Spedfetone In abbrmamente postale
|lr 0,50
Štev. 180.
V Ijjubljani, v ponedeljek, lO. avgusta 1942-XX.
Leto ¥11
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tnjega izvora: Uniona Pobblicitš italiana S. Milana
Urednlitvo In oprava: Kopitarjeva b, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lobiana.
Concessionaria esclnsiva par la pnbfilldtš di provenienza Italiana ed eatera: Uniona PobblidtA Italiana tl A. Milana
Zmagoviti uspehi sil trojne zveze
Nemške vojske pred severnimi obronki Kavkaza - Zavzetje Krasnodara in Majkopa
Hitlerjev glavni stan, 10. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole poseb-n° uradno poročilo:
Divizije nemške pehote, ki so jih uspešno podpirale letalske edinice, so po naglem pohodu Iropski vročini in po hudih bojih vdrle v silo-Tlt0 \Utrjenc sovjetske obrambne postojanke severno od reke Kubanja ter zasedle Krasnodar, 8*avno mesto Kubanjske pokrajine in važno sovjetsko industrijsko središče za oboroževanje.
Hitlerjev glavni stan, 10. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj izdalo naslednje posebno uradno vojno poročilo:
Vojno poročilo it. 803
čez milijon ton nasprotnikovega brodovja potopljenega
Pafrolni in letalski spopadi v Egiptu
Uradno vojno poročilo št. 803 pravi:
Na egiptovskem bojišču so včeraj potekali nastopi ogledniških skupin in pa nasprotnega s«, topništva. Protiletalske baterije naših veli-kopnih edinic so sestrelile dve letali. Osno letalstvo je ponovilo napade na zbirališča sovražnikovih čet in vozil ter je v spopadu sestrelilo dve angleški letali vrste Curtiss.
,.T"di na Malti so se nadaljevali nastop: *la»iJanških in nemških letalskih oddelkov, ki V	bombardirali vojne naprave v La
alJe*«> Ta Veneziji in Micabi. Povzročili so ngieškemn letalstvu izgubo dveh strojev vrste Spittire. -
Naše podmornice so na Atlantskem morju potopile dva parnika ter eno ladjo za prevoz petroleja s skupno 24.875 tonami. Podmornicam, ki so potopile te ladje, poveljujeta kapitan korvete Karel ^Faccia Di Cossato ter poročnik bojne ladje D’Alessndro.
Skupek vseh vojnih in trgovskih ladij, potopljenih po naših podmornicah na Atlantskem, na Sredozemskem, na Rdečem in na Črnem morju, zatrdno ugotovljen po imenih od ladje do ladje potemtakem presega milijon, ker je dosegel zdaj 1,018.871 ton.
Italijanske vojne izgube v juliju
Rim, 10. avg. s. Vrhovno poveljstvo oboro-z®nih sil poroča o izgubah v mesecu juliju in Gstih, ki jih ni v poprejšnjih seznamih, pa so 0 31. julija prišle glede njih zapovedane listi-Ue ter navedbe po imenu:
Vojska in milica:
., Egipt; padlih 857, ranjenih 1609, pogrešanih 3774.
^ Eusija (10. seznam): padlih 157, ranjenih
Ealkan: padlih 399, ranjenih 648, pogrešanih 115.
.Mornarica: padlih 27, ranjenih 120, pogrešanih 397.
Letalstvo: padlih 47, ranjenih 73, pogrešanih 98.
Seznam padlih prinaša včerajšnji posebni dodatek lista »Oborožene sile«. Seznam za Balkan vsebuje razen tega devet imen s parnika »Galatea«, ki niso bila objavljena v aprilu.
Slavnim padlim ter njihovim rodbinah velja ganjena in nevenljiva hvaležnost domovine.
Brzi oddelki so danes ob 18. uri v naskoku zavzeli mesto Majkop, središče važne petrolejske pokrajine, ki leži ob severnih kavkaških obronkih.
Hitlerjev glavni stan, 10. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem poročilu.
Nemške in slovaške čete so v več ko 400 km dolgi črti prišli do severnih obronkov kavkaške gorske verige. Okrog mostišča čez Kuban, ki ga Sovjeti držijo severno od Krasnodara, so še boji. Brzi oddelki in napadalne edinice so prekoračile Labski odsek in prodirajo proti zahodu v smeri proti Majkopu. Letalske sile so svoje napade naperile proti umikajočim se sovjetskim četam, proti železnicam in pristaniščem ob severni obali Črnega morja.
V pristanišču Anapa so bile pri teh napadih po bombah potopljene tri sovjetske prevozne ladje ena tovorna ladja pa je bila poškodovana.
Med Volgo in Donom, jugozahodno od Stalingrada, so bili v hudih bojih zavrnjeni protinapadi, ki so jih izvedle velike sovjetske sile. V velikem kolenu Dona zmagovito napreduje napad nemških čet severozahodno od Kalača. Skupine bojnih letal so v visokem in nizkem letu napadle sovjetske množice, ki so se nagnetle okrog prehodov čez reko.
Severozahodno od Voroneža so bili številni sovjetski napadi odbiti. Naši protinapadi so prinesli krajevne uspehe.
Okrog Rževa se še nadaljujejo hudi obrambni boji. Na nekem drugem odseku srednjega bojišča so pehotni oddelki v krajevnih bojih po težavnem ozemlju med 20. in 31. julijem obkolili več sovjetskih divizij strelcev. Sovjeti so v teh
T
rvurn
SfarvbieVk,
nnamatorski
Jeianska/a
9nsir*\ ČM/tterovO ifaoievka
^OSoifLOVqk,
Crasni t. 1	'obOc^l^Mdrosvakaja
w (fukhaiaf .	,	X i
:Hom/nterr\\j^rZimijanaka/a Verkbt,
Bicoi/c 'remensk.
. fOubovka'
lil N GRAD
0	30	100	150
km,
STA LIH O
OSTOV
 Kalat
rC~irskaja r o Cern? Sbganeronrp
rv ^	^	"	'	<*
O 0 t* <}Hol«lnikgvO
vA
Mariupol£ Berdian
IMOS/SHO.
iBabaisk _	Alb*—.
KRnaton /1 V—,
J c Is h j, i
.Umansk
MOP-fp- 13&$khtarsk
avtoskaja^ likhotiezk
//jnca'
•fkbberie^ jProletarskaja htmontnoje TolT!s=a!&Ž£A.	^\.£lista
S.
Sa/sk
Oivrnje^
«	__	v
ASTRAHAN
n
Tfriuk
Kropntin
^lai/ianskaja
'"KRASNODfl R
MO fl]£^Qhqi/OROSIJSK X cMa/cpp)
Petrgvskoje f
0B>agodarroje
\1/or6šjlqvsk w
X (STAVROPOL)JoPraskcveja
učaspiSko
bojih izgubili več ko 41)00 mrtvih, 1589 ujetnikov ter 24 oklepnih voz, 20 topov in 152 strojnic ter metalcev bomb.
Ob Volhovu so Sovjeti ponovno hudo napadali majhno mostišče; hrabri vojaki pa, ki so ga branili, so v trdih bojih zavrnili vse te napade.
Na vzhodnem bojišču so lovski oddelki in
protiletalsko topništvo sestrelili včeraj 82 sovjetskih strojev. Pet nemških letal je šlo v izgubo.
V boju proti Veliki Britaniji so bojna letala ponoči in podnevi napadla vojaško važne naprave V južni Angliji ter po severnih in severovzhodnih pokrajinah.
En angleški lovec je bil sestreljen v letalskem boju.
I
Zmagovita pomorsko-letalska bitka na Tihem morju
Pri Salomonovih otokih so Japonci po dosedanjih poročilih potopili 12 angleških vojnih ladij, 10 parnikov in ob lastni izgubi 7 letal sestreli!:
J 32 nasprotnikovih strojev
Tokio, 10. avgusta, s. Japonski cesarski glavni stan je objavil naslednje uradno vojno poročilo:
Japonska mornarica je zadala nov, hud udarec angleško-ameriškemu vojnemu brodovju v vodah pri Salomonskih otokih. Potopila ali hudo poškodovala je 28 nasprotnih ladij in sicer eno oklepnico, deset križark, šest rušilcev in 11 prevoznih ladij. Bitka, ki se je bila 7. avgusta, se nadaljuje. Seznam sovražnikovih izgub obsega naslednje enote: Potopljene ladje: ena oklepnica nedoločene vrste, dve križarki vrste »Astoria«, dve križarki vrste »Australiar (vse po 9890 ton), tri križarke neugotovljene vrste, štirje rušilci in deset prevoznih ladij. Poškodovane ladje: tri križarke po 9950 ton vrste »Minneapolis«, dva rušilca in ena prevozna ladja. Poročilo pristavlja, da je bilo zbitih 132 bombniških in lovskih letal in sicer v letalskih spopadih. Japonske izgube znašajo: šest letal, dva manj poškodovana rušilca, ki pa sta vseeno lahko nadaljevala z bojem. V zgodovini bo bitka zapisana pod imenom »Bitka pri Salomonskih otokih«.
Berlin, 10. avgusta, s. Novica o velikanskem uspehu japonskih pomorsko-letalskih sil v vodah pri Salomonskih otokih, kjer je bila potopljena večina sovražnikovih sodelujočih sil, je vzbudila v Nemčiji kar največje zadovoljstvo. Nemško časopisje, ki izraža čustva vsega nemškega naroda, poudarja pomen te zmage. »Zmaga,« piše »Mon-tag«, »se je dogodila na življenjsko važnem pod-
Angleška »močna roka« v Indiji
Angleži so včeraj zaprli Gandhija in vse voditelje indijske kongresne stranke — Nemiri v Bombayu in drugih indijskih mestih
Bangkok, 10. avgusta, s. Angleška uradna agencija poroča, da je vlada indijskega podkralja pooblastila bombavske oblasti, da zapre Gandhija in vse člane kongresne stranke, ki so se udeležili seje vseindijskega odbora v \Vardhi, seje, na kateri je bil sprejet zgodovinski sklep: Zapustite Indijo!«
Gandhija so s stražo privedli v neko zasebno vilo, imenovano »palačo age Kana«, v Pooni. Nekaj drugih članov izvršnega odbora ie prav tako kot on zaprtih v istem poslopju. Izvršni odbor kongresa, vseindijski kongres in vsi_ pokrajinski odbori so bili razpuščeni. Ukrepi, ki lih je uvedla policija, so bili poostreni. Veliki oddelki policijskih agentov in vojaštva so pre-brečili v Bombavu manifestacije »kongresnih Prostovoljcev«, med katerimi je bilo tudi mno-Co žensk, ki so se shajale vsak dan pred poslopjem, ki je v njem imel svoj sedež vseindii-ski odbor. Shajale so se z namenom, da bi izkazale čast kongresni zastavi.
Indijski dogodki so v tukajšnjih krogih vzbudili najživahnejšo razgibanost in največje navdušenje za boj Indijcev proti stoletnemu zatiralcu. Anglija, ki se ob vsaki priliki proglaša za varuhinjo svobode in pravice, se je ponovno razkrinkala. Ko je videla, da ie njena bogata kolonija v nevarnosti, ko je spoznala — seveda že nekoliko pozno — da se Indijci ne zadovo-Iiujejo več s praznim govoričenjem in obljuba-n'b ie po svoji stari navadi prijela za lisice in za strojnice. Toda to nasilno dejanje kaže, da
se bo razvilo v nov poraz za ponosne Angleže, ki vidijo, kako se pod udarci trojne zveze in z upori narodov, nad katerimi gospodujejo in jih izkoriščajo, razkraja njihov veliki imperij.
Rim. 10. avgusta, s. Po poročilih, ki jih je razširila angleška uradna agencija iz Bombava. so Gandhija, Nehruja, Azada in 17 drugih najvplivnejših članov indijskega kongresa zaprli.
O	aretaciji Gandhija so se zvedele naslednje podrobnosti:
Trije policijski avtomobili so se včeraj zjutraj ustavili pred Gandhijevo hišo. Angleški uradniki so se podali v Gandhijevo stanovanje ter mu sporočili ukaz o aretaciji. Gandhi ie kar se da mirno opravil svoje molitve, potem pa se oblekel in šel za angleškimi uradniki, ki so ga posadili v enega tistih treh avtomobilov ter ga takoj odpeljali proti železniški postaji, sledila pa sla temu avtomobilu še ostala dva. ki so sc z njima peljali policijski agenti in vojaki-Med tem časom so prispeli na železniško postajo še drugi avtomobili, v katere so spravili policijski agenti ostale indijske voditelje, ki so jih prijeli. Vse aretirance so spravili v poseben, močno zastražen vlak, ki ie odpeljal ob sedmih verjetno v smeri proti Pooni ali v Kalkuto. Med tem opravkom niso nikogar pustili na železniško postajo, ki jo ie zasedlo vojaštvo, oboroženo s strojnicami. Drugi indijski voditelji naj bi bili prijeti v posameznih indijskih pokrajinah.
ročju jugozahodnega Tihega morja v trenutku, ko izzorevajo vojaški in politični dogodki, dogodki, ki se zdi, da bodo na nekaterih odsekih rodili odločilno in končne uspehe. Med tem ko sile Osi in zaveznikov zadajajo nasprotniku najtrše udarce na kopnem, v zraku in na morju in med tem, ko divja v Indiji angleška reakcija in kjer se je z aretacijami začel odigravati odločilni proces, ki se bo končal z osvoboditvijo 350 milijonov ljudi izpod tujega jarma, so japonske sile znova prešle v napad blizu avstralske obale, zadale sovražniku nezaceljive rane, zasedle otoke velikega pomena in se lotile tudi zasedbe Nove Gvineje ter končno uničile mogočne sile angleško-amerikan-ske vojne mornarice. Včerajšnja zmaga, ki stalno pridobiva na obsegu, je takšna, da njenih posledic ni težko predvidevati.
Gotovo je, da so bile močno oslabljene anglosaške pomorske sile, ki so imele nalogo varovati Avstralijo. Tisk' pa pri tem ne pozabi s pikrostjo podčrtati propagandističnih trikov Londona in Washingtona. Prav do zadnjega trenutka ni bilo izdano prav nobeno poročilo o nenadnem letalsko pomorskem nastopu Angležev in Ame-rikancev proti japonskim postojankam na Salomonskih otokih. Potem je bilo šele izdano ameriško uradno poročilo, ki pravi: »Bitka se ugodno razvija za nas navzlic srditemu odporu sovražnika.« Ta obrazec je preveč podoben sličnim izpovedim iste propagande v vseh drugih podobnih primerih.
Ameriška vojna izdelava je še vedno nezadostna, pravi poročilo vojnega obveščevalnega urada Združenih držav. Poročilo pravi, da bi Amerika utegnila vojno izgubiti, če ne bodo vsi njeni državljani napeli vseh svojih sil.
Nemški dar Mussoliniju
Rim, 10. avg. s. Ob obletnici smrti poveljnika Bruna Mussolinija je nemški poslanik v Rimu von Mackensen poslal Duceju prvi izvod nemške izdaje knjige »Govorim z Brunom« z uvodom maršala Goeringa. Nemško izdajo bodo v veliki množini razširili po Nemčiji.
Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice nadzira obrežne utrdbe na zahodu
Berlin, 10. avg. s. Iz vojaškega vira poročajo, da je vrhovni poveljnik nemške vojne, mornarice, veliki admiral Raeder ta teden nadzoroval številna nemška pomorska oporišča ob obali Ro-kavskega zaliva in Atlantskega morja ter se na lastne oči prepričal o obrambnem pomenu mornariških utrjenih postojank.
Spletke za drugo fronto v Moskvi in Japonska
Tokio, 10. avg. s. Japonski list »Šugaj« prinaša uvodnik, v katerem pravi: Prihod angleškega poslanika Kerra v Moskvo ter potovanje Rooseveltovega odposlanca generala Brandeya, pa tudi glasovi o Churchillovem obisku v Moskvi so novo znamenje za nadalnje spletke, katerih namen je odpreti drugo bojišče, da se reši Sovjetska Rusija zloma. List poudarja, da ustanovitev drugega bojišča ni nujno vezana na Evropo, na zahodno Azijo ali na Afriko. Opozarja, naj to ugotovitev Japonci dobro razumejo inv6° 8 približevanjem odločilnega boja med Nemčijo in Sovjetsko Zvezo tudi Japonska morala biti vedno bolj pripravljena na to, da pripravi zmago.
Žena madžarskega upravitelja Horthyja je včeraj z govorom po radiu začela zbiranje za zimsko obleko vojakom na vzhodnem bojišču.
V Berlinu so se končala pogajanja med italijanskim in nemškim zastopstvom glede socialne pomoči in socialnega zavarovanja za italijanske delavce v Nemčiji.
Stalinovi ukrepi za ustavitev nadaljnjega sovjetskega umikanja
Berlin, 10. avg. s. Nemške čete so med boji ob preganjanju nasprotnika med Donom in Kavkazom našle izvirno besedilo najnovejše »skrivne zapovedi« Stalinove. Listino so našli pri nekem naglem napadu na sovjetsko vrhovno poveljstvo. Nosi datum iz Moskve ter skrivno znamenje, na glavi pa zapisano: »Zapoved ljudskega komisarja za obrambo Sovjetske Zveze št. 227, z dne 28. julija 1942.« Zapoved je podpisal Stalin.
Zastopnik nemškega vrhovnega poveljstva jo včeraj popoldne tujim časnikarjem v zunanjem ministrstvu sporočil besedilo Stalinove zapovedi, ki je zanimiva in pomembna v tem, da prikazuje položaj sovjetskih vojska z vojaškega in političnega stališča. Zapoved pravi takole:
»Naše prebivalstvo je razočarano. Izgublja sleherno zaupanje v rdečo vojsko. Veliko državljanov jo preklinja, ker se umika proti vzhodu. Toda naše možnosti niso neomejene. Po izgubi Ukrajine, Bele Rusije, baltiških pokrajin, kotline Donca in drugih predelov so znatno skrčena ozemlja, ki jih imamo še v rokah. To se pravi, da imamo dosti manj ljudi, dosti manj kruha, manj kovin, manj industrije. Od tega trenutka dalje nimamo več nobene prednosti do Nemcev v
človeških zalogah in v žitu. Nov naš umik bi bil enak popolnemu razkroju. Ce ga ne bi takoj ustavili, bi ostali brez kruha, brez goriva, brez kovin in surovin, brez industrije in brez železnic. Iz vsega tega je razvidno, da je prišel- neizprosni trenutek, ko se ne smemo več umikati in ko domovina preživlja zelo hude dneve. Malo-dušneže in podleže je treba na mestu ustreliti. Ne smemo izgubiti niti pedi ozemlja naše domovine.«
Zaradi Stalinove zapovedi je vrhovno poveljstvo rdeče vojske izdalo določila, ki naj odpravijo sleherno »umikovalno razpoloženje« v bolj-ševiških četah. Poveljnike, ki bi trpeli prostovoljno zapustiev postojank,^ je treba odstaviti, jih !>os)ati pred vojno sodišče in ustreliti. Razen tega naj po vseh bojiščih ustanove disciplinske oddelke, katerim je treba ovaditi častnike in vojake, ki so pokazali pomanjkanje discipline in pa bojazljivost pred sovražnikom. Te oddelke je treba uporabljati na posebno nevarnih točkah bojišča, potem je treba ustanoviti dobro oborožene edinice, ki naj jih postavijo v bojno črto takoj za manj zanesljivimi divizijami. Te edinice bodo imele nalogo ustreliti vsakega ubežnika in omahljivca.
Na Deržajevi razstavi akvarelov
V	Ljubljani, 9. avgusta.
Kljub znanemu, staremu reku, da v vojni muze molče, se vrste slikarske in kiparske razstave bodisi v Jakopičevem paviljonu, bodisi v razstavnih prostorih Obersnelove galerije na Gosposvetski cesti. Zdi se, kakor da ravno sedanji čas privlačuje in sili tako umetnike slikarje in kiparje k še intenzivnejšemu delu, kakor prav tako ljubitelje lepih umetnosti k posetu umetniških del in izdelkov, ki jih z nekako pobožno radovednostjo ih notranjim zadovoljstvom ogledujejo.
K popularizaciji umetniških del moramo pohvalno prišteti razna umetniška vodstva po takih razstavah. Izkazalo pa se je, da je bila najsrečnejša zamisel, da umetniki sami vodijo po svoji razstavi ter tolmačijo svoja dela, saj ljudje radi spoznajo tudi slikarja osebno.
Včeraj dopoldne' je bilo tako umetniško vodstvo po Edo Držajevi slikarski razstavi akvarelov v Obersnelovi galeriji-na Gosposvetski cesti in sicer je to opravil umetnik g. Edo Deržaj sam.
Številne ljubitelje umetnosti je torej tokrat pozdravil slikar g. Edo Deržaj sam ter takoj prešel k bistvu svojega vodstva po svoji razstavi k akvarelu kot zvrsti slikarske umetnosti.
Znano je, da je akvarel doma na Japonskem; tam so uporabljali slikarji namesto vodnih barv in barvic — raznobarvne tuše, v čemer so dosegli zavidno stopnjo. Po svojih trgovskih stikih so Japonci posredovali te vrste umetnost Angležem, ki pa so uporabljali že prave vodne barve, v čemer so se pokazali kot pravi mojstri. Vendar pri vsej stvari ni bilo brez slabih posledic, namreč njih akvarelne slike niso vzdržale jakosti svojih barv. na svetlobi, posebno še, če je na njih vplivala 1 močna sončna svetloba. Zaradi tega so ljubitelji umetnosti hranili take akvarele v mapah in v albumih. Slika pa je ustvarjena vendar zato, da se jo obesi na steno kot okras stanovanja, bodisi kot
drag in ljub spomin na krajino itd. Toda tak akvarel je ijnel s spominom isto usodo: s časom je obledel.
Da se temu odpomore, so skušali razni umetniki in kemiki ustvariti vodne barve, ki bi bile za svetlobo kolikor toliko neobčutljive, to se pravi, trajne. V tej smeri je napravil velikanski korak nemški slikar in kemik Ostvald, ki je iznašel v resnici vodne barve, to je — tekoče barvice, ki se hranijo v stekleničkah, ne pa kot trda snov v obliki gumbov, dobro znanih iz ljudske srednje šole tako dijakom kot raznim strastnim amaterjem. Omenjeni Ostvald je iznašel torej prave, tekoče vodne barve, ki ne puste na sliki nobenih sesedlin, vendar je sam priznal, da je v njegovem izumu, oziroma sistemu še odprtih nekaj okenc za nadaljnja raziskovanja in spopolnitve
In prav v tem je uspelo g. Ediju Držaju napraviti znaten korak k cilju; dobiti ažurno čiste in jasne vodne barve, ki obdrže svojo barvno jakost na sončni svetlobi, kar so dovoljno dokazali slikarjevi poizkusi.
To omenjeno barvno jakost in bogastvo dokazuje 40 razstavljenih akvarelov, od katerih je že nekaj prodanih. S tem je umetnik prepustil številnim obiskovalcem, da si sami ustvarijo svojo sodbo o njegovih razstavljenih akvarelih in skicir-ke — oziroma popotne mape, kakor jih je sam nazval.
1 Za teh štirideset akvarelov ni potreben noben katalog saj je večina 'njih motiv z planin in jezer — bodisi pod zeleno ali belo odejo. Toda tu ni prav za prav niti bele, ne zelene barve; je nešteta lestvica čistih barv kot je zelenkasta planiška voda raznih planinskih rek, kot je sonce in nebo nad njima jutranja in večerna zarja zajeta v skalah in drevesih, nad vasmi in znanimi krajinami bližnje in daljnje zemlje naše. Reči moraš, da je ta slovenska zemlja prelepa, kakor so prelepi akvareli, in slikarjevi spomini.
Z Gorenjskega
Drobne iz Kranaja. Te dni je bilo na trgu v Kranju na izbiro mnogo zelenjave. Gorenjski tednik piše, da naj trenutno polna miza služi gospodinjam za zimsko uporabo. Na trgu je bilo posebno mnogo jurčkov in zelne paprike. — Doslej je bil v Kranju običaj, da so bile ob nedeljah izložbe zaprte. Trgovinski gospodarski oddelek pa je sedaj izposloval, da bodo izložbe v bodoče tudi ob nedeljah odprte. — Dela na kranjskem stadionu so se spet pričela. Najprej bodo napravili skupno vežbališče. S prostovoljnim delom so doslej napravili prostor za kino na prostem, obenem pa so dovršili tudi dovozne ceste na stadion. Te dni se je mudila v Kranju štabna voditeljica Rezi Sabukoschegg. Obiskala je tudi dekleta, ki so na vojni pomožni službi v mestu in okolici.
V Medvodah so te dni predvajali film »Stu-kas«. Udeležilo se ga je zlasti tovarniško delavstvo.
Tudi v Škofjo Loko so prišli na počitniško delo nemški dijaki in dijakinje, ki bodo dva meseca pomagali pri	delu	NSDAP. To	je	vesela
slika požrtvovalnosti nemške mladine v vojni, piše gorenjski dnevnik.
Na Poljanah so nabrali pri zadnji zbirki za 's! Rdeči križ' 38 mark. —	Pred dnevi	je	nastal
požar pri posestniku Debeljaku št. 12. Le takojš-nejnm nastopu domačinov in gasilcev je zahvaliti, da so ogenj preprečili.
V Sori pri Škofji Loki je bilo zadnje vroče dni izredno živo. Gorenjski tednik piše, da se je na tej reki zbralo toliko ljudi, ko jih lahko vidite le še na kakih italijanskih rekah. »Staro in, mlado, možje in žene se hlade in odpočivajo v teh južnaško vročih poletnih dnevih v hladnih valovih plitve Poljanske Sore.«
V Dolu pri Ljubljani so ustanovili posebno drutvo starih avstrijskih borcev. K društvu je pristopilo 53 članov.	Vodi	ga major a. D.	Franz
Giohotschnigg. Med	člani	je tudi 85 letni Ivan
Zajc. Tovariši ga zaradi dobrega spomina nazi-vajo »živi koledar«.
Iz Radovljice. V radovljiškem okraju so bila krajevna zborovanja, ki so bila, kakor poroča gorenjski tednik, dobro obiskana. Na zborovanjih je stotnik Maier Kaibitsch podal načelne smernice. Novo sodelovanje pa zahteva zaupanja in odkritosrčnosti. V Radovljici se je po istem [»ločilu zbralo na tem zborovanju nad 3.000 ljudi.
Na steni nasproti Sv. Krvi se je smrtno ponesrečil, ko je hotel nabirati planike, 36 letni dunajski frizer Edvin Germ. Padel je 200 metrov
j S štajerskega
V Škofji vasi pri Celju se je smrtno ponesrečila 21 letna Silva CJikoren. Pokopali so jo na voj-niškem pokopališču.
Po smrtni obsodbi £i je sam prerezal vrat 40 letni Franc Anton Boduch, ki ga je sodišče obsodilo zaradi številnih predkazni in ponovnih zločinstev v četrtek na smrt. Obsojenca so krvavega pripeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl.
Mariborski dnevnik je posvetil v nedeljski številki kar celo stran velikemu organizacijskemu in delavskemu zborovanju v Trbovljah. Prinaša tudi lepe slike z zborovanja. »Cenite in spoštujte delavce«, to so glavne in načelne misli tega članka.
V Mariboru je umrla 72 letna Marija Tunič; dalje so umrli 86 letna Roza Rošker, 56 letna Apolonija Hojnik, v Ptuju pa Ivana Rasteiger.
Na Frankolovem pri Celju so priredili pod vodstvom posestnika iz Lipe Šibanca družabni večer borcev iz pretekle svetovne vojne. Prireditve se je udelžil tudi SA vodja Blaž.
V Šoštanju je umrl 57 letni trgovec in posestnik Langus Ivan, večletni šoštanjski župan. Zapustil je soprogo, sina Milana, profesorja kemije, hčerko Vladko, cand. phil. in šestošolca Marjana. Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje I
V Libojah pri Celju je padel v borbi za nemško idejo in misel Štefan Vaš, oče 6 otrok.
globoko in obležal z razbito glavo. Pokojnika so pripeljali na Dunaj.
Na Gorenjskem sta preminula znana rojaka Kotnik Alojzij in Kočman Ivan, ki sta pred letom bivala v Ljubljani.
Na Gorenjskem in na Štajerskem bodo dajali petrolej le proti posebnim nakaznicam. Vsi župani so morali do 5. avgusta poslati gospodarskim uradom spiske potrošnikov in potrebne količine. Kolikšna količina bo dodeljena na posamezne nakaznice, bo nakradno objavljeno.
Gorenjski dnevnik prinaša daljši članek s sliko o izpolnjevanju poštne službe v Celovcu, kjer pridno pomagajo dekleta in žene.
Na vzhodni fronti so padli naslednji rojaki: 22 letni SS vojak Božidar Kovač, 23 letni podčastnik Kurt Jamnik, Pg. Julij Schurian, dalje 26 letni Helmut Langner; slednji je umrl v neki bolnišnici na severni fronti, bojeval pa se je na Poljskem in v bivši Jugoslaviji. Na južnem bojišču je padel 20 letni Ivan Ajimacht in 32 letni Rudi Isopp.
Včerajšnja nedelja
* f( n A e A I	La Saponalta statetfca In fosil
mSAPOFOL	Slntetiino mlto v llstitfh
Saponi liquidi — detersivi — sciaropo liquidi ed in polvere ■ paraf-fina sintet ca — pagamento anticipato — — Tekoča mila	šampon
tekoči in v prahu — sintetični parafin — Plačijivo v naprej
dl O RES • Corso 28 Ottobre 31 - M HANO
Ljubljana, 10. avgusta.
Tudi včerajšnjo, že drugo avgustovo nedeljo je bilo dovolj sonca. Bali smo se že, da bo podoba nekaterim pustim oblačnim dnem zadnjega tedna, ko je bilo ozračje hladno, ob jutranjih urah pa kar pošteno mrzlo. Ko pa smo se včeraj prebudili in zagledali nad mestom meglo, smo takoj uganili, da bo lepo. Meglena tenčica je kmalu izginila in toplo sonce je začelo prigrevati. Tisti, ki so jim sončni žarki dragi, so tudi včeraj pohiteli na bregove voda, kjer so se ves dan sončili. Za kopanje je bila voda precej hladna. Mokro kopel so si včeraj privoščili le najpogumnejši. Iliriiansko kopališče je bilo deležno fyot po navadi velikega obiska. Enako lep obisk ie imelo kopališče na Ljubljanici. Da ie bilo tudi v ljudskem kopališču od Prulskega mostu pa do Špice živahno, ni treba še posebej omeniti.
| Z včerajšnjo nedeljo ie ljubljanska opera zaključila svojo letno sezono. V soboto so se z odrskih desk z uspelim večerom poslovili baletni mojstri, včeraj pa so kot zadnjo predstavo uprizorili »Trubadurja«. S to predstavo ie vzel slovo tenorist Franci, ki odhaja navo mesto v zagrebški operi. Z včerajšnjo predstavo so se vrata naše opere za nekaj tednov zaprla. Prostore bodo v tem prostem času očistili. Drama, ki je že precej časa zaprta, bo v torek spet začela s predstavami.
Veliko vrveža je bilo v Obersnelovi galerjn, kjer razstavlja svoja dela Edo Deržaj. Včeraj ob pol 11 je sam vodil številne prijatelje umetnosti po svoji razstavi in jim tolmačil dela. Umetnik razstavlja 42 akvarelov, po večini pokrajinske motive. Številni obisk dokazuje, da bo Der-žajeva umetniška razstava doživela lep gmoten in moralen uspeh, kar simpatičnemu slikarju iz srca želimo.
S Hrvaškega
Hrvaški vojskovodja Slavko Kvaternik ie bil pred kratkim na obisku v Prijedoru in Sanjskem mostu, kjer si je ogledal s spremstvom nekatere vojaške položaje. Prebivalstvo mu ie priredilo navdušene ovacije.
Preteklo soboto je več kot 100 članov in članic hrvaške Starčevi če vske mladinske organizacije odpotovalo v Italijo, kjer bodo gostje italijanske fašistične mladine. Ob tej priliki si bodo ogledali Firenze, - Venezijo, Rim ter še ostala večja italijanska mesta. Mladina bo ostala v Italiji mesec dni. To je ponovni znak, kako tesno je sodelovanje med Italijo in Hrvaško.
V soboto, na obletnico Radičeve smrti, so bile na Hrvaškem izobešene žalne zastave. Svečana maša zadušnica je bila v zagrebški katedrali. Veliko trgovin pa je bilo za časa maše zadušnice zaprtih.
Na zagrebškem mestnem poglavarstvu so začeli pripravljati novi mestni proračun za novo proračunsko leto.
V Zagrebu so bile znova zmenjane cene za jedila in pijače po raznih gostinskih obratih.
V zagrebški Zvonimirski ulici zdaj grade lurdsko baziliko Matere božje. Svetišče bo kmalu dokončano, le cerkveni stolp bodo postavili šele prihodnje leto ali pa 1. 1944, kajti graditelji nimajo toliko denarja, da bi tudi stolp postavili še letos. Marijino svetišče bo zgrajeno zgolj iz prostovoljnih darov.
Gradnja dvojnega tira na progi Zagreb— Sotla hitro napreduje. Proračunska vsota za ta dvojni tir je izračunana na 76 milij. kun. Na progi bo treba narediti tudi dva nova mostova in sicer čez reki Krapino in Sotlo. Pri končni postaji bodo zgradili tudi obmejno poslopje.
Kakor v Zagrebu, tako so bile tudi po drugih hrvaških krajih maše zadušnice ob priliki obletnice Radičeve smrti.
..PAPRIKA MARICH“
Pepe rosso italiano. Italijanska paprika. Garentito puro. In vendita Zajamčeno čista. Dobi presEO negozianti di Generi se v vseh trgovinah s AlimentarieCommestibili	živili.
DSTTA M. MARICH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoll)
Novice iz Države
Nenavadna zgodba egiptovske mumije. Trie-
stinsko časopisje je mnogo pisalo o stari egip* tovski mumiji, ki jo je pred dobrimi sto leti pripeljal v Trieste iz Egipta neki pomorski kapitan. Ker je bil ladjedelcu Panfiliju dolžan nekaj denarja, je kapitan mumijo založil pri njem, dokler dolžnega zneska ne vrne. Kapitan je prvotno nameraval mumijo prodati britanskemu muzeju v Londonu. Toda do poplačila svojega dolga ni prišel. Tako je mumija ostala zastavljena pri ladjedelcu. L. 1863 se je nad; vojvoda Maksimilijan, ko je urejal svoj gradič v Miramaru, pogajal za nakup te mumije, tqda navzlic visoki ponujeni odkupnini se ladje-delec ni spustil v kupčijo, rekoč, da še ni preteklo dogovorjenih sto let, v katerih mora dolg povrniti ali kapitan ali pa kdo njegovih dedičev. Ob koncu preteklega stoletja se je za mumijo zanimal dunajski muzej. Njegov strokovnjak je prišel pogledat stvar in prepisal vse hieroglife, toda kupčije zavoljo istih ovir ni mogel skleniti. Sedaj je bilo že vse na tem, da bo mumija le dobiia svoj prostor v egipt-skem muzeju v Torinu. Toda spet se je pojavi} kapitanov dedič, ki živi v Milanu, in stavil svoj ugovor. Tako se potegovanje za mumijo še ni zaključilo. Mumija bo še vedno ostala v Trie' steju, dokler se usodne okoliščine ne spremene.
Mestne hišne davščine in pristojbine z° III. četrtletje proračunskega leta 1942 so plačljive do 15. avgusta t. 1. S tem opozarja mestno poglavarstvo lastnike in upravitelje hiš, da do-spo občinske hišne davščine in pristojbine (vodarina, gostaščina, kanalska pristojbina i. dr.) za III. četrtletje proračunskega leta 1942. najpozneje do 15. avgusta t. 1. v plačilo. Davčni zavezanci naj svojo dolžnost natančno izpolnijo, ker si bodo le na ta način prihranili vse posebne stroške kakor zaračunanje zamudnih obresti opominarine in izvršilnih pristojbin. Po navedenem roku bo siceJ moralo mestno poglavarstvo pristopiti k izvršilnim ukrepom in tako izterjati tudi zaostanke^za II. četrtletje, glede katerih izjemoma ni bil že pred meseci uveden izvršilni postopek.
Dotrpela je, previdena s svetimi zakramenti, naša zlata mama, stara mnma, prastara mama in tašča, gospa
And Dcttcr roj. Kcii§
vdova po bivšem trgovcu
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 10. avgusta ob pol 3 popoldne z Zal iz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Vrhnika, Maribor, Hallein, dne 8. avgusta 1942.
Globoko žalujoča rodbina Det ter.
S. S. van Dyne:
ZAGONETNA SMRT
KRIMINALNI ROMAN GOSPODA BENSONA
Zastavil mu je še nekaj vprašanj, možakar pa ni vedel povedati nič drugega več in se je potem spet poslovil »Tale zgodba o avtomobilu, če nič drugega, bo za kroniste privlačna,« se je oglasil Heath.
Med zasliševanjem Mc Laughlina je bil Vanče videti raztresen in zdelo se mi je, da že takoj prvim besedam ni posvetil nobene pozornosti. Zdaj je spet vstal, zazehal in se počasi približal mizi, kjer je pobral enega tistih cigaretnih ogrokov, ki so jih bili našli v kaminu. Posvaljkal ga je malo med palcem in kazalcem, pozorno ogledal oba njegova konca, odtrgal z nohti papirček in poduhal tobak.
Heath. ki ga je ves besen opazoval, se je v hipu sklonil naprej na svojem stolu ter oblastno zaklical proti njemu: »Kaj pa vendar počenjate?«
Vanče ga je začudeno in mirno pogledal.
»Samo tobak duham, nič drugega,« je odgovoril dobrosrčno. »Kar malo po sladkem diši, a dobra mešanica je to.«
Ileath, ki je od jeze kar škripal z zobmi, ga je ošvrknii:
»Boljše bi »torili, če vržete tistile ogorek nazaj tja, kjer je bil, gospod,« premeril ga je pri tem z očitnim zbadljivim pogledom in zatem nadaljeval:
»Ali ste morda strokovnjak za tobak?«
»Ne, hvalabogu,« je odvrnil prijazno Vanče.
Markham je prav po diplomatsko posegel vmes.
»Nobene stvari se tu ne smeš dotakniti, Vanče. Zdaj še ni mogoče vedeti, če ne bo morda ta ali ona stvar še velike važnosti. Tudi tile cigaretni ogorki bodo morda še pomemben dokaz.«
»Dokaz?« se je začudil Vanče še prijaznejše. »Misliš' resno? Kako zabavno je vse to!«
Markham je bil videti strog, Heath pa, čeprav je bil še vedno precej besen, ni stavil nobene pripombe več in se je posili zasmejal. Čutil je, da je bil le malo preveč surov s prijateljem okrožnega -upravnika. Ni pa imel navade, da bi se igral s svojimi nadrejenimi. Zavedal se je lastne moči, jo skušal uveljaviti v polni meri ter je vsako nalogo, ki so mu jo zaupali, opravljal, ne da bi pri tem mislil na napredovanje v službi. To vztrajnost in stanovitnost, ki sta krasili njegov značaj, pa so njegovi nadrejeni tudi spoštovali in cenili.
Heath je bil čokat in krepak možakar, a v njegovih gibih je bilo tudi precej tiste ročnosti in spretnosti, kakor jo ima kak dobro izurjen rokobo-
rec. Njegove oči so bile modre, zelo živahne in prodorne, o laseh pa, čeprav je bil mož star nad štirideset let, še ni bilo niti sledu po kakšnih šmarnicah...
Na splošno je bil Heath tak, kot so običajno ljudje pri policiji. Na njem pa je bilo še nekaj več: odlikovali sta ga nenavadna zmogljivost in silna volja.
Ko sem ga tisto jutro opazoval, sem ga nehote moral občudovati kljub njegovi očitni omejenosti.	.
»Kako je prav za prav zdaj s stvarjo, gospod narednik?« je vprašal Markham. »Dinwiddie mi je sporočil le gola dejstva.«	.
Heath se je odkašljal, da bi bil njegov glas čistejši, ter odvrnil:
»Obvestila nas je malo pred sedmo uro Bensonova hišna, neka gospa Platz, ki je telefonirala na policijski oddelek, da je našla svojega gospodarja mrtvega. Prosila je, naj se kdo takoj za stvar zavzame. Razume se, da je bila novica brž sporočena ravnateljstvu. Mene tedaj ni bilo na policijski stražnici. Burke in Emery, ki sta imela službo, »ta o zadevi obvestila nadzornika Morana in sta prihitela sem. Drugi policisti z našega oddelka so se podali na kraj umora. Nadzornik je prispel kmalu potem, 6e na hitro prepričal, kakšen je položaj, potem pa telefoniral meni, naj takoj pridem Ko sem prispel, so bili policisti že odšli, dodeljeni pa so mi bili trije drugi možje z osrednjega policijskega urada, ki so se pridružili Bruke-ju in Emeryju. Nadzornik je poklical po telefonu tudi stotnika Hagedorna, ker je bil prepričan, da je dogodek tako resnega značaja, da je stotnika treba
takoj poklicati sem. Cim je prišel, ste bili takoj za njim tudi, vi že tu. Nadzornik 0’Brien je prihitel malo pred menoj. Zaslišal sem takoj Platzovo, moji možje pa so medtem pregledovali sobo.«
»Kje je tista gospa Platz?« je vprašal Markham.
»Zgoraj. Straži jo policist. Ona stanuje tu v hiši.«
»Zakaj ste prepričali gospoda doktorja, da je Benson umrl ob pol ene ponoči?«
»Platzova mi je dejala, da je tisto uro slišala pok, in takoj sem pomislil, da bi utegnil biti to vprav tisti, ki je ubil Bensona. In sklepam, da je moral biti, ker se tudi toliko drugih stvari čisto ujema s tem.«
»Mislim, da bi bilo dobro, če bi imeli ponoven razgovor s hišno,« je svetoval Markham. »Še prej pa mi povejte, če ste tu v sobi našli kaj sumljivega ... Morda je tu le kakšna stoar, ki bi zahtevala večje pozornosti?«
Heath je skoraj neopazno kolebal, potem pa potegnil iz žepa suknjiča žensko torbico in par dolgih belih usnjenih rokavic, ter jih vrgel na mizo pred okrožnega upravnika.
»Samo tole dvoje,« je pripomnil, »je našel eden policistov tamle na kaminu.«
Markham je pogledal rokavice, zatem pa odprl torbico in stresel vse, kar je bilo v njej, na mizo. Stopil sem bližje in opazoval. Vanče ni niti vstal, pač pa je mirno kadil dalje svojo cigareto.
Torbica s finim zlatim okvirom in z drobnimi safiri okrašeno zapono je bila izredno majhna. Oči vi dno je morala to
biti večerna torbica.
Stvari, ki so bile v njej in ki si jih je Markham tedaj ogledoval, so bile: ploščata svilena cigaretna škatlica, zlata steklenička, v kateri je bil parfum »Fleur d’amour« tvrdke Roger in Gal-let, škatlica za puder in lepotilo, k ra; tek srčkan cigaretni ustnik iz jantarja, rdečilo za ustnice z zlatim natikom, platneni robček z monogramom »M. St. C.« v kotu ter ključ za ključavnico »Yale«.
»Tole bi utegnilo biti dobra sled, je pripomnil Markham in pri tem pokazal na robček. »Mislim, da ste si natančno ogledali vse te predmete.«
Heath je prikimal ter odvrnil:
»Smatram, da je torbica last ženske, s katero je bil Benson skupaj prebil zadnji večer. Sobarica mi je dejala, da je imel Benson domenek in je šel v večerni obleki ven večerjat. Ni pa ga slišala, da bi se bil vrnil. Vsekakor ne bo preveč težko najti gospodično »M. St. C.«.
Markham je znova vzel v roko cigaretno dozo, jo odprl ter jo obrnil. Iz nje je padlo nekaj mrvic tobaka na mizo. Heath je kot bi trenil skočil pokonci-
»Morda sta bili tisti dve^cigareti, katerih ogorka sta se našla v kaminu, iz tele škatlice,« je dejal. Vzel je v roke ogorek, ki je bil ostal še nedotaknjen, in si ga ogledoval. »Vprav ženska cigareta je bila to. In kaže tudi, da je bila pokajena z ustnikom.«
»Oprostite, če sem drugačnega mnenja, gospod narednik,« je počasi spregovoril Vanče. »Ogorek je na koncu nekoliko rdeč od ličila. Ni lahko to opaziti, ker je na pozlačeni strani.«
Stran 3.
»Nov šopek na srcu Ljubljane«
Ljubljana, 10. avgusta.
Vsakdanjo enoličnost življenja, ki se odigrava v srcu Ljubljane, ob belem trimostovju. je zadnje dni pretrgal majhen dogodek, ki je vsaj za trenutek pritegnil nase pozornost tistega dela ljubljanskega občinstva, ki se vsak dan suče okrog živilskega trga in po njem. Z dišečimi jabolki in breskvami obložene stojnice so seveda tudi precej pripomogle, da je okrog njih in tako tudi ob vsem robu novih tržnic, pa še naprej čez trimostovje na Marijin trg vse še bolj oživelo.
Na konici belega stebrišča ob Ljubljanici, tik ob spodnjem od treh mostov, pa se ie čez noč odel v zelenje in cvetje ljubek cvetlični paviljon, ki si ga je mojster zamislil kot nekak »uvod« v novo urejeni trg. In vprav pred njim so te dni začudeno postajali Ljubljančani, kakor da jim ne gre v glavo, kako ie moglo iz tiste »kapelice«, ki je takoj po svojem rojstvu morala prenesti toliko opazk, nastalo nekai tako mičnega, vabljivega. To je bil dogodek, čeprav v primeri z drugimi majhen dogodek, ki na je znova pokazal, da so Ljubljančani res s srcem pri rožah, zlasti še, če jih človeška roka razpostavi s toliškno spretnostjo in s tolikšnim okusom, kakor jih ie tu.
Mimogrede povedano. Ljubljančani se sploh radi spodtikajo nad vsako novostjo in io skri-tizirajo, posebno ko ie še »v povojih« in še nima tiste podobe, kakršno si je zamislil inženir, ki je delal zanjo načrt. Spomnite se samo, kako se je tedaj, preden ie naš Tivoli dobil sedanje lice, veliki večini Ljubljančanov zdelo neizmerno škoda listih košatih kostanjev in sence na klopicah pod njimi. Zadostovalo je, da se ie le eden malo spodtaknil nad to preureditvijo, in že je šlo od ust do ust: »Si videl, kaj so naredili z našim senčnatim Tivolijem? Pravo puščavo! Kdaj se bo spet kaj zaraslo! Se tisto malo sence, kamor se ie utrujeni človek lahko šel malo oddahnit in pohladit, so nam vzeli. Zdaj se bomo lahko hodili tja parit.
Sion cccorre (hisderie al primo the passa... Ni treba spraševati mimoidočih...
basta il tuo buon senso per convin-certi che devi rischi&re 12 Lire per tentare di svegliarti milionario. Gia 24 possessori di un biglietto lo sono diventati. Puo essere questo il tuo turno. Apri la porta di casa tua alla Fortuna comperando oggi stesso qualche biglietto.
zadošča že troj zdravi razum, da se boš prepričal, da moraš tvegati 12 Mr, da poskusiš zbuditi se milijonar.
*e 24 lastniki po eno srečko so to postali. Lahko je sedaj vrsta na tebi.
Odpri vrata svojega doma Sreči s tem, da kupiš še danes kako srečko.
REGALA MI1I0NI
a chi a c q u i s t a un biglietto per L. 12’—
S DARUJE MILIJONE
tistemu, ki kupi srečko za Lir 12-—
ne pa hladit.« Takšne in podobne očitke si slišal tedaj vsepovsod, in tudi mojster, ki si je zamislil sedanjo podobo Tivolija, sprehajališča, ki ga res vse občuduje — tudi tujcu ie od sile všeč. da se kar ne more ločiti od njega — da. tisti mojster ie moral biti res trden, da ie vse toliko »ljubeznjive« pohvale prenesel. Danes pa očitkov na račun preureditve Tivolija že davno ne slišiš več. Nasprotno, kar nekam čudovito ponosni smo postali vsi na to svoje krasno sprehajališče in gotovo bi se vsakemu zelo »utaknilo«, če bi ga spomnil na to, da je bil nekoč tudi on med tistimi, ki bi še naprej radi posedali pod starimi tivolskimi kostanji.
No, pa povemo le mimogrede, ker smo prav podobno kritiko slišali tudi pred nedavnim, ko so začele vstajati nove mesarske stojnice s »spovednicami« ob dveh presledkih stebrišč, ko so začele dobivati svoje pravo lice ribnice s tistim nesrečnim stebrom, ki kakor stolp v Pisi stoji postrani — namenoma ali po naključju, bogve in nazadnje, ko so spravili pod streho^ zidani cvetlični paviljon, ki ga je tako silno občutljivo oko Ljubljančanov brž proglasilo za »kapelo«, kakor da se na noben način ne more otresli tiste večne pesmi o »Žalah«.
Kakor pa ie nekoč počasi le izzvenela očitajoča pesem o »tivolskem razdejanju«, tako se tudi že zdaj samo še čisto nalahno, kakor od nekje daleč sliši napev o »mesarskih Žalah«, ki ga ie že skoraj čisto zadušila mogočna himna
o	napredni in sodobni Ljubljani.
In. ljudje, ki jih ie preteklo soboto kot običajno vodila pot čez trimostovia na živilski trg, so spet za trenutek obstali kakor od začudenja in prisluhnili »novim akordom«, ko so nenadno zagledali pred seboj mično ureieni, vabljivi cvetlični paviljon, ves v bogatih barvah poletnih rož, nič več podoben neprijazni, »mrzli
im1' .. .
.	.	ant\sep"^°.
ie	dvica.	se£n>
mehut m sploh
povpra^alte
Pr«/- Mrl«.. N. «19« . XVtm
kapeli«, cvetlično prodajalno, ki si io ie kot svež pisan cvet pripela na samo srce živahno razpoložena Ljubljana ob trimostovju.
Nedeljski športni dogodki
Meddržavni plavalni dvoboj j Hrvaška : Slovaška
Zagreb, 9. avgusta. Včeraj in danes je bila v Zagrebu velika plavalna prireditev: dvoboj med najboljšimi slovaškimi in hrvaškimi plavači. Velika plavalna tekma je bila v plavalnem bazenu SK Zagreba na Savi, ki je bilo za to primerno urejeno, posebno kar se tiče občinstva. Oba dneva je bilo pri prireditvi veliko gledalcev,	ki	so	navdušeno	vzpodbujali
domače, pa tudi	gostom	priznavali	z odobrava-
njem njihove uspehe. Veliko zanimanje občinstva kaže, da je lepi plavalni šport v mladi hrvaški državi pognal globoke korenine in ima na svoji strani številne pristaše. Ob začetku sobotne prireditve so bili običajni pozdravni nagovori pri katerih so bili navzoči tudi vodilni hrvaški športni voditelji:
Rezultati sobotnega tekmovanja!
400 m prosti stil: 1. Miloslavič 5:13,2. To je dozdaj najboljši čas, ki ga je kateri Hrvat dosegel na tej progi in	je	zato priznan kot nov
državni rekord. — 2. Defilipis, šele na tretjem mestu vidimo Slovaka.
100 m hrbtno: 1. Davar 1:17, 2. Potokar 1:19,2, 3. Klobutski (Slovaška) 1:21.
Štafeta 4X100 m: 1. Hrvaška v času 5:33,1. Cas je prav dober n predstavlja nov hrvaški drž. rekord.
100 m prosti	stil:	1.	Miloslavič	(Hr.) 1:00,2,
nov hrvaški rekord. 2. Stakula (Hr.), malo slabše od prvega, 3. Ternar (Sl.) 1:00,6
S tekmovanjem so danes nadaljevali in so bili doseženi tile rezultati:
1500 m: 1. Miloslavič 20:43,5 (nov državni rekord), 2. Defilipis (Hr.), 3. Ruderer (Sl.)
Štafeta 4X200 m: 1. Hrvaška v postavi Rož-nar, Defilipis, Miloslavič, Stakula. Štafeta je preplavala progo v času 10:43,5, kar predstavlja spet nov državni rekord. 2. Slovaška v času 10:44,00, kar predstavlja nov slovaški državni rekord na tej progi.
200 m prsno: 1. Madrla (Sl.) 3:4,00.
Kakor je iz navedenega razvidno so se plavači prav dobro odrezali in postavili kar vrsto novih državnih plavalnih rekordov.
Hrvaško državno kolesarsko prvenstvo
Zagreb, 9. avgusta.
Danes dopoldne je hrvaška kolesarska zveza izvedla letno kolesarsko državno prvenstvo za seniorje in juniorje. Letošnja kolesarska proga je bila ista kot lansko leto in je bila dolga za leniorje 127 km, za juniorje pa 83 km Seniorska proga je bila zelo naporna in je vodila čez velike klance, ki so bili tudi nevarni in so morali biti dirkači' zelo previdni, da ni prišlo do kakšne nesreče. Posebno nevarna je bila proga na odseku Desenica-Zagorska sela, kjer ima cesta razen klancev tudi velik vzpon. Udeležba tekmovalcev je bila prav lepa in borba na ceh progi zelo
ogorčena. Posebno pri seniorjih so prišli na start vsi, ki kaj pomenijo v hrvaškem kolesarstvu.
Posebno ogorčena borba je bila med zmagovalcem Horvatičem in pa Prosenikom. Zmagovalec je pustil Prosenika zadaj komaj za štiri kolesne dolžine. Zmagovalec Horvatič je prevozil omenjeno progo v času 3:58:5,2 Na drugo mesto se je za navedeno dolžino plasiral Prosinek, tretje mesto pa je zasedel Pokupec v času 3:10,00. Njim slede tile tekmovalci: 4. Solman, 5. Rebrovič in še številni drugi.
Pri juniorjih pa je dirka končala takole: 1. Vo-dopija v času 2:45:5, 2. Grobotej 2:51:3, 3. Buko-vič, 4. Horvatin.
Zanimaeje gledalcev za dirko je bilo veliko, pa ne le v Zagrebu samem, kjer je bil start in cilj, ampak tudi po podeželskih vaseh, kjer so kmetje z zanimanjem sledili poteku dirke, ki je določila letošnjega hrvaškega kohsnrd.-»;;a prvaka v obeh skupinah.	'
Športne vesti
Včerajšnjo nedeljo je bilo kaj živahno tudi v helsinškem olimpijskem stadionu, kjer so se pomerili v lahkoatletski prireditvi odlični tekmovalci s Finske, Švedske in Madžarske. Zanimanje občinstva za tako obsežno prireditev je bilo zelo veliko, saj že dolgo časa niso imeli prilike, da bi videli tako lepe borbe kot so bile včerajšnje. Nekateri rezultati:
5000 m Genej (Madžarska) 14.44. — Znani Finec Maki je prišel šele peti na cilj. Vzrok za to je bil ta, da je prišel na tekmovanje naravnost z bojišča.
Skok s palico: zmagal je Madžar s skokom 3.80 m.
Skok v višino: Nillson 1.95 m.
110 m zapreke: Vitas (Madž.).
2000 m: Hollstrom (Švedska).
4.000 m: Kostruka (Finska).
10.000 m: Vailon (Finska).
Na dolgih progah so prednjačili Finci, pa tudi Madžari so se dobro odrezali in zasedli v nekaterih disciplinah prva mesta.
V Stockholmu je bila včeraj velika plavalna prireditev na kateri so nastopili tudi nekateri inozemski plavači. Omembe vreden je čas, ki ga je na progi 200 m dosegel tekmovalec Silling. Omenjeno progo je preplaval v času 2:49. Pa tudi na 400 m prosti stil je bil dosežen lep čas 5:00,4.
V stockholmskem predmestju je bila včeraj zaključena 6 dnevna kolesarska dirka. Zmagovalec na tej dirki in s tem novi kolesarski prvak je postal Jonasson, ki je prevozil določena progo v času 39:4:53.
Slovaški vojaki bodo v času od 9. do 16. avgusta priredili več kolesarskih tekem.
V Belgradu je bila včeraj na sporedu velika nogometna tekma med starima rivaloma BSK in Športnim klubom 1913. Po težki, a lepi borbi je zmagalo moštvo BSK z rezultatom 1:2. Prvi del igre je ostal brez gola.
Določitve glede zatemnitve
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi svojih odredb 6. junija 1941-XX, št. 4— in 1. julija 1942-XX, št. 103, glede na potrebo, da se določi nov urnik za zatemnitev, odreja:
Čl. 1. Do nadaljnih odredb se je treba ravnati po določilih glede zatemnitve, ki bo trajala od 21.30 pa do 5 zjutraj.
Čl. 2. Vsa druga navodila v odredbi 6. junija 1941-XX, št. 42. ostanejo nespremenjena.
Čl. 3. Nova odredba Rtopi takoj v veljavo in bo objavljena v uradnem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 10. avgusta 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Ljubljana
U nledar
Danes, j medcljek, 10. avgusta: Lavreneij.
Torek, 11. avgusta: Tiburcij. m.
Obvestila
Nožno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Sv. maša za rajne -Moravčane bo v torek, 11. t. m. ob 7 v frančiškanski cerkvi pri glavnem oltarju.
Umrl je 8. t. m. ob 1 popoldne g. niornari-Ški nadkomisar 1. klase Franc Kusinan v 86«.letu svoje starosti. Pogreb bo danes, 10. t. m. ob o popoldne iz Žal, kapela sv. Jakoba, na pokopa-lišče pri Sv. Križu.
1	Sprejemni izpiti za I« razred gimnazije. Nov tečaj iz vseh predmetov se začne 10. avg. Pouk iz vseh predmetov (računstvo, slovenščina, zemljepis, zgodovina, prirodopis in risanje) je temeljit. Prijavljanje vsak dan od 9 do 12: Trgovski dom, Gregorčičeva 27, pritličje.
Vsem državnim upokojencem! Finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje jiokojninske prejemke finančna direkcija v Ljubljani, naj cimprej prosijo za jjotrdila o velikosti uslužbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v solo prihodnje šolsko leto zaradi odmere šolnine. Prošnjam, kolkovanim s kolkom za 4 lire, naj prilože za vsako potrdilo kolek za 8 lir, za vsak zaprošeni uradni prepis potrdila pa k?‘e“ za 4 lire. Tisti upokojenci in upokojenke, ki plačujejo razen uslužbenskega davka od svojih pokojninskih prejemkov tudi davek jx> kateri drugi obliki, naj v svoji prošnji navedejo, pri kateri davčni upravi so obremenjeni za neposredni davek.
Tjjiibljanako gledališče
D r a ma :
Torek, 11. avgusta ob 17.30:	»Učiteljica*.
Izven. Cene od 10 lir navzdol.
Sreda, 12. avgusta ob 17.80: »Kralj na Betajnovi« Izven. Cene od 10 lir navzdol.
' Sobota, 15. avgusta ob 17: »Kovarstvo in ljubezen«:. Izven. Cene od 10 lir navzdol.
Nedefia. 1(5. avgusta ob 17.30:	»Učiteljica«.
Izven. Cene od 10 lir navzdol.
V. HE1SER
66
limmlk gre	t križem svet
■a
Pred pojedino, med obedom samim in po njem jedo semena melon, ki. jih močno cenijo. Kitajci jim zelo spretno iztisnejo jedrca z zobmi, za meaie pa je bilo kmalu jasno, da stvar zahteva mnogo vaje. Na mizo so prinašali tudi najrazličnejša in bogata kitajska vina. Meni je bilo najtjubše vino »Sučav«.
Mnoge kitajske jedi so imenitne, le tu pa tam naletiš na kako izjemo. Na neki pojedini v Ilangčavu 6o nam kot glavno jed -ponudili neke vrste živih Kebrov številnih nog in dolgih nekaj centimetrov ter jm barvi jDodobnih rjavim hroščem. Prinesli so jih na mizo v posodi, ki je bila pokrita s steklenim zvoncem. Na Kitajskem sodijo, da si slabo vzgojen, če od vsake ponujene jedi ne vzameš vsaj malenkost. Pokrov sem moral urno odkriti ter s paličkami zgrabiti uporno živalco, jo potlačiti v usta ter pogoltniti, preden se je mogla zganiti. Videl sem, da je treba res precej poguma, če hočeš nesrečnega kebra ugrizniti. Ker sem pa bil šele začetnik v takih stvareh, se ie živalica zmeraj začela gibati v ustih, preden sein ji mogel zadati smirtni udarec.
jedel sem že najrazličnejše jedi v najrazličnejših deželah. yedno me je
presenečalo, da Amerikanci in . Evropejci v tropskih deželah zapravljajo mnogo denarja za uvoženo sadje, ko so jih vendar obdajali najimenitnejši krajevni pridelki.
Prvič sem slišal govoriti o»mangu«, ko sem prišel na Filipine. Z ladje »Ro-hilla Maru« sem se izkrcal v Manili ob! šestili zjutraj in v hotel sem dospeli ravno ob osmih, ko je bil čas prvega' zajtrka. Blizu moje mize je sedela neka ameriška gospa, ki je naročila čuden sad lepe rumene barve. Želel sem si kaj novega in hotel sem priti do boljšega poznanja te dežele. »Rad bi eno takihle,« sem dejal natakarju.
Da ne bi vzbujal videza neznalca, sem jvozorno opazoval, kako gospa ravna s svojim: obračala ga je, potem pa prav spretno razpolovila in jedla z žličko. Vse je bito videti kar se da preprosto. Tudi jaz sem obračal svoj mango, da bi ga prerezal, ker ga pa nisem mogel z isto lahkoto raz.JM loviti, sem pritisnil s 6ilo. Takoj me je sok obrizgal j« rokah in oštrcat ves prt. Ko sem ga naposled le odprl, sem se ga lotil z žlico, a še zdaj nisem mogel prav do soka. Zato sem ga stisnil in na mali mi je tenek curek kakor iz vročega vrelca
obrizgal čelo. Počutil sem se prav nerodno in radoveden sem bil, koliko oseb me je opazovalo pri mojih junaštvih.
Spet sem kradoma jvogtedal gospo ter opazil, kako je vzela debelo jedro, ki je imelo obliko ledvičke, zasadila vanj vilice in ga mirno in dostojanstveno jedla. Jaz sem se ga lotil z isto ne-ba-ižnostjo. Priti-Kal sem vilice na jedro, kakor sem videl gospo, a niso se hotele zasaditi vanj. Pritisnil sem še močneje: zaman! Gostje okrog mene so so drezali s komolci in čutil sem, da je mnogo pogledov zapičenih vame. Ves obupan sem poskušal znova, a bolj ko sem pritiskal, slabše je bilo. Žile na vratu so se mi napdle, obraz mi je bil sinjerdeč. Hotel sem uspeti, naj velja, kar hoče. Zdaj me je vsa dvorana opazovala. Ko sem pritisnil z vso silo, so vilice nenadoma spodrsnile in veliko ploščato jedro je kakor krogla «frčaky skozi jedilnico ter glasno udarilo ob nasprotno steno in se g hruščem zakotalilo po tleh. Ljudje okrog mene so
dele med trdimi izrastki. Tudi če ješ ta ead prav skrbno, se vendar zlahka z njim umažeš. Sok zapušča neizbrisne madeže, ki polagoma počrnijo Kadar mango dozori, najdeš na vsem otočju komaj kak prt, ki ne bi bil zamazan. Ljudsko reklo pravi, d« sad najboilj brezskrbno užiješ, če ga ješ v kopalni kadi.
Po svojem ne preveč sijajnem začetku sem se temeljito poglobil v težko umetnost, kako je treba jesti mango, tako da so me nazadnje zelo pogosto vabili na obede v Malaoananu. Vselej, kadar je generalni guverner imel v gosteh odličnike, ki niso pmznali mangov, so me poklicali. Ker bi veljalo za neolikano, da bi guverner goste sam učil, kako je treba s tem sadežem ravnati, me je predstavljal kot zdravstvenega rdvnatelja, ki bo jedcem lahko pokazali, kako naj se mango po zdravstvenih načelih pravilno zaužije.
Tako sem na Filipinih postal učitelj za pravilno uživanje mangov.
Prav čuden sad je tudi »durian«
kar prasnili v smeh, tako jih je moje'(duris Zibethinus), ki rasie na visokem početje zabavalo.	drevesu in je debelejši od velike po-
Potem so mi na kratko pojasnili, marance. Na kozi ima polno bodic m kako hi moral ravnati. Prva moja na-|v njem so semenska jedrca, ki ob do-paka je bila, da nisem skušal rezati od zoritvi počrnijo. Nekoč sem ga skusai fcrajišča peclja, marveč sem z nožem'j©8!!*- zamašil sem ei nos. pa m bil pritiskal proti smeri tkiva. Isto napako slab, kakor sem se sjjocetka bal. Kes sem zagrešil, ko sem skušal z žličko .pa je, da ima bolj oster m ogabnejsa izžeanati sok. Ko sem se naposled »pra-j vonj kakor kateri koh sad na svetu, vil na jedtro, nisem vedel, da je treba:Zasmrajeno stranišče m dobro dozorel vilice zapičiti zob za zobom v mehke gorgonzolski sir sta milega vonja v pri-
meru z njim.
Nekoč sem bil na jx>tovanju s svojim pomočnikom dr \Vilburiem A- fm-wyerjem, ki je zdaj ravnatelj »Mednarodnega zdravstvenega oddelka«. Bila sva na vlaku, ki vozi iz Bangkoka v Penang. Jedilnega voza ni bilo, zato sva imela s seboj v torbici jestvine. V najinem oddelku je 6edei Kitajec, ki je okrog poldne na neki postaji kupil zrel durian in ga začel skrbno razrg-zovati. Durian že smrdi, kadar je se cel, neskončno bolj pa še. če ga začneš •lupiti. Poklicala sva nadzornika ter mu povedala, da takega smradu ne moreva več prenašati in ga prosila, naj sopotnika pregovori, da bi svoj durian jedel zunaj na pločniku. Potem se je Kitajec mirno umaknil ven in svoj dum® pospravil z vidno 6lastjo.
Komaj pa se je naš možakar vrinil, sva začdla odvijati kruhke, obložene s šunko in se jih pridno lotila. Kmalu pa je začel Kitajec stresati z glavo in vihati nos ter nekaj mrmrati, kajtor da ga je prevzel groze® stud. Potem je poklicu! nadzornika in mu nekaj jx>vedall po malajsko. Železniški uradnik se je obrnil proti nama ter naju vljudno prosil, naj bi zaužila svojo jed zunaj na pločniku. Ker je Kitajec prej tako (ljubeznivo ustregel najini prošn.!1’ sva mu moraila vračati z enako dobroto. Ko sva pospravila svoje. nedolžne kruhke in se vrnila v voz, naju je premeteni Kitajec sprejel s hudomušno nasmejanim širokim obrazom.
Kitajsko-japonska vojna
ra mednarodnem pravu (o ni vojna, temveč samo »spor«, ker vse doslej niti Kitajci niti Japonci niso vojne napovedali
Pred mesecem dni je poteklo že pet let, odkar je izbruhnila vojna med Japonsko in Kitajsko. V noči na 8. julij 1937 je prišlo pri mostu Marca Pola v bližini mesta Lukou-Čiao, jugozahodno od Pekinga, do spopada med oddelki japonske pehote, ki se je urila, ter kitajskimi četami. Iz tega spopada se je rodila vojna med omenjenima dvema vzhodnoazijskima silama, vojna, ki ima svoje posebne značilnosti. Prva posebnost je v tem, da v smislu mednarodnega prava vse do danes to ni prava vojna, pač pa samo »spor«, kajti nobeden od nasprotnikov, niti Kitajci niti Japonci, vse doslej še niso prišli do tega, da bi vojno napovedali, čeprav se na obeh straneh vojskujejo milijoni vojakov.
Nekaj svojevrstnega je tudi, da se je ta nenapovedana vojna že oktobra 1938 na bojiščih nekako »končala« in sicer z zavzetjem Hankaua 21. oktobra ter Kantona 27. oktobra 1938 po Japoncih. Od tedaj dalje so se Kitajci v glavnem omejili na gverilsko vojskovanje, Japonci pa na manjše ofenzive, n. pr. proti Čangši in Nankingu. Šele najnovejše japonske ofenzive iz Birmanije v pokrajini Yunan in Čekiang so položaj nekoliko spremenile.
»Požigalna« in »utrujevalna« vojna
Oba vojskujoča se tabora sta videla v gospodarski vojni možnost, spraviti nasprotnika na kolena, pri čemer naj bi bil čas njun zaveznik. Kot sredstvo za gospodarsko vojno je maršal Čangkajšek propagiral »požigalno vojno« in vojno z izčrpavanjem nasprotnika oziroma »utrujevalno z izčrpavanjem nasprotnika oziroma »utrujevalno« vojno. »Požigalno vojno«, ki jo pogosto imenujejo tudi »taktiko požgane zemlje«, je vodila naslednja temeljna misel: Spričo velike vojaške premišljenosti Japoncev se je maršal Čangkajšek moral izogibati odločilnemu spapadu z Japonci ter prepustiti prodirajoči japonski vojski širne kitajske pokrajine. Kitajske čete pa ne izpraznjujejo tistih dežel, ki jih morajo zapustiti, tako kakor je sicer navada, kadar se kakšna vojska umika, pač pa z neizprosno doslednostjo spreminjajo lastne dežele v puščave in popolno razdejanje. Japonske čete osvajajo torej, puščavo namesto prej tako cvetoče pokrajine.
Pod »utrujevalno vojno« pa Kitajci razumejo svoje temeljno pojmovanje strategije, t. j. način vojskovanja, ki je preračunan na ogromni kitajski prostor in na pridobivanje na času. Cilj takšnega načina vojskovanja je, z zavlačevanjem vojne pripraviti japonsko gospodarstvo do tega, da bi se izčrpalo in slednjič odpovedalo.
Isti cilj skušajo doseči tudi Japonci
?. zasedbo najvažnejših kitajskih pokrajin, z zavlačevanjem vojne in predvsem z blokado. Manjši vojaški nastopi v zadnjih letih so imeli zato v prvi vrsti namen, vedno bolj izpopolniti zaporo okrog Čungkinške Kitajske. Z zavzetjem Birma-rtiie je bil ta cilj v veliki meri dosežen. Maršal Čangkajšek ima danes z zunanjim svetom zvezo ?amo še po »rdeči cesti«, to se pravi preko Rusije. PB tej poti pa 'so možnosti prometa precej orne-jene.
Obračun petletnega vojskovanja
In če se vprašamo po uspehih petletnega voj-'covanja med Japonsko in Kitajsko, pridemo do
zaključka, da sicer še ni mogoče preceniti, kdaj se bo ta vojna končala in kako, da pa je Čung-kinška Kitajska v zadnjem času izgubila postojanke, ki so odločilnega pomena. Nasprotno pa se je položaj Japonske v najnovejšem času bistveno okrepil. Samo po sebi je umevno, da se v vsaki vojni gospodarske sile vojskujočih se taborov izrabijo, izčrpajo. Vojna na Kitajskem se je v tem oziru za Japonce sukala tako, da so pozitivni či-nitelji prevladali nad negativnimi. Ta ugotovitev drži, če pomislimo, na kakšno stopnjo se je dvignilo domače japonsko vojno gospodarstvo, kako so Japonci znali pobiti nasprotnikovo pojmovanje gospodarstva in kako so svoje vojno gospodarstvo okrepili z zasedbo gospodarsko silno važnih pokrajin.
Japonski vojni pohod na Kitajsko ni bil v vojaškem oziru nikdar tak, da bi Japonci morali na-mah spremeniti japonsko mirnodobno gospodarstvo v celoti v vojno gospodarstvo, kakor se je to zgodilo n. pr. v Nemčiji po letu 1939. V skladu z razširitvijo vojnega pozorišča na Kitajskem so Japonci izdali od časa do časa odgovarjajoče gospo-daske ukrepe. Takšno prakso si je Japonska pač lahko dovolila, ker je bila zaradi hitrih vojaških uspehov v prvem letu vojne vojaška pobuda na kitajskem bojišču popolnoma v njihovih rokah. Ker od jeseni leta 1938 ni bilo na teh bojiščih kakšnih pomembnejših vojaških dogodkov, japonsko gospodarstvo ni doživelo kakšnih posebnih sprememb, ker jih vojna ni zahtevala. Čungkinška vlada pa ne razpolaga niti z vojnimi potrebščinami niti z gospodarskimi sredstvi, da bi zmogla učinkovito ofenzivno gospodarsko vojno proti Japonski. S tem, da Kitajci za seboj vse požigajo in uničujejo, pač ne morejo prav nič škodovati japonski gospodarski moči.
Vseh teh pet let vojne s Kitajsko je bila
Japonska v boljšem položaju
in nje nasprotnik ni mogel takoj ogražati japonske gospodarske moči z učinkovito gospodarsko vojno. Nasprotno se je Japonski posrečilo povečati svojo oboroževalno sposobnost s tem, da je zasedla tri severne kitajske pokrajine, vsa važnejša obalna mesta ter izlive kitajskih rek in nazadnje še ves ogromni jugozahodni azijski prostor. Kitajsko-japonska vojna Japonske gospodarsko ni prav nič izčrpala. Japonci so celo lahko delali na zalogo in obenem krili sproti vse svoje vojaške potrebe.
Že kmalu po izbruhu kitajsko-japonske vojne se je pokazalo, da bo Japonsko težko gospodarsko izčrpati. Sklenjeno je bilo, uporabiti 40 odstotkov produkcijske sile za vojno s Kitajsko, 60 odstotkov pa za oboroževanje. Od najvažnejših vojnih potrebščin so jih porabili celo leto okrog 20 odstotkov za Kitajsko, 80 odst. pa za splošno oborožitev. Letalstvo in motorizirane oddelke so na ta način v zadnjih letih lahko izredno okrepili, tako da danes utegne biti j'
Japonska vojaška sila po petih letih trikrat večja
kot je bila pred petimi leti, ko se je začela ta dolga, še do danes nenapovedana vojna s Kitajsko. Amerikanci in Angleži, ki so si predstavljali, da bodo imeli opravka z gospodarsko izčrpano Japonsko, izčrpano zaradi kitajske taktike zavlačevanja vojne, so se vsaj dozdaj morali prepričati, da je bil njih račun napačen.
Električne centrale na veter
?rvo so razkazovali pred nekaj leti na velesejmu v Leipzigu, največjo pa imajo v Ameriki - Vetrnica v premeru 53m!
Pred nekaj leti so na velikem velesejmu v Leipzigu razkazovali edinstveno napravo, ki je v prav zaradi svoje posebnosti vzbujate izredno zanimanje. Bila je to majhna električna centrala na veter. Na vrhy železnega stolpa je bila veternica v obliki nekakšnega torpeda z velikim kolesom na lopatice, nekakim propelerjem. V notranjščini torpeda je bil dinamo-stroj, močan kakšnih 5 kw in z nekaj več ko sedmimi konjskimi silami.
Tpda doslej sile vetra — piše poročevalec CE — niso še bogve kako izkoriščali kot pogonsko sred&vp. To pa predvsem zaradi tega, ker je veter zelo nestalna sila, ki se nanjo kakšna industrija ne more zanašati. Danes pa, ko je vsak kilogram premoga in vsak liter bencina ali nafte dragocen, pa se nič več ne zdi tako neumna misel, ^izkoriščati v čimvečji meri tudi silo vetra, da se prihranijo drugi viri pogonske sile.
V	Nemčiji nameravajo natančno proučiti vse možnosti izkoriščanja vetra za pogon motorjev, zlasti tudi za pogon električnih central. Takšne električne centrale na veter pa bi morale biti tako zgrajene, da bi jih takrat, kadar ne bi bilo vetrovno, gnalo kakšno drugo sredstvo.
Največjo električno centralo na veter imajo zdaj v Ameriki. Razvija silo kakšnih tisoč kilo-vvatov, njena vetrnica pa meri* v premeru nič manj ko 53 metrov!
Z godbo nad meglo!
Smithov zavod v Washingtonu je naredil zanimive poskuse, na podlagi katerih je ugotovil, da je mogoče meglo razgnati z — godbo. Seveda ne gre pri tem za takšno godbo, kakrš-
CeiARJEV SIN
m
m
POGORSKA PRAVUICA
SPISAL JOŽE TOMAŽIČ RISAL lOŽE BERANEK
27.
Ko sta oglar in njegov sin prišla domov, se je oglarka silno razjokala nad pretepom svojega sina. Ta pa je stal kot drevo pred njima ter dejal:
»Ne morem ostati več doma, kjer se mi bodo še naprej posmehovali in se norčevali. Po svetu pojdem iskat svojo srečo. Kadar jo najdem, se vrnem. Do takrat pa mi ostanita zdrava!« In je odšel.
»Srečno!« sta mu zaklicala oče in mati za njim.
28.
Oglarjev sin odide po svetu; hodi in hodi, ko pride do velikega kamnoloma. V njem je en kamnar sam lomil kamen; z golimi rokami je trgal in lomil pečine in skale, ki jih je metal na vozno pot nad vrhom' kamnoloma.
Oglarjev sin ga ogleduje pri njegovem delu. Bil mu je zaradi svoje moči hudo všeč. Sklene, da ga nagovori.	\
no slišimo na primer na kakšnih koncertnih prireditvah ali v operi, pač pa za ultra-kratke zvočne valove z izredno velikim številom tresljajev. Spričo takšnih ultra-kratkih zvočnih valov se začno tresti široke zračne plasti in začno nekako »kipeti«, zaradi česar megla v obliki drobnega dežja pade na zemljo in izgine.
Kakor skoraj vsako, tako so tudi to novo iznajdbo sklenili uporabiti v vojne namene. Megla, zlasti nad letališči, ustvarja precejšnje neprijetnosti in je letalci nimajo nič kaj radi, ker dostikrat zahteva kakšno žrtev med njimi. In če je mogoče z umetnimi sredstvi pregnati meglo, zakaj je ne bi pregnali predvsem tam, kjer človeka postavlja v smrtno nevarnost, kakor je to na primer na letališčih. Na njih so v ta namen postavili številne sirene, ki s svojim brlizganjem baje naglo preženejo meglo, oziroma vsaj pomagajo, da čimprej izgine.
Amerika pripravljena pomagati Angležem pri krotenju Indije
Stockholm, 8. avg. s. Združene države sodijo, da je Indija zelo važno vojno P^rocj in so zaradi tega pripravljene dati Anglež vso svojo vojno pomoč na tem ozemlju, ce
morali uveljaviti odločne ukrepe, da preprečijo razširjenje gibanja za neodvisnost. Tako piše ameriški dnevnik »Christian Science Monitor«, ko razpravlja o sedanjem indijskem položaju.
Ruske letalske izgube
Berlin, 8. avgusta, s. Sovjetsko vrhovno poveljstvo je zadnje dni na raznih odsekih vzhodnega bojišča vrglo v boj veliko število letalskih oddelkov v obrambo suhozemske vojske in z namenom, da bi zmanjšalo pritisk Nemcev in zaveznikov zlasti na južnem bojišču. Toda, kakor se je izvedelo iz vojaškega vira, je ta načrt stal sovražnika veliko število letal in njihovih posadk. Zadnja poročila pravijo, da je bilo od 3. do 6. avgusta sestreljenih 442 sovjetskih letal, dočim je nemško letalstvo izgubilo v istem času in na istem bojišču le 27 letal.
Pomanjkanje niklja v Kanadi
Kakor je sporočil posebni dopisnik švedskega lista »Afton Tidninger« iz Otave v Kanadi, namerava kanadska vlada vzeti iz prometa ves niklasti denar in ga nadomestiti s kovanci iz druge, manj dragocene kovine. Kot vzrok temu navaja pomanjkanje niklja.
RAZPOTJIH SRCA
ifoai&ar
i	F$?šius je takoj razumela, na kaj je ciljal njen mož. Na dan, ko je izpolnila pet in šestdeset let, si je sama pri sebi rek te, “da je že čez glavo sita gospodinjenja in hišnih skrbi in si jo teifej preskrbela postrežnico, ki je bila nadvse odlična. Gospe ni hii£o treba nič več nikamor vtikati nosu, da celo tako je bilo, da siir .^gospodična sploh ni želela, da bi se gospa v kuhinji kdaj Toda isMSasno je gospa upadla, čutila se je trudno in ' upadel ji je pogum in na splošno se je počutila nesrečno, so bili drugi v skrbeh, da jo bo nekega dne zmanjkalo. ■,« je dejala gospa Forsius, »res je, da sem bila slaba ^ko je Karlina prišla k nama, pa čeprav sem preživljala *leta vsega svdjega življenja* Toda deklina se z mojo kuhSpl(£>’ni mogla razumeti. Na dan svete Lucije, sredi najvnetej-Sih ptšpr&v za božične praznike, je Karlina okrcala kuharico, da se je*ta izgubila, jaz, uboga starka, pa sem morala spet v kuhinjo in se 4 uk var jati z ribami. Nak, tega pa ne bom pozabila!«
3&In tega tudi ne smeš pozabiti,« ji je smeje vpadel v besedo nrošt »'Regina, moj dragi zaklad, ti star garaški konj! Ozdravela i, čhn si morala prijeti za delo, pripravljati ribe in prevzeti božično kuho. Karlina je postajala vedno bolj svojeglava in ponosna, tfgajti'ne bom oporekal, toda s svojim okrcanjem ti je vendarle reSIft s življenje.«
#No, kaj pa naj potem rečem o tebi?« je takoj odgovorila pro-' tova gospa, ki ni rada poslušala govorjenje o tem, da je tako iljubttena v svoja opravila, da bi brez njih ne mogla živeti. »Ka-o pa^je bito takrat s teiboj? Tudi ti si ležal že v grobu, če ne >i padla Kantona iz cerkvene klopi.«
takoj wzumeL, kam je merita njegova žena. Ko je
Karlina prispela v proštijo, je še sam oskrboval vso faro in povrh še vsako nedeljo pridigoval. Njegova soproga mu je že dolgo dopovedovala, da si bo treba omisliti pomočnika. Prepričana je bila, da se je že ves iztrošil, istočasno pa tudi sam ni bil zadovoljen, ker ni našel nobenega prostega časa, da bi se mogel posvetiti svoji priljubljeni znanosti. Toda zarekel 6e je bil, da bo svojo službo opravljal, dokler bo le iskrica življenja tlela v njem. Karlina ga ni nadlegovala, toda neko nedeljo je zadremala sredi njegove pridige; prav za prav je tako trdno zaspala, da je telebnila iz klopi, kar je seveda vzbudilo splošno razburjenje. Razume se samo po sebi, da je bil tudi stari prošt močno nejevoljen, toda takoj je razumel, da je za pridigovanje že prestar. Dobil si je vikarja, se s tem znebil kopice dolgočasnih opravil in se očitno začel pomlajevati.
»Da, zares,« je dejal. »S tem svojini padcem mi je prihranila celo vrsto neprijetnih let. In prav to me muči, če se pripravljam na napad in prav zato se kar ne morem odločiti za nameravano kazensko pridigo.«
Tokrat njegova gospa ni nič odvrnila, toda na skrivaj si je otirala solze z oči.
Eno ji je bilo na vsak način jasno. Tokrat Karlina ne sme iziti brez potrebnega opomina in zaradi tega je začela znova:
»No ja, vse to utegne res biti lepo in čednostno. Vendar si ti ne boš pustil očitati, da ti ni nič na lem, da bi se uveril, ali je bila Karlina tista, ki je bila kriva preloma?«
»Če Slo*?k ne vidi jasno pred seboj celotne poti, potem je boljše, če molči in čaka,« je rekel prošt. »In mislim, da bova tako tokrat tudi storila, tako ti kakor jaz.«
»Saj ne moreš prevzeti odgovornosti nase, da bi Karlino oddal Schagerstroemu, če je res takšna, za kakršno jo imajo ljudje.«
»Oe bi stopil Schagerstroem predme in me vprašal, potem bi vedel, kaj mi je odgovoriti,« je odvril prtšt.
»A tako,« je menila žena, »in kaj bi tedaj odgovoril?«
»Rekel bi mu; če bi bil jaz sam petdeset let mlajši in bil tudi samec...«
»Kaj?« je vzkliknila gospa proštova in se pri tem naglo vsedla na postelji.
»Da, tako bi mu rekel,« je njen mož pogumno nadaljeval. »Če bi bil jaz petdeset let mlajši in samec in bi videl dekle, kakor je Karlina,- dekle, ki v njem življenje tako prekipeva in ima na sebi vrh tega tudi nekaj, česar nobeno drugo dekle ne more pokazati, tedaj bi jo tudi jaz zasnubil.«
»Ha, ha...« je vzkliknila stara gospa. »Ti in Karlina! Da, da potem bi se ti pa res dobro godilo!«
Zakrilila je z rokama, obraz se ji je pobesil, vrgla se je nazaj na blazine iA izbruhnila v prijeten smeh.
Stari grapo d jo je malce presenečen pogledal, toda smejala se je kar naprej. In kmalu se je zasmejal tudi sam. Oba so prijeli krci smeha, da sta mogla šele kasno po polnoči zatisniti oči.
Odrezani kodri.
V	četrtek se je pozno zvečer pripeljala mimo proštije v velikem potovalnem vozu gospa polkovnikova Ekenstedt. Dala je pred verando ustaviti voz, toda izstopila ni, temveč je rekla postrežnici, ki je naglo pritekla, da bi ji pomagala izstopiti, da prosi gospo, če bi za trenutek prišla ven. Rada bi spregovorila le nekaj besed.
Gospa Forsius se je takoj prikazala, se priklonila in se zasmejala, da so se ji usta raztegnila prav do ušes. Kakšno veselje in kakšno presenečenje! Ne bi li hotela ljuba Beate izstopiti in se po dolgotrajnem potovanju odpočiti pod to skromno streho?
Že, že, gospa polkovnikova ni imela nobene drugačne želje, toda najprej mora vedeti, če je tista odvratna ženščina še doma.
Gospa Forsius je ob tem skoraj onemela.
»Misliš li nemarno kuharico, ki sem jo imela, ko si bila zadnjič pri meni? Te že dolgo ni več. Tokrat boš dobila res dobro večerjo.«
Toda gospa Beate je mirno obsedela pod streho kočije.
»Nikar se ne pretvarjaj, Regina! Saj dobro veš, koga mislim. Tisto grdo žensko, ki je bila z mojim Karlom Arturjem zaročena. Vedeti hočem, če jo imaš še vedno gor v sobi?!«
a a«*..»».sb-b- s********