Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, '/> strani din 250—, '/1« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'— LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Pogajanja med vlado in Hrvati Pogajanja med vlado in Hrvati so se v minulem tednu nadaljevala. V Beogradu se je mudil tri dni dr. Mačkov odposlanec dr. Subašič. V četrtek, 4. maja, se je dr. Subašič vrnil v letalu v Zagreb, kjer je koj obiskal dr. Mačka, pri katerem se je sešlo vodstvo HSS. Po tej seji dr. Maček ni dal nobene izjave. Ker so se že bile razširile vesti, da so pogajanja med vlado in dr. Mačkom razbita, je podal predsednik V minulem tednu jo strašila po Evropi vojna nevarnost radi napetega razmerja med Nemčijo in Poljsko, ki se je pa že poleglo. Nemčijo razburja obkoljevalna politika Anglije, katera je sklenila pretekli teden sporazum s Turčijo. Po tej pogodbi se zavezujeta Velika Britanija in Turčija, da si bosta v medsebojno pomoč v korist varnosti obeh držav na Sredozemskem morju. Da bi Nemčija nekoliko zmanjšala xedno bolj nadkriljujočo oblast Anglije, sta se sestala v italijanskem mestu Milanu 6. in 7. maja nemški zunanji minister Ribbentrop in italijanski grof Ciano. Na tem sestanku je šlo za to, da se Nemčija in Italija pripravita za obrambo, da bo- Potres v Sloveniji Dne 6. maja ob 5. uri 10 minut in 9 sekund so občutili močan potres, kojega središče je bilo v krajih od Laz do Zagorja ob Savi. Najhuje je bila prizadeta po potresnih sunkih Litija. V splošnem potres ni prizanesel nobeni litijski hiši, ki šteje 200 hišnih številk, in je bilo v vsem poškodovanih z bližnjim Gradcem vred, ki ima 400 številk, 600 poslopij. Nekateri posestniki cenijo škodo od tisoč do deset ti- vlade in notranji minister Dragiša Cvet-kovič 5. maja popoldne po časopisju objavljeno sledečo izjavo: »Med pogajanji, ki so bila med menoj in dr. Mačkom, predsednikom HSS, so bila zadnje dni od obeh strani izdelani predlogi, ki se še vedno proučujejo.« Navedeno izjavo predsednika vlade še vzdržujejo na strani vlade in dr. Mačka. sta mogli takoj odgovoriti na poskuse ob-koljevalne politike in jih razbiti. V to svr-ho ni trebno samo politično in gospodarsko sodelovanje obeh velesil, ampak tudi trdna in nezlomljiva vojaška zveza, katera je bila sklenjena v Milanu. Z milansko vojaško zvezo sta Italija in Nemčija zvezani v miru in vojni na življenje in smrt. V očigled kratko označeni evropski napetosti je razblinilo nevarnost za obstoječi mir odpotovanje angleškega kralja in kraljice za šest tednov v Ameriko. Potovanje angleške kraljevske dvojice od 6. maja za daljši čas je porok, da mednarodni mir zaenkrat ni v nevarnosti. soč dinarjev. Starejši Litijčani trdijo, da je bilo zadnjo soboto huje kot leta 1895, ko je velikonočni potres uničil Ljubljano, a Litija tedaj ni posebno trpela. Kratke potresne sunke so čutili v Zagorju ob Savi, iz Krškega in celjske kotline javljajo o 6—8 sekund trajajočem potresnem valovanju, v Mariboru so čutili potres radi rane ure le zgodnji vstajalci v višjih nadstropjih. Poljska Poljaki so tisti slovanski narod, ki se mu je kot sosedu najdalje proti zapadu prodirajočih slovanskih plemen, ki so bila ponemčena, .posrečilo ohraniti svojo narodno samobitnost in svojo državo. To državo so si že ustanovili v 10., odnosno v 9. stoletju. Širila se je vedno bolj ter uveljavljala svoj vpliv zlasti v severno-vzhodnem predelu Evrope. Po zemljepisnem položaju svojega državnega ozemlja izpostavljena Poljska je imela kot sosede tri mogočne države: Rusijo, nekdanjo Avstro-Ogrsko in Prusijo. V odporu proti tem trem silam je tudi vsled svoje notranje slabosti podlegla. Trojna delitev poljskega državnega ozemlja med Rusijo, Prusijo in Avstrijo leta 1772, 1793 in 1795 je končno dovedla do popolnega uničenja stare poljske države. Ob koncu svetovne vojne leta 1918 pa je nekdanja Poljska zopet vznikla. Poučena po nauku svoje zgodovine se je obnovljena Poljska trudila, da ustvari in vzdržuje dobre odno-šaje do obeh velikih sosednih držav: do Rusije in Nemčije. Glavno načelo njene zunanje politike je bilo: neodvisna poljska država, nepodrejena nobeni drugi državi, zlasti ne kakšni sosedni državi. S posebnimi pogodbami je Poljska ustvarila dobre sosadne razmere z Rusijo in Nemčijo. S poslednjo je sloveči poljski maršal Pil-sudsky leta 1934 sklenil državno pogodbo o medsebojnem nenapadanju. Zadnji čas pa so se ti dobri sosedni od-nošaji z Nemčijo nekoliko skalili. Poljska se je namreč začela vedno bolj zavedati, da ni njen položaj tako siguren, kakor se je dozdevalo. Sprejela je ponudbo Anglije, ki je obljubila braniti njeno državno neodvisnost v primeru, ako bi bila ogrožena od kogar koli; isto obvezo je Poljska sprejela v odnosu do Anglije, ako bi njej in nedotakljivosti njenih državnih meja pretila kakšna nevarnost. To je dalo Nemčiji povod, da je kancler Adolf Hitler odpovedal 28. aprila nenapadalno pogodbo s Poljsko ter zahteval priključitev Gdan-ska k Nemčiji in povsem svobodno cesto za Nemčijo preko tako zvanega poljskega koridorja, ki veže Poljsko z morjem. Na te zahteve je odgovoril poljski zunanji minister Beck v svojem govoru na seji poljskega parlamenta v petek, 5. maja. Poudaril je z ozirom na zvezo Poljske z Anglijo, da sta obe državi odločno miroljubni ter da nima ne Poljska ne Anglija kakšnih zavojevalnih namenov. Glede na Francijo je izjavil, da sta Varšava in Pariz istega mnenja. Z velikim zanimanjem je vzel svet na znanje izjave poljskega zunanjega ministra glede na razmerje Poljske do Nemčije. Kar se tiče od Nemčije enostransko odpovedane poljsko- Mednarodni mir ni v nevarnosti Sanovinska skupščina mladine Ml v CeSfu Pod pokroviteljstvom g. predsednika senata dr. Antona Korošca bo dne 14. maja banovinska skupščina mladinske JRZ, združena z velikim zborovanjem. — Mladina JRZ, ki je pokazala veliko vnemo za politično delo, ki je pokazala svojo strumno organiziranost po vsej Sloveniji že pri neštetih političnih manifestacijah, zlasti pa pri decembrskih volitvah, se bo ta dan zgrnila v Celju, kjer hoče pred svojimi voditelji, zlasti pa svojemu narodnemu voditelju pokazati sadove svojega dela. Naj ne bo ta dan občine, ki po svoji mladinski JRZ organizaciji ne bi bila zastopana v Celju! Člani M JRZ! 14. maj je naš dan, naš praznik, ki ga moramo polnoštevilno praznovati v Celju, zbrani okrog narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Spored prireditve: 1. Ob 6 budnica. 2. Ob 10.30 sprevod članov po mestu in defilacija mimo odličnih gostov, ki bodo sprevodu prisostvovali na balkonu mestne hiše. 3. Ob 11 otvoritev skupščine v dvorani Ljudske posojilnice. nemške pogodbe, je Beck rekel, da je Poljska vedno vestno izpolnjevala ta sporazum tudi v najbolj kritičnih časih. Ta sporazum pa je izgubil svoj pravi značaj v trenutku, ko so se pojavile težnje od strani nemškega rajha, da bi se sporazum tolmačil v takem smislu, ki bi omejeval svobodo poljske politike in stavljal nove zahteve, ki se ne bi dale spraviti v sklad z neodvisnostjo, nedotakljivostjo in častjo Poljske in z njenimi življenjskimi interesi. Kar se tiče mesta Gdanska, ki ga Nemčija zahteva zase, si ni njegove svobode izmislila šele verzajska pogodba, marveč je to pojav, ki obstoji že več stoletij. Svobodno mesto Gdansk je sad pravega tolmačenja poljskih in nemških interesov. Nemški trgovci v Gdansku so zagotovili razvoj in blagostanje mesta, za kar se je zahvaliti tudi poljski prekomorski trgovini. Mesto leži ob izlivu v morje edine poljske velike reke (Visle). Poljska se je vedno držala ter se tudi še zdaj drži pravic in koristi svoje pomorske trgovine in pomor- V NAŠI DRŽAVI Katoliška cerkev v naši državi postala lastnica verskega sklada. Pravosodni minister je podpisal uredbo o prenosu verskih zakladov katoliške cerkve v naši državi v lastništvo in upravo katoliške cerkve. Uredba je stopila koj po objavi v veljavo. Nekatere izpremembe k uredbi o invalidskih podporah je izdal minister za socialno politiko in narodno zdravje. Dopolnila omogočajo naknadno prijavo za tiste invalide, ki iz kakršnih koli razlogov niso predložili svojih prijav do 31. marca letos. Ti invalidi se lahko prijavijo do 31. decembra letos. Dalje določajo nova dopolnila, da se v novo uredbo prevedejo tudi tisti invalidi, ki so dobili svoje podpore po invalidskem zakonu iz leta 1925, pa jih leta 1929 niso na novo prevedli. Takim invalidom se krivica popravlja in bodo dobili povrnjeno razliko za čas od 1. januarja 1929 do 31. marca 1939, če je razlika v njihovo korist. Če bi pa po novi uredbi dobili manjšo invalidnino, se višek, ki bo ga dobili, ne bo izterjal za nazaj. Takih invalidov je okrog 5000 v državi. Vse te izpremembe pa ne smejo preseči proračunsko določenih zneskov, ki so namenjeni za podpore invalidom. V DRUGIH DRŽAVAH Romunski zunanji minister na obisku malodane vseh prestolnic v Evropi. Romunski zunanji minister Gafencu je porabil drugo polovico aprila in prve dni inaja za obisk skoraj vseh prestolnih mest ¡evropskih velesil. Mudil se je par dni v razgovorih z vodilnimi politiki v Berlinu, V Bruslju, Londonu, Parizu in končno v Rimu. V Rimu se je Gafencu po političnih razgovorih z Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom poklonil papežu Piju XH. Po avdienci je obiskal kardinala državnega tajnika msgr. Ma-gliona. Zastopnik Romunije je prejel vi-Boko papeževo odlikovanje. Iz Rima se je vračal proti koncu minulega tedna Gafencu preko Beograda v Bukarešto. V naši prestolnici se je pomudil romunski zuna- ske politike v Gdansku. Kar se tiče tako zvanega poljskega koridorja (hodnika) k morju, je Beck nastopil proti temu, da se ta kos zemlje imenuje koridor; ti kraji se imenujejo Pomorjanska vojvodina, so naseljeni od Slovanov, v teh krajih živi zelo majhen odstotek Nemcev. Kar se tiče vprašanja Gdanska in železniškega prometa preko Pomorjanske, gre za enostranske koncesije, ki jih nemška vlada zahteva od Poljske, ki nima nobenega razloga, da bi omejevala svojo suverenost (vrhovno oblast) na lastni zemlji. G. kancler Nemčije je predlagal v svojem govoru kot žrtev s svoje strani priznanje in končno sprejetje meje med Poljsko in Nemčijo, ki nam itak gre. Pogajanja med Poljsko in Nemčijo so možna, če je rajh navdahnjen miroljubnih teženj ter se bo posluževal miroljubnih metod. Poljska ne bo nikdar Slovaška. Za Poljake ne obstoja pojem miru za vsako ceno. V življenju narodov in držav je samo ena stvar, ki jo je treba ohraniti za vsako ceno — to je čast. nji minister nekoliko pri našem zunanjem ministru, ker so obiski romunskih zunanjih ministrov jugoslovanski vladi postali običaj. Madžarski obisk v Berlinu. Madžarski ministrski predsednik grof Teleky in zunanji minister sta zaključila 2. maja svoj berlinski obisk. Po uradnih poročilih sta imela zastopnika Madžarske uspešne ter prijateljsko prisrčne razgovore s kanclerjem Hitlerjem, zunanjim ministrom Rib-bentropom, maršalom Goringom in Hitlerjevim namestnikom Hessom. Poslanska zbornica na Madžarskem raz-puščena. V madžarskem parlamentu je bil 4. maja prečitan ukaz regenta Horthyja, s katerim se razpušča sedanja poslanska zbornica, ker je potekla doba, za katero je bila izvoljena. Nove volitve bodo proti koncu maja. Poveljnik nemške kopne vojske v Rimu in v Tripolitaniji. Vrhovni poveljnik nemške kopne vojske general Brauchitsch se je pripeljal koncem aprila s spremstvom vojaških svetovalcev v Rim. Nemški poveljnik je bil pri italijanskem kralju in cesarju in se je dolgo razgovarjal z Mussolinijem. Prvega maja se je odpeljal v letalu iz Rima v italijansko severnoafriško kolonijo Tripolis, kjer je imel važne sestanke z maršalom Balbom. Iz Tripolita-nije se je vrnil general zopet v Rim na posvet z italijanskim maršalom Badogliom in admiralom Cavagnarijem. Italijansko-nemški posveti se nanašajo na skupno na- stopanje obeh velesil na Sredozemlju za primer izbruha kake nevarnosti. Sovjetski komisar za zunanje zadeve odstopil. Največjo pozornost je vzbudil odstop sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova. Litvinov je bil sovjetski zunanji minister od leta 1930, ko je nasledil pred leti umrlega čičerina. Litvinov naslednik je postal predsednik sveta, ljudskih komisarjev Molotov, ki bo vodil tudi zunanje zadeve. Angleški kraljevski par na poti v Ameriko. Angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta sta se odpeljala dne 6. maja na obisk v Kanado in Združene države. Z doma bosta skoraj pet tednov. Povsod po Ameriki pripravljajo kraljevskemu paru najbolj svečani sprejem. Visoka gosta se bosta prepeljala preko Oceana na ladji »Empres of Australia«, katero spremlja le nekaj manjših vojnih ladij. Znatna pomnožitev angleške vojne mornarice. V minulem tednu so spustili na Angleškem v morje najhitrejšo 35.000ton-sko bojno ladjo »Princ of Wales«. Ob tej priliki je zvedel svet, da bo ojačeno angleško vojno brodovie za 120 edinic s skupno tonažo 950.000 ton. Angleški vojaški zakon uveljavljen zaenkrat za tri leta. Zadnjič smo poročali, da sta obe angleški zbornici sprejeli zakon o obvezni vojaški službi. Novi zakon je že stopil v veljavo zaenkrat za tri leta, a se lahko podaljša od leta do leta. Po novem zakonu bo znašal šestmesečni kadr-ski rok za vse zdravniško sposobne mladeniče med 20. in 21. letom. Po odsluženih šestih mesecih bo angleški vojak za dobo treh in pol let pripadal pomožnim edini-cam ali pa bo dodeljen rezervi. Delodajalci so dolžni sprejeti delavca po odsluženem vojaškem roku nazaj v službo pod istimi pogoji, kakor jih je imel vojak pred odhodom v vojsko. Vojni minister se pooblašča, da zadrži gotov odstotek vojakov, ki so končali šestmesečni rok, še naprej v pomožnih edinicah. Ministrstvo za mornarico ima pooblastilo, da osnuje posebne rezerve, katerim bodo dodeljeni vojaki, ki so končali šestmesečni tečaj. Strahovito bombardiranje kitajskega mesta Čunking. Iz japonske-kitajske vojne so javili v minulem tednu strahoviti zračni napad japonskih litalcev na kitajsko mesto Čungking, katerega so bombe popolnoma razdejale. Japonci so bombardirali tudi nemški in angleški konzulat in so nastali siloviti požari v vseh mestnih okrajih. Od bomb je bilo ubitih in ranjenih 5000 ljudi. Japonci izjavljajo, da bodo bombardiranja po zgledu na Čungking nadaljevali na vse vojaško važnejše točke. »Domovina« hoče ostati zvesta svojim tradicijam (izročilom) lažnivega liberalizma in jalovega naprednjaštva. To kaže v vsakem poskusu ocenjevanja dogodkov dnevne politike, zlasti pa v svojih tako zvanih prosvetnih stremljenjih. Misli namreč, da je tudi ona poklicema k temu, da širi prosveto med ljudstvom. Za naše ljudstvo pa bi bilo stokrat bolje, ako bi »Domovina« med njim ustavila izvrševanje svoje »kulturne« naloge. Njen kulturni program namreč obstoja v objavljanju iz tujine vzetih kriminalnih romanov in povesti. Komaj odcvete taka kulturna cvetka na »Domovininih« gredah, že je vsajena druga in tej sledi tretja. Sad pa, ki ga rodijo takšne kulturne cvetke, se da presoditi po tem, da med mladino surovost in podivjanost ne pojema, temveč narašča ter da se je med njo zločinstvo strahotno razmahnilo. Da pa pride med na- nizovanje kriminalnih dejanj in opisov tu- spodarju« z dne 3. maja, Vam pojasnjujemo, da je starost najmanj 18 let potrebna za dovoljenje voženj z motornimi kolesi, dočim je za šo-firanje avtomobilov potrebna starost najmanj 20 let. Zvišanje rente in doklada za ženo ponesrečenega Žagarja. J. R. Sp. L. Pred vojno ste se ponesrečili ter Vam je bila priznana letna renta v znesku 266 kron leta 1912. Po prevratu Vam je bila renta sicer zvišana, a le malenkostno in v nikakem razmerju s predvojno denarno vrednostjo. K renti se Vam ni priznala ni-kaka doklada, češ da Vaši mesečni dohodki presegajo 1100 kron. Vaši ženi se je priznalo le 10 din mesečne doklade s pripombo, da Vam donaša posestvo 50 din mesečno. Pritožili sc ob izdaji navedenih odločb niste, čeprav ni bilo res, da bi Vam posestvo donašalo 50 din čistega mesečnega donosa, niti niste imeli leta 1921 1100 kron mesečnih dohodkov. — Ni zakonitih predpisov, ki bi predvidevali zvišanje rente in doklade za nazaj, pa tudi ne takih, ki bi to prepovedali. Nadalje ni točnih predpisov, kako se izračunavajo čisti mesečni dohodki. Glavna bra-tovska skladnica upošteva zadevna porodila okrajnega načelstva, deloma katastralnl čisti donos, ueloma se sama neposredno ir.fojmira, deloma se pa poslužuje ne!;ih tabel. Vse&aSst |Vam svetujemo, da napravite prošnjo na že omenjeno glavno bratovsko skladnico v Ljubljani, naj revidira prejšnje odločbe ter Vam zviša rento in doklado za nazaj, na vsak način pa za naprej. Kolkovati prošnje ni treba. — Vposlane nam listine, upamo, ste že dobili po pošti vrnjene. Odstop od preužitka v dosego ločitve zakona. Š. J. Leta 1919 ste se priženili na zadolženo posestvo ter na njem pridno delali do leta 1937. Tega leta ste svojo polovico posestva, ki je bilo v celoti vredno najmanj 200.000 din, prodali svoji ženi za 45.000 din ter si izgovorili preužitek. Vaša žena je posestvo brez Vašega privoljenja izročila svojemu sinu, s katerim Dte prišli v spore, ker Vam ni hotel dajati preužitka in Vas naganja iz preužitkarskega stanovanja. Nato ste se poravnali tako, da so Vam namesto preužitka izplačali 8000 din odpravnine. Pozneje so Vas začeli strašiti, češ, da ima Vaša žena še razne pravice napram Vam, ker vajin zakon ni ločen, ter so Vas pripravili do tega, da ste se odpovedali preužitku in navedeni odpravnini. — Pogodbe, s katero ste prodali svojo polovico posestva pod ceno, ne boste mogli izpodbijati, ker je izgovorjeni preužitek gotovo presegal vrednost 5000 din in bi mogli pogodbo spodbijati le, ako ne bi bili dobili niti polovice prave vrednosti svoje polovice posestva. — Vaša žena ima vsekakor po zakonu pravico zahtevati od Vas, da jo svojemu premoženju primerno vzdržujete, čeprav ima tudi sama lastno premoženje. — V kolikor «te odstopili od preužitka, odnosno se odpovedali odpravnini, je šlo očividno za poravnavo med Vami, ženo in sinom-prevzemnikom. Poravnavo pa se zamore izpodbijati le v toliko, v kolikor bi bili v zmoti, ki zadeva bistvo osebe ali predmeta. Vi pa ste bili le v zmoti o tem, ali in kake pravice ima Vaša žena zoper Vas; neznanje zakona ne upravičuje do spodbijanja poravnave. — V kolikor pravite, da Vas je zastopnik žene in sina strašil, bi zamogli poravnavo spodbijati le, ako bi Vas bili do poravnave pripravili z neupravičenim strahom. Dvomimo pa, da bi mogli Vi tak strah dokazati. - Postavitev hleva in kolarnice na tujem svetu. Z. F. Vaš sosed je v letu 1914 postavil hlev in kolarnico in ste šele letos ob priliki neke občinske komisije ugotovili, da stoji prav za prav polovica stavb na Vašem svetu. Vi bi se sporazumeli s sosedom na ta način, da naj stavbe ostanejo, kjer so, dotlej, ko bi sosed svoje posestvo izročil otrokom, ali pa dotlej, ko bi morda pogorele. Sosed pa bi rad, da bi stavbe ostale na mestu, kjer so, ter da bi jih otroci podedovali. — Po zakonu ste vsekakor upravičeni, da zahtevate, da sosed odstrani stavbe z Vašega zemljišča. Ako namreč Vi veste, da je kaka tretja oseba zgradila na Vašem svetu kako zgradbo ter pri tem mislila, da je svet njen, in ako ji Vi gradbe takoj ne prepoveste, postane po zakonu tuji graditelj lastnik sveta, na katerem je gradbo postavil, in je dolžan Vam plačati le občo vrednost za dotični svet. Potemtakem ste upravičeni staviti poljubne pogoje in ako jih sosed ne bi hotel sprejeti, smete zahtevati takojšnjo odstranitev stavbe. — Opozarjamo Vas, da bi sosed s tem, ako je 30 let stala njegova stavba na Vašem svetu brez prošnje, dotični svet tudi priposestvoval, tako da ne bi imeli Vi niti pravice zahtevati občo vrednost posestva. Sosed zahteva povračilo pomotoma plačanega davka. J. T. Leta 1914 je sosed kupil neko zemljišče v bližini Vašega zemljišča, ki je bilo takrat še last Vaše pratašče, po pomoti občinskega tajnika pa zadeva v zemljiški knjigi, odnosno pri davčni upravi ni bila pravilno vpisana, radi česar je sosed plačeval od leta 1914 do 1939 davek od sedaj Vaše zemlje. Sosed zahteva, da mu povrnete vse za Vas, odnosno Vaše prednike plačane davke. — Sosed je vsekakor upravičen, da zahteva povrnitev davkov, ki jih je plačal za Vašo zemljo, ker je storil to po pomoti in bi morali po zakonu davke plačati Vi. Ker ste zemljo pridobili od sorodnikov, jamčite tudi za davke, ki bi jih morali plačati sorodniki, tako, da morate pač plačati davke tudi za dobo, ko še niste bili Vi sam lastnik, torej vse do leta 1914 nazaj. Na posestvu še naprej »avžvat«. P. S. P. Vi ste lastnik posestva do polovice, druga polovica pa je v lasti Vaše žene. Vprašate, ali sme Vaša žena izročiti svojo polovico posestva otroku, ki Vam ni ljub in bi raje izročili posestvo drugemu otroku. — S svojo polovico posestva lahko žena poljubno razpolaga in ni vezana na Vaš pristanek, odnosno odobritev osebe prevzemnika. S tem, da J« žen«, izročila svojo polovico posestva otro- ku, pa ne sme posegati v Vašo pravico »avžva-nja«, odnosno gospodarjenja na Vaši polovici posestva. Ako bi prišlo med Vami in med prevzemnikom ženine polovice posestva do kakšnih sporov radi gospodarjenja, bi moralo o tem odločiti najprej nesporno sodišče. Ako se v nespornem postopku ne bi mogli domeniti, bi pač morali nastopiti pravdno pot. V glavnem torej velja, da s svojo polovico posestva lahko vsak poljubno razpolaga, da pa je potreben sporazum, ako gre za gospodarjenje, odnosno upravo vsega posestva. Posojilo na obroke zaščitenim kmetom. V. P. Vprašate, kdaj bo vlada priskrbela zaščitenim kmetom posojila na obroke. — Doslej zadevna naredba še ni izšla. Svetujemo Vam, da si v primeru, ako je Vaše posestvo obremenjeno z zastavno pravico za kak dolg, izposlujete nadaljnje posojilo pri dotičnem zavodu, odnosno osebi, ki Vam je dala prvo posojilo, odnosno, ki je vknji-žena na prvem mestu. Drugi zavodi namreč zaenkrat ne dajejo posojil, ako jim ni zasigurana zastavna pravica na prvem mestu. Dolžnik odšel neznano kam. H. L. Nekemu znancu ste pred leti posodili par tisoč dinarjev. Takrat je bival v Mariboru, nato pa se je preselil v Celje, od tod v Ljubljano, iz Ljubljane pa je odšel neznano kam. Pozvedovali ste že za njegovim sedanjim bivališčem, pa ga niste mogli doznati. Radi bi pa zanj zvedeli na najcenejši način. — Najbolje bi bilo, da pod danimi pogoji upnika prijavite radi prevare. Prevara bi bila podana v primeru, ako Vas je upnik z lažnim predstavljanjem ali prikrivanjem ali s potvar-janjem čmjenic dovedel v zmoto, radi katere ste mu posodili denar. Taka goljufiva pretveza bi bila podana, ako Vam je v določenem roku obljubil posojilo vrniti, pa Vam ga ni vrnil bodisi po lastni krivdi, ker je sredstva, odnosno denar porabil za druge potrebe, bodisi iz razloga, ker je špekuliral na zaslužek, o katerem je moral v naprej vedeti, da ni siguren. Ako je sum pre- (Nadaljevanje) Petrova hudobija se razkriva Marko Kozjak je kmalu prišel v dvorano. Žalost in starost sta ga že zelo štrli, da skoro ni bilo spoznati nekdanjega ko- renjaka. Pa cigan ga je spoznal takoj, pristopil je k njemu in rekel: »Ne poznaš me več, vidim. Tudi jaz sem imel nekdaj mladega sina, kakor ti, pa umrl je od tvo- „Slov. Gospodar" stane: za vse leto 32 din, za pol leta 16 din, za Četrt leta 9 din. vare podan, napravite zadevno prijavo na državno tožilstvo ter se kazenskemu postopanju pridružite kot zasebni udeleženec; obenem prosite, naj predlaga državno tožilstvo izdajo tiralice ali vsaj izsleditev upnika potom »Policijskega glasnika«. Odbitek od računa radi nepopolna izgotovitve dela. Zastaranje. F. in A. K. S tesarskim mojstrom ste se dogovorili, da Vam bo napravil ostrešje proti plačilu 50 din za kvadratni meter, v resnici pa Vam je računal 62 din in ni dal vseh pritiklin, kakor bi jih po dogovoru moral. Višjo odmeno ste sicer priznali, odtegnili pa ste 350 din, ker mojster ni dal vseh dogovorjenih pritiklin. Mojster Vam grozi s tožbo. — Ako mojster ni svoje pogodbene dajatve v redu izpolnil, ste upravičeni svojo protidajatev primerno, odnosno sorazmerno znižati. Saj mojster svoje dajatve prav za prav še ni povsem izpolnil in radi tega ne more upravičeno zahtevati plačila cele dogovorjene odmene. Ako pa smatra mojster, da je svojo dajatev že izpolnil, odnosno delo izvršil, je pa njegov zahtevek na plačilo odmene že zastaral, ker gre za terjatev obrtnika, izvirajočo iz obrtnega obrata, ki se mora uveljaviti v treh letih. Zastaralni rok bi se prekinil, ako bi Vi terjatev priznali, odnosno obljubili plačilo; posamezna plačila prekinejo zastaranje le, ako so bila dana kot odplačila. Po zadnjem priznanju ali odplačilu začne teči nov triletni zastaralni rok. — V primeru pravde navajajte to, kar ste nam napisali, in ugovarjajte zastaranje tožni-kove terjatve. Ako Vam je mojster res že enkrat obljubil popustiti dolg, ugovarjajte tudi to; popust vsekakor drži, oziroma je mojster nanj vezan in ga ne more enostransko preklicati. jega udarca. Vidim, da sem se dovolj maščeval za to. Povem ti samo še to, kdo mi je pri tem pomagal.« To rekši, se skloni in Marku tiho na uho pove: »Tvoj brat Peter mi je tvojega sina prodal in izdal!« Komaj je Marko to čul, se mu zamegli pred očmi in zvrne se v omedlevici na tla. Opat prestrašen veli, naj cigana zvezanega odpeljejo in zapro. Marka odneso v njegovo celico. Vsi so menili, da ne bo preživel te omedlevice, obenem pa so ugibali, kaj neki mu je cigan tako strašnega povedal. Opat pošlje tudi sla v grad gospodu Petru sporočit, naj hitro pride v samostan, ker mu je brat morda blizu smrti. Mislite si, kako tesno je postalo Petru pri srcu, ko je zvedel, kaj se je zgodilo. Kaj če je cigan bratu razodel njegovo hudodelstvo? Ves zmeden je prišel v samostan, kjer ga je sprejel opat in ga peljal k bratu, ki je še vedno ležal brez zavesti. (Dalje prihodnjič) Mašim malčkom Če hočete biti zares dobro in poceni oblečeni, obiščite 482 manufacturo CESRI M A G A Z IIV, »iiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN MARI BOR, pri glavni policiji, kjer dobite največjo izbiro po najnižji ceni in najboljši kakovosti. Brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov za polovično ceno. — Krojaške potrebščine! MALA OZNANILA SLUŽBE: Pošten hlapec, vajen živine in kmečkega dela, se sprejme. Anton Šuman, Sv. Marjeta ob Pesnici. 851 Mlinar, dobro izvežban v vsaki meljavi, ter učenec se sprejmeta takoj. Kocbek Alojz, mlin in oljarna, Sv. Jurij ob Ščavnici. 849 Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dober zaslužek — eksistenco. Pišite: »ANOS« Maribor. 383 Ofra, oženjen par, sprejme I. Posch, Rošpoh pri Kamnici. Dobi nasajeno njivo. 876 Mlad, marljiv zakonski par brez otrok, vešč v vseh panogah umnega gospodarstva, želi primerne službe. Naslov v upravi. 881 POSESTVA: Prodam hišo, primerna za obrtnika, glavna cesta. Budina 37, Ptuj. 844 V Kozjem je naprodaj nova enostanovanjska hiša z vsemi pritličnimi prostori na izredno lepi legi, tik glavne ceste. Zelo primerna za upokojenca ali obrtnika. Velik vrt in sadni nasad. Cena 38.000 din. Pojasnila daje: Kranjc Adolf, p. Kozje. 860 Kovačija na prometnem mestu se odda v najem. Grad Radvanje, pošta Maribor. 855 Trgovski lokal z inventarjem in pritiklinami se da v najem na prometni točki v Slovenskih goricah. Naslov v upravi. . 846 Lepo posestvo, 6 oralov zemlje, prav poceni proda J. Hebar, Senik 11, p. Sv. Tomaž pri Ormožu. 873 Lesni trgovci pozor! Posestvo 80 oralov, 50 oralov gozda za sekanje, ugodna sprava lesa, poceni naprodaj. Špes, Juršna vas št. 7, p. Tinje, postaja Slov. Bistrica._ 871 Pozor upokojenci, rokodelci! Naprodaj njiva, vrt, hiša z gospodarskim poslopjem. Poleg farne cerkve Vojnik. Vprašati: g. Hriberšek, Voj-nik 112. 877 RAZNO: Prodam gepelj, tvrdke Ježek PZ 1, in 8 m trans-misije in predležje (Vorgelege). Cena po do-govoru. F. Fingušt, Brezula 16, Rače._ Šivalni stroj poceni prodam. Trgovina Meljska cesta 9, Maribor. _858 Kobilo, prvovrstno, za težko vožnjo, 4—8 let, kupim. Arbeiter, Maribor, Dravska 5. 857 Posnemalnik in smetalnik »Alfa«, nov, cenejša Pri grajskem urarju Jan Ignacu, Maribor. 856 Vrtne garniture, sončnike, ležalne stole, fotelje dobavlja najceneje »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 853 Kupujem kalane hrastove doge. Dober plačnik. Sodarstvo Sulcer, Maribor, Vojašniška 7. 848 Mlinske stroje kupim za majhen valjčni mlin. J. Miklavčič, p. Ivanjci. 872 žagano vinogradno kolje prodaja poceni lesni trgovec Pistor, Maribor, Mlinska 18. 867 Kdor oglašuje — napreduje! Sodarske pomočnike sprejme takoj pri dobri plači in prosti hrani ter stanovanju za takojšnji nastop Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. _862 i Vajenko za kuhinjo, najmanj 18 let staro, sprejme za poletno ietovisčarsko sezono Hotel Za-nier, Sv. Pavel pri Preboldu. 865 Šivilja s kavcijo, ki bi pomagala v trgovini, se sprejme takoj. Ponudbe na upravo »Slov. gospodarja« pod šifro: »Maribor 879«. Kuhinjska učenka se sprejme. Restavracija Union, Maribor. 875 . epa zena ima uspeha! vec "««»o kož« \ Í2ene' rade ' narovn, vonj- pi; BEL, ŠPANSKI BEZEG v Ti : .v' '■ . Kose, srpe, zajamčeno najboljše kakovosti, škropilnice za vinograde in vrtove, vse poljsko orodje in drugo železnino, sveže špecerijsko blago, Weckove kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja, dobite po najnižjih cenah pri Jos. Jagodiču v Celju, Gubčeva ulica — Glavni trg. 863 Devet let staro deklico oddamo v službo, tudi za svojo. Občinski urad Grajena, pošta Vur-berg. 866 Vabilo na XXIX. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Hočah, ki se bo vršil 21. maja 1939 ob pol devetih predpoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Sprememba pravil. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Če bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje dragi občni zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število navzočih. — Odbor. 870 Mestna podjetja, Maribor, razpisujejo za leto 1939/40 sledeča tekoča dela in dobave za vzdrževanje zgradb in drugega: kleparska, steklarska, pečarska, mizarska, zidarska, pleskarska in slikarska dela, vzdrževanje stolpne ure, dobavo želez-nine in gradbenega materiala ter dobavo barv in čopičev. Vsi potrebni podatki se dobijo med poslovnimi urami od 8 do 12 pri Premoženjski upravi Mestnih podjetij, tehnična pisarna, v Frančiškanski ulici 8, kjer je vložiti tudi zapečatene ponudbe do 20. maja 1939. Maribor, dne 5. maja 1939. 861 MESTNA PODJETJA, MARIBOR Vsak naj se prepriča, da kupi najceneje ostanke iz raznih tovarn pri »Starinarju«, Zidanšek, Maribor, Kroška 6: svile, del ena, oksforta, belo, plavo in rjavo platno, cvirncajg za ženske obleke, blago za plašče, inlet, močno blago za rjuhe od 12 din, fantovske hlačke od 14 din, moške in ženske srajce, kombineže, predpasniki, oblekce od 12 din, 50 komadov novih moških oblek, volneno blago, od 270 din. 878 Bencinski motor 8 ks. naprodaj. Uranjek Franc, Planina 17, Fram. 880 ZA BIRMO 850 otroški sandali od 12 din dalje, ročno delo. Bele nogavice za otroke od 2.50 din dalje, svileni trakovi, venčki, pajčolani v veliki izbiri, najceneje pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. Zahvala. Ob bridki, prerani izgubi našega ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka, gospoda S VAM A | ARO smo dolžni posebno zahvalo g. zdravniku dr. Pihlerju za njegov posebni trud v zdravljenju. — Pri pogrebu se iskreno zahvaljujemo vsem za izkazano sočutje žalosti in spremstvo na raj-nikovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo preč. g g. duhovnikom, veleč, g. kanoniku Čižeku iz Jarenine, g. A. Šparlu iz Maribora za daritev sv. maše, domačemu g. župniku in g. bogo-slovcu Gunglu za njihove ganljive poslovilne govore ob grobu, vsem spoštovanim pevcem za lepe žalostinke, občinskim odbornikom z g. županom za častno spremstvo in vsem darovalcem krasnih vencev. Iskrena zahvala tudi vsem drugim od blizu in daleč, ki so v tako obilnem številu spremili našega ljubega rajnega k večnemu počitku. Vsem iskren: Bog plačaj! Sp. Sv. Kungota, 7. maja 1939. Žalujoče rodbine: Jarc, Drozg, šraj, Šerbinek ter ostalo sorodstvo. --..'••v:., . . ■ V.Tv-r'----:*'»- .- ~ V-T ■ Januš Goleč: §POIHiil§l£i zasšaiti ( Konec) Prvi spominski udarec V naši župniji se je udejstvoval dolga desetletja kot sadni strokovnjak Koferčev Tona. Razumel je cepljenje po starem, pa tudi novega načina odgoje sadnih dreves se je nekje toliko nagledal, da so ga klicali, če je kateri obnavljal sadovnjak. ]Z>olgi, začikani, dobrodušni in že seve davno rajni Tona je pripravil tudi pri nas oporne kolce, drevescem je prirezal korenine in krone ter je pripravil v nekaj dneh vse za sajenje. Koferc je prepričal očeta, staro mater in mater, da morajo biti posajena vsa nova drevesa en dan. Ta dan pa bi naj bil v kolendrih naše hiše za vse čase domač praznik. Zbobnal je iz cele fare postopače, da bodo pri mesu in vinu njemu na razpolago, za zakopavanje jam, ker saditi je hotel prva drevesa sam domačim in drugim v pouk. Od Koferca nastavljeni praznični dan za našo hišo je bil enkrat v začetku aprila 1895. Ob sedmi uri zjutraj je bilo pri vsaki blizu do vrha zasuti jami pripravljeno drevesce ob že zapičenem koleu. Sadjar Koferc je peljal vse prebivalce naše hiše v sadonosnik. Postavil se je k prvemu drevescu, se odkril in isto smo storili vsi drugi. Prijel je mene kot prvega in tedaj še edinega domačega sina za roko. Moral sem prijeti z levico za kolec, z desnico pa drevesce. Tona je vzel lopato in je obmetaval korenine drevesca z drobno zemljo. Meni je velel, naj skrbno pazim, kako zasipava korenine, katere sem stresal na njegovo zapoved z naglim privzdigavanjem debelca, da bi se zemlja lepo razdelila in t. prejela male koreninice pod svojo odejo. Drevce je bilo hitro obsuto z zemljo, katero sem moral še na lahko pohoditi. Za tem je vzel sadjarski mojster mekovo t.-to in me opozoril: »Poba, dobro glej, kako se priveže zasajeno drevce h kolu!« Prva jabolčka je bila s koreninami po vseh tedaj novodobnih pravilih v zemlji in privezana. Koferc je pobral z levo klobuk s tal, z desnico pa mi je pri-mazal zaušnico, da sem se zavrtel parkrat krog sveže zasute jame. Nenadona in s toliko slovesnostjo pripeljana zaušnica je vse presenetila do onemoglosti. Šele tedaj, ko sem bruhnil jaz oklofutani v glasen jok, so zarežali babica v Koferca: »Ferdamani čikar, si li mar ponorel, da biješ nedolžnega otroka?« Ded je komaj čakal na ta odgovor. Pokril se je pokazal z desnico proti meni in razložil klofuto z besedami: »Fantek bo bodoči gospodar te domačije in bo vlekel glavni dobiček ravno iz novega sadnega nasada. Z udarcem po licu sem mu moral zabiti v glavo, kako se posadi pravilno mlado drevesce, ker od tega je odvisna vsa bodočnost in dobičkanosnost drevesa. Poba bo pomnil in znal od tega slovesnega trenutka do smrti, kako treba zaupati zemlji drevesce, da rodi pozneje dober in obilen sad!« Ravnokar navedeno tolmačenje praznične zaušnice je zadovoljilo vse. Kaj sem hotel jaz, za bodočega gospodarja s klofuto potrjena reva? Obrisal sem si z rokavom solze, izpljunil žalost in bil prepričan, da je bil Koferčev udarec od ljudske navade predpisan obred. Zaušnica pri novem mejniku Dobro leto za zasajenjem sadonosnika je kupil oče na sodni dražbi za 4000 goldinarjev veliko posestvo že tedaj rajnega starega Dračkega v sosedni župniji Buče. Z vsemi mejaši se je sporazumel mirno kot novi gospodar obsežne Dračkovine, le Poklicev Juzl ni hotel priznati stare razmejitve v gozdu. Nekega jutra so se zbrali pri nas na domu nekateri občinski možje z oblastnim zemljemercem. Pri razmejitveni komisiji je bil tudi neizogibni Koferčev Tona v vlogi postavitelja novega, po mapi določenega mejnika. Koferc je prinesel od nekod na levi rami dolg kamen, v desnici je držal košaro z lončenimi in steklenimi črepinjami. Meni je naložil trebežnico. Komisija je krenila na pot v gozd na sporno mesto. Mlad zemljemerec je meril s trakom po tleh in s šestilom po mapi dolgo časa, preden je stopil na odmerjeno ter preračunano točko in zaukazal: »Vi dolgi mož tamle, tukaj izkopljite in usadite novi mejnik!« Začikani Tona je izkopal lastnoročno s trebežnico luknjo tako, da je lahko sprejela dve tretjini za mejo določenega kamna. Na dno luknje je izsul iz košare črepinje in šele na te je položil mejnik. Preden je začel zakapati kamen, se je razkril in je opravil golo-glav to slovesno delo. Ko je pohodil in poteptal skrbno zemljo krog mejnika, je pobral z levico klobuk, z desno roko pa zagrabil mene in me potegnil tik k obmejnemu kamnu. Pokazal mi je s kazalcem desnice drugi mejnik na bregu, me obrnil in meril s prstom v dolino proti tretjemu mejniku, katerega je priznaval Poklic z onim na vrhu od nekdaj kot pravilna. Kakor hitro sem potrdil, da sem si ogledal vse tri mejnike, me je klofutnil, da je kar zapelo in odjeknilo daleč v gozd. Odmev spominske zaušnice se še ni bil povsem porazgubil, je že pestil mladi zemljemerec Koferca in mu metal v obraz psovke z očitki skrajne posuro-velosti in naravnost ponorelosti. Začikani pofcegon se je smejal razbesnelemu zmerjanju gospoda. Ker se ni pridružil zemljemerčevemu nastopu nobeden od navzočih, se je še on pomiril in poslušal Koferčevo pojasnilo o upravičenosti in zakonitosti klofute ob novem mejniku. Tona je podnavkval neizkušenega zemljemerca in mene takole: »Gospod, čisto zastonj ste se razpihali na jezno plat. Tale pobič bo bodoči Golečev ,birt'. Po tej zaušnici bi lahko Poklic ali kateri drugi stokrat prestavil mejnik, mladič bo pomnil do smrti dobro, s katerim kamnom, na katerem mestu in s katerima pogledoma na hrib in v dolino smo določili in uravnali danes .mejo!« Debela zmota V zgodnji mladosti sem prejel dve spominski zaušnici, ki bi me naj ustoličili za naslednika rajnemu očetu. Malokdo se je tako debelo zmotil s slovesnim oklofutanjem kakor Koferčev Tona, ko je mazal mene s svojo šapasto dlanjo ob priliki zasaditve prvega drevesca v novem sadonosniku in pri razmejitvi v gozdu. Eno leto po teh udarcih so me odpeljali oče radi tega, ker sem baje preveč nagajal iz prirojene živahnosti babici, v Celje, kjer sb me vpisali v gimnazijo. Dokončal sem srednjo šolo in bogoslovje, a nikdar nisem nasledil očeta na domu. Prav dobro sem si pa zapomnil do danes, kako se pravilno usadita sadno drevce in nov mejnik! Vsi hi poiujde, ne pozabile na novi vozni red? Dobite ga za 2 din v Tiskarni sv. Cirila ■MMHM Nov redilni prašek za prašiče Vsak kmetovalec si * Redinom hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zavitek za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din. H OSTI H 4 # Moštna esenca JMostin zi. izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov stane 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali t steklenica 16 din. Za boljše izrabljanje poštnine priporočamo, da naroči eden za več sosedov skupaj. 106 Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din. Prašek za pomnožite/ in izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno in redilno sredstvo. 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. Konjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katarj 1 zavitek stane 10 din. Poštnina povzetje za X ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. Pravi Redin, Govedin, Mlekin, Konjin ter Mo-stin se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami iu ga prodaja s a ni o Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica ■■■■■■■■ cooooooooooooooc la mesec maf vam nudimo sledeče kipe: Srce Marijino: velikost 20 cm 44 din, 25 cm 50 din, 30 cm 50 din, 35 cm 94 din, 37 cm 102 din, 50 cm 172 din, 60 cm 300 dinarjev. Marija Brezmadežna: velikost 12 cm 8 dinarjev, 15 cm 12 din, 21 cm 30 din, 25 cm 56 din, 30 cm 62 in 70 din, 42 cm 70 din, 42 cm 150 din, 60 cm 300 din. Lurška Marija: velikost 16 cm 12 din, 20 cm 40 din, 25 cm 50 din, 37 cm 102 din, 50 cm 160 din. Marija z Jezusom: velikost 35 cm 70 din. Pri naročilu napišite velikost in ceno! Priporočamo se za naročila! flSKARNA SV. CIRILA V MARIBORU OOOOOOOGGOOOOOOO MALA OZNANILA RAZNO: Škropilnice za vinograde Jessernigg kakor tudi vse posamezne dele za te škropiljnice, bambusove cevi, škropilnice za sadje, žveplalnike in drugo železnino dobite po jako zmernih cenah v trgovini železnine Atfonz Meuz, Maribor, nasproti frančiškanske cerkve. 838 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 329 Klobuke vseh vrst, barve in kvalitete, vsi doma izdelani ter proti dežju impregnirani, dobite najceneje pri Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. Popravila od 10—25 din se sprejemajo. 818 Cepljeno trsje prodaja Turin, Modraže, Studenice Pri Poljčanah. 515 Prodajamo sadike vsako nedeljo v Trnovski vasi, vsak petek pa v trsnici v Ptuju. Imamo še na razpolago nekaj sadnega drevja, sadne divjake, vinsko trsje in pritlične vrtnice. Se priporoča trsnica in drevesnica Čeh, Trnovska vas, Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj. 263 Vulkan-kose, najboljše kakovosti, v vseh dolžinah, za letošnjo koso dobite v trgovini železnine Alfonz Meuz, Maribor, nasproti frančiškanske cerkve .Vsaka kosa je jamčeno dobra. 837 Krapinsfte toplice Starodavno, znamenito radioaktivno kopališče in zdravilišče. Uspešno zdravi revma-tizem, išias, giht, ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopanje v hiši, novo zidani veliki bazen na prostem, dobra hrana, nizke cene, znatni popusti za čas pred in po sezoni, pavšalne kure, lasten avtobus na postaji Zabok-Krapinske toplice, brezplačna železniška vožnja ob povratku itd. Zahtevajte prospekte! 709 I * Gospodične pereio same^ Perilo: kupujete vendar, same-' .'zato naj¿b!.kupovale tucJi milo same! Ne samo vonj perila,--femveč tudi njegova traj» /nost^je odvisna od mila. ¡S Schichtovim terpéntinóvim (milom praiuse pravi: perilo tako megóvati, J