f petro* Kijub temu da se v drugih trgovinah Peirolej dobi, ga na Pragerskem ni dobiti. Pra^rskc r;o i so zelo ledene, posebno ?j1,1 ref in zvečer. Potrebno bi bilo, da sr posipale in bi se s tem preprečile Morebitne nesreče. ~ Namesto vetiea na župana občine rPodnja Polskava—Pragersko g. Kotnika, jP darovala tovarna opeke g. Slainklav-".erja ha Pragerskem občini 150 din. Ob-i llu je denar razdelila med revftžo za ličnico. V a . Is’a edinlea na Pragerskem je priredila svojim rruadim pripadnikoni v so-*>o'.o zvecvr zelo lepo božičnico. Po na-KOvpru tnala Ilugona Ogrinca, ki je v ,pat-Uih vzpodbudnih besedah dal navzo-'m obrise o skavlizmu, je bila obdaritev. ' splošnem je (reba vodnikom izreči podalo za tako lepo prirejeno božičnico, a f.pjatcljem skavlizmu se’ je treba zahva-Ul‘ za darove. in voščila la novoletno Številko »Večernika" vljudno prosimo, naj se jih odda najpozneje do sobote 9. ure dopoldne v ogl. odd. Večernika 27. aprila 1940. Kakor običajno bodo z a posetnike milanskega velesejma dovoljeni znatni popusti na železniških tarifah. Zainteresirane slovenske tvrdke, ki želijo razstaviti vzorce svojega blaga, sc opozarjajo že sedaj na to gospodarsko prireditev. ■ AVTOMOBILSKA NESREČA MARIBORČANOV PRI ŠPILJU Za praznike se je odpeljal v Nemčijo k sorodnikom pobreški ključavničarski mojster Rudolf Zupan s svojo ženo Gi-zelo In sinom Brankom, zraven na avto je prisedla Zupanova soseda s Pobrežja posestnica Amalija Maričeva, ki ima v Nemčiji hčerko. Ko so se vsi po praznikih vračali proti naši meji, jim je znena-da nekaj pred Špiljem prekrižal cesto pes. Zupan se je hotel psu izogniti, kar pa je postalo zanj usodno. Zadel je z avtom v obcestno drevo ter razbil prednji del voza. Pri trčenju so dobili potniki, ki so nato nadaljevali pot po vlaku, po glavah težje in manjše poškodbe. Vsi se zdravijo v mariborski bolnišnici. o Velesejem v Milanu. - Prihodnja prireditev velesejma v Milanu bo od 12* oo Cele c Hvalevredna gesta celjske tekstilne tovarne. Celjski tekstilni tovarni ,,Metka" in „Elka“ sla za božič mestni občini podarili mnogo blaga za obdarovanje mestnih revežev. Kakor čujeroo, namerava celjska tekstilna tovarna Bergmann in drug z večjo množino blaga in tudi z večjim denarnim zneskom obdarovati reveže za Novo leto. To je hvalevredna gesta, ki je bodo reveži tudi za Novo leto veseli. c Hud mraz Je prHlsnll v celjski kotlini. Včeraj zjutraj je kazal toplomer v mestu 23 v okolici pa 25 stopinj pod ničlo. Savinja in Voglajna sta dolno, drugi potoki pa popolnoma zamrznjeni. c Drsališče SK Celja v mestnem parku je odprlo. c Policijska ura v Celju je na Silvestrov večer za gosLilne, razen okrepčevalnic, do 2., za kavarne pa do S. zjutraj. c Rok za izmenjavo poslovnih knjižic pri celjski policiji poteče 31. t. m. in ne bo podaljšan. c Celjski šahovski klub bo imel drevi ob 20. redni brzolurnir za prvenstvo v mesecu decembru. Prijave so sprejemajo do pričetka turnirja v klubskih prostorih hotela „f!vroper<. TOVARNA ZA DUŠIK JE ZVIŠALA PLAČE Ruška tovarna dušika je zvišala mezde delavstvu po vzgledu ostaiih podjetij v Sloveniji in državi. Mezde so zviSane za 21%. Tako bodo dobivali neporočeni delavci na 14 dni 100 din več plače, poročeni 120, poročeni z enim do treh otrok 150 in poročeni z več kakor s tremi otroki 180. c Umri je v celjski bolnišnici 82 letni dninar Jože Kožuh iz Arclina pri Vojniku c Avto ga je povozil. Na cesti pred javno bolnišnico v Celju je neki osebni avto povozil 65 letnega prodajalcu peciva Fr. Esiha iz Celja iii mu nalomil hrbtenico. c S pištola »i jo prestrelil roko. 19 letni vrtnarski vajenec Ferdo Gajšek i« Krekove ceste v Celju je popravljal pištolo, ki se je sprožila in mu prestrelila desno roko v zapestju. c Nesreče. 48 letni mizarski mojster Martin Kolarič ^ Grete pri Hrastniku ie padci in si zlomil desno nogo. — 65 letni posestnik Mihael Ježovnik iz Paške vasi je v gozdu pri spravljanju lesa padel iti si zlomil desno roko. — 32 letni posestnik in gostilničar Franc Lever jz Prekope pri Vranskem je doma padel in si zlomil desno roko v zapestju. — 12 letni sin preglednika fin. kontrole Radoslav Uršič iz Celja je doma padel in si zlomil desno roko v komolcu. — Pri sankanju si je zlomil desno nogo 13 letni posestnikov sin Anton Jurič iz Mozirja. — Tri prste je odrezal stroj na levi roki v tovarni ,,\Vesten“ 17 letnemu delavcu Ivanu Žoharju is Vrh pri Teharjih. c. Knjigovodstvo na kmetskih posestvih. Mestno poglavarstva razglaša: Kmetijska zbornica bo začela meseca marca 1940 uvajati kmetijsko knjigovodstvo pod strokovnim nadzorstvom pri naprednejših kmetovalcih-Oni, ki hi imeli veselje do kmetijskega knjigovodstva, naj se zglasijo do 5, januarja «.-• mestnem poglavarstvu v sobi št. 47. Ples! Ptujske planinke so tudi letos kakor lani pokazale socialni čut ne samo v besedah kot mnogi — ampak tudi v dejanju za obubožane Haloze. Zavedajo so sicer, da nomenjajo njihovi darovi za Širne Halo/, le kapljo v morje, vendar pa s takim dc-lonr vedno glasneje opominjajo vse one, ki bi lahko , pripomogli k izboljšanju težkih socialnih prilik v Halozaii. Ptujske planinke se vso leto zanimajo za naše Haloze. Nc hodijo tja občudoval mičnih bregov a žlahtno vinsko trto in z belimi zidanicami, temveč spoznavat, kako živi ha loški mali človek. Z božičnicami pa eri nesejo vsako Jeto haloški deei malo veselja in sreče. Lani so obdarovale dec« Pn,Sv- Puhu v Halozah, letos pa pri Sv. Andražu Darove je prispevalo ptujsko ob Hm i’ P ^ dl,n -m 100 din, za kar j™ Planinke izrekajo najlepfo zahvalo. Tri ptujske planinke-dijaldnje: Gosak Me ta, Majcen Neva in Praprotnik Nada so rpHSiv- indražu>! kier jim j« deca priredila prisrčen sprejem. Po božični spevoigri so navdušene planinke obdarovale vse malčke. Najrevnejši so dobili oblek«-°ltaI.i Pa golske potrebščine. star* * lo “ptoinke Mi-«r» w 55, !'”m. Je, Sla gosta megla, ki se dolgo ni mJift ulicaU J'e w*o videti le n IV« «ii ^postavljali mrazu le nos ocPpol S. do^L*ure. °dprk p„Na tepežnieo so v Ptuj prihitele celt> gruče tepežkarjev. Trgovcem so kmalu posla pripravljena darila in so jih zato tudi kmalu zavračali, ne da bi jim kaj dali. ■ P_®ve nesreči, Petrovič Jernej, kočar iz Dornave j« pafiei n„ poledici- Slana p 2rtev alkohola. Pri Sv. Urbanu nri Ptuju se je za praznike dogodila krvava žaloigra, ki si je izbrala za žrtev Kram bergerja hranca iz Drstelje. Na Božič ob večernicah pred cerkvijo spo-P}'ljell vmjem fantje, ki so kmalu pričeli obračunavati z noži. Pšajt in Horvat iz vrha sta jadala Kramberger ju smrlnonevame poškodbe, katerim k storil!^ i ti-enutkov podlegel. Orožniki žo storilce že spravili za zapahe. Vzorna skrb za našo mladino Ljutomersko Kok) jugoslovanskih sester je tudi letos obdarilo otroke ljutomerskih ljudskih šol z obuvalom, toplo obleko in perilom. Sredstva za nakup daril je Kolo dobilo od raznih dobrotnikov. Nabiralna akcija v Ljutomeru je imela lep uspeh. Posebno akcijo je Izvedlo Združenje trgovcev iu je predsednik *. Vilar nabral za Kolo in njegove človekoljubne namene med ljutomerskimi trgovci 3000 din. Prispevala je tudi organizacija Rdečega križa. Sestre-Kolašice so sešile same mnogo oblek. Tako je bilo mogoče, da je prejelo božična darila nad 200 najrevnejših šolskih otrok, po večini viničarska, delavska in kočarja deca. V telovadnici osnovne šole je bija božičnica. Učiteljstvo je pripravilo primeren program z igrico pod božičnim drevesom, deklamacijami in petjem. Uvodoma je pozdravila navzoče predsednica Kola jugoslovanskih sester, nakar je učitelj g. Lovšin v lepih besedah orisal pomen božičnih praznikov ter se v imenu učencev zahvalil vsem, ki so za obdaritev prispevali v blagu, denarju ali delu Božičnici sta prisostvovala okrajni načelnik g, dr. Skale fn zastopnik pio-svetne .iprave. Agilnim Kolašlcam gre za njih človekoljubno delo vse priznanje. SMskas PESTER SPO RJLB-1 Klovni, balerine, komiki it Bombe smeha • Pk€S' 31. XII. 1939 Sokolski dem Maribor Protidraginjsko zborovanje železničarjev Sinoči so priredile vse železničarske organizacije skupno protidraginjsko zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. Shod j js* Mozirska koča na Čolleb: j 50 mimo, 10 cm prtiča na P ^ smuka odlična. ^ ... Pohorski dom - Maribor*^ C, sneži, mirno, 12 cm PrM ^ 5 cm. . . . 19J C» jiagi Sv. Lovrenc na Pohorju- na po®1 oblačno, mimo, 9 cm pr«®* ,^no. 9 cm. 000 C, Kotlje - Rimski vrelec:po imo, 8 cm pršiča n* smuka dobra, snežne i"""” ^ mirno,^ 8 cm pršiča na 13 f®9 d* smuka dobra, snežne razm ^ zelo ugodne mjriio, 10 Peca: —18*0, pooblačimo, n1 0) pršiča na podlagi 60 cin. Ribnica na Po 'orlu. —I3 „’j\3gi mimo, 10 cm p *fe? na l?^eno, 01 Ruška koča: -18° C . 15 cm pršiča na podlagi 3 Občni zbor Slov. trgovskega dru*tv( Trgovskega pevskega zbora. lepjj Ijem STD sc iz leta v leto^ v< razvija enoletni trgovski te^aj frg0 na katerem poučujejo ske akademije pod vodstvi r ^ Nv profesorja g. Strune. Z zeljo. ;e ta V restavraciji Narodnega doma je bil sinoči občni zbor Slovenskega trgovskega druStva, ki ga je vodil zaslužni dol-goletni predsednik g. Vilko W c i x L V svojem uvodnem poročilu je na kratko orisal uspeSno delovanje v kritičnem letu. Sledilo je tajniško poročilo g. Ambrožiča, ki je nanizal po kronološkem redu vse dogodke iz trgovskega življenja v Mariboru. Slovensko trgovsko društvo je v preteklem letu praznovalo 30-letnico obstoja in 351etnico ustanovitve Slovenskega trgovskega kluba, ki je dal podlago sedanjemu društvu, ki šteje 123 članov. Zanimivo je, iz kakšnih poklicev se rekrutira članstvo. Od 123 rednih članov STD je 64 trgovcev, 8 trgovskih pomočnikov, 15 uradnikov, 4 tovarnarji, 4 tiskarne, 2 poslovodji, 4 špedicije. 2 denarna zavoda, 2 kinopodjetjl, 2 restav- raterja. 1 kavamar, 6 odvetnikov, 2 no- tarja, 2 zdravnika, 3 lekarnarji in »Put- nik«. Društvo namerava prirediti tečaje za aranžlranje izložbenih oken, ker se opaža popuščanje v smiselnem aranžira-nju. Nato je povdarjal uspešno delovanje ročilu blagajnika g. Franja poročal g. prof. Strun3 ^erutefj enoletnega trgovskega v ki je zelo uspešno in v teresentov, tako da j»> mr klanjati. Sledila je debata ribor dobil Čimprej Vaj«1^* p0 . \ nik zaključil zanimivo PorCUr'0ic& ' „Vf" , .v.., - et-n0C^ °d' teresentov, tako da jfli klanjati. Sledila je debata g1«Jfc v M vitve dvorozredne trgov- e pf°s riboru. Treba je najt. primem in šola bo otvorjera. 0 izvoi. Pri volitvah je -bil * i x ! o el celoten stari odbor z _njU je z.c3 čelu. Pred in po Cl ^ pevski zbor pod v*0 „vSkj gremiJ ieor več lepih PMnijiTr^febnPgS. stopal tajnik g. S k aZ 'oi pn “j ščen. da obljubil ^so P goie vitvi dvorazredne trgu riboru. tZPh •** wst' W33&fil mmmmmmsaBEEmsmBB oan ;t ektrika ¥ službi poljedelstva Zanimiv poizkus indijskega elektrotehničnega strokovnjaka za dvig pridelkov ADMIRAL RAEBER vrhovni poveljnik nemške vojne mornarico, o katerem so krožile vesti, ds, je V časopisu »The Modern Review«, ki izhaja v Kalkutti v Indiji, je izšel zanimiv članek o fantastičnih uspelih poizkusih indijskega strokovnjaka za elektrotehniko dr. Nehruja. Svoj čas profesor fizike na univerzi v Alahabadu in zdaj sodnik se je s posebno strastjo zavzel za izboljšanje življenjskih prilik indijskega naroda s pomočjo elektrokul-ture. Elektriciteta se že davno uporablja v industriji, poljedelstvu in medicini. Dr Nehru je prišel na idejo, da s pomočjo električnega polja pospeši rast bilk. Energija prodre v vsa tkiva, v steblo, daje več cvetja in plodov. Priporoča tudi zalivanje rastlin z elektrizirano vodo. Dr. Nehru je na ta način pospešil rast kulturnih rastlin. Barva listja postane intenzivnejša, mrčes pogine ali pobegne. Plod je tako čvrsto priraščen, da ga ne more odtrgati na vihar ne toča.^Plodovi so večji, boli mesnati in okusnejši. Žetev te 20 do 25% večja. 2 elektrolizo ali namakanjem elektri-zirane vode so dosegli, da se popje hitreje odpre, rastlina nastavi sad po potrebi hitreje ali kasneje. Sadno drevje daje na leto trikratni pridelek. Uspelo je vzgojiti rastline, ki dozore le v gotovih krajih. Polkovnik Noel je v Pešavaru na pod- STALIN e po prvih neuspehih sovjetske vojske a Finskem sam prevzel vrhovno povelj--vo napadalnih" divizij. Vrhovni vojni lagi teh navodil napravi poizkuse na sadnem drevju in žitu ter prišel do spoznanja, da. je pridelek v obeh primerih brez po'onih stroškov za 30% večji. Prav tako se za 25% poveča mlečnost krav. če se njih hrana namaka z elektrizirano vodo. Govedo postane odpornej- še proti bolezni in živi dalje časa. Za veterinarje je elektrokultura prava bla-godat. Tudi kokoši so po takšnih poizkusih več nesle. Tako piše gornji časopis. Kaj nato pravijo naši agronomi, je pa seveda drugo vprašanje. Kirurg operira samega sebe Dr. Juan Paez, šef kirurg mestne kliti. ke v Havanni, je v navzočnosti številnih zdravnikov in študentov mediciu-cev operiral samega sebe na slepem črevesu. Operacija je popolnoma uspeta Ko je zdravnik občutil bolečine v trebuhu, je pozval na operacijo kolege in študente, ki so se radi odzvali šefovemu povabilu. Pred tem kolegijem je s pomoči*. bolničarja izvršil dr. Paez najprej anestezijo, nakar se je s pomočjo velikih ogledal sam operiral. Napravil je zarezo, 'zvlekel razboleli del slepega črevesa in rano zašii. Potem je legel v posteljo in po nekaj dneh zapustil zdrav kliniko. Strašna noč brodolomcev Jndigirke" Nedavno se je v vodah na Daljnem vzhodu potopila ruska ladja »Indigirka«. Morje je vrglo na kopno 420 mrtvecev. Kapitan ladje pripoveduje, da je parnik 15. t m. zapustil Ohotsk in zaplul v smeri proti Vladivostoku. V ponedeljek je nastopil na morju vihar, sneg je preprečil vsako orientacijo, mrzel veter je rezal do kosti. Ladja je plula vzhodno od Sahalina. V torek zjutraj je pa »Ihdigifka« nasedla na bali severnega Hokaida. Voda je vdrla v notranjost. Spustili so dva čolna, enega so razbili valovi, drugega je zalilo morje, da se je potopil. Ladja se je svet sovjetov Je odstavil dosedanjega Poveljnika čet na Finskem, generala Me-režkova. Stalin bo vodil rdečo vojsko Iz Moskve, pripravlja se nova ofenziva na finsko mejo. KAKO SE USTVARJA JAVNO MNENJE Odpotoval je Anglež na Francosko, da spozna to deželo demokracije. V Le Havreu se je izkrcal in ker cenijo Angleži močne pijače, je takoj zašel v bližnjo krčmo. Gosta je postregel natakar z rdečimi lasmi, kar se Angležu ni dopadlo. Prinesel je slabo vino, kar je gosta še bolj razjezilo. Vzel je belježnico in zapisal prve vtise iz Francije: — Francozi imajo rdeče lase in pijejo slabo vino. v popolni temi nagnila na stran. Moštvo je z acetilensko svetilko poskušalo prebiti steno ladje in napravilo odprtino, skozi katero je lahko zlezel človek. Mraz je pritisnil na —10 stopinj C. — Borili smo se proti ledu in lakoti vso noč. Veliko mornarjev je umrlo od naporov. V sredo zjutraj so nam prišli na pomoč japonski parniki, ki so rešili le del od tisoč potnikov in posadke. Kakšen otrok! Toliko let sva hranila, da sva prišla semkaj, zdaj se pa noče igrati s peskom in s j zmisll, da bi rad — veslal... P po Izgubi križarke »Admrlal von Spee« podal ostavko. Vesti niso bile resnične. DEFINICIJA NEVTRALNOSTI Dva človeka sta se pretepala s palicami, tretji je mirno stal ob strani ‘n gledal. Prišel je stražnik in odvedel vse tri na policijo, prva dva na zaslišanje, tretjega kot pričo. Policijski komisar je vprašal pričo: — Ti si bil navzoč? — Da! — Ali si gledal pretep? — Sem! — Ali sta se pretepala ? — Da! — S čim? — S pakcami. — Zakaj ju nisi miril? — Ker ni bilo pri roki tretje palice... BOŽIČNICA FIJAKERSKIH KONJ Kakor vsako leto so tudi letos obda-rovali v Pragi zadnje fijakerske konje. Letos jih je prišlo le še 12. Nekdaj tako slavni fijekerski poklic umira. Društvo za varstvo živali je razdelilo med konje poslastice, obdarilo je pa tudi njih gospodarje. Mobilizacija Čehov in Slovakov v Angliji Po priznanju češkoslovaške vlade v Parizu in Londonu jq dr. Beneš izjavil dopisniku »Exchange Telegrapha«, da je bilo treba v svetovni vojni štiri Teta, zdaj le štiri mesece preden so Angleži in Francozi priznali češkoslovaško vlado. Dr. Beneš je posebej naglasil, da gre pri tem za češkoslovaški in ne samo češki narodni odbor. To pomeni, da tvorita Češka in Slovaška še vedno zajednico. Čehi in Slovaki so imeli res nekaj spo- rov, večina Slovakov je bila nezadovoljna z režimom ter je zahtevala novo zajednico s Čehi na demokratski osnovi. Čehi in-Slovaki v Veliki Britaniji bodo mobilizirani. Kmalu bosta sestavljeni dve češkoslovaški diviziji. Glede sedanjih prilik na Češkem je dr.- Beneš dejal: »Način, kako postopajo Nemci s češkim prebivalstvom, je slabši nego je v angleški Beli knjigi prikazan postopek v nemških koncentracijskih taboriščih. Vprav neverjetno je, kaj vse mora pretrpeti češko prebivalstvo. Kljub temu vodi ono pasivno resistenco. Čehi ne bodo nikoli prenašali suženjstva.* Glede sedanje vojne je dr. Beneš zaključil: »Na en ali drug način bodo morda tudi druge države pritegnjene v vojno, ne verujem pa, da bi vojna dolgo trajala. Nemčija ni v stanju, dolgo časa prenašati to bre- me.« marij skalan: RAM AS IN JORA ROMAN ZADNIiH LJUDI NA ZEMLJI 46 nenadoma brez sledu izginila moj brat in »Torej veš tudi ti, kje sta,« mu je delala. »Vsi veste, a nihče mi noče ničesar ?°vedati. Kaj mi prikrivate? Hočem Zvedeti!« , , »Ne bodi čudna,« je dejal Angabad. »Ničesar ne vem m ti zato tudi ničesar ^ne Prikrivam.« »Prav tak odgovor sem dobila že dru-je dejala Mana in se jezna obrnila Teč. šla -c k Yagiriju. Ako ji tudi on tako odgovori, si je mislila, potem je nič 1,3 svetu ne more več prepričati, da se T res nekaj zgodilo, kar ji nočejo ali ne Srnejo povedati. »Kje je Mahabali?« je vprašala. »Ali ga ni tukaj?« »Nt ga sploh nikjer?« »Kako, nikjer?« »Že več dni ga ni domov.« »Potem na.ibrže dela.« »Ali dela morda tudi Ramas?« , »agirijev glas je postal rahlo nemiren, 0 ji je odgovoril: »Ali se še vedno tako zelo zanimate *anj?« ‘Zanimam se za vprašanje, kam sta njegov tekmec?« »To zveni skoraj kakor terjatev.« »To tudi je! »Nisem vedel, da ste tudi vi tako čisto krvna sestra svojega čistokrvnega brata Mahabalija Patne.« »Kako menite fo?« »Čisto preprosto, da ie vsa rodovina Patna enaka.« - • »Vi nas hočete žaliti?« . »Nikakor, cenjena gospodična Mana. Hotel sem le reči, da ste vsi vaše rodovine zelo resolutni.« »To je napeljevanje pogovora na stranski tir! Toda ne bo vam uspelo! Terjam, da mi poveste, kje je moj brat, kaj se je z niim zgodilo in kje je Ramas?« »Glede vašega brata vam v resnici ne morem povedati, kje je. a lahko vam zagotovim, da se mu ni prav nič žalega zgodilo. »In Ramas?« »Tega poboljšujemo.« »Poboljšujete?« »Da, čisto preprosto poboljšujemo.* »To se pravi, da ste ga zaprli?« »Ne bi dejal, da je to zapor...« »Ampak?« »Poboljševalnica.« »Vi ste ga otrpnili!« je vzkliknilo dekle prestrašeno. »Ne, samo operirali ga bomo. V njegovi glavi je potreben manjši zdravniški poseg.« »Sedaj vas razumem še manj ko prej.« »Potem ne izprašujte dalje, kajti sicer nazadnje ne boste sploh ničesar več razumeli!« »Vi se hočete z menoj šaliti?« »Ne,« je odvrnil ukazujoče Yagiri, »Prepovedujem vam uradno, da bi se še dalje brigali za stvari, ki vas ne tičejo in so pridržane edino le vodstvu naselbine! Klanjam se!« Yagiri Seoni se je poklonil in pustil Mano samo. Dekle se je ozrla po dvorani in zagledala od daleč zdravnika Chasija Khana. Odhitela je proti njemu, a ko je opazila da se pogovarja z Raya-nijem in filozofom Hampurjem Kamthi-jem. si ni upala blizu. Sicer je pa sklenila, da ne bo z nikomer več govorila o tej zadevi, ampak jo bo raje sama skušala razvozlati. Po vsem tem. kar je doživela pri Jori. bratu in Yagiriju Seoniju. je bila za trdno prepričana, da se dogaja nekaj, kar ni popolnoma v redu. Mllli 'tlil v Prav nič se pa seveda ni zavedala, kakšen utis je napravilo njeno izpraševanje na Yagirija. Niti slutila ni, da se je ob njenih besedah vzbudil v njem nemir negotovosti. Po tisti Ramasovi rešitvi iz pasti, v katero se je sam ujel., ki je bila skoraj nerazumljiva, se mu ni zdelo nič več nemogoče, da je morda pobegnil tudi iz rok Mahabalija Patne. Mogoče ga je celo napadel in premagal? — Mogoče sta se drug drugega pobila? Mogoče... Yagiri Seoni je postajal vedno bolj nemiren in se je nazadnje odločil, da pohiti sam v tisti del podzemlja, kjer so bile delavnice za vsemirsko letalo. Drugemu take preiskave tudi ni mogel zaupati, prvič ne zaradi tega. ker tja sploh nihče nikoli ni smel, drugič pa zaradi nevarnosti, da bi kdo odkril kako stvar, ki bi utegnila celo njega samega obremeniti. Nestrpno je čakal konca koncerta, da se je mogel brez vzbujanja pozornosti posloviti m oditi po svoji skrivnostni poti. Stopil je najprej v delovno sobo Mahabalija Patne. Bila je prazna in poznalo se je. da inženirja že nekaj časa ni bilo v njej, To je Yagirija Seonija še bolj potrdilo v temni slutnji, da nekaj ni v redu. (Dahe nrfhodni'?.) Mal' poloti dar domu na oltar vinom Kultura Veseloigra „Konto X" Na Stefanovo zvečer je vprizorilo mariborsko gledališče v režiji g. Milana Košiča to »veselo trodejanko o ljubezni in drugih nemodernih rečeh«, ki sta jo napisala R. Bernauer in R. Oester-reieher, prevedel in mestoma tudi po svoje prikrojil jo je pa g. Danilo Gorinšek. »Konto X« spada med tista odrska dela, katerih izključni namen je zabavati občinstvo s prikazom izrezka iz življenja ljudi, ki so kakor koli komični. Višjih umetniških pretenzij nimajo, nudijo pa igralcem vendarle priliko za izvrstne kreacije. Igra je bila igrana z velikimi uspehi že na Dunaju, kjer je igral pisarniškega vodjo znani Hans Moser, v Praži. kjer ga je upodobil Vlasta Burian, in drugod ter je tudi že filmana. Snov je zajeta iz okolja po svetovni vojni propadle plemenitaške rodovine, ki se ne more vživeti v nove razmere, in iz meščan.'rega vzdušja, ki posega vedno globlje v te »višje« sfere in jih ruši. Odrsko efektne scene in dobro karak-terizirane osebe zagotavljajo delu uspeh in igralcem hvaležno uveljavljanje. Režiser g. Milan Košič je veseloigro zre žiral v skladu z njeno vsebino na prepričevalen realističen način in ji dal tudi prikupno inscenacijo. Tako ji je tudi s svoje strani pomagal do efekta, ki ni izostal. Glavni poudarek so pa dali maribor- ski uprizoritvi »Konta X« vendarle igralci sami. Predvsem velja to za g. Danila Gorinška kot vodjo odvetniške pisar-ne Izidorja Reisnagla. Z markantno masko, premišljeno figuro in karakteristično celotno igro je ustvaril lik, ki ga moremo prišteti med najboljše tovrstne na našem odru. To je pokazal tudi sprejem pri občinstvu, ki ga je nagradilo s priznanjem ponovno celo pri odprti sceni. Dobro je pogodila tudi ga. Slava Gori n š k o v a vdovo pl. Waldhofnovo, dočim je gdč. Ema Starčeva ustvarila izvrstno njeno hčer Ulli in znova dokazala, da je končno našla svojo pravo igralsko noto. Vseskozi pristno je upodobil g. Rado Nakrst mladega, zaljubljenega odvetnika dr. Schillerja, g. Just Košuta izredno markantnega ban kirja Zamorskega, g. Edo V e r d o n i k bolj pasivnega Kurta pl. Waldhofna, g, Ljudevit C r n o b o r i starega korvetne-ga kapitana, g. Milan Košič komičnega restavraterja Wiap-keia, kateremu je postavila protiutež ga. Danica Savino-va v vlogi njegove žene Auguste, dočim sta odigrali ostali manjši vlogi gdč Marica K r i ž a j e v a (sobarica Mina) in gdč. Anica Gabrovčeva (stroje piska). Kontakt med odrom in občinstvom je bil ves čas intimen in »Konto X« bo nedvomno še več večerov napolnil gledališče. -r. MALI OGLASI CENE MAIIM OQt,ASOM V malih oglatih <>an« vtaka baatd* K M' oaimamU oglase le din 5 Dražbe oreklici dcmfsovania te temtovanbkf oclesl din oo IM va-JW'»v» anjo 'D «im.'vaii!,'n. us-«.' “ OolnMH ii znesek it te oglase te din 10,— Debelo tiskane besede se raiurtalc dvofno _o ...rfitflS enkratno obiavo inafa din l— Znesek it male oatase se olaioie tako. ort najociio o vooslatl » oisma skuDBi z naroiilcm ali na oc ooftnl ooloinici nn Sekovni ra„un st. olsmene odeevore dede malih oelastrv se mora oriloilti enatnk« sa 3 din issaaasaesasESK Louis Adamič pripravlja novo knjigo o Združenih državah PSIHOGRAFOLOG IN ASTROLOG Zgubile'1*' S. PARADISO Kneza Koclja ulica 24 MARIBOR Odkar se je Louis Adamič vrnil z obl ska v domovini — o vtisih tega obiska razpravlja obširneje v svoji knjigi »My America« 1938, odlomki so izšli v prevodu tudi v naših revijah — se je njegovo zanimanje za problematiko izseljencev v novem, ogromnem ameriškem svetu poglobilo in sistematiziralo. Adamič ni beletrist, novelist, reporter, sociolog, publicist v našem pomenu — marveč vse to hkratu. Njegova »Moja Amerika« je obsežna knjiga docela statističnih študij, novel z^ umetniško vrednostjo, razprav m reportaž, ki nimajo nobenega drugega namena, kot doprinesti svoj delež °l osvetlitvi ogromne problematike ameri škega sveta. In Adamič je prepričan, da sodobno Ameriko ni mogoče razumeti, ne ba di razumeli problem njenih neanglo-saksonskih priseljencev, ki so prišli čez ocean v zadnjih desetletjih. Ti priseljenci so danes sestavni, bistveni del Amerike. V prospetku za novo knjigo, ki prav za prav ni navaden prospekt temveč nekakšna anketa, naslovljena v prvi vrsti na ameriške priseljence vseh narodov (zelo zanimiva, razgibana in vsestranska vprašanja, stavljena starim in novim Amerikancem), pravi Louis Adamič: »Ukvarjal se bom, kar se da temeljito, iz. ključno z emigranti, ki so rojeni Amerl ikanci, vendar različni od Amerikancev stare yankeejske sorte, z njihovimi pro blemi v razmerju do Amerike kot celote kakor tudi s problemi Amerike v razmerju do njih samih, s problemi amerikanizacije in asimilacije, z hejasno podobo Psibografolog Vam pokaže smer sreče in blagostanja, —• Predložile svoje rojstne podatke in lastnoročni podDis, pa Vam opiše Vaš značai. Odpre Vam zastor Vašega živ-ljena. Pove Vam, s kom in kako se boste poročili. Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu. Kako vzgajajte o ro-ke. Katerih bolezni se morate varovati. Kdaj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo. Kdaj stavi e v loteriji itd. Dela na najnoveiši znanstveni podlagi graiologšie. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. Za stroške in dopisovanje je treba poslati din 40.— vnaprej. GOSPODIČ ^ išče službo Domojtii« ^ hinji ali kaj ponudbe na: Angela t v Puščavi, p. Sv. Loy271j.i0 Pohorju. Razno tega še neizoblikovanega sveta in z bodočnostjo Združenih držav, kakršno odpira dejstvo, da se sestav njihovega prebivalstva neprenehoma menjava.« Že v »Moji Ameriki«, v poglavju »Ply-mouth Rock and Ellis Island« je Adamič skušal podčrtati misel, »da Združene države, kakršne so danes — rasno, socialno, kulturno, religiozno, duhovno, skratka: človeško — niso samo razširjena Velika Britanija in Nizozemska, marveč predstavljajo razširitev vse Evrope, do neke mere celo dela Azije in Afrike; da je sodobna Amerika s svojimi industrijami, nebotičniki, neskončnimi železnicami in mogočnimi cestami, morda prav tako rezultat dela in genija emigrantov, ki so se priselili v zadnjih 60 ali 70 letih, kakor staronaseljenih Amerikancev, ki so zvečine anglosaksonskega porekla; da Združene države hitro izgubljajo značai pretežno anglosaksonske dežele, kajti med njihov, prebivalstvom je že okoli 50 milijonov ne-Anglosaksoncev in da je zato nujno potrebna nova koncepcija Amerike. »K tej sintez?, k temu novemu, sodobnejšemu pojmovanju Amerike naj prispeva nova knjiga slovenskega emigranta Louisa Adamiča: »Nation of Nations« (Narod narodov). Naslov knjige je povzet po nekem verzu Walta Witmana. Knjiga, za katero Adamič šele zbira material na svoj originalen in temeljit način, bo izšla, kakor pravi pisatelj v prospektu, okrog leta 1941. NOGAVICE (lastni izdelki) rokavice, vol na. odeje, koce, zimsko perilo pletenine, naiceneiše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (poleg tržnice) 9879-1 la CVETLIČNI MED (točen) od din 15.— naprej. O. Creoinko. čebelarstvo, prodajalna čebelarskega društva Maribor. Zrinjskega trg št. 6. 9789-1 HRANILNE KNJI»# bank in hranda^g VREDNOSTNE PAe državne m i*‘vs VALUTE vseh dr- ^odkupuje in prodaj« n^z0OD BANČNO KOM* Aleksandrova - > PRODAJA SREC,* NE POZABITE si nabaviti najboljše vino v gostilni »Prešernova klet«, Gosposka ulica. 12299-1 Sobo išie Mmtm&ui--------- OPREMLJENO SOBO išče gospodična. Naslov cgl. odd. »Večernika«. 12700-8 Stanovanie STANOVANJE lepo 3-sobno oddam s 1- januarjem. Vrtna ul. 8-1. 12668-5 Službo dobl BUČNO OLJE novo. dobro in vedno'sveže, nudi Tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska 7. 12606-1 PRIMORCI! Ob sobo ah dobite primorsko orodje, ianče i dr. stojnica Glavni trg, pred gostilno Tscheligi. 12726-1 »»i* Na kor vedno-prijetna zabav8_ oosnLNA^, j H* Anrtl* Vh K0* V soboto- ^^600^ 'jedd® del j ek P°iedj«a V deho zabava- IŠČEM HLAPCA pridnega, za vožnjo lesa iz gozda. Plača 300—400 din mesečno z vso oskrbo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Večernika« pod »Stalno«. 12721-9 Silvestrovi avlogarazc; _ sladka P° Takoj sprejmem PRODAJALKO za slaščičarno. Gobec, Studen cl, Aleksandrova 45. 12712-9 LOJZE STANDEKER V AMERIKI V nedeljo 10. t. m. je uprizorilo delavsko dramsko društvo »Ivan Cankar« v veliki dvorani (1000 sedežev) delavske strokovne organizacije v Clevelandu (Ohio) »Prevaro« mladega mariborskega književnika Lojzeta štandekerja. štandeker je bil povabljen k predstavi, pa se je seveda ni mogel udeležiti. »Prevara« je šla tako že z uspehom preko ljubljanskega in mariborskega odra, preko 15 podeželskih odrov ter je s to predstavo predrla tudi med ameriške Slovence. Uprizoritev je pripravila predsednica društva Tončka Simčičeva. Društvo postavi na oder vsako sezono pet do sedem slovenskih premier. Prav te dni je dovršil Lojze štandeker novo dramsko delo »Bogastvo«, v katerem nam predstavi družbo finančnih manipulantov in špekulantov, torej je posege zdaj v meščansko okolje. Svojo novo dramo je predložil ljubljanskemu in mariborskemu gledališču. ~8kh k. šesta Izdaja Hercegove »Abeccdar-ke«. L. 1922. je izšel prvič hrvatski abecednik za samouke, natisnjen v 10.000 izvodih; druga izdaja I. 1926. je dosegla tudi 10.000, tretja 1929. leta 50.000, četrta 1937. leta zopet 50.000, peta istega leta 35.000 in sedanja šesta 50.000 izvodov, skupaj torej 195.000 izvodov. Abecednik stane 5 din. k Skopski »PozornlŠki list« objavlja v 8. številki razpravo Nike Justinijanoviča o Pirandellu, poročilo o Giaserjevem »Priznanju«, portret Stcvana Jovanoviča, gledališke vesti in več slik. k Biografije nemških pesnikov. V založbi Cotta v Stuttgartu je pričela izha jati knjižica življenjepisov nemških pesnikov »Die Dichter (ler Deutschen« Doslej so izšle prve tri knjižice, posvečene Novalisu. E. T. A. Hoftmannu in Adalbertu Stiiterju. CENJENIM GOSTOM naznanjam, da prevzamem na Silvestrovo gostilno na Kralja Petra c. 51. Studenci prej g. Pliberšek. Postregla bom v najboljšim svečinskim ter toplimi in mrzlimi iedili. Tudi zavrteli se boste lahko. Za obilen obisk se Vam priporoča gostilničarka Žižek. 12708-1 Prodam KROMATIČNA HARMONIKA kontrabas in gilara se proda. Cankarjeva 14. pritličje, vrata 3. 12727-4 GOSTILNIŠKO KUHARICO samostojno sprejmem ta&oft. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12706-9 Soemnlte se CMD! SPALNICA IN JEDILNICA ugodno na prodai. Meljska ce sta 29, skladišče. 12713-4 NA KALVARIJ! po l'~ din od 5 litrov naprej 8 ’ JCU p r e i Or, J. n ŠIVALNI IN STROJ ZA ENTLAN.1E ter omaro poceni prodam. Kolodvorska 3. levo. 12699-4 Sobo odda OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Kolodvorska 3. pritličie. desno. ______________12710-7________ SPREJME SE GOSPOD na stanovanjc in hrano. Vpra šah v trgovini Meljska c. 57 12701-7 Spomnite se CMDI ZAHVALA Ob priliki izgube našega očeta m rega očeta, gospoda Mihaela Megliča zasebnika g0, izrekamo zahvalo vsem za >zra erI' žalja. . duhov' Posebno se zahvaljujemo - >Zaru<, ščini, ženski zvezi, pev. PobreŽ' gas. četi Pobrežje, Kol. dni««« * obča-je, kol. društvu »Perun * ter nj»gov! nom, ki so pokojnika spren -zadnji poti. Marfbor, Pobrežje, 28. d?"* * ŽALUJOČI OSTALI* Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborski, tiskarna d . ne vračajo. — Ureduiš.tvo ui uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - loluuu ceniku - R°k;j'V predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. -O*1"1 LufX štev 1 25-67 in uprave šlev. 2&-6Z. - Eošujj čekovui ORlC ; °pEr!no6g; g