Spedlzlone ln abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini Leto XXIV. Ljubljana, 23. julija 194Z*XX Upravništvo tn uredništvo »DOMOVIN Ki«, l-juDijana, Pucclnljeva ulica St. 5, EL nad., telefoni od 31-22 do SI -28 Račun Poštne hranilnica podrul v Ljubljani 9t 10.711 Pregled vojnih in političnih dogodkov DOMOVINA in KMETSKI LIST Izhaja vsak teden Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 6.— L, polletno 12.— L, celoletno 24.— L; za inozemstvo: celoletno 30.40 L. — Posamezna številka 60 cent. Važen razglas civilne In vojaške oblasti Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 19. julija naslednje 782. vojno poročilo: Spopadi krajevnega značaja nji področju pri E1 Ala-meinii; v borbah zadnjih dni je bilo uničeno 30 sovražnih tankov. V drznih napadih v nizkem poletu so naši letalski oddelki zadeli ln onesposobili nekaj desetin motornih vozil. Italijanski lovci so v zmagovitih dvobojih sestrelili štiri britanska letala, med tam ko so nemški lovci pripravili enako usodo nekemu-letalu tipa »Hurricane«. Bombniki osi so ponovno napadli vojne cilje na Malti. Zaradi naglega posega nemških letal v spremstvu so tri letala tipa »Spitfire« treščila na tla v plamenih. Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo 19. julija vojno poročilo, iz katerega povzemamo: V južnem odseku vzhodne fronte se nadaljuje zasledovanje poraženega sovražnika kljub pomanjkljivim cestam. Letalstvo napada, z uspehom pri Vorošilovgrad« poraženega in Umikajočega se sovražnika in povzroča največje uničenje na železniških progah in na prenatrpanih postajah okrog Rostova. Vzhodno od Mariupola šo rumunske čete zavrnile poskus izkrcanja slabših sovražnih oddelkov. Madžarski oddelek je za-gadno od Dona nahajajoči se sovražni oddelek vrgel preko Dona. Pri tem je bilo 25 tankov uničeno. ali zaplenjeno. Sovražni napad pri Voronežu je bil zavrnjen. Letalstvo je razgnalo sovražne kolone in zbirališča čet ob gornjem Donu. Južno od Ilmenskega jezera nadaljuje sovražnik svoje brezuspešne napade'. V zalivu Kola je bila luka Rosta hudo bombardirana. Posamezni angleški bombniki so včeraj odvrgli bombe na zapaflno-nemško ozemlje. Civilno prebivalstvo, zlasti v Duisburgu, je imelo izgube. Dve angleški letali sta bili sestreljeni. V pretekli noči je izvršilo sovjetsko letalstvo s slabimi silami brezuspešen mo-tllni napad na nekatefe kraje v Vzhodni Prusiji. Iz Berlina poročajo: Vodja skupine partizanskih tolp v Srbiji Mihael Bojoz; ki se je vdal, ko je spoznal, da bi bil odpoir njegove skupine brezupen, je izjavil: Četniška vojna je za srbske komuniste brezupna. Borba proti oblastvom zasedbenih sil se ne more nadaljevati niti v osamljenih gorskih ozemljih, kajti ubožno prebivalstvo gor in vasi nam ne more pomagati, ker živi samo v pomanjkanju. Naša sredstva za nadaljevanje borbe so nezadost-nk, ker niso dospela letala in oklopni vozovi, ki nam jih je obljubila Anglija.« Bojoz je zaključil: »Italijanske, nemške in hrvatske čete nas zasledujejo skozi gozdove in so prekinile zveze med posameznimi točkami, tako da ne moremo računati z ojačenji. četniška vojna, kakor smo si jo zamislili, se v teh okoliščinah ne bo mogla nadaljevati.« Iz Budimpešte poročajo: Madžarski, ministrski predsednik Kallay je govoril na zboru vladne stranke. Razložil je delo vlade in prosil pripadnike vladne stranke, naj vladi povsem zaupajo. Nato je poudaril, da Madžarska preživlja enega svojih zgodovinsko važnih trenutkov. Vse narodne sile, je končal svoja Izvajanja, morajo biti usmerjene k istemu smotru: do skrajnosti povečati zmogljivost madžarske vojske, ki se zdaj Jbori. Predsednik vladne stranke Lukacff je ob velikem odobravanju navzočnih zagotovil ministrskemu predsedniku vse zaupanje stranke v zdajšnje delo vlade. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armijskega zbora Slovenci! Ob priliki aneksije Vam je zmagujoča Italija priznala skrajno človeške in povoljne pogoje. Od Vas je bilo odvisno, edinole od Vas, da živite popolnoma v miru. Namesto tega pa je mnogo Slovencev vzelo v roke orožje in ga naperilo proti italijanskim oblastvom in italijanskim četam, dvignila komunistično zastavo in tako poteptalo verska in človeška načela. Oblastva in Italijanske čete, ki imajo pravi pojem človekoljubja, so se omejile na akcijo vojaškega značaja, • opustivši mere, ki bi škodile prebivalstvu, kulturnemu in gospodarskemu življenju v deželi. Šele tedaj, ko so komunisti začeli grozne uboje proti posameznim Italijanom in prav tako proti Vašim sodržavljanom in celo proti duhovnikom, ženam in otrokom, so bila italijanska oblastva primorana vzeti strožje mere in razglasiti nekatere ukrepe o omejitvah, za katere — zaradi upornikov — trpite vsi skupaj. Z ozirom na nadaljnjo komunistično delovanje za preprečenje nadaljnjega takega stanja Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora, • odrejata: 1. V celi Ljubljanski pokrajini so od danes naprej ustavljeni vsi lokalni -potniški vlaki, prepovedano je sleherno potovanje s tranzitnimi vlaki; izvzete so le osebe, ki imajo potne liste za inozemstvo ali propustnice za druge pokrajine Kraljevine Italije. Ukinjen je ves avtobusni promet. Prepovedano je vsako kretanje s kakršnimkoli prevoznim sredstvom ali peš iz enega v drugo naselje. Prepovedano je ustavljati se na krajih v bližini 1 km na vsaki strani železniške proge. Ustavljen je vsak telefonski, telegrafski in poštni promet v mestu in izven mesta. 2. V celi Ljubljanski pokrajini se bodo od danes naprej streljali takoj vsi oni, ki bodo kakorkoli delovali proti oblastvom ln italijanskim četam, vsi oni, pri katerih bi našli orožje, eksplozivni in vojaški material in vsi oni, ki bodo na kakršenkoli način pomagali upornikom, dalje vse one osebe, ki so v posesti ponarejenih listin, osebnih izkaznic ali propustnic, in vsi oni, ki bi se ustavljali brez upravičenega vzroka v sumljivem zadržanju v vojni coni. ' 3. V celi Ljubljanski pokrajini bodo od danes naprej porušene vse one stavbe, iz katerih bi žalili italijanske čete, dalje vse one stavbe, v katerih bi našli orožje, in vsa stanovanja, v katerih bi dajali zatočišče, upornikom. Ker je znano, da se med uporniki nahajajo po-edinci, ki so bili primorani slediti upornikom v gozdove, in tudi taki, katerim je žal, da so zapustili, domove, Visoki komisar za-Ljubljansko pokrajino in Poveljnik XI. Armadnega zbora jamčita življenje vsem onim, ki se bodo pred začetkom borbe prijavili italijanskim četam in pVedali orožje. * Prebivalstvo, ki bo ostalo mirno-in se korektno obnašalo nasproti oblastvom in italijanskim četam, je lahko brez skrbi, za svoje življenje in za svoje imetje. Ljubljana, 15. julija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. , Poveljnik XI. Armadnega zbora: .. • Mario Robotti. Zavod za zadružništvo je začel delovati Dne 1. julija je začel poslovati Zavod za zadružništvo Ljubljanske pokrajine, ustanovljen z na-redbo Visokega komisarja 9. maja. Pri ustanovitvi je Visoki komisar upošteval željo zadružnih zvez Ljubljanske pokrajine glede ustanovitve takega zavoda. Novi zavod je postavljen pod nadzorstvo Visokega komisarja in ima nalogo zastopati, podpirati in ščititi zadružne ustanove, vzporejati njih delovanje, pospeševati njih razvoj in nadzirati izvrševanje določb zakona, pravil in načela zadružništva in vzajemnosti. Zato ima zavod izključno pravico revizije zadrug, ki so jo doslej upravljale zveze. Za zadruge s posojilnimi in hranilnimi posli in za odnošaje teh zadrug z drugimi zadrugami so ostale še nadalje v veljavi določbe na< redbe o ureditvi kreditnega poslovanja z dne 20. -decembra preteklega leta, ki določa, da so vsi v Ljubljanski pokrajini delujoči zavodi, ki zbirajo prihranke in dajejo posojila, pod nadzorstvom Visokega komisariata, nadzorstvo samo pa upravlja Nadzorstveni urad za zaščito štednje in dajanja posojil, ki ima svoj sedež v podružnici zavoda Bancet dTtalia V Ljubljani. . Za vse posle iz člena 95. zakona o gospodarskih zadrugah iz leta 1937., ki so prej spadali v pristojnost Glavne zadružne zveze v Beogradu, ja zdaj pristojen Visoki komisar, ki to pristojnost Iz Rima poročajo: Indijski voditelj Mahatifla Gandi je dal dopisniku »News Chronicla« izjavo, v kateri je odločno povedal, da mora Anglija priznati Indiji neodvisnost, ali pa se bo morala pripraviti na najhujše, posledice. Rekel je: »Mi hočemo svobodno Indijo, toda ne v besedah, temveč dejansko!« Gandi je rekel, da bo borba, ki jo bo začel, kratka, pa učinkovita. Nikakor nima namena, da bi se dal zapreti kakor drugekrati. Ce bi ga poskušala zapreti angleška policija, potem nihče ne more reči, kakšne utegnejo bili posledice. Berlinski list »National Zeitung« razpravlja o splošnem vojnem položaju in poudarja, da trajajo boji na vzhodu in v severni Afriki, a da vlada na Daljnem vzhodu nekako zatišje. Ta trenutni zastoj, izvaja list, ki je glasilo maršala Goringa, je treba pripisati razlogom, ki so nastali po veliki zmagi, katero je Japonska dosegla na tem neizmernem prostoru. Glavna razloga sta v tem, da je potrebno v čim fiitrejšein času z najučinkovitejšimi sredstvi povezati osvojeno ozemlje z materinsko zemljo, potem utrditi notranji položaj in tako ustvariti temelje za skrajno pomnožitev vseh sil, ki so potrebne za uvedbo novega reda, lahko prenese na Zavod za zadružništvo. Za predsednika Zavoda za zadružništvo je Visoki komisar 19. maja imenoval g. Bogomila Remca, za strokovnjaka pri zavodu pa dr. inž. Alojzija Faleschi-nija, ki ga ob njegovi odsotnosti nadomešča g. Anton Bertoldi. Ob začetku poslovanja je zavod naslovil na vse zadruge Ljubljanske pokrajine okrožnico, iz katere posnemamo naslednje: Pod Zavod za zadružništvo spadajo vsa zadružna združenja v pokrajini, ustanovljena po zakonu o zadružništvu leta 1937. Zavod bo skrbel, da se bodo vrnile revizije po teni zakonu in da se bosta dajali zadrugam vsa možno pomoč in opora, pri ičemer se bo posluževal tehničnega osebja, ki sta mu ga dali na razpolago obe zvezi (Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zvezn). Da bo delo uspešno, je potrebno sodelovanje funkcionarjev vseh zvez in zadrug, ki bodo našli v zavodu vso možno zaščito. Nikakor p£ zavod ne bo trpel onih, ki zasledujejo osebne in posebne koristi v nasprotju z zadružnimi načeli. Da bi bil novi zavod čim bliže zadružnemu gibanju in da bi vse panoge zadružništva lahko dajale svoje, nasvete, sta predsednik in strokovnjak sklenila ustanoviti sosvet, ki ga sestavljajo zadružniki: predsednik Zveze slovenskih zadrug /Ir. Jožef Zdolšek, ravnatelj Zadružne zveze doktor Jože Basaj,' ravnatelj Zveze slovenskih zadrug Franc Trček, ravnatelj Gospodarske zveze Anton Rad&noviS, ravnatelj Kmetijske družbe inž. Bogdan Ferlinc in tajnik Prvega delavskega konzumnega društva dr. Franc Loretto. Ta sosvet, bo pomagal predsedniku in strokovnjaku z nasveti, predlagal jima bo v rešitev morebitna zadružna vprašanja in jima nudil strokovno sodelovanje pri sestavi zavodovega pravilnika. Dne 1. julija je zavod prevzel vse pravice in dolžnosti, ki jih daje zakon o zadružništvu revizijskim zvezam. Zato morajo od tega časa pošiljati zadruge zavodu vse prošnje, objave ali vloge, obvestila o sklicanju skupščin, računske zaključke, vloge za vpis v sodne registre, prošnje za davčno oprostitev, da se odpremijo pristojnim oblastvom in tako naprej. Zavodu pripada predhodna odobritev morebitnih sprememb pravil, ove-rovljenje knjig in registrov ln zastopanje zadrug v njih odnošajih do pokrajinskih Oblastev in lira-dov. OHe obstoječi zvezi bosta nadaljevali svoje poslovanje kot poslovni zvezi v prid vsem zadrugam in ostane nespremenjena določba člena 1. zakona o gospodarskih zadrugah • glede nalaganja razpoložljivih prebitkov kreditnih zadrug. Vršenje revizij bo nadaljeval Zavod za zadružništvo. Pri tem se bo posluževal revizorjev, ki sta jih obe zvezi stavili na razpolago, s čimer Jso olajšano nadaljevanje poslov, ki sta jih vršili obe zvezi z istim osebjem. Tudi roki zapadlosti revizij ostanejo v veljavi in bodo letos revizije le v onjh zadrijgah, ki so bile revidirane v letu 1940. Kakor smo že poročali, postane »Narodni gospodar« glasilo zavoda, ter' prevzame tudi »Zadružni vestnik«, in bosta ta mesečnik urejala dr. Emil Ceferin in Rudolf "Schauer, tajnika Zavoda za zadružništvo. V veljavi ostanejo predpisi, po katerih so nekatere zadruge dolžne v zadružnem glasilu objaviti sklicanje skupščine. Vsaka zadruga bo morala za list plačevati na leto 20 lir. Vse one zadruge, ki imajo dolgove ali terjatve nasproti družbam ali osebam na ozemlju, zasedenem od nemških čet, ali imajo tam premoženje, premično ali nepremično, morajo o tem sproti obveščati urad zavoda. Kako se varuješ strele Ce si ob nevihti v hiši, glej, da pojdeš v tisti prostor, kjer ni nikakšne kovinske, napeljav^, po kateri bi strela mogla najti pot v hišo. Izogiblji se tudi bližine peči. okna ali odprtih hišnih vrat, skozi katera močno piha. Najboljši prostor je v sredini prostorne sobe. Mnogi ljudje mrzlično zapirajo vsa okpa, ko-se bliža nevihta. To ni priporočljivo, zlasti če je v sobi več oseb. Najbolje je okna na vetrovno stran zapreti, nasproti ležeča okna pa odpreti. Ce smo ob nevihti na cesti, je bolje, da ostanemo sredi ulice, kakor da iščemo zavetja v bližini zidov ali pod nastreški takšnih hiš, ki nimajo strelovoda. Zlasti se izo-gibljimo prostorov,'kjer teče strešna voda v močnih curkih na tla. Na prostem Je zelo nevarno iskati zavetje pod hrastf, "Vrbami in topoli. *V Iglavce in breze strela ne udari tako rada. Zelo redko tudi slišimo, da je strela oplazila lipo, hruško ali bukev. Nikdar ne stopimo tesno k deblu drevesa, ampak rajši pod vnanje veje na tistt strani, od koder ne piha veter. V gozdu se ob nevihti zatecimo tja, kjer so drevesa enako visoka in enako gosta. Pod posamezno stoječimi drevesi je nevarnost večja. Prav tako tudi pod drevesi, ki se suše. Kadar nas zateče nevihta na .prostem, brž odložimo vse reči, ki privlačujejo strelo. Tedaj tud ni priporočljivo spustiti se v beg, kajti tek povečuje nevarnost, da udari v nas strela. H GOSPODARSTVO če nimaš hlevskega gnoja, si napravi kompost Meščanski vrtnar in podeželski lastnik majhnega zemljišča, ki nima živine, pač iz skušnje vesta, kako težavrib se celo za drag denar dobi hlevski gnoj. Zato sta v veliki meri navezana na kompost. Sicer pa tudi večjim zemljiškim posestnikom, ki imajo .živino in hlevski ghoj, ne škoduje, če si pripravljajo kompost. Zemlja nujno potrebuje hlevski gnoj ali pa kompost, ker sama "umetna gnojila ne zadoščajo. Kompost pa je le tedaj polnovreden, če ga znamo pravilno pripraviti. Na kompostišče spadajo predvsem odpadki z vrta in gospodarstva, zelen plevel, na kaferem še ni' dozorelo seme, fižolovi-na, lesni pepel, drobiž od lesa, zdrobljen omet, živalska* kri" in drob, pomarančni in limonovi olupki, jajčne lupine, roževinasti odpadki, kuhinjski odpadki, cestno blato, pokončani polži, slama, gnoj in še nešteto podobnih reči. Na kompost pa ne mečemo okuženih, od rje ali plesni napadenih rastlin, plevela s semenom, črepinj, železa in sploh vsega, kar ne strohni. Tudi premogov pepel ni za kompost. Ko je kup dovolj velik, pripravimo v kakem j kotu prostor za postavitev komposta. Ce je le mogoče, izkopljemo do 25 cm globoko jamo, ki naj J bo dva do poltretji meter široka in primerno j dolga, če so tla peščena, obložimo dno z ilovico, i da ne posrka zemlja preveč hranilnih snovi. Nato j premešamo že nabran kup na mestu in nanaša-i mo posamezne plasti na pripravljen prostor. Vsaka plast naj bo 30 do 40 cm visoka in jo, če je potrebno, še nekoliko poteptamo, posebno ob ro- bovih, da se kup ne izsuši. Med posamezne' plasti natresemo v prah zdrobljenega apna, da se kompost hitreje razkraja. Navadno pa apno zmešamo z zemljo in šele na to raztrosimo. Da pa se obdrži v kompostu primerna vlaga, polivamo posamezne .plasti z vodo ali pomijami. Vsako plast postavimo za spoznanje manjšo, tako da ima kup obliko prisekane piramide. Nekateri oblivajo kompost tudi s s'traniščni-kom ali gnojnico, vendar v tem primeru ne smemo dodati kompostu apno, ker bi se sicer izločile dragocene dušičnate snovi. Straniščnik je posebno prime^ei^ za pust kompost. Tudi neprijetni vonj kmalu mine, ker se vse prepoji s prstjo, ki je v kompostu. Da se kup preveč ne izsuši, ga pokrijemo na vrhu in ob straneh z zemljo. * • Tako pripravljeni kompost začne kmalu zoreti. V notranjosti se zarede bakterije, ki presnavlja-jo v hranilne snovi, deževniki prebavljajo prst in kup se počasi seseda.'•Ako pa primanjkuje toplote, se bakterije ne morejo povoljno razvijati, kup začne smrdeti in ne zori. V takem primeru ga moramo premetati in, ako je potrebno, zmočiti ali pa mu primešati prsti in apna. Kompost je treba vsake tri mesece premetati, da se dobro premeša in prej strohni. Na ta način bo kompost zrel že v dveh letih. Pri premetavanju polivamo kompost z gnojnico ali greznico, da se nasrka čim več hranilnih snovi. Le v hudem mrazu ne mešamo komposta, da ne zamorimo bakterij. • Kaj terjal® paradižniki m uspavanje Letos je prillčno dobro leto za paradižnike. Bujno rasejo in rastlina je zdrava. Prav zaradi bujne rasti je treba pustiti pri vsaki rastlini le po dva vrha, samo pri posebno bujni tri. Poganjke, ki zrasejo za vsakim listom, je treba odrezati. Paziti pa moramo, da pri tem ne ranimo rastline in zraven ne odrežemo lista, saj je listje tako rekoč želodec vsake rastline. Ce pustimo paradižnike, da rasejo po mili volji, nastane iz njih goščava, ki daje drobne plodove. Povrhu tega pa plodovi še počasi zore. Zdaj je seveda že "pozno čistiti goščave, če nisi tega dela storil že prej, vendar je vsekakor treba goščavo previdno razredčiti, da rastline ne ranjš preveč. Zalistnike, to je poganjke za listi, zmerom odstranjuj. Pa tudi na to pazi, da ti rastlina ne bo ležala na tleh. Opora mora biti dovolj visoka, da lahko nanjo v redu privezuješ rastlino. Pa okopati je treba paradižnike in jih zrfierom pleti, da" jih plevel ne duši. Ob koncu avgusta pa pristrižeš vse vrhove, da ne bodo več rasli v višino, ker nam poznejši plodovi zaradi nastopa jeseni ne dozore. Paradižniki so zaradi "obilja vitaminov zelo zdrava jed, zlasti presni v solati. Dobri so v raznih juhah, omakah in drugih jedeh, katerih okus zelo izboljšajo.« Za zimo naj si vsaka gospodinja napravi paradižnikove mezge in naj jih vloži v kozarce. Ko bo dovolj domačih paradižnikov, bomo prinesli več receptov za shrambo paradižnikov čez zimo. Najvišje dopustne cene na ljubljanskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki rab-nikov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani in jih je ta odobril. Te cene veljajo od 20. t. m. do novega cenika in so: kislo zelje na drobno 3, kmečko kislo zelje 2.50, kisla repa 2, nova repa 1, zeljnate glave 3, ohrovt 3, karfiola brez listov 5, buče 1, bučke 3.10, kumare 4, kumarice za vlaganje, večje, ki jih gre na kilogram 30 kosov, 8, majhne pa, ki jih gre na kilogram 121 kosov, 12, stročji fižol 4.80, grah 4.50, kolerabice 3, rdeča pesa 3, rdeči korenček brez zelenja 3, črna redkev 1.50, redkvica 3, osnaženi hren 4, šopek zelenjave za juho 0.25, peteršilj 4, por 3, zelena 4, čebula 2.50, šalota 4, česen 5, glavnata solata 3, radič 3, špinača 4, zelena paprika 12, rabarbara 4, novi krompir 2.25, češnje 5, breskve 6, liter borovnic 4, liter suhih bezgovihp jagod 8, kilogram suhega šipka 8, kilogram suhega lipovega cvetja 20, liter lisičk 3, jajca 1.75 lire kos. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene' veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, -kakor je opisano v ceniku. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu. . Drobne vesti Kdaj dozori čebula. Ko zelenje čebule orumeni in ovene, je treba pridelek 'spraviti. Na neprimerni, težki zemlji; posebno ob mokrotnem vremenu, čebula ne dozoreva pravočasno. Mnogi ji v takem primeru polomijo ali zavijejo zelenje, kar pa zelo škoduje kakovosti plodu. Bolje je v takem primerji, kakor priporočajo strokovnjaki, z vilasto lopato privzdigniti čebulne rastline, da nehaj rasti. Spravljaj čebulo Izključno le ob suhem vremenu in jo v tankih plasteh osuši. Čebula vleče nase vlago, zato jo hrani v zračnem snhem prostoru. Skrben rejec si že pripravlja zimsko krmo za kunce. Od kuncev nimaš mnogo koristi, čft moraš večino krme kupiti. Nakupiti je treba ie tisto, česar ne moreš nabrati ali na lastnem vrtu, odnosno sploh na lastni zemlji pridelati. Nasuši zdaj trave," plevela, raznih listnih odpadkov z vrta (od kolerab, karfiole, zelja, ohrovta, redkvi- ce 'in drugega), topinambur je vega listja (prav zdaj lahko topinamburjeve rastline posekamo malo pod sredino, ker iz zalistnikov poženejo nove vrhove),-listja pri pinciranju odrezanih vršičkov sadnega drevja, grahovega zelenja in drugih rastlin. Zdaj je vsega dovolj, zato je treba zdaj pame'tno gospodariti. Vedeti je treba še, da je suha krma za kunce prav dobra, če je zelo raznovrstna. Svinje so odpornejše proti rdečici, če imajo dovolj dobrega zraka. Zato naj bodo čim več na prostem in svinjski hlev mora bttl čim bolj čist. Tudi okrog in okrog hleva ne sme biti smrdljive nesnage. V kletnih prostorih in na betonu ne smeš imeti živali; v takih ječah ti živali ne bodo uspevale. Poleti hraniš svinje največ z zelenjem, ki ga je treba zmerom dobro oprati, sicer nastane zaradi zamazane hrane vnetje črev. Posebno je škodljivo zelenje, ki ga polivajo s straniščno gnojnico. FDEU> « ZGODOVINSKI ROMAN |__ DVE LJUBEZNI 12 »Kar neverjetno se mi zdi, gospodična, da bi veljal tak izliv čustev in plemenite vesti edino le otrokom. Ali ste pisali . bupana pisma, o katerih govorite, le otrokom?« »Pogledala mu je naravnost v oči: »Da, gospod. Ne tajim pa, da ni bil gospod vojvoda do mene poln obzirnosti in dobrote in da je v mOjem srcu zrasla hkratu z ljubeznijo do otrok tudi globoko vdanost do njihovega očeta. Greha pa nisem prinesla v njihovo hišo.« Vprašanje je sledilo vprašanju in Eliza je odgovarjala mirno in odločno. Zivedala 3e je, da ni dovolj, če govori resnico, govoriti je morala tudi previdno in razumno. »Dovolj o tem, gospodična,« je naposled izjavil sodnik. »Zdaj bi nas zanimalo le še vprašanje o družinskem razdoru, ki ste ga bili prinesli v hišo. Ne morete tajiti, da je bil v prepirih, ki so nastajali, mož na vaši strani.« »V nekaterih zadevah da. Vendar nisem niti slutila, kako resna je zadeva med njima in kam ju bo vse to privedlo. Ponavljam vam, di mi gospod vojvoda nikoli ni pokazal najmanjšega drugega čustva razen spoštovanja in.prijateljstva. Povedala vam bom naravnost: Nisem mu bila ljubica!« * Ko so jo privedli nazaj v celico, so jo namah zapustile moči. Čutila se je utrujeno in izčrpano kakor starka. Ni mogla použiti hrano, ki bo ji jo bili prinesli. Vse brezkončno popoldne je presedela v celici in se skušala spomniti vsake besede, ki je bila izgovorjena pri zasliševanju. Ali so razumeli to, kar jim je hotela povedati? Saj vsi verjamejo, da je vojvoda kriv in da je ona, "^liza, sokriva. V vratih je zarožljal ključ. Eliza se je vzravnala. Pred njo je stal pastor Monod. Ko ga je zagledala, so ji solze zalile oči. Stisnil ji je roko. »Vaš prijatelj sem, gospodična Deportova. In vaš duhovni svetovalec.« »Ah, gospod Monod, mar tudi vi verjamete, da s*em kriva?« »Ne. A prišel bi k vam tudi tedaj, če bi bili krivi. Tem bolj bi me petrebovali. Nisem bil v Parizu, ko sem izvedel za 'to strašno novico. Šele danes, ko sem se vrnil, sem izvedel, da ste v zaporu.« Opozoril jo je na drugo stran tega grozotnega dogodka: Vsa dežela je bila razburjena. »Ljudstvo meni, da je vojvoda kriv in zahteva, naj ga sodijo kot vsakega zločinca, dasi kot plemič odgovarja le posredno kralju. Če bo osvobojen, bodo ljudje godrnjali zoper kralja in skupščino, čte pa bo kaznovan, bo padla senca sramote tudi na dvor. Kralj ni priljubljen in ljudstvo preži na vsako malenkost, da mu lahko očita pokvarjenost dvora in plemstva. Tu ne gre toliko za zločin sam. Zato je nujno potrebno, da si najamete dobrega branilca. Našel vam bom najboljšega advokata v Parizu.« • Odkimala je. »Ne, gospod Monod, nobenega advokata ne potrebujem. Sama bom .odgovarjala na njihova vprašanja. Povedala jim bom Odkrito vse, kar bodo hoteli vedeti.« »No, pa naj bo po vašem,« se je nasmehnil Monod. 12. ' Ves teden sta Pariz in Francija z vso nestrpnostjo pričakovala nadaljevanja zasliševanja. Časopisi so prinašali dolge članke in kopico fotografij Praslinove palače. Zaslišani so bili vsi Praslinovi služabniki in vsi so izpovedali. da je bila odpuščena vzgojiteljica kriva večine prepirom med možem in ženo. Ljudje so se čudili, da vojvoda še zmerom tako trdovratno vse zanika, čeprav ga obtežu-jejo tako zgovorni dokazi. Spraševali so se, kako je mogel poglavar ene izmed najpleme-nitejšin rodbin Francije zagrešiti tako gnusen zločin. Javno mnenje ga je imenovalo najbolj nečloveškega zločinca svoje dobe. In kaj šele tista gospodična Deportova, bivša vzgojiteljica! Da, povsod ima ženska svoje prste vmes, in kakšna mora pač biti ta ženska! Nikdar ne bo mož razsekal svoje žene in matere deveterih otrok, če ga ne bo k temu našču- vala ženska. Gotovo mora biti to najbolj pokvarjena ženska na svetu. In vendar si težko" predstavljaš kaj takega, če pomisliš, da je stara petintrideset let in da ni niti posebno lepa, kakor zatrjujejo časopisu In sama je priznala, da jo je vojvoda obiskal z otroki le nejcaj ur pred zločinom. Policija jo je spravila v zapor in prav je storila, kajti nihče ne ve, kaj bi ljudstvo napravilo, če bi jo dobilo v roke. V soboto so prinesli pariški časopisi .vest, da so vojvodo Praslina skrivaj prepeljali v luksemburške zapore. Tam pa je nenadno zbolel. Morali so poklicati njegovega osebnega zdravnika in preložiti zasliševanje. Popoldne istega dne so sledila nadaljnja poročila o zdravstvenem stanju zločinca, ki se je slabšalo od ure do ure. » • . Spet so zasliševali Elizo. V nekem časopisu je bil objavljen članek: »Videli boste gospodično Deportovo! Nena,-vadna ženska! Njena pisma so vzor duhovitosti in lepega stila. Njeni odgovori pri zasliševanju so čudovito umni... Človek strmi, ko jo sliši govoriti. Nikjer nisem našel več takta, več razuma in večjega čara kakor pri njej. Sicer pa je trmasta in gospodovalna, hudobna in očarljiva ženska hkratu...« »Vi se torej niste potrudili, da bi zbližali otroke in mater?« je vprašal preiskovalni sodnik »Sprva sem to poskušala, a je bilo zaman. Gospa vojvodka mi ves čas ni dala niti enega ukaza vzgoje otrok. Skrbela je le-za njihove obleke. Redkokdaj se je pogovarjala z njimi. Če je prišla v učilnico, je govorila o rečeh, ki jih otroci niso mogli razumeti. Dolgočasili so se in so bili rajši pri meni kakor pri materi.« »In se niste zavedali, da mora takšno odtujevanje boleti mater in izzvati nesporazume med njo«in možem?« »Prav narobe, gospod! Verjamem, da je bila gospa vojvodka mnogo bolj zaposlena s svojimi čustvi do moža kakor do otrok. Če je bil pri njej mož, je podila otroke stran, da je lahko ostala sama z njim. Neprestano je skušala odvračati njegovo pokornost Qd otrok na sebe. Če je ta katerega otroka le božal, je bila že ljubosumna. Otroci so to videli, zato so se še dvakrat bolj oklenili očeta. In tega nisem mogla preprečiti.« Njena razlaga ni prepričala sodnika. »Jasno je torej, da je avtoriteta, ki se je bila izmaknila vojvodki iz rok, prešla v vaše roke. Otroci so prenesli na vas svojo ljubezen do matere. Četudi' morda niste sami hoteli tega, ste morali vendarle videti, kaj se godi. Vaša dolžnost je bila, da to preprečite. Ker pa tega niste storili, ste do neke mere soodgovorni za usodne posledice.« »Kaj naj vam na vse to odgovorim drugega, kakor tole: Katera mati si ne bi znala pridobiti ljubezni do svojih otrok, če bi le to hotela ? Ne, nisem ji ukradla ljubezni otrok. Ljubezen se ne da ukrasti.« • Brez konca so se vrstila vprašanja in Eliza je odgovarjala in odgovarjala. In neprestano ji je sodnik očital: "»V vsakem odgovoru valite krivdo na pokojno.« Solze so ji stopile v oči. Glas se ji je tresel, ko je izpregovorila: »Mene samo boli, da moram takp govoriti o mrtvi. Rada bi dala svoje življenje, če bi jo. mogla s tem obuditi v življenje. V teh šestih letih sem spoznala vsako njeno misel, vsako njeno razpoloženje. Ne ene neresnične besede nisem povedala. Ne opravičujem sebe, hočem vam le pomagati do resnice.« Dne triindvajsetega septembra so postala poročila o vojvodovem zdravju izredno resna. Bilo je jasno, da se zdravniki zaman borijo s strupom, ki je razjedal bolnikovo telo. Vojvoda Praslin je umiral. S stoičnim mirom je prenašal bolečine, ki mu jih je povzročal ar- zenik. Ko pa se je bližala .agonija, je bilo strašno poslušati njegovo jhropenje. Dvakrat so ga bili že poskusili zaslišati. Na vsa prigovarjanja sodnikov, naj prrzna, da je kriv, je ponavljal, da ni morilec. Trdil je, da ae ve ničesar, da so ga usodne noči prebudili kriki in da je takoj pohitel v ženino spalnico. O tem, kar se je potem zgodilo, da ne ve ničesar točnega. Krvave madeže na obleki da je dobil, ko je vzel umirajočo ženo v naročje. Samokres, ki so ga našli pri njej, je njčgov; vzel da ga je bil s seboj, ko ji je hitel na pomoč. Čemu da je skušal umiti kri z obleke? Zato, da ne bi prestrašil otrok. Kako naj ve, kaj je počel v takšni uri in v takšnem razburjenju! Prosil je, naj mu vsaj do jutri pri-zaneso z nadaljnjimi zasliševanji. Preslab da je, da bi jim mogel odgovarjati. Toda sodnik ni odnehal. »Gospoda vojvodo pač ne bo preveč utrudilo, če odgovarja preprosto z ,da' ali ,ne'. Kaj da pomenijo te praske na rokah ? Dobil da jih je, ko je pomagal spravljati prtljago na voz. In ti ugrizi? To da niso ugrizi. A doktorji trdijo, da so. On da ne more nič za to, kar pravijo doktorji, in je tudi preslab, da bi vse natanko razložil. »Neprestano se izgovarjate na svojo slabost, gospod Praslin. Nič čudnega,-- če pomislite na svoje otroke in na strašno krivdo, ki jo boste nosili prted njimi.« »Krivdo!« je vzkipel vojvoda. »Ničesar nisem zakrivil!« Zakril si je obraz z rokami. »Ali vas je kdo nagovarjal k temu dejanju ?.„..« »Vaš molk pomeni, da priznavat^. Krivi ste. Priznajte!« »S tem prepričanjem ste že prišli k meni. Kaj mi pomaga govoriti, ko pa mi ne verjamete!« »Verjel vam bom, če me prepričate z razumnimi dokazi.« »Pravim vam, da tega ne prenesem več?« »Gospod Praslin, vem, da vam je hudo, a vse, za kar vas prosim, je, da mi preprosto ' odgovorite, ali ste jo ubili ali ne. ddgovorite!« »Ne odgovorim.« Znova se je vojvoda zatekel v molk, ki je trajal vse do njegove smrti. Zdravniki so strmeli nad njegovo življenjsko silo. Popoldne 24. septembra je vojvoda Praslin izdihnil. Njegovo smrt in pokop so tajili, dokler se je le dalo. Viktor Hugo, ki se je .močno zanimal za ves proces, je tiste dni zapisal: »Gospod Praslin je bil mož atletske postave. Zdravniki so mu z največjim občudovanjem stregli. * Ko. je umrl, je eden izmed njih vzkliknil: .Kakšno krasno truplo!' Krsta, v katero so ga položili, nosi napis 1054. Posmrtna številka, kakor jih v življenju nosijo kaznjenci, je edini nadgrobni napis vojvode Praslina.« Eliza je morda čitala te vrstice, ker so ji zadnje dni dovolili kupovati časopis«. Po voj-vodovi smrti jfe bila seveda ona edini čloVek, na katerega so mogli valiti krivdo. Vendar vse naporno zasliševanje ni prineslo nobenega stvarnega dokaza zoper njo, in morali so jo izpustiti. 13. Pariške strehe so se bleščale v oktobrskem dežju. Eliza je zrla skozi okno svoje podstrešne sobice v Teheranski ulici. Soba je bila majhna, a prijetna. Na mizi je ležalo njeno ročno delo, a ni se ga dotaknila. Roke so se upirale delu. Negibne in nervozne ji ležale v naročju. Postrežriica je tiho odprla vrata in pogledala v sobo. . »Gospa Monodova vas vabijo, da pridete na čaj.« Eliza je odkimala. »Lepo se zahvalim gospe Monodovi, a ne morem dol. Strašno me boli glava. Tudi k večerji me ne bo.« Ko je dekle odšlo, je Eliza negibno obsedela na stolu. r BTRAN * Stev, 30 " NEKAJ ZA MLADINO o© Ljudska pripovedka • V deveti deželi je živel oče, ki je imel tri sinove. Prva dva sta se smatrala *za modrijana in sta tretjega imela za neumnega. Najstarejši brat se je zdel sameiAu sebi tako pameten, da si je dal ime solnčev- brat. Drugi brat pa se je imenoval večerničin stric. Ljudje, ki so ju poznali, so se bratoma le pomilovalno posmehovali. Delali pa bratje niso drugega, kakor pokali z biči okoli' hiše. živine niso imeli druge kakor eno kozo, in t