Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. CELETON PISABNE: 1879 RECTOB. The first Slovenic Daily in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. List Slovenskih delavcev v o4meriki Entered aa Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y.. under the Act of Congress of March S. 1879. TELEFON PISARNE: 1279 UBOTOB. NO. 56. — STEV. c6. NEW YORE; FRIDAY, MARCH 8, 1907. — V PETEK, 8. SUŠ C A, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV, Zopetna nominacija Roosevelta predsednikom SENATORJA DEPEW IN CLARK STA GLEDE ZOPETNE ROO-SEVELTOVE KANDIDATURE RAZLIČNEGA MNENJA. Razun sedanjega predsednika se med republikanci še nihče ne imenuje kandidatom. TRIKRAT PREDSEDNIK. Washington, 8. m3rca. Po razgovoru s predsednikom Rooseveltom je včeraj senator Depew iz New Yorka izjavil: 4'Za predsedniško nominacijo v prihodnjem letu nimamo družeča človeka, nego Mr. Roosevelta. kajti v prid Ikacega druzega kandidata se dosedaj še ni oglasi.a niti jedna osoba. On je najjaiiji Človek v republiki in to je tudi ljudstvu znano. Le še dva slučaja sta mi znana, v kterih je bi:a agitacija leto dni pred volitvami tako jaka za jednega moža. in -.icer slučrja pmtsednikov Grant in McKinlev." Olan kongresa Champ Clark iz države Missouri je pa družeča mnenja; on izjavlja: "Nihče ne b<>de v tretjič izvoljen preKlsednikom. Meni bi bilo ne.jubo, a ko bi Mr. Roosevelt ne ostal pri sv < »jej besedi, toda prepričan sem, da, nko on ne »prejme nominacijo, dobi njegova .»rtranka reakcionarnega kandidata." ULOM V 13 HIŠ. Kako delajo newyorski tatovi v jed-nej noči. če raj po noči so newyorski tatovi riili v 13 hiš in v vsake j so našli »i d»ibr«»do>li ]»It n. 1» dva taU>va »'jeii, toda ne po zasluiri policije, v*m- po zaslugi 19letnega dijaka tehnike, B.krar Sclmiitta, kteri je, ne je vrnil domov, izneiiadil oba o v an ca v predsobi, kojo je zaprl *>zval policijo. a^ovi *> vlomili v hiše 609 Han-r iSt., 272 Clinton Ave., 752 istoč. ulica in v razre hiše v Brooklynu. j*tavo Za one, ki se hočejo ločiti. rre, S. I)., 7. marca. Tukajšnja Laja je sprejela zakonski r_____ ki določa, da morajo oni, ki hočejo po zakonu države S. Dakote ločiti, živeti tu v državi najmanj leto dni, in da mora biti tozadevna obravnava javna. Namen lega zakona je ustaviti "obrt" ločite* zakona, ktera nikjer tako bujno ne cvete, nego ba.4 v So. Dakoti. Koliko ae porabi šivank na svetu. Na Aztgiei&effi se izdeluje na dan 50 milijonov šivank, 7w tovarn na Nemškem jih izdela na teden vsaka po 200 milijonov; v Zjedinjenih državah jih izdelajo na teden do 150 milijonov. Povprečno se računa, da se porabi na celem svetu povprečno 200 trilijonov šivank na dan. Parnik Lochgarve na peska. Honolulu, Hawaii, 7. marca. An-gU ški parnik Lochgarve je pri Kamelo (otok Molnkai) obtičal na pe-*»<~eninah. Na pomoč so mu poslali par vladnih parnikov. Lochgarve je plul iz Antofogaste, Chile, v Honolulu; nakrcan je s salpetrom. Rešitev par-nika bode zelo težama. Najnovejše: trust za kislo zelje. Tol«*k>, O., 7. maroo. Zastopniki tovarn za izdelovanje kislega zelja v lllinoisu, New Yorku, Michiganu, Ohio, Wisconsin*! in Indiani, so se danes tukaj zbrali k posvetovanju glede ustanovitve trusta za kislo ze-ij«. - Obravnava proti milijonarju Thawu. ZAGOVORNIKI THAW A NE BODO VEČ ZASLIŠEVALI PRIČ. Kaj bode Jerome storil, še ni znano. Konec dela zagovorništva. KOMISIJA? Zagovarjanje milijonarja Harry Thawa je končano. Po večurnej konferenci njegovih odvetnikov, so slednji včeraj popoludne naznanili pokrajinskemu pravniku Jerome, da zago-vorništvo ne bode več zaslišalo novih prič. Konferenci so prisostvovali tudi razni člani Tiiawove rodbine. Jedva da je Jerome o tem zvedel, prišel je takoj s pripravami za svojo repliko in dokaze, s kterimi skuša ovreči izpoved Evelyne in zveden cev. Ker ni pričakoval, da bode zagovorništvo tako hitro končalo s svojim delom, se je naravno zelo čudil, ko so mu o tem sporočili. Radi tega bode danes naprosil sodnika, naj se obravnava preloži do ponedeljka, da sklene, naj se li obravnava nadaljuje, ali pa naj se ustanovi komisija, da proglasi Thawa slaboumnim. Tudi se zatrjuje, da ima pokrajinski pravnik 60 prič na razpo-1 go, s kterimi bode sikušal Evelynino pripovedovanje razveljaviti. Nejedini porotniki. Zadeva Steve Adamsa. POROTNIKI, KI SODIJO UMORA TYLERJA OBDOLŽENEGA ADAMSA, SE NISO MOGLI ZJEDINITI. Sest porotnikov je bilo za oprostitev in šest sa kazen. NOVA OBRAVNAVA. Wallace, Idaho, 8. marca. Včeraj popoludne, potem ko »o se porotniki o zadevi glede umora naselnika Ty-lerja obdolženega Steve Adamsa, so konečno naznanili sodniku, da se glede izreka ne morejo zjediniti, radi česar so jih odpustili. Sest porotnikov je bilo mnenja, da je Adams umora kriv, dočim je bilo ostalih šest za to, da se Adams oprosti. Sedaj se bode vršila nova obravnava. Boise, Idaho, 8. marca. V postavo-daji so včeraj s 24 proti 9 glasovom sprejeli resolucijo, s ktero se čestita uradnikom države, k#r so zasledili morilce pokojnega governerja Steu-nenbeiga. fnfflfi* A wMMAwl m&mm * Ameri cene ha: SI, HcvY«fc.N.Y, ,e J. *» najbolj« Na jezerih je pričakovati štrajka. Chieago, III., 7. marca. V Wash-ingtonu se vrši danes konferenca med delavskimi vodji in podjetniki, ki o-skTbujejo parniški promet na velikih jezerih. Konferenci bode prisostvoval tudi predsednik Roosevelt, kajti treba je storiti vse, da se prepreči štrajk na jezerih. I>elavei zahtevajo splošno uvedbo osem urnega dnevnega dela, kar naj se zgodi že s 1. aprilom. Temu se podjetniki proti vi jo. Omejitev naseljevanja. Washington, 7. marca. Predsednik Roosevelt se je včeraj posvetoval s Člani zastopniške zbornice in senata, ki so tudi člani naselniške komisije. Roosevelt je tem članom izjavil, da upa, da bodo izdelali načrt, po kte-rem bode mogoče naseljevanje temeljito omejiti. Komisija odpotuje v kratkem v Evropo, da prouči tamoš-nje razmere. Požar t Sing-Singu. V državnem zaporu Sing-Sihgti, i... LN. Yv je v minolej noči zgorela mi-^"zarska delavnica. Ogenj se je kljub trudil gasilcev tafco hitro ra^šir^al, dillj« aU**j vse irfrnrnlutiftpnfi po* i slopje agaraio. Jetnikor as j« polastila velika panika; konečno so ee pa pomirili, vidoč, da jim ca prati ne- Ples po strelih iz revolverjev na ulici. NEK MORNAR JE VČERAJ Z REVOLVERJEM PRISILIL 15 MOŠKIH IN ŽENSK, DA SO PLESALI NA ULICI- Kdor je hotel bežati, slišal je krogi j o žvižgati mimo ušes. MORNARSKA ZABAVA. Včeraj zvečer se je mornar Charles Sheller do vratu napolnil z whisky-jem, na kar se je oborožil z velikim revolverjem in odšel na 111. ulieo in 3. Ave. v New Torku. Tam je ustavil 15 pasantov obojega spola in jim u-kazal plesati in peti. Ljudje so takoj uvideli, v kakem položaju so in večina njih je pričela plesati in peti na mornarjevo komando. Na one pa, kteri so skušali bežati, je mornar jednostavno streljal, tako da so slišali kroglje žvižgati mimo glave. Naravno da so tudi ti potem plesali in sicer kar so mogli, kajti mornar jih je priganjal tako, da so morali vedno hitreje p lesa t L To je dosegel s tem, da je neprestano streljal pred noge plesalcev. Krog njih se je nabralo kacih 300 gledalcev in končno je prišel na lice mesta nek policaj, ki je mornarju s kolom i zbil revolver iz rok in ga are-toval. Danes se mora mornar zagovarjati pri sodniku radi pijanosti. BANKET BREZ MESA. Biyanu niso mogli podvoriti z mesom, ker so se bali, da na doba "odveze". Appleton, Wis., 7. marca. Včeraj zvečer so tukajšnji katoličani priredili demokratu William J. Bryianu pojedino — brez taesa, kajti škof Fox je izjavil, nihče, kdor bi jedel meso, ne dobi "odveze". — Večnega demokratičnega kandidata so radi tega katoličani pogositili z ribami in — kavijarjem. 30 let je čakal za $426. Middletown, N. Y., 7. marca. Major John Waller iz Monticello je sedaj, ko je Čakal nad 30 let na svoto $420.25, ktero je imel dobiti od zvezi ne vlade, zaželjeno s>voto vendarle dobil. Major Waller je bil poštar ▼ Mon-ticellu, ko je tedanja »liddlandska železnica za dalj časa prenehala voziti. Waller je pa kljub temu razva-žal pošto na svoje stroške in potem izročil denar glavnemu postnemu uradu t Washingtonu. Tam so pustili račun ležati do sedaj. Major je star človek in potrebuje denar. Po zaslugi člana kongresa W. Bradleya je kongres končno vendarle dovolil, da se denar izplača. Tihotapstvo z dragulji S parnikom Kaiser Wilhelm H. je dospela v New York Miss Florence Koehler, ktera je skušala utihotapiti za $10,000 draguljev, ktere so jej pa carinski uslužbenci vzeli. Detektivi zvezine vlade, kteri iščejo v evropskih lukafa tihotapce z dragulji, so brzojavili semkaj, da bode Miss Koehler prinesla v Zjed. države veliko količino draguljev. Ko je dospel imenovani parnik v našo ktko, je carinski agent RryzLnski odšel na parnik že pri karanteni in je opazoval Koehlerjevo. Ko so se potniki izkrcali, so njene predmete preiskali in našli dragulje. Iščejo svojega Pittsburg, Pa., 8. nutrea. Po nalogu nekega newyorSkega borz ij an a doapel je semkaj zasebni detektiv S. •Sweeney, da išče sina onega bankar-ia, kteri je baje tukaj pod flngiranim imenom zaprt. Kitk' zločin je 'napravil bankarjev sin, ni znano. Nora parobrodtta dražba. Portland, 16*., 7. marca. Tukaj m> IrioTperirali novo perobrodno dražbo imenom New York ft Criba Mail Steamship Oo. Dehiiika Sa $20,000,000. Newyorski goljufi. Varani naseljenci. NA BATTERY PLACE GOLJUFAJO IZ EVROPE DOŠLE NASELJENCE. Policijski komisar Bingham v New Yorku se za to ne zmeni. "GREENHORNI" BREZ VARSTVA. Našel niški urad na Ellis Islandu dobiva skoraj vsaki dan pritožbe, vsled kterih razni goljufi love Mizo Barge Office na Battery Place v New Yorku jedva iz Evrope došle "green-horne", kterim običajno odvzamejo vse, kar prineso seboj iz Evrope. Oblasti ne morejo proti temu ničesar ufkreniti in policijski komisar Bingham se ne zeni za (prošnje naselni-škega urada, vsled 'kterih naj se policija in detektivi na Battery Kače pomnože. Žrtve omenjenih lopovov, kteri čakajo na Evropejce po .postajah nad- in podulične železnice, se dan za dnevom množe. Preje so detektivi bili vedno v 'bližini, sedaj jih je pa komisar Bingham odpozval in pred Barge Office visi službo le jeden policaj. Tudi včeraj je ibil netk naseljenec oropan za vse, kar je imel. Včeraj se je na Ellis Is2andu izkrcalo 739 naseljencev iz parnika Kaiser Wilhelm II. in 4S3 iz parnika United States. IZ SLOVENSKIH KROGOV. Požar v Kobetičevem saloonu v Ma-nistique, Mich. Iz Manistique, Mich., se nam javlja, da je minolo nedeljo tamikaj zgorel saloon našega rojaka M. Kobeti-ča. Poslopje, pohištvo in druge potrebščine so bile cenjene na $6,200, dočim znuste na ta način varati ter se naselijo na jugu. Ikimalo spoznajo, da so bi.i gTdo ogoljufani. Nihče na svetu ne dvomi, da .so naše južne države bogate glede naravnih zakladov in da zamorejo vsled milega podnebja preživljati na milijone ljudi. Dokler pa vlada tamkaj druh starih lastnikov sužnjev in feudalna brutalnost, toliko časa jug ne more postati domovina svobodnih delavcev. Mi povdarjamo, svobodnih delavcev, da se na ta način bolj pozna razlika med njimi in sužnji, kafcoršnje vidi južni podjetnik »e dandanašnji v vsakomur, kteri se preživlja od dela svojih rok. Stari duh lastnikov sužnjev še živi in "svobodni" delavec današnjih dni je za nje kreatura iste vrste, kakor-»nji so !>i!i nekdaj zamorski sužnji. lv:ike na jugu ravna z delavci, se je »enlavno dognalo potom preiskav položaja delavcev v taboriščih drvarjev v Floridi. Georjnji in druzih južnih državah. Kako se zadrže tamkaj proti delavskemu gibanju, in sicer od uradne strani, nam naj bode sledeče v vzg cd: V mestu Brunswick, Ga., so pričeli pobrežni delavci štrajkati. Policija, eodniki in mestne oblasti v Savani (Brunswick je Inka) delujejo v med-sebojnej zvezi in so preskrbeli Bruns-widku potrebne skabc — ofieijelno, n^ ta način: V Georgiji imajo zakon proti t ram pom. kteri jMHie.i vsakeaiu policaju pravico aretovati vsakega delavca. tudi ako ni brez dela. Na ta na**in ^o policaji lovili de avee po gostilnah in jih zapii-aJi ter gonili na delo pri obrežju. Razmere >na jugu bo sedaj mnogo žalost ne je, nego so bile ob sužnjištvu in vsak štrajk mora biti zgubljen, kjer vladajo take razmere. Države Georgia, Sou i. a Carolina in dručie kri če sedaj po naseljencih in vlaida jih celo podpira pri nabavi nase jencev. Vendar je pa vsakomur kar najodločneje odsvetovati hoditi na jug, dokler vladajo tam take razmere. KoHko perabi Francoska pijač in žita. Leta 1005 se je na Francoskem pridelalo 5t> milijonov hektolitrov vina. Pob« te^ra se je iz inozemstva kupilo »e 4 milijone bi, prodalo pa na tuje okolo pride j»čt J zeea John Smith. Povodom razstave v Jamestownu, Va.. Ikjer bodo letošnje poletje slavili 3001etnieo prihoda prvih belih naseljencev v Severno Ameriko, bodo bli-zo Norfolka, Va., ob James Riverjup na takozvanem Jamestown Islandu, kjer je stala prva angležka nase.bina, odkrili spomenik kapitanu John Smi-thu, vodju prvih angležkih naseljencev. — Spomenik bode predstavljal drznega pustolovca v opravi, v kterej je v prvič stopil na * po njem najdeno ozemlje, da poskuša takoj svojo srečo. — Kapitan John Smith je pred več nego tristo leti ustanovil posebno družbo za nova odkritja in je z listino, lii jo je dobil od angležke vlade in koja mu je podarila velika zemljišča, v decembru 1606 nastopil dolgo potovanje. V aprilu prihodnjega leta je po mnozih nevarnostih dospel v zaliv Chesapeake in ustanovil tam naselbino, ktera se je potem razvila v državo Virginijo. Spomenik nam predstavlja kapitana Smitha v zgodovinske j obleki njegove dobe, kajti kipar, ki je izdeloval spomenik, je dobil v Angliji njegovo sliko. Spomenik bode izdelal 'kipar Couper, kteri se sedaj mudi v New Yorku. DOPISI. ZA SPOMENIK SIMONA GORČICA. GUE- Mohawk, Mich. Dragi "Glas Naroda":— Ko smo pred par meseci sprejeli pretužno vest, da je naš veliki pesnik Simon Gregorčič umrl, tedaj so bila gotovo vsa srca slovenska potrta, ker smo zgubili enega izmed največjih pesnikov in pisateljev slovenskih. Da. kdo z veseljem ne poje njegovih blagodonečih pesmi? Gotovo o-stane vsakemu Slovencu v neizbris-ljivem spominu mož, ki je bil dika našega naroda. Res, umrl je, toda: "Še duh njegov živi med nami; Na deJo nas budi in drami!" Sedaj pa, Slovenci, na noge! Postavimo Gregorčiču lep, dostojen spomenik, kkoršnega si je vrli in za narodov iblagor vneti mož tudi zaslužil. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je nekoliko prispevati za njegov spomenik; proslavimo ga,, kakor proslavljajo drugi, večji narodi svoje velike može. Poglejmo Angleže, kako so vneti za svojega Shakespeare-ja in Nemci za svojega Goethe-ja. Tudi S ovenci neeemo zaostati; in dasirav-no nas je le mala peščica v primeri 7. drugimi narodi, vendar pa hočemo p »kazati, da tudi Slovenec proslavlja -tvoje vel može. Slovenci =mo kaj razkropljeni po >irni Ameriki, zatorej ni čuda, da se jih mnogo potujei in da jih je potem se sram govoriti svojega lastnega materinega jezika. Poznam par takih •ksempdov. Prišli so mladi v to deželo, kmalo so se seveda navadili amrležki jezik in ker so občevali samo s tujei, ikmalo so se potnjcili; za take l>ostane potem rodna zemlja pač mrtva. Tu se uresniči znani pregovor: "Kdor zajaičuje se sam. podlaga je tujčevi peti." Df», Slovenci, nismo dovolj organi-zovani, dasi se nam ne manjka društev, vendar bi se lahko zvezali vsi v jed no veliko organizacijo; koliko nilijona hI. Vrbutega se je do 6 milijonov hI raznih pi-t jaboHnlka in raznega dru-jevea in se pov*rh kupilo od »»sodov 35.000 hI žganja. Francoska porablja na leto 124 (milijonov hI rac. neera žita; sama pridela pa le 14 milijonov hI; vse drugo inora kupiti največ z Ruskega in iz Amerike. Povišanje plače ogrskim učiteljem. Odrski nauČmi minister grof Albert Apponvi pe je poda! na Dunaja da dobi od ecarja predsankeijo za zakonski načrt o povižanju plače ljudskim učiteljem. večji ugled bi imeli pri tem pri dru-Ah narodih! Seveda, manjka nam mož, posebno tu v Ameriki — mož nesebičnih, ki bi bili vneti za narodovo stvarv — mainjka nam mož, 'ka-ikoršen je bit posebno pokojni Simon Gregorčič. Ž njim smo zgubili enega svojih vodij, kterih zdaj tako potrebujemo. Res, v našo milo očetnjavo pritiskajo sedaj tujei — Nemci in Lahi; radi bi Slovencem vzeli še tisti majhen košček zemlje, radi bi jih potuj-čili in bi radi obrnili našo krvavo prisluženo zemljo v svoj prid. Res, tujec nam pred nosom krade zemljo, ločim se morajo naši rojaki izseljevati s trebuhom za kruhom. To je zopet dokaz, kali o Slovenci krvavo pot robu jemo mož, kteri "bi nas dramili. kakor na? je dramil in na lelo vzpodbuja pokojni Simon Gregorčič. Ko bi ibii Simon Gregorčič Nemec, 'Francoz ali Anglež, gotovo bi ga slavili nad vse in bi kaj hitro nabrali denarja za spomenik. Zatorej, Slo- j venci, na delo! Vsak, tudi -najmanjši j lar bode dobrodošel. Gledati mora- Za vaebino inaaratov nI odgovorno a« nredniitvo niti Iz Hrvatske. V Zagrebu, 15. febr. Včeraj je 'bila sprejeta v hrvatskem saboru v tlretjem čitanju a dresa na kralja, ki je v saboru zavzela celi poltretji mesec Časa. S tem je končan žalosten spojj. ki bi bil lahko oso-depoln za Hrvatsko. V petek na večer se je prigodil sen-zacijonalni preokret. Potom kompromisa sta bila spremenjena dva stavka v adresi koalicije. V prvem, kjer se omenja "hrvatski in. srlbski narod", stoji sedaj "celokupni narod tako Hrvati kakor Sribi", na drugem mestu so se pa postavile besede "narod teh kraljevin'Očitno je, da se v bistvu ni odnehalo napram obstrdkcijoni-stom, ker je srbsko ime kljub temu ostalo v adresi. Frankovci se tolažijo s tem, da se naglaša edinstvo naroda, da se napram Srfbom ni priznalo, da so oni na Hrvatskem poseben narod. A tega v resnici Srbi niti ne trde. Oni naglašajo, da so jeden narod s Hrvati, zahtevajo samo, da se jim prizna ravnopravnost in njihovo ime. V drugem oziru so pa oni hrvatski narod in hočejo na zunaj predstavljati skupino z nami samo jedno narodno individualnost. To so cesto poudarjali njihovi predstavitelji v novem hrvatskem saboru. In tako se omenja v adresi, kjer se črta državno-pravni naš značaj napram Ogrski, samo hrvatski narod! Vsled tega kompromisa je bila v soboto končana adresna debata v pol ure. Pri glasovanju o teh spremembah ni glasovala koalicija edinstveno. Srbi skupno z naprednjaki so glasovali proti sprememfeam, ker se je s tem formalno vendarle odnehalo napram frankovcean, dasi bi se jih dalo z nako:iko več odločnostjo lahko premagati. Frankovci so, ker je vse to vlada aranžirala- zopet zaigrali čisto lojalno opozicijo: velik del je odšel iz zbornice, samo da omogoči sprejem adrese, v kteri je srbsko ime, radi kterega so vodili tako besno oibstruk-cijo! * * • O vzrokih postanka te obstrukcije dr. Frainka iin zakaj je tako naglo ponehala, sem izvedel iz zanesljivega vira te-le zanimive informacije: Dosedaj je bila zagonetika, zakaj je stranka dr. Franka, dasi je bila a dresa koalicije znana že 24. novembra in se je o njej razpravljalo v ad-resnem odseku, šele po božičnih praznikih, torej šele dva meseca kasneje odkrila izraz in "srbski narod", radi kterega je nato napovedala obstruk-cijo. Ugibalo se je vse mogoče, da s tem skuša dr. Frank uitrditi svoj položaj v stranki, ker so vsi složni v mržnji proti Srtbom, a e»na struja v stranlki bi pa rada njega strmoglavila z vodstva stranke. Vedelo se je tudi za to, da z opozicijo proti Srbom frankovci ničesar ne riskirajo napram dunajski kamarii.... Oni branijo, ikakor je rekel dr. Frank, "integriteto te monarhije". V resnici pa se nahaja pravi vzrok obstrukcije v sp.etkah starih madja-ronov z dr. Frankom. Prejšnji podiban Chavraik je izdal lani-lko leto jedno glasoviito okrožnico, s ktero je baje odkril veliko vele-izdajsko zaroto Srbov z nekterimi Hrvati. To je Ibilo za časa znanih "Ar-gusovih razkritij" v "Hrvatskem Pravu". Ohavrakovi okrožnici so služile baš te grozne denuncijacije Fran-kovega organa za temelji a 11 Hrvatsko Pravo" še do danes ni priobčilo one okrožnice, kamoli da bi jo obsodilo, kalkor je to storil sam ban v novi eri. S tem je postaa očitna zveza med frankovci in staro vlado, ki je pričela gonjo baš proti onim, proti kterim je tudi dr. Frank vodil v imenu "najčistejšega patrijotizma" najtesnejšo boifoo. Isti Chavrak, ki je bil vsled zmage 3. maja stnmoglavljen z vladne sto-lice, nd prenehal z ostanki madjaro-nov intrigirati, da ibi zopet na kak način dosegel svoj prejšnji položaj in oživil stari režim. On je sporočil na Dunaj v dvorsko pisarno, da se hoče z izrazom"" in sn&ški narod" v adreso uvesti neka veleizdaja teka, to je jugoslovanska teižrtja. Na Dunaju so verjeli tej de-■nuncijaciji in so sporočili v Zagreto, da se ta izraz mora izpustiti iz adrese^ Ohavrak je to javil dr. Franku ter ga obralbril za obstrukcijo. Zato je bila tudi tako kasno prijavljena obstruk-eija in zato so jo tudi Starčevičanci tako vodili, ker so imeli močno zaled-Frankovci so se bali razpusta sa-to so tudi v "Hrvatskem Pra- • Ban PejačeviS je Sel v Budimpešto in na Dunaj in se tam o vsem informiral. Pri ti priliki je tudi sporočil višjim (krogom, da ni mogoče izpustiti srbskega imena, ker ibi v istem hipu i. j Naši a se na to primerna formula in frankovcem se namignilo, naj se u-anaknejo. Ta informacija odgovarja povsem situaciji. Evo še jeden dokaz za verodostojnost te vesti:. Klerikalno " Hrvatstvo", ki najlo-jalneje posluša na migljaje z Dunaja, je prvo jelo napovedovati in opravičevati obstrukcijo. Sedaj, ko se je sklenil kompromis, so bili klerikalci, ker najbrže niso bili pravočasno informirani, v zadregi, na ktero stran bi stopili. Jeii so eelo napadati fran-kovce, ida so klavemo odnehali. Ali nakrat je kakor na mig nastal preokret. Te dni so klerikalci vse preklicali in priznali, da je stranka dr. Franka mnogo izvojevala. ter se zado-voljavajo s kompromisom. Oni so, tako se sedaj opravičujejo- "krivo obsojali frankovce" iz "nepazljivosti", ker niso prečitali vse adrese!... Dr. Frank jih je brez dvoma dobro informiral!, zato so potegnili rep, če tudi za ceno ogromne blamaže. S. N. Zanimive povesti o jj umrlem perzijskem šahu. O umrlem perzijskem šahu pripovedujejo razne originalne stvari, katere so sicer mogoče v Perziji, a mogoče tudi v fantastičnih možganih žur-nalistov! Med drugim se pripoveduje, da si je šalh nekoč privoščil na svojem vrtu ■sledečo za/bavo: Izposodil si je po Teheranu večje število biciklov. Povabil je vse svoje dvorjane, ministre, lakaje in vse, 'ki so v solncu njegove milosti dobro živeli, na vrt, sam pa je zasedel vzvišen prostor v senci drevja. Ko je bilo vse zbrano, je ukazal naj-defbelejšim dvorjanom, da se usedejo na bicikle. DebeAiihi. (ki niso še nikdar poskusili tega športa, so sledili povelju svojega mogočnega gospoda — pa so se kmalo drug za drugim :t a/kal ali po travi in koabcali drug čez druzega v velikansko zaeavo njegovega veličanstva, ki se je temu prizoru prisrčno smejal, 'Ko se je nasmejal, je ukazal bicikle vrniti trgovcem. — Drugikrat je šali naročil več pastil za notranji učinek ter ukazal svojim slugam, da jih zaužijejo. Ko so pa-etilje jele delovati, je moral vsaki sluga reportirati šahu, kako se pri 'tem počuti. Nekoč je šah dobil nov avtomobil in je vozil ž njim od jutra do večera. Hkratu zmanjka bencina- Ker ni bilo na dvoru ne bencina ne špirita, je šah uikazal napolniti avtomobil s konjakom iz Ma 1868, pa se je peigal na izprehod. Sledeča anekdota pa je v tesni zvezi s šahovo smrtjo. Nekega dne je ru^ki konzul Mueller v Teheranu videl na cesti otroke, ki so se igrali s iposelbno lepim kamnom. Konzulu je bil ta kamen tako všeč, , da je rekel otrokom, naj mu kamen prodajo. Otroci gredo to sporočit roditeljem, a oče otrok, perzijski duhovnik, se je ■branil prodati dragoceni biser. Na prigovarjanje konzulovo, čigar denar je naposTed premotil duhovnika, se je poslednji udal in prodal kamen za dobro ceno konzuli^, ki je biser tposlal v petrogradski muzej. Toda duhovnik mu je ibieal, da o tem ne sme nikomur povedati, ker je biser podedovana last teheranske duhovščine, ki ga deduje od moža do moža. Stvar pa se je vendarle izvedela, in ko je šaii Obolel, so modrijani Teherana prorekli, da ne ozdravi prej, dokler se ne povrne v Teheran oni sveti kamen", ker je šaih zbolel radi tega, ker se je ta svetinja prodala. Nato so vse poskusili, da bi dobili kamen nazaj, celo konzula so prepro-sili, da je pisal v Petrograd po kamen in šah je zapovedal, da se mora kamen nemudoma vrniti. A ravnatelj petnogradskega muzeja je bil ravno talkrat odsoten in šah ni več doživel povratka "svetega kamna". sedaj priznali, ker je biSa javnost .... o, V" i proti nmm, toda vedeli so, da do raz- da Mi ameriški Slovenci ne bo- ^ ^ _^ liemo zaostali m da .bodemo kaj P"-l ^ovo Ch*^ madjaroni spevali, da^ne bodo v stari domovini misli i, da smo mrtvi za narodovo stvar. To želeč^ pozdravljava vas vseh, "Gflasu Naroda" pa želiva veliko naročnikov in predplačnikov! Češarkov Jože in Potoški Ivan. Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekorirtne dražbe sr. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal peloii dar Tako so Ta&matt, a »o se povsem pre- domn an ftttart (▼ *) tvBL pa so računali, da bi se dalo v tem splošnem kaosu kaj ugrabiti za nje Naj preje je bilo treba koalicijo prikazati kot nesposobno za vlado. Vlada bi morda odstopila in v tem slučaju bi morda višji krogi apet jeli računati z madjaroni Ako bi koalicija bila prisiljena^ da bi popustila, bi bilo to vzrdk razkola, ker bi Sitri ne dopustili, da bi M srbribo ime idbrizalo. Sneg čisti zrak* Sneg čisti prav tako zrak kakor dež in vihar. Le ako so snežinke prav suhe, padajo na zemljo, ne da bi vzele na-se prah. ki se nahaja v zraku. Navadno je pa sneg vlažen in čisti zrak kakor fini nerazferojiv prašek, ki se ga potrese v nečisto vodo in jo očisti, ter padši na dno, potegne seboj veliko množino nesnage. Ker je sneg mrz-ieji nego dež, zamore tudi bolje razkrojiti pline v zr?ku, kajti isti se v mrazu laglje razkrojajo nego v to-pJot-i. Ker je zrak po sneženju čist in voljen, m čutijo ljudje mnogo sve-žeji. Gibanje in šport v snegu deluje torej oživljajoče in okrepčajoče. Ali ne glede na čiščenje zraka, se zdi, da vpliva sneg tudi na kisik ozračja, tako da se sestavljenje kisika razvija pod njegovim vplivom nad vse ugodno za čtoveški organizem. Kovinski vonj zraka po močnem sneženju prihaja najbrž od sestave ozona ali tvarine njemu sorodne. Prav zanimive so nektere anaize snega, ki so jih na prizadevanje an-gležkega lista "Lancet" napravili o božičnem času na Angležkem, ko je mnogo snežilo. Pokazalo se je, da je (bil sneg, ki so ga nabrali na strehi hiše lista "Lancet" povsem drugače sestavljen, kakor sneg, ki so ga nabrali v grofiji (county) Kent, oddaljeni od Londona 12 milj. Sneg londonski je imel v sebi razmerno mnogo amonijaka, dočim je imej. sneg iz Kenta le polovico te tvarine. Isto tako je bila vsebina klora* kuhinjske soli, žveplene kisline in katranovih tvarin v Londonu mnogo večja, nego-li v Kentai. Očividno prihaja to od tod, ker je v londonskem zraku več premo-govega dima. Ti uspehi omenjenih preiskav opravičujejo do siki epa, da pada v Londonu na zemljo za močnega sneženja velika množina katrana, amonijaka, žvepla itd. fiilo v ensk j katoliško podp. društvo TUDI KRATJ"EM JE SILO MRAZ. Ako gre danes ikdo mimo sijajnih palač francoskih kraljev, ne bode ob razkošju, poestranosti in sijaju notra nje opreme ni pomislil, da je v teh palačah bilo mraz samim kraljem, in da so se isti tresli od mraza po vsem svojem životu. V Louvre-ju, v Fontainebleau-u, v Versailles« tresli so se Ludovik XIII., XIV. in XV. od mraza. Ludovik XIV. — kralj solnca — dal si je svoj prestol prenesti do okna, sik oz i ktero je slaibo sijalo zimsko solnce. Leta 1695 zmrzni a sta na kraljevi mizi voda in vino, kakor pripoveduje to JC: svete Barto Zledinjene države Severne Amerika Sedež: Forest City, Pa. av, lanuarla I903 v državi Pwm ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". kraljev vrstnik Pavel Cbaumet. Leta 170 morali so radi silnega mrazu zapreti gledališča in sodišča, tako slabo so bile^ kar se tiče toplote, urejene tedanje zgradbe. Radi tega je bil Ludovik XIV. večkrat prehlajen in je bil vsled tega mnogokrat v veliki nevarnosti za svoje življenje. Seveda so drugi Francozi v svojih sijajnih palačah še bolj zmrzovali. Pravijo, da je od 4. januarja do 2. februarja 1709 zmrznilo nad 24,000 ljudi. V novejših hišah one dobe so bili sicer kamini, ali bolj za okrašenje nego za grejanje. In ako so se tudi taki stanovi sogreli, bi i so napolnjeni z dimom. * Sicer je bilo na francoskem ■dvoru, v palačah, ki stoje Še danes, v 17. in 18. stoletju mnogo nečisteje, nego je dandanes v demokratskih časih. PETER CHTJLIG. 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo., pobira naročnino za "Glas Naroda", sprejema denar za Slovensko-ameri-kanski koledar, pratike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom tople priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Kje je moj brat ANTON MALO VIČ t Pred 14. meseci bival je nekje v Ohio in sedaj je nekje v Pennsylxa-niji. Prosim cenjene rojake, če je ^ komu znan njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti. Mary Malovič, 705 Wamnan St.. Indianapolis, Ind. (S-ll—3 Iščem JANEZ BRATRANIČA iz Tr-novca. Pred desetimi leti je bil v ittsbnrgu, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov sedanji naslov, naj ga naznani: Martin Cernugel, 349 Frederick St.. Steelton. Pa. ISCE SE organist s spričevali ljubljanske or-glarske šole. Kje in kalkšni so pogoji, pove upravništvo "Glas Naroda". (7-9—3) Išče se FRANČIŠKA LINDIČ. Mi-nolo leto je bivala nekje v Wiscon-sinu in sedaj ni znano, kje je. .— Kdor izmed rojakov ve za nje naslov. naj ga blagovoli naznaniti: "G as Naroda", 109 Greenwich St., New York. (7-S—3) O R O I f DC WAtNUTH | Dr SCHUH | BOLNIKOM NA ZNANJE. " jhaii po edem svetu * stand profesorji. Irska avtonomija. Kakor javljajo iz Londona, je minister Birell priobčil amgležki spodnji zbomiei, da namerava predložiti zakonski načrt glede ustanovitve irskega avtonomnega sveta. Iščem brata IVAN REJMAR. Doma je iz Vipave* Planina, Notranjsko. Pred nedolgo -bila sva skupaj v Roslynu, Wash. Vljudno prosim cenjene rojfike, če kdo ve za njegov sedanji naslov, naj ga blagovoli naenaniti brtftta: Anthony Rejm&r, 501 Globe St., Sotrth Uotair^ Ohio. (8-13—3y T Stem svarimo VS© bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na eleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z mkakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodih naših zdravni kov zdravila. _ $500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila. Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co. O ^ Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro VaSo "bolezen in ml Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naSi zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas. drarl zdravnik Vara neraore take rarancije dati, kjer nikdo Vam aemore tako dobrib zdravil poslati kakor mi! Zato bolniki piiite takoj, kjer preje ko pižete, preje bodete ozdravili. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Yas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar. Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se ▼ pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen m za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol-f noma ozdraviti morejo. • • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * ♦ * Samo Se kratek Čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mol goče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako daf ae v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako e pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen; zdravniku povedati ali popisati, Še nobena Zdravniška Hnjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost na pridejo. Mi pošiljamo tudi▼ staro domovino zdravila in smo ozdravili samo v mesecu Novembru S sto 64 uradnikov, oficirjov, ufiitelje In trgovcev kakor tudi mnogo v.CL druzega stanu iz stare domovine In to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja. Tlaki kateri nam poSljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. mttlTtt NA SLOVENSKI ODDELEK: i ^ AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. ; , wedoL popoKha. A ■ - m Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. * URADN t KI: Predsednik: MIHAEL SUKlC, 421 7th St., Calumet, Micn., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. bor 57, Braddock, P*. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Blagajnik: IVAN GOVŽE. Box 105, Ely, Minn. Minn. NADZORNIKU : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 0478 Ewine Ave., So. Chicago, HL rVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN K E RŽI SNI K, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, p-edsednik porotnega odbora, 4824 P.larkberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni rdrarnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Dtrname pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je '1 GLAS NARODA". SUSPENDIRANI. Iz društva sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Ohio, 25. febr.: Josip Smuk ct'rt. 2406 I. razred. Iz društva >v. Jožefa št. 21 v Denverju, Colo., 25. febr.: Anton Šime cert. 5S90 II. razred. ^^T^SS!^£ Iz društva >v. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y., 25. febr.: Karol Šunk cert. G239 II. razred. Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh, Pa., 25. febr.: Josip Opa-ra cert. 4577 I. razred. Iz društva sv. Mihae a Arhangelja št. 40 c Claridge, Pa., 25. febr.: Anton Kerotine cert. 4299 I. razred, Ignacij Krivee cert. 4926 H. razred, Ivan RadeC- cert. 3261 I. razred, Fran Budna cert. 4650 I. razred, Peter Gram cert. 5554 II. razred. Iz društva sv. Alojzija št. 19 v South Lorainu, Ohio, 25. febr.: Andrej Gams cert. 4787 I. razred. JURIJ L B ROŽIČ, glavni tajnik. aaaaaosrs KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 19. febr. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 61 Slovencev in deset Hrvatov. Korno poveljstvo v Ljubljani. Potrjuje se znova, da dobijo v Ljubljani korno poveljstvo in sicer se premesti 10. armadni kor iz Przemysla tja. Ta armadni kor bo obsegal Kranjsko in Primorsko, graški pa le Štajersko in Koroško. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Tatinski pomočnik. Kleparski pomočnik V. Zal oka r je svojemu mojstru Ivanu Westnerju v Vodmatu v večkratnih ugralikih izmaknil najmanj 43 K 50 v gotovine. Ukradeni denar je zapravil po gostilnah. Obsojen je bil na dva meseca ječe. S kostjo je pretepel posestnik Jakob Jernnik svojega pastirja F. Javorški, ker mu je iz cebra izmaknil 1 kg nasoljenega mesa. Obsojen je bil na 14 eiiiželtxU a .. __ slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zgi- ''CJ^tSVr ^ nejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.S0, za O etekl. 75, zal*2 stekl. $5.00. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. Po zdravnikih novo pronaslo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa danje las, pospešuje ra.it, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatulja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razi>ošilja: IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. MARKO KOFALTV 249|So. Front St.,' STEELTON, F>A. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pclnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih si vari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobrodoe listke 2a v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. 2V\i~. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to se- _ ___veda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, naj« veatneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica s 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljam 100 kron avst. velj. za $20.45 ® poštnino vred. DO I A I f krijte se sami iiv pri . . .tem si boJete pri- hranili na denarju, kakor tudi času. Naročite si vsled tega britveni stroj "Patent Gem'Junior" z 7 klinom!, katere so iz'najboljšega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakemu se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko*nabrusijo, kakor pri navadni britvi. Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je Človek v 2 minutah obrit takokof od briyca. Stroj stane samo $2,00. pri narečitvah pošljite 50c v znamkah, a ostalo &voto plačali bodete na expresu. Kdor pa poilje znesek $2, v naprej, temu pošljemo stroj po pošti, poštnine prosto. Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povrnemo. PIŠIte na L. Guardia & Co. 210-214 E. 112 St., New York, N. Y. Mfl 11 Stl 1 Ali niste ničesar za- "Winnetou, rdeči gentleman". i, ™ 1 Spiral Kari May. Priredil za. "Glas Naroda" R. I r 11 (Nadaljevanje.) Južnovzhodna sapa je in piSe baš nasproti. Zato se prav nič ne prestrašim, ko zarJiarm prhanje konja. Mene gotovo ne euti. Plazim se dalje, a se potem vrnem, bodisi da sem dovolj videl ali pa vsaj toliko pozvedel, da vem, pri čem som. Prod seb*>j zapazim med gnnovjem kakih šestdeset konj, kteri so vsi osedlani po indijansko razen dveh. Sedel nimajo na hrbteh; najbrž jih rabijo za sedeže ali zglavje v bližnjem taborišču. Pri konju stra-žita dva moža. Prvi je še mlad in nosi na nogah čevlje iz ustrojene kože, kteri »»-kakor lastnina umorjenea. Tega sem našel popolnoma nagega; kar je imel, so razdelili med seboj. On spada torej vsekakor k tistim štirim, kterih sledove sem zasledoval. Indijanec občuje pogonoma 7 belim človekom, dasi se ne razumeta med seboj. Zato jo nastal med rdečniki in belimi ljudmi neke vrste jezik, kteri obstoji iz znamenj. Te mora poznati vsak, če hoče iti na zapad. Kdor je živahne krvi, večkrat pozabi mod pogovorom, da govori in kaže nehote vse to z znamenji. Oba stražnika se pogovarjata; pogovor mora biti zelo za-nin.iv. Mislita, da >ta varna; zato mahata z rokami in delata različna znamenja tako jasno, da bi jih kak starejši vojnik gotovo posvaril. Kažeta na zapad in dajeta znamenje ognja, konja in železniškega stroja. Stroj Ni imenuje v indijanskem narečju ognjen konj. Z loki tolčeta po remiji, kot bi hotela nekaj razklati, merita, kot bi streljala, mahata, kot b; h tela kaj zaklati ali razbiti. Dovolj vidim. Vrnem se in skušm po možnosti zakriti sled. Zato mine dolgo, dolgo, predno pridom do svojega konja. Dobil je medtem dru/bo; Samova kobila je poleg. On sedi pa za grmom in obira ▼elik kos prekajenega bivolovega mesa. "Koliko jih je, Charlie?" me vpraša. "Koga!" Indijancev!" ''Kako pa vi veste o njih?" "Zdi se mi da imate starega Sans-eara za greenhorna, kot sem vas jaz imel prej T Rečem vam, da se motite, silno motite, bi-hi-hi!" T.i smeh je poluglasen in samozavesten. Slišal sem ga že. Uporablja ga te.iaj, kadar prekosi koga. V tem je tudi podoben Sam Hawkensu, kteri &ti skoraj jednako smeje. '•Zakaj tako mislite, Sam T" "Ali vam moram šele povedati, Charlie? Kaj bi bili vi storili, če bi bili prišli sem in našli konja ter kladvo, ne pa človeka?" "Jaz bi bil čakal, dokler se ne vrne." "Kes? Tega bi jaz recimo ne vrjel rad. Ko sem prišel, vas ni bilo. Lahko se vam kaj zgodi, zato sem šel za vami." "Jaz bi pa imel lahko tak opravek, da bi me vaša navzočnost samo motila. Vrh to ga mislim, da ne stori Old Shatterhand ničesar brez premisleka. Kako daleč ste šli za menoj?" " Najprvo sem, potem t je, doli in gori do ubogega moža, kterega so potolkli Indijanci. Premikal sem se lahko hitro, ker sem vedel, da ste vi pred menoj. Ko sem zagledal mrtveca, sem precej vedel, da ste šli na poizvedovanje; nato som vas pričakoval. Koliko jih je torej?" '' Mogoče šestdeset.'' Vidite! To so tiste čete, kterih sled sem videl včeraj. Ali so na bojnem zasledovanju?" "Da." "Tabore le mimogrede?" "Razsedlali so konje." "Strela! Potem nameravajo vse kaj druzega. pazili?" "M.-ni so zdi, da nameravajo razdreti progo. Ko pride vlak, se zgodi nesreča; nato ga oropajo." "Ali sto no umni, Charlie? To bi bilo vendar zelo neumno za železničarje in potnike! Odkod veste to?" "Zalezoval sem jih." "Ali iKvznato ojrellallaško narečje?" "I)a. Sicer pa ni bilo potrebno, ker sta dva konjska čuvaja govorila c znamenji." "To je zelo varljivo; pokažite mi vendar, kaka znamenja sta rabila!" Pokažem mu; mali možiček poskoči, a se kmalu premaga in sede. "Potem ste razumeli seveda pravilno; midva morava iti vlaku na pomoč. Toda midva se ne bodeva recimo presilila. kajti tako važne stvari se mora premišljevati trezno in počasno. Torej šestdeset? Hm, jaz imam prostora na svoji puški samo za kakih deset zarez; kam naj pa potem vre- zujem znamenja?" Kmalu bi se bil zasmejal kljub resnemu položaju. Mali možiček ima šestdeset Indijancev pred sabo, a ga ti ne skrbe, pač pa prostor za nove zareze. "Koliko jih pa nameravate postreljati?" ga vprašam. "Tega ne vem recimo niti sam ne. Računam pa k večjem na dva ali tri, ker bodo drugi zbežali, ko zapazijo kakih trideset belih." Računa torej pravtako, kot jaz; železniški uslužbenci in potniki nam bodo pomagali. Glavna stvar jo, da dobiva res tisti vlak, kterega nameravajo napasti,"/ pripomnim. "Zelo neprijeno bi bilo, če bi šla v nasprotno smer." '■Po njih znamenjih mislijo mountainski vlak, kteri pride iz zapada; baš temu se čudim. Vlak iz vztoka ima dosti več blaga, kot oni iz zapada, zlasti za Indijance. Zdaj nam ne preostaja druzega kot deliti se; prvi gre proti Tztoku, drugi pa proti zapadu." "Ce ne dobiva gotovosti, nama ne preostaja druzega. Ce bi vsaj vedela, kdaj in kako gredo vlaki." ••K.i • naj '.o v. : Jaz nisem še nikdar tičal v tistem kurniku, v kterem i no vo človek, kam bi drl nogo od strahu. Meni ugaja prerija pa moja Tony! | Indijanci niso bili še pri delu ?" "No. Sploh sem pa videl samo konje. Vendar pa se da presoditi iz ; vsega, da vedo, kdaj pride vlak; najbrž ne pojdejo pred nočjo na delo. Samo še pol ure je do mraka; potem jih hočeva zalezovati, da zveva mogoče, kar ie ne veva." "Well, naj >e zcrodi tako." "Pred vsem je potrebno, da se postavi jeden od naju na nasip. Mogoče pride rdečnikom na misel, da se splazijo Čez progo. Jaz vsaj mislim, da bodo na tej strani razdrli tir." " To ni potrebno, Charlie. Poglejte samo Tony! Jaz jo niti ne pri vezem, niti ne spnem. To je nebeško pametna žival in ima tak nos, da se vedno lahko zanesem nanj. Ali ste že videli konja, kteri ne prha, če vidi sovražnika?" "Ne." "Vidite; ^ioor je pa jeden sam tak, in to je Tonv. Prhanje opozarja sicer gospodarja, a izdaja dvojno, prvič: kje je gospodar in konj. drugič pa, da sta oba opozorjena na sovražnika. Zato sem Tony odvadil tega; ker je pametna, mu jo kmalu razumela. Vedno se prosta pase; kadar sluti kako nesrečo, pride k meni in me suje z gobcem." "Če pa jedenkrat — recimo danes — ne zapazi ničesar?" "Pshaw! Zrak prihaja baš od Indijancev; jaz si dam glavo odbiti, če ne naznani moja kobila vsakega Indijanca na tisoč korakov. Sploh pa imajo ti dečki oči kot sokol. Utegnejo nas zapaziti, četudi ležete po dolzem na nasip. Zato ostanite lepo tukaj!" "Inato prav! Vaši Tony hočem sčasoma tako zaupati kot vam. Jaz jo !ic ju.znam še dolgo, a sem že skoro prepričan, da se lahko zanesem t.ar.jo." a-BBro I ! Sežem po smodki lastnega izdelka in jo nažgem. Sam odpre male oci kar se da; jednako stori z ustmi! Njegov nos se razširi in usrkava željno dišeč dim. Pi vsem obrazu se mu čita presenečenje. Westman nima prilike, da bi večkrat pokusil kak dober tobak; vendar kadi vsak z vso strastjo. "O, wonderful! Charlie--! Ali je mogoče, da imate smodkef" "To se razume! Vsaj še tucat. Ali želite jednot" "Sem ž njo! Vi ste človek, pred kterim moram imeti skopican pehar apoštovanja!" . Nažge jo in požira po indijanski navadi dim, kterega izpiha. Njegov obraz kaže tako srečo, kot bi bil v sedmih nebesih. "Hang »orow, U> je veselje! Ali naj uganem, kakšne vrste je ta tobak'" •'■■JŠŽaPS; (Dalja prihodnji«.) Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne nde z Dr, R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili ae bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vai Pain Expeller 20 let drugod in tukaj zubornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. O^ Rev. H. W. Freytag, Hamel, IIL Na vsaki steklenici je \ I Anaša varnostna znamka 4'sidro". 25 in 50 cent. v vseli lekarnah. F. Ad. R1CHTER & CO. 215 Pearl St., New York. JOHN VENZEL, 1017 E. 62odJStreet. N. E„ Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških HARM O IN I K. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a. delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PloSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. NAZNANILO. Članom društva sv. Florjana štev. 152 N. H. Z. v Willoctkn, Pa., se tem potom naznanja, da bode dne 17. suš-ca letošnje glavno zborovanje. Vsaki član je nap rosen, da se gotovo udeleži, ker bodo jako važne stvari na dnevnem redu. Postopalo se bode brezizjemno po pravilih. Jakob Miklavčič, tajnik. (6-9—3) Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Kn a j p o v Lin praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500. ^ ^ BbOCE M Jakob Wahcic, SOUTH FRONT STKEET, STEELTON, PA. ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO 12 COLO RADA in želite kupiti parobrodae listke pri naa, poskrbite si ielezničai listek DO NEW YOBJtA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A Waterman; ta bodota za vas brezplačno ti am vas prihod v New York brzojavno naena-nila. Naš vslnžbenec vas bode na postaj i pravočasno pričakoval in dovede.. v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastne korist ter upamo, da «e bodete po našem nasvetu ravnali. FRANK -ttct-JJ 0Q Ako lcailjai, ako si prehla- {'en, ako imaš cake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o lla-§aj pisati takoj po knjižico: r. Seh. Kaelpp. "NAVODILO IN CENIK (Kneippo vih» Knaipovih zdravil" katero dobiS zastonj ako do pošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova zdravila so poznata in odobrena i o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Kn2j"pova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt o in nikaka sleparija, katerih je dandanes n nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSEN1K, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. KATERE BE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, WICH STREET, NEW YORK. 108 GREEN- Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Gerštča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da 'mam r zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, iunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. MOLTVENIKL Dnina paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeča obrez«, 75c., tin* vezava, zlata obreza, |L00. Mali duhovni laJrlad, v pol usnje vez., aiata obreza 80c. Nebeška iskrice, platno 40a, zlata obreza 60c. Otroška pobožnost, platno, rodeča obreza 25e. Premišljevanje o Prssv. Režnjem Telesa, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rod. obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rosni venec, platno, zlata obreza, $1.00. Vrtec nebeški, platno 70«. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. * PESMI r\ Prešeren: Poezije. Broširano, 50c ojam»v-R. Majster: Poezije. 60s. POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin ■ čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževajka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vprezeni vit«, 10c. Božični darovi 10c. Barska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, lOe. Ciganov a osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljice, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Erazem Predjamaki, 15e. Eri 20c. E vstati j a, 15c. General Landoa, 25c. George Stephenson, oie IcImbm. 40e. Golobček in kanarček, 15e. Grozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c. Hedvika, banditovs nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20«. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Lasnjivi kljukec, 20e. Maksimilijan L, cesar mehikanski, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči polkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Mirko Poštenjakovič, 28e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Jan«, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25«. Na preriji, 20c. Narodne pripovefte, 9 inAi ps 2šm Naseljenci, 20c. Kaselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 90e. Nedolžnost pregajana in povetičasa. 20c. Nesgoda na Palavaau, 20e. Nikolaj Zrinjsld, 20c. Ob tihih večerih, 70a. Ob zori, 50c. Oče nas. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Pavlih a, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. fri Vrbovčevem Grogi, 30c. Prst božji, 15c. Repoštev, 20c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina PolanesUh. 3 svedki $&50. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20c. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na moriiče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20e. Tegethof, slavni admiral, 20e. Timotej in Filomena, 20c. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti. 20c. V gorskem zakotja, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25e. Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slo venski in slovenako- angleški slovar, 30c. Hrvatsko-anglečki razgovori, vezan 50e., broširano 40c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c., broširano 30c. Za nemški jezik: alovenisehea Sprache, in Grundriss d« vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega nemškega jezika, vezan 90e. Ročni nemško-slovens ki slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemaki slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Druge: Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezan 50c* Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje. 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za aižje razrede ljudskih šol, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE Domači zdravnik po Knetppu. 75c. Domači zdravnik po Kneippo, nevezan 50c. Hitri račun ar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25e. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20e. Navodilo za spisovanje raznih piseir 75c. Poduk Slovencem, ki ie hečejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti. 20e. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Blciwcis, degant- no vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spretna kuharica, broširovaao 80c. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Voščilni listi, 20c. Zbirka ljubavnih in snubllnih pisem, 30c. Zbirka domačih zdravil, 50c. ZEMLJEVIDI: Avstro-O grška, veliki 25c., muli I0c. Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojake, 25c. Zemlja, 25c. Zemljevid avstro-ogrske države 50e. Zjedinjene države, 25e. RAZGLEDNICE: Ljubljanske, newyorske, s cvetlicami, šaljive in razne druge po 3c., ducat 30c. Etažne svete podobe, komad 5c. ^ve Marija. 10c. Zdravju najprimernejša pijača je LEIS "5 PIVO ktero je varjeno iz naj bolj fcega importiranega češkega krnela. Ub.di tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje druiine, svojih prijateljev m drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se debi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oes. Trsvaliar-jatltZ SL C lak Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. ! THE ISAAC LEI&Y BREWING COMPANY CLEVELAND, O, v wmF NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Kansas City, Mo., naznanjamo, da je za tamoinji okraj in okolico naš zastopnik Mr. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9th St., Kansas City, Mo. Priporočamo ga vsem toplo. Frank Sakser Co. NAZNANILO. Rojakom v C alum etru, Mich., tal okolici naznanjamo, da je g. PAUL BHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich, pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". (P^ w m v m m m m Telefon 2034. Frank Petkovšek 214-118 Market Street Waukegaa, ill. priporoča rojakom svoj ^ S A L O O IS, ^ ► v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ► ima na razpolago fine sinodke. » V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce- $ rye po nizkih cenah. Pošilja denarje t staro domovino zelo hitro in ceno: v p zvezi je z Mr. Frank Sakser jem v New York u. AFSTED-AMEBICAN LINE Regularni potni parnlk) "GIULIA** odpluje 12. mri ca. "Eugenia" odpluje 19. marca. V0*1)0 med New Yorkom, Tretom In Reko. Najpripravnejša in najceDejfta parobrodna trta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljnb-ljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na jiarnik. ko p. od doma gredo. Phelps Bros. CSb Co., General Agents, 2 Washington St., New Vork.; ft •g-^BStl 12 PT x PARNIKI PUUaEoO IVIiSO TRSTOM, REKO IN NEW mm, PABNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT riUiSTOll NA KB0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz New Yorka dne 12. marca. CWATBIA odpluje iz New Yorka dne 26. marca. TTLT0NIA. SLAVONIC in PAN NONTA mo parni ki .i a vijaka. i"i parniki so napravtjeni po najn^v^^eni kroj i in 7vl« n jl;la?0«>0 ,, 12,000 „ "L'Aquit.ine" „ ,, ,, .................10,000 „ 12,0U0 „ "La Bretagne".............................. b,000 „ 9,000 "La Champagne" ........................... 8,000 „ 9,000 „ "La Gascogne" .............................. 8,(»00 ,, 9,000 ,, , Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., ChesebrougH Building. Parniki odplujejo od sedfj naprej vedno ob četrtkih oh 10. uri dopolndne iz pristanišča št 42 North River, ob Morton St., N. Y. •LA SAVOIE 14. marca 1907 La Bretain« 6. apr. 1907. •LA TOURAINE 21 marca 1007. *LA SAVOIE 11. apr. 1907. La Gascogne 23. marca 1007. "LA TOURAINE 18. apr. 1907. •LA PROVENCE 2& marca, 1007. La Gascogne 20. apr. 1007. •LA LORRAINE 4. apr. 1907. *LA PROVENCE 25. apr. 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, 111.