r; 1 I /K\ h !’ u A "\v., v I / / ; "Y\> - A M . X> // da je "Pravda" včeraj objavila ‘ britanski odgovor na dotični - članeke Svoj komentar k,odgovoru• '"Pravda" zaključuje z l*Nasi odno-r-. šaji niso tako tesni, ."kakor bi morali biti e ; - - - t ‘ BELGRAD. Včeraj je.bila iz- • vršena"''smrtna obsodbo 'proti SS. generalu Avgustu tvleissnerju in. :Wilhemu Fuksu ter ostalim Gesta- -povcem, ki jih'je bel grajsko okrožno sodišče obsodilo na smrt $ ker so bili krivi smrt::. .150o000 Srbov o f A V S T R A L K NAROBNI P NIK Jutri obhaja Avstralija svoj narodni praznik.Ker sta naS skrbni direktor Jarvie in blaga iss Aichelž. oba Avstralca, ji a bodo jutri ob 11 dopoldne v glavni pisarni tukaj6njega ,taborišča zastopniki vseh narodnosti v taborišču izrekli svoje čestitko.Tem izrazom voščil ob slavnostnem dnevu mladega in plemenitega avstralskega naroda su pridružuj eno tudi mi v imenu vseh sv jih bralcev. L, ON DONSKA KONFERENCA 0 BEGUNCIH X AVSTRIJI ............ Ko se zdaj v Londonu začenja obravnava o avstrijski drlav-» ni pogodbi,je prišlo na dnevni red tudi vprašanje beguncev,ki zdaj 2ive v Avstriji.V londonskem časopisju je avstrijski zun.^inister ir.Gruber podal obzirno izjavo,v kateri govori tudi o beguncih, o katerih se je tako le izrazil: "V Avstriji živi 54^ .000 preseljenih ljudi,med njimi 71.000 Nemcev,255#000 Volksdeutschev z Balkana,46.000 Jugoslovanov in 22.000, Ogmv.Mnngo iz ned teh ljudi je v balkanskih deželah sodelovalo z Nemci in so od tam zbežali,ko so se nemške armade umikale.Avstrija se trudi,dn bi se teh ljudi znebila,ker bi se zaradi njih odnosi Avstrije s sosedi utegnili poslabšati in je en del med nji"4 res nacistov in fašistov,ki si jih avstrijska demokracija ne geli.Politično preskus enim posameznikom bi mogli podeliti avstrijsko državljanstvo, nikakor pa ne celim skupinam»Avstrija se je ge večkrat: obrnila na zavezniški kontrolni svet v tej zadevi,vendar doslej brez uspeha.” - - Docela v drugačnem tonu je govoril zastopnik amer <,ielegaci-je pri londonski konferenci,ki je ned drugim dejal: Po ameriški sodbi, bi morale vse okupacijske čete zapustiti Avstrijo,ko bi bila podpisana drgavna pogodba z Avstrijo .Daljic je - zastopnik ameriške delegacije naglasil, Averiko prav živo skrbi usoda beguncev,ki Šive v Avstriji,ker ne bo rejena,čeprav bo enkrat državna pogodba z Avstrijo podpisana-Združene države so teh mi sli,da bi po podpisu drž.pogodbe z Avstrijo večina beguncev m:rala biti poslana v Nemcijo.Tega silnega bremena avstrijski državi ne mereme naložiti. "Vprašanje beguncev je ustvarila Nemčija.Zato nin|)Csteno,Se | Nemčijo prisilimo,naj tem 1 judei;’ da dom toliko časa, dokler njihova prihodnjost ne bo končne urejena,” - o - POUK KLAVIRJA. Dijaki in dijakinje,ki so se učili klavirja v Peggezu in Sele pouk nadaljevati,n j pridejo k razdelitvi ur v ponedeljek dne 27.1. ob 3 uri v n vo posle pje pri gledališki dvorani,ker se bo p ■'■uk klavirja prihfdnji teden nadaljeval. Ravnateljstvo. DOVOLJENI POŠTNI PAKETI, Kakor sp*- roč- avstr.pcžtha uprava, bo c d: 1. svečana dalje mogc če po avstrijskih gc štah pr Cil jati pakete d kil v vso degele,razen v Albanijo,Nemčijo,Grčijo,Italije , Japonsko in Vatikan. MEHIKA,ki je dobila, novega. predsednika Mihueia Alemana,se je začela obračati na -desno in obrača hrbet levi carstvu, To se je- naj-bolj pokazalo pri ustoličenju -novega predsednika,ki se ga prejšnji predsednik Cardanas ni ude -legil« ZOPER KO' TINI S TE V AMERIKI. V amer« listu beremo tale porooila• "Kongres bo vzel v roke preiskavo c nekaterih radij.postajah v-Ameri ki,kjer im^jo gl.besedo komunisti in njihovi' si -patizerji.V Kalifornij i sta 2 taki po staji,ki sta zazna no vani •za preiskavo„w x IZGUBIL sem živilsko karto na ime ERJAVEC Slavko„Odda naj se v bar.2/- ,nuar ja TABORIŠČNIK Stran 71.,Štev,22. \T gojenec ume iperacffl 1 Katoliški ameriški mesečnik "'The Priest" pr: - , . Ji v he Priest” pripoveduje naslednjo resnično zgodbico: "V mestecu Clyde v drgavi Missouri je živela dobra in pobožna gospa Emilija Havlik,ki je leta 1928. umrla.Preden je u-* mrla, j e k svo'ji smrtni postelji sklicala svoje otroke in jim povedale, aa je po centih (parah) zbirala in zbrala precej denarja, ki ga je namenila dati za vzgojo kakega katoliškega duhovnika. Naročila je otrokom,naj po njeni smrti ta zbrani in'""'pristradani denar roŠljejc v nameravani namen.Ko je mati umrla,so otroci takoj izvrgili umirajoči materi dano obljubo. Denar so poslali benediktinskim sestram,ki se imele v tem mestu CIyde svojo higo in zavod.Te sestr® pa so prejele denar in ga takoj odposlale v rimski zavod Gerrnon.4;cnm,kjer J •• iz srednje Evrope Študirajo nadarjeni katoliški bogosldvci,Havnateljstve Oer-manica je ta denar naklonilo bogoslovcu,ki je pred kratkim prijel tja iz domovine in ki se je pisal: Alojzij Stepinac - kasnejši zagrebški nad&fcof LG» telCi!5K!H SODOV ZA KUNCE 'Katoliški Sl®venci v Ameriki so ge leta 1545 ustanovili posebno organizacijo "Ligo katoliških Slovencev",ki je začela zbirati podporna sredstva za slovenske begunce v EvropiePoleg tega skuša ta Liga vse storiti,da bi slovenskim beguncem in drugim trpeeim Slovencem olajšala sedanje stanje .Pred seboj imamo poročila o Id,-gini seji,ki je bil: dne 20.novembra 1946 v Clevelandu.Seji je pred-sedova.l zaslužni predsednik in ustanovitelj Rev.Matija Butala iz Jolieta,zapisnikar pa je bil njen tajnik rev. Alojzij Medic iz Le-monta.V poročilu je med. drugim rečeno: v Predsednik g. Butala je obširno poročal c splošnem polo--žaju zadev,zaradi katerih je Liga nastala in ge zdaj Tsudn-i deluje. Za dosego svojega namena je Liga precej storila,toda težave s* se povečale.Itersikaj,kar je Liga §e ped nekaj meseci upala izpeljati j se je spremenilo in pf*slabšalo.Usoda našega naroda v domovini in po svetu še odloča na mednarodnem pozorisču,pri čemer mi- nimrmo nobene besede.Kar moremo storiti,je v prvi vrsti to,da .lajnamo trenutno usodo brezdomcev in rojakov v domovini.Nadaljnji razvoj je v božjih rokah. Nagi ljudje tukaj mnogo žrtvujejo v te mmene. Nato' j e* predsednik porod:.1 o svojem obisku pri kardirnlu Stritohu v Chicagu. Kardinal je dobro poučen o psleJ&riju in o vseh * težavah,ki ovirajo splošno "ureditev sveta,zlasti pa begunska vprašan j e..Ameriški Škofje se močna trudijo,da bi s pomočje katoliške organizacije National Catholic Welfare Conference (NCWC - Narodna katoliška dobrodelna konferenca) dosegli,da bi se tisti,ki so odgovorni za novo ureditev sveta,vseskozi ravnali po načelih pravičnosti in ljubezni .Seveda mno^o takih pozivov nale.ei na gluha ušesa,Zato pa se organizacije NCWC §e bolj trudijo?da bi olajšale trenutno bedo,ki jo trpe milj joni .Zlasti se NCWC zaveda -:,aveda tenkega stanja,ki ga trpe begunci in se zato trudi,da bi ne le olajšala njihov hipni pologaj,marveč? tudi,da bi vplivala na njihovo bodočo usodo. Zlasti zanimivo je bilo,kar je kardinal povedal o skrbi za slovenske trpine. Kar d j. na 1 je povedal, da je NCv.C po dolgem prizadevanju dosegla,da sme podporo razdeljevati potrebnim v hrani in obleki,kar na licu mesta v -Jugoslavijidoslej je bilo tjakaj poslanih 37 va- pa se NO C sicer trudi za .vse trpeče narode,da pa so ji Slovenci Se prav posebej na srcu,Uspehi sicer niso takoj vidni,bedo pa se razodeli ob sirojem Ča.su .Obljubil je,da bo Liga kat .Slovencev v Ameriki letos dobila za svoje namena- •ve-ojcLjpodporo^ki. ..naj jo uporabi za svoje posebne in nujne namene. ' LADJA *&RTEV SABOTAŽE« V nedeljo dne 20.t.m. je na svoji' vožnji med Atiko in otokom Evbejo gr 8ki parnik "Himara” ■ zadel na mino »ki je eksplodirala, parnik takoj na dVoj^e razklala,nakar se je parnik takoj potopil« Na krovu je 'bilo 520 ljudi,izmed' katerih pa 'so mogli reŽiti le 160,vsi drugi so ali givi' potonili ali pa jih je eksplozija raztrgala. Na ladji je bilo več. g.iSkih porlancev in vladnih uradni ko v *Parnik, ki je bil poprej ne m Skl bolniuki parnik,je Grčija od Nemčije .dobila na račun reparacij .• Med tem ko so prvotno trdili,da je parnik zadel na minb,je zdaj grgka pomenska oblast ukazala,da morajo .potopijeno'ladjo preiskati potapljači,ki naj dogeno,zakaj se je ladja potopila.Ministrski * predsednik Caldaris je izjavil,da se }e ladja bržkone potopila zaradi sabotaže»Za to domnevo govorita dve dejstvi s na ladji se je peljalo v Atene več ljudi,ki naj bi pridali v proces-.; zoper komun:! stične gverilce»Dalje pa je bilo govorjeno,da se z ladjo vozi tudi gr&ki prestolonaslednik princ Pavel«- In zato je moralo 360 ljudi dati svoje g.tvl jenjež 3 L 0 VENSKI B E G U N C I V I T Alj JI « Glavno begunsko taborišče v Italiji,kjer je večina vseh slovenskih beguncev,, je cd*$j v Senigalliji, ju$aood Ancone »Tam blizu je tudi sloveSa Marijina bo$ ja po t" Ldret to ="V" Serd.gallj. ji sta prav za prav dve taboreči$ store,kjer so begunci nastanjeni .-po hotelskih zgradbah in cd koder jih je pred meseci nekaj bilo preseljenih v Bari;. ju&no od prvega ;je večje taborišče ,k j er so poleti naselili tiste, ki so or 1 Sli' tja 'iz oluščenega Servigliana*To taborišče jo deloma zidano »večji del -pa so pločevinaste boihike.ki so po leti precej vroče« NOVO Bb' To je za te Kraje nekaj nenavadnega ^Domačini tam pripoveduje jo *da ge cd leta .1.929 niso icneli tako >:iu.de"V,imemrazom jo prijel sneg,ki ga. je padlo' prece j na debelo, Zaradi mra^.a so popokale tudi vodovodne ce- vi v taborišču,kar je zlasti za kuhinjo bila velika ne sreba« Ubogi begunci se sxiaka;io okoli redkih pečic,ki pa malo zaležejo v pločevinastih barakah',,Žato so bili ljudje,ki niso imeli posebnega dela, kar v posteljah,tovoljnik taborišča j^'beguncem razdelil tople'zimske vo ja5ke piačoe ..mo^ki. so .dobili tudi po 2 para zimskega perila« IZ T/. BORI j CA« • Najdena je MAŠNA. KNJIŽICA« Dobi URADNO 'OBVESTl!j'č'-;"Polo8dj ' glede se v baraki. 35/2. • • * kurjave je tak,da ne dovoljuje do- NAJDENA je siva rokavica —brez davne dodelitve zo teko Si mesec« prsteno Dobi sc v naSi upravi'« Obveščamo vse prebivalce tabori 5- P06T0 naj dvignejo' v baraki•1 ca,;, da bo prihodnjo deli tov kuriva soba 23 sledeči $ Pod bo j "Ernest, Kar« • 31 ejanuarja,- 'V. no' ano;u slučaju 'Flisart Vonta Franc, Glančnik Jose v tej odredbi ne more dovoliti sip, Gorenc Milan.kr^e ?aylaf Li-kake i z j sme»»Opozarjam vse 5 da bo ker Margareta in Briftar Ne^.ik.a« kolj.čioa kuriva,ki bo razdeljena OSEBO, ki ima knjigo 5 a JOBI J 31» jannfirja,morala trajati vaako«E0/y,K,'P vljudno prosim, oko mi jo mu* do 2So februarja« posodi« Zglasi naj se v mSi upravi L£AL£. .d&MP.Lt lofaJBILA sem bel rofe.il venec RO&Ni" VeBEC' s črnimi jagodami od. kapele do barake 27 -nefro tabo-doibi lasti;ikTki._ga je izgubil^-v—TiSče-«,Virni.ti v baraki 27/3« na Si upravi« -----