Štew 273 Trst, v ponedeljek 30. septembra 1912 Tefcaj u. IZHAJA VSAK DAN «odl ob n?deijah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične gtev. se prodajajo po 3 nvč. stot.) v mnogih R.bakarnnh v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petru, P.^tojni, Sežani. Nabrcžihi, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornberg^i itd. Zust:ireie fitev. po 5 nvč. (10 .stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 kolone. CE.N.E: Trgovinski in obrtai oglasi po S st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2 O st. mm Za ogiase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsafca aidaljna vrsta K 2. Mali oglasi po stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »ildinosti". — Piačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tož'j'vo v Tratu. Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko. „V edinosti je moč!" naročnina znaša z* i vi" 24 k, pol ieta 12 K.. * mesece O K ; na na ročb" br l doposlane naročnine, uprava ne ozira lfaroča u* a* ne-loijalco ltdanj« , EDIICOSTI • stan*: oolo leto Kroc 5*30. ia pol lota Kron 3 60. Vsi dopisi naj -e pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- ▼ana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ae vračajo. Na'očnino opr'ase '.n reklamacije je pošiljati na upravo list«. UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatii 20 (Narodni da«). I-daj te j in odgov rni urednik ŠTEFAN C.OlUNA. L istni* konso:c\j li-ta „Edirj st*. - Natisn;la Tiskarna . hdino»t4 vpijam zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulico Giorgio Galatti štev. 20. Poštno-*- ran "nič-t' ntun 5tev. 841-652. TELFFOM Tt 11-5 7 BRZOJfiUNE VEST!. Deželnozborska volitev v Puli. Zmaga je naša. PULA 29. (Kor.) Danes se je vršila tu nadomestna deželnozborska volitev za mandat umrlega poslanca Karla Franka. Oddanih je bilo 648 glasov, od teh veljavnih 636. Kandidat hrvatske stranke, Josip Stihović je dobil 404 glasove, kandidat italijansko - liberalne stranke dr. Jurij Anti-chievich je ostal v manjšini z 231 glasovi. PULA 29. (Izv.) Bil je hud boj, a vendar je zmagala naša pravična stvar — izvoljen je naš mož, naš JoS'p S ihovIĆ. Vsa naša sicer precej potlačena kamera je nastopila z vsemi svojimi močmi, poslali so v boj, kar so mogli, ali vendar — bilo je, kakor je moralo biti: zmagal je naš mož. Volitev se je sicer vršila precej mirno in ni bilo bogzna kakih incidentov, na volišču namreč, toda ko je bil naznanjen izid volitve, tedaj pa je potreslo v nasprot-niških vrstah. Pri nas velikansko navdušenje. Velikanska množica našega naroda je pričakovala izida volitev v „Narodnem domu«, in ko je bil izid proglašen, tedaj je izbruhnilo navdušenje z vso elementarno silo. Na „Narodnem domu« so izobesili * 77 trobojnico, ki je seveda tako strahovito bodla v oči, da sta prišla dva policijska komisarja, ki sta odredila od tranitev zastave. L;udstvo razburjeno, ogorčeno, nevarnost, da pride do izgredov. Narod »e je vsled posredovanja rediteljev pomiril tol'ko, da je mogel z balkona „Narodnega doma« izprt govoriti naš voditelj, državni poslanec g. dr. Laginja, ki je, zahvaljujoč volilce na vzorni disciplini, v krasnih besedah proslavil zmago naše narodne misli in poživljal ljudstvo, naj mirno in dostojno proslavi to zmago. In ljudstvo je sledilo njegovemu pozivu. Narodni dom nabito poln našega naroda. Navdušenost nepopisna ! Živela naša Pula ! Proti evharistič"emu kongresu. PRAGA 29. (Iz*.) Danes se je vršilo tu protestno zborovanje društva „Svobodna šola* proti evharističnemu kongresu, na katerem je bila predlagana resolucija, ki poživlja vlado, naj odpravi avstrijsko poslaništvo v Vatikanu. Vladni komisar, ki je prisostvoval zboro/anju, ni dopustil, da bi se bilo glasovalo o tej resoluciji. SLS proti novemu ooljedelskemu ministru. CELJE 29. (Izv.) Danes se je vršil v Rajhenburgu shod slovenske klerikalne stranke, na katerem je govoril državni poslanec dr. Korošec. Dr. Korošec je v svojem govoru ostro napadal novega poljedelskega ministra, Ceha dr. Horačka, naslednika dr. Brafovega. Sprejeta je bila končno resolucija, ki poživlja hrvatske-s»lovenski državnozborski klub, naj v parlamentu začne energično akcijo za izvedbo agrarnih smotrov in ki izreka v tem pogledu nezaupnico vladi. , Zakaj napadajo pristaši SLS novega poljedelskega ministra, Ceha, je dosedaj še neumljivo. Stališče misistra zunanjih zadev, grofa Berchtolda, omajano? DUNAJ, 29. (Izv.) V politiških krogih se je danes tu zatrjevalo, da je stališče ministra zunanjih zadev, grofa Berchtolda, omajano in to baje zaradi konfl kta, ki je nastal med tem odgovornim državnikom in pa gotovimi visokimi krogi, ki hečejo na v«ak način, da se Avstrija zavzame takoj z vsemi svojimi močmi za krščanske Malisore v Albaniji, čemur pa se je baje grof Berchtold zoperstavil z ozirom na splošni mednarodni položdj. Iz visokih krogov. DUNAJ, 29. (Izv.) Bavarski princ Jurij je prispel v E^senerz, kjer se nastani za dalj časa, dokler se ne reši njegova rodbinska zadeva. Princ Jurij je poročen z avstrijsko nadvojvodinjo Izabelo, s katero živi v zelo nesrečnem zakonu, Spor med obema soprogoma je šel tako daleč, da je nadvojvodmja Izabela pobegnila od svojega soproga. Vršila so se že dalje Časa pogajanja, da se soproga zopet sporazumeta, in kakor se zatrjuje sedaj, so ta pogajanja imela ugoden izid. Češka šola na Dunaju. DUNAJ 29. (Iz/.) Češko šolsko društvo „IComenakya, ki dosedaj vzlic vsem ugodno rešenim pritožbam še ni moglo otvoriti svojih šol na Dunaju, je vzlic ši-kanam dunajskega mestnega občinikega sveta otvorilo svojo šolo v tretjem dunaj skem okraju. List nemških radikalcev „Ostdeutsche Rundschau" je z ozirom na to začel pozivati dunajsko nemštvo na demonstracije proti češki šoli. Češko-nemška sprava. PRAGA, 29 (Izv.) — Danes se je vršila tukaj glavna skupščina češkega narodnega sveta, na kateri je bila po dolgotrajni debati sprejeta resolucija, ki se izreka za pošteno rešitev češko-nemškega spravnega vprašanja. Obenem je skup- ščina energično protestirala proti znanemu jezikovnemu ukazu juatičnega ministra dr. Hochenburgerja. Proti draginji. BEROLIN, 29. (Kor.) Socijalnode- j mokratična stranka je sklicala danes pet javnih shodov, pri katerih je bila udeležba naravnost ogromna. Na vseh shodih je bila sprejeta resolucija, v kateri se ostro . protestira proti dejstvu, da vlada ne skliče državnega zbora in ne ukrene ničesar za odpravo draginje. Izvozna prepoved v Črnfgori. CETINJE 29. (Izv.) Crnogorska vlada , je prepovedala izvoz konj, govede in vseh krmil. Za sufražetstyo. LONDON 29. (Izv.) Tu je umrla danes neka mis Wilson, ki je zapustila 240.000 kron za sufražetske agitacijske namene. Portugalski ex kralj. LONDON 29. (Izv.) Po poročilih tukajšnjih listov je bivši portugalski kralj Manuel kupil v Jalti .vilo, v kateri se namerava stalno naseliti. Don Manuel se baje v kratkem oženi. Kakor se zatrjuje je Don Manuel iskal neveste zadnje dni na Dunaju. Strahovi'a rodbinska drama. BUKAREŠT 29. (Izv.) — Tukajšnji odvetnik Cornodole je nenadoma zblaznel. Prišel je ponoči domov, vzel posodo s petrolejem ter polil žnjim s^ojo Ženo in dva otroka ter jih potem užgal. Žena in otroka so zgoreli ob strahovitih mukah. Homatije na Balkanu. DUNAJ 29. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo iz Bolgarske, da je Bolgarska včeraj podala Turčiji ultimatum. V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo to vest za navaden borzni manever, - Italijansko-turška vojna Mirovna pogajanja prekinjena. RIM 29. (Izv.) Kakor se tu zatrjuje v ! poučenih krogih se nahajajo mirovna poganja med Italijo in Turčijo v zelo težav-\ nem Stadiju Pričakuje se, da pogajanja v ! najkrajšem času popolnoma prenehajo. i Nemci pred našimi durmi! (Iz Gorice). Velika daljava loči Hamburg od Trsta, a od metropole Hanze do največje luke Jadranskega morja vodi Pangermane le ena vroča želja: nemški most do Adrije! Kratko-vidnežem se zdi Bismarckovo prorokovanje le pobožna želja velikega Germana in nič druzega. Oni, ki gledajo z jasnim pogledom v prihodnjost, vedo dobro da ni treba ravno stoletja do uresničenja nemških sanj, ampak le par desetletij, pod pogojem seveda, da gredo vse stvari svojo sedanjo, za nas rakovo pot. Nemci bi se že šopirili ob Adriji, da se ni zbudila pravočasno naša narodna zavest. Za sedaj jim pripravljajo mehko ležišče nemški kapital, vlada in — kratkovidneži. Po mnenju nekega v tem vprašanju ne ravno kompetentnega lista bi morali biti tržaški Slovenci hvaležni prvima dvema faktorjema. Vsak sodi pač po lastnem okusu. So ljudje na svetu, ki se pred vsakim nemškim malikom trikrat poklonijo, ako je ta slučajno reprezentant nemškega kapitala, oziroma dunajskih ukazov, torej indirektno vsenemških smotrov. Na tej naši zemlji, ki jo teptamo že stoletja in kjer trohne kosti naših pradedov, na tej grudi, ki je naša, ker jo mi negujemo, ljubimo in se zanjo žrtvujemo, smo sicer mi gospodarji od Julijskih Alp do ljubkih valov jadranskega morja, a po mnenju nekaterih je vendar dobro, da se klanja naš šibki narod silnemu nemškemu, ki nam pošilja z mrzlega severa svoje zastopnike v nadzorstvo in negovanje velike nemške ideje. A kdor se preveč klanja, temu se upogiba hrbet!... Lepa je ideja slovenskega lista: pred nemškimi bankami in privandrano industrijo, kjer domačini-sužnji prodajajo svojo kožo, pred nemško vlado, nemškimi nižjimi in srednjimi šolami, naj prodamo svoje prepričanje in svojo deco ! „Tržaški Slovenci so odvisni od vlade in nemškega kapitala". Nekdaj se je pritoževal nesrečnež, da ravnata ž njim surovo mačeha in oče, a ! dobil je odgovor: „Ti si od obeh odvisen, j radi tega jih moraš ubogati." Nekako tako 'zveni oni famozni nasvet ljubljanskega vse-! slovenskega lista. Kapital je internacijonalen in naloži se ga v take kraje, kjer največ nese, radi tega ;se je nemški kapital ugnezdil v Trstu. Ako bi ne bilo njega, bi kak drug izrabil ugodno priliko visokih dividend. Čemu naj bi bili odvisni od vlade? Mi radovoljno dajamo : državi, kar je državnega, in cesarju, kar je cesarjevega, a dobra vlada je odvisna od dobrih državljanov in ne nasprotno. A kaj se dogaja radi naše popustljivosti? Tihoma in šiloma je nemški vol ugrabil velik del slovenske Koroške in priplazil se je neovirano čez naš Predil. Historija je čisto priprosta: otroci hodijo s Predila v šulferajnsko šolo v Rabelj. Tam do- podlistek ■■■ t Osvrt. Slike iz tridesetih let. ftpisal Ksavor Šandor GJalski. — Prevel A. E. Pred kamenitimi vrati se |e doktorica poslovila od nj h in odšla h Kotromaniče-vim v Pivarsko ulico, morala pa je obljubiti Madleni, da pride še arevi k njej. Zopet se je hotela Madlena približati Hani, česar pa zopet ni mogla storiti, pa sta izmeni:! le pozdrave. Od vseh treh jurisdikcija mestne, kaptolske in Škofovske, so začeli sedaj mož-narji In topovi naznanjati, da ban prihaja proti Z^g ebu. S cerkvenih stolpov so se oglasili zvonovi. Megla tankega prahu se je vila od Maksimirske ceste. Sprevod slavnostnega uvoda se je približeval mestu. Na Čelu so korakale čete cesarskih vojakov domačega polka barona Radoševiča. Beli fraki vojakov so se kakor sneg belili v jasnem zraku, oblitem odpovsod po majskem solncu, ki je obsevalo temne, črne tulce vojaških čak in metalo po njih lesket pušek, fcdno položenih na ramah krepkega, dolgo-brkega moštva. Za cesarskimi pešci je jahala četa banderijalskih huzarjev v svojih i modrih, z belimi zaponkami obšitih unifor-' moh. B.lo jih je nad petsto po številu. Povelj nik-ma j or, blesteč se zlata na atili, obkrožen po mlajših častnteih, jih je vodil in dajal vsak čas kako nemško vojaško povelje. Za njimi je stopala turopoljska plemenitaška četa z dolgimi puškami in ogromnimi sabijarrf. Potem so prihajali križevSki plemeaitaši na konjih v svoji kmetski obleki, a vodilo jih je več mladih plemičev, sijajno oblečenih v atile in plašče vsakovrstnih barv. Za temi je jahala četa krapinskih meščanov, sicer majhna po številu, ki pa je v svoji modri huzarski uniformi, bogato in fantastično okrašeni z zaponkami in vrpcami, najbolj ugajala ljudstvu. Vse je občudovalo njen slikoviti pojav, ! in to tembolj, ker je imela svojo lastno godbo na konjih. Za krapinskim! meščani je korakala nedavno ustanovljena zagrebška meščanska četa, v rjavi uniformi, pod poveljstvom mestnega senatorja in svojega poveljnika Kaviča. Zagrebčani so s ponosom in zadovoljstvom gledali svoje ljudi, in vsak čas je kdo izmed ljudstva zaklical kaj temu ali onemu znancu v četi, toda nanovo izvežbani junaki niso niti z očesom trenili, ali se ozrli na take klice. Za zagrebško rae-Ščansko četo je korakala kaptolste milica. Zagrebčani so se vedno rogali njeni sivi; uniformi in tako je bilo tudi sedaj Čuti raznih klicev, kakor — „mlinarji, ščuke, sivo-grivci" — in tako dalje. Za četami so prihajale deputacije mest v svečanih nošah in okrašenih kočijah; po-; tem odposlanstva župani}, potem plemstvo, velikaši in cerkveni dostojanstveniki. Vrsta kočij je bila skoraj nedogledna. Prve so se vozile dvovprežne, potem četverovprežne in končno bogate šesterovprežne. In sve se je lesketalo srebra in sijajne kovine. Kočijaži, pandurji, gosposki huzarji so napravljali ta sijaj še slikovitejši in razkošnejši. Gospoda, ki so se vozili v kočijah, so bili v svojih najsijajnejšlh velikaških nošah, ki so se odlikovale z dragocenim krznom in razkošnimi zlatimi kameni ter srebrom in zlatom. Bilo Je tu potomcev najslavnejših! domačih imen. BiH so to Draškovići, ErdO-dyji, Oršićl, Pejačevići, Keglevlći, Vojkovići-Vojkfiji in mnogi drugi. Zagrebškega škofa Je zastopal prošt, prior vranski, s celo vrsto prelatov in kanonikov. ŠSof sam ni bil navzoč, ker Je bil kraljev pooblaščenec za banovo ustoličenje, in kot tak ni mogel predenj. Za kočijami so prihajali plemiči zagreb-Ske županije na konjih, z županijsko zastavo, ki jo Je nosil A vrel Moževe, a poleg njega Je jahal Ivan Kotrcmanlč. Za njima sta jahala svečanostno dostojanstveno dva plemiča - konjenika, edec z banskim žezlom, drugi pa z bansko zastavo. Za tema je re-posredao prihajal baa v slavnostni generalski unifjrmi huzarskega kroja in po starem običaju ne v kočiji, temveč ne konju. Za banom je sledila dolga in mnrgo-številna vrsta velikašev, generalov, visokih častnikov in plemičev na konjih. Sprevod so zaključevale težke potne kočije bana In de-putacij v spremstvu služabnikov in z družni delom banderijalskih konjenikov. Sprevod se je pomikal v določeni smeri. Ljudstva je bilo na obeh straneh za špalirjem nabito polno in klicalo je za gospodo: „vlva», 1-vat banus 1* Predno (e prišel sprevod po Vlaški u! ci, Harmici, Dugi ulici ter prispel v K v no ulico, ste minili dve uri. Z oken Dum č.ve hiše je gledalo sprevod mnogo gospa. Madlena je kot hišna gospodinja odstopila bc Ijša mesta gostom in je tako ostalo njej srrno zadnje okno, odkoder Je poleg otrok, ki so Jih pripeljali k njej, mogla gledati sprevod. Toda zdelo se je, kakor da bi bil ves ta historični sijaj imel zanjo zelo malo po-I mena. (Dalje.) Stran II EDINOST št. 273 V Trstu, dne 30 fieptpmnrp 191? bivajo gorke obleke, kolačev in nemški duh jim polagoma zastruplja slovensko kri. Predilski krčmar, Srb Bulgarin, je človek narodnega mišljenja. Radi tega mu nekdaj ni bilo po volji, da c. in kr. častniki pre-dilske trdnjave liajlajo v njegovi gostilni, in prepovedal jim je kratkomalo to izzivajoče razgrajanje. Trdnjavski poveljnik se je čutil užaljenega in ker je v sorodu z jako visoko rodbino, je dosegel svoj cilj: c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu, kjer vladajo l e Nemci, je gostilničarju odvzelo koncesijo in dobil jo je^pripadnik Schulvereina! Log je vas med Predilom in Bovcem. Mlačnost prebivalcev te izključno slovenske vasi sega tako daleč, da zgradi v tem kraju Schulverein v najkrajšem času šolsko poslopje za — slovensko deco! Tako se je pričel in končal za nas pogubni proces na Koroškem: lepo poslopje, prijazen učitelj, kiglomi tudi slovenščino, tu denar, tam obleke, živež, sladčice itd. in nezaveden kmet-siro-mak je srečal v svojem življenju prvič člo-veka-dobrotnika, kateremu je zaupal vse otroke v duševno in materijelno oskrbo. Naš najhujši narodni sovražnik nam je odvzel z naskokom Predil! In kaj naj po-menja to? Vzel nam je ključ od vrat, skozi katera se prihaja mnogo lažje, nego bi človek mislil, do Jadranskega morja! Vi vsi poznate žalostno resnico, da napredujejo Nemci na vsej severni črti naše male Slovenije. Kaj nam je storiti? „Tržaški Slovenec je odvisen od vlade in nemškega kapitala." Lepa hvala za take čudne nasvete v očigled dejstvu, da je Trst oddaljen od Predila nekaj čez sto kilometrov in da se širi za Predilom sovražnik, ki šteje 80 milijonov in imenuje stotisoče kvadratnih kilometrov svojo kompetentno posest! 1 Slabo tržaško mestno gospodarstvo Predsednik dinastične zveze v Tr?tu (Unone dinastica) Anton Verdier objavlja v 36. številki tedenske revije „Oesterreich-Ungarn" pod gornjim naslovom članek, iz katurega posnemljemo sledeče glavne misli : „Sedanja večina mestnega sveta ima pred očmi pred vsem le interese celokupnega italijanskega naroda. Zato deluje z vsemi močmi na eni strani proti temu, da bi mesto povečalo z doseljevanjem Jugoslovanov, dočim na drugi strani pospešuje doseljevanje renjikolov. Pisec ima v tem oziru dovolj izkustev iz svojega uradnega delovanja v carinski upravi. Skoro vsaka ladja, ki je dospela iz B.nttk, je pripeljala seboj renjikole, ki niso imeli druzega seboj, nego zavoj siro mašnih reči, a so vedno imeli ime in naslov kakega zaupnika, na katerega se imajo obrniti in ki jim preskrbi delo pri mestnih zgradbah, ali pri kakem majhnem italijanskem obrtniku. Seveda je ta stalni dotok proletarijata, ki ni mestu ne v ktfar niti v čast, zelo neprijeten starim italijanskim tržaškim rodbinam. A brez teh itadjanskih „kulturonoscevu bi bilo slovansko prebivalstvo, ki je že eno tisočletje naseljeno v Istri In ki smatra Trst za svoje glavno mesto, že davno vrglo Iz sedla odlično tržaško meščanstvo. Opozorjenje na to nevarnost tudi zadošča, da mestni očetje glasujejo za vse one drage stavbe, pri katerih dobiva dela na tisoče doseljenih renjikolov. Predor pod Montuco, norišnica in ena italijanska šola so že sami požrli 11 mili jonov kron. Oskrba mesta z vodo, kanali zacija in ureditev starega mesta bi bili mnogo nujneji. Trst je še vedno najbolj nezdravo mesto Avstrije, dasi bi vsled svojega krasnega položaja moralo biti najbolj zdravo. A tu stopa v ospredje na* rodno-italijanski interes. Dobro situirano, odlično meščanstvo že zna skrbeti zase. Gradi si draga, a zdrava stanovanja, ki jih opremlja z vsem komfortom. Proletarijatu pa ne privoščajo ne zdravih stanovanj, ne cenega komforta, ker bi se sicer dotok Slovanov iz dežele hitreje vršil. Tako se zavlačujejo važne naloge ter se izdaja denar za nevažae gradnje. Pri teh pa je možno zaposliti rojake iz kraljestva, a more pri tem tudi kaj zaslužiti kdo, ali sam, ali bratje, bratranci in prijatelji. Ali ni gorostasno, da gradi mesto norišnico za 4 in pol milijona kron, katere vzdrževanje stane 800 000 kron, a v kateri je prostora le za 450 bolnikov! Tu stane mesto vsak blaznik 2000 kron ! Med temi je mnogo renjikolov, doilm je brezplačen sprejem Slovanov skoro nemogoč. Za predor Montuca in Sv. Vid so izdali 5 milijonov; od teh pa prihaja le 2 milijona na stroške predorov, vse drugo je šlo za njiju okrašenje. Medtem pa so ceste v stanju, da ni možno hoditi po njih. To velja posebno o cestah v Barkovlje in Skedenj. Naravnost neverjetno je, kake svote izdaja mestna uprava za čiščenje ulic, javne nasade in zgradnjo cest, dasi je snaga ulic najslabša v vsej Avstriji, in kakih javnih nasadov sploh ni najti. A tu je armada italijanskih cestnih pometačev, ki so tudi plačani. Ko bo Trst imel svoj vodovod in kanalizicijo, bodo znašali dolgovi 100 milijonov kron, dasi bi pametna uprava te dolgove bila rmgla znižati na polovico. Kako mislijo naši mestni očetje o javnih dolgovih, sledi najbolje iz dejstva, da znašajo danes takozvani viseči dolgovi okoli 30 — 40 milijonov kron. Mestna uprava dela z bankami, s katerimi je v zvezi, tako, kakor hazardni igralec. Te banke so naravnost mestne blagajne, ki izplačujejo na županov ukaz vsa večja plačila, Sedaj je mesto dolžno 25 milijonov kron, ki se obrestujejo po vsakokratni bančni obrestni meri. Pri tem, že tako dolgo trajajočem pomanjkanju denarja prihajajo bančne obresti včasih do 7®/®» tako, da mora mesto za svoje viseče dolgove plačevati bankam 1—2 milijona kron več na obrestih, nego bi moralo plačati pri najetju rednih posojil. To je rečeno v znanem vladnem odloku, ki se opira na obseženi materijal. Dosedaj niti občinski svetovalci niso dobili upogledajv te čudne bančne posle mestne uprave. NaraestniŠtvo pa si je pridobilo zaslugo, da je dalo vsi to denarno pos'ovanje pregledati po ve ščaku. Pri tem se je izkazalo, da mesto gotove banke naravnost prenasiča na račun davkoplačevalcev. G. Venier zaključuje svoja izvajanja: Sedanja italijansko-liberalna tržaška mestna uprava ne dopusti nikdar, da bi se to mesto razvilo v resničnega člana avstrijskega državnega in gospodarskega življe-njenja. Za trgovski razcvit mesta in pristanišča jej ni mari. Za nje naj Trst ostane italijansko mesto, ki naj zagotovi notri bivajočim Italijanom dobro in udobno življenje. Ce monarhija troši stotine milijonov za pristaniške in železniške gradnje, sprejemajo to radi, nikdar pa oni ne sprejemajo nikake protiobveznosti napram državi. Tako bodo v mejah razvoja mesta skušali potlačiti vse, kar bi Trst mogel napraviti koristnega za skupno monarhijo. Zato je skrajni čas, da se odstrani monopol že danes v manjšini nahajajočega se italijanstva, ter da se vodstvo mesta izroči v roke treh enakopravnih faktorjev : Italijanov, Slovencev in Nemcev*). Šele potem bo Trst avstrijsko mesto. *) Opomba uredništva. Nimamo nič proti temu, da dobe tudi Nemci primeren vpliv na upravo tržaške o čine, a ta vpliv mora odgovarjati le njihovi številni moči! Domaće vesti, Shod pof. društva Edinost v Bazovici. na katerem so poročali slovenski zastopniki v tržaškem mestnem svetu, oziroma deželnem zboru, se je vršil včeraj popoldne ob zelo obilni udeležbi. Tudi Slovencev iz mesta je bilo lepo število. Navzoči so bili gg. poslanci Štefan Ferluga, Josip Pertot, dr. Just Pertot in dr. Josip Wilfan. Predsedoval je odbornik-namest-nik političnega društva „Edinost", gosp. Andrej Grgič. Najprej je g. dr. Wilfan v širokih potezah orisal položaj v mestnem zastopstvu, dotaknivši se na koncu še podrobneje tržaškega vodovodnega vprašanja. G. dr. Pertot je poročal o pridobitvi posebnega okrajnega zdravnika za Bazovico in o upravi mestne bolnišnice. G. Ferluga je z navdušeno besedo polagal staršem na srce, naj skrbe za izobrazbo svojih otrok. Poročila so dala povod raznim zborovalcem, da so se tudi oglasili; tako gg. Križmančič, Jaklič, Skerjanec, Ražem, na katerega poslednjega predlog je bila poslancem soglasno izrečena zaupnica. Podrobneje poročilo moramo odložiti za jutršnjo številko. Za cvetlični d n je daroval g. Filip Ivanišević 10 K in 10 K za otroški vrtec pri sv. Jakobu. Slovenci, Slovani, vzgle- Zdravilno pivo dvojnega kvasa vsi zdravnim oa priporočajo. Odlikovano na Tf" IC"'ŠST t'^1 0d,ikovano na : 7 razstavah. : ■ dal : 7 razstavah : ^^ Glavna zaloga v Trstu, via Valdirivo št. 32. — Telefon 6t 220I. 1 iplitl SOLIDNO: in : ELEGANTNO * PO ZMERNIH CENAH r^gj RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TRST o« UMETNI ZOB J Plombiranj« sodov izdiranje zobov brez = vsake bolečine = 0r. J. Čerm&k ¥. Tuschar zobozdravnik konces. zobni tchnJb ■BBS 1 RST BBIB ulloa della Caserma itev. 13, II. n. si .Caffe Goldoni Trst, Plazza Cario Soldonl *t 2. Pijač« naravne in prve vr«te. časopisi la ilustracije. POSTREŽBA TOČNA* Za obilen obisk se najtopleje pripsrote FRANJO MARINŠEK. r r\ Prodajalnica ur in dragocenosti O. Buclier (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst gasMSS Corso it 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. ^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^ PEKARNA Ivan Kocjan Trst - Vrdćla-Skolj št. 317 ima dvakrat na dan svež kruli na razpolago. — Sprejema tudi naročila za postrežbo na dom. Sprejema v peciva vsakovrstne testenine. Cene zmerne. Snaga zajamčena. 5f NUOVO JCdtel provinciale (Novi deželni hotel) Trst, largo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. AliOJZIJ SKERL. # I Zakaj naj rabimo samo „Osramove" svetilke? 1. „Osramove" svetilke posedujejo potegnjeno svetilno žico, imajo zato več odporne sile kot svetilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico. 2. „Osrmove" svetilke prihranijo v nezmaanjšani meri 70 °/0 toka. 3. „Osramova" svetilka daja čudežno belo in prijetno svetlobo. 4. Vsaka pristna „Osramova" svetilka mora nositi napis „Os-ram". Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje i/delkov, ki nimajo ničesar opraviti z _Osramoma. Dobiva se povsod! Družba Osramovlh sveiiik z o. z. Dunaj. - Dobroznana čevljamica jVlarko jViichl obveščuje svoje cenjene odjemalce im slavno občinstvo, <1a se je preselila iz ulice Giacinto Gallina Št. 4 na Corso št. 45, I. nadstropje. —J' —J Veliko presenečenje! Nikoli več v življenju take pril ke! 600 komadov za samo 3 K 80 v. Krasna pozlačena prec. nra na sidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gOBp de, 3 komadi finih žepnik rut, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasa* eleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega ko-Ijeja iz orient. biserov, mod. damski okrasek s patentno zapono, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par uhanov, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjat* denarn ca, 1 par manšetnih gumbov, 3 .stop. double, s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, najlepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veseloni za stare in mlade, 1 ljubimski spisovnik za gospode in dame, 20 kom korespondenčnth predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vs« skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stan« 3 kr< ne 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Cb Junflwlrth, Krakova it. 47 NB, Pri naročbi dveh zavojev se priloži a»-gleška brivna britev prve vrste. Za nengajajoče s« vrne denar. T E3E9E3E3E3E3E3 E3E3E3E3E3E3E9 ii H ii ii II Telefon štev. 1974. Via Econoiro St. 10. R. Gasperini, Trst; špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJAT VE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdka „Cement" "0 H H E3 H n il E3 Tovarna cementa „Portland-1 r Spljetn. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE EIE3E3E3E3EIE3 EIEIE9E3ElE3Ei Uelikanska zaloga pohištva id tapecarij :: Paolo Gastwirtb :: TEST, OL Stadion St 6 - TčIefuD z: :s (btta sledu Penlce) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koiosaiai izbcr I .ii i »rrr;-- 3E V Trstu, line 30 sepiembra. , .Jh, i_>i C6'J za mizo. Poklicali so rr-iarja, ki je Kallesa zbudil in ga opomnil la bi bilo bolje, da gre spat na svojo ladjo, kakor pa da spi v kavarni. Kalle je bil zaradi tega strahovito užaljen in je planil po stražniku, ga parkrat udaril i pestjo in ga nazadnje še hotel vreči n^ tla. Ker eden stražnik ni nič opravil ž ijim, je moral priti še drugi, da sta g končno ukrotila in ga odpeljala v zapor Nesreče Marija Rrižera, 6letna punčk* •z Pkšivice pri Herpeljah, je padla včera z nekega balkona in se je precej tfž-c« ^oškodovala na obrazu. — Trinajstletni Bruno Hlačić, stanu-10Č v ulici Media Št. 15, je padel na cestnem pločniku in si je zlomil desno ključnico. Oba so prepeljali v bolnišnico. Ogenj, V soboto zvečer je, neznano kako tastal ogenj v strojni tovarni tvrdke W G Grenham na Kolonjski cesti Štv. 16 Začele so goreti neke lesene police in ogenj se je razširil pozneje tudi na pohištvo. Požarna bramba je v kratkem lokalizirala ogenj, da škoda ni bila velika. — Za otroški vrtec pri Sv. Jakobu so darovali: Trgovsko-obrtna zadruga v Trsiu 50 K, gospica A. K. 10 K, g.a F. Ž. 40 K j Fran Štrancar 50 K, g. Trejanšek 40 st, Lojzika Zrine, ker ni kupi?a cvetlic 60 st. Jurij Cerne Je daroval 4 vrčke zerfa za Št. Jakobski semenj, kar Je pomotoma izostalo pri zadnjem poročilu. . — Pri zadnjem plesu, ki ga je priredilo pevsko društvo „Danica" na Kontovelu na korist ljud&ki knjižnici, so nabrale gobice pevke 23 K. Pevsko društvo wHa|-irih" na Prošeku In g >spod učitelj F. Cibic >ta darovala v isti namen po 5 K. — Vsem darovalcem in gospicam pevkam izreka odbor prisrčno zahvalo. — Darovi za cvetlični dan: g.a Ana Dobida 5 K, gosp. Franjo Hmelak 5 K. gosp. Mikuletič nabral K 8 08 v veseli družbi. — Pri cvetličnem dnevu so še polagale g e Vatovec, PUteršek, Gradišar, ii (retsehen) na Labi. Komad po 80 vin se dobiva v lekarnah, mirodilnicah, parfemerijsh in drugih trg >-inah. Ravno tako se je obnesla Bergmannova lili ima krema „Manera" za ohranitev nežnih betih dam-ifcih rok ; v tubah po 70 vin se dobiva povsod. POZOR! Odpela se je nova čevljarska delavnica. Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča M hael Hučič Trst. Šalita del Promontorio 3. kron fiSOOH AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tavarna sveta. Izdelovali!« letno 40*000 val •dlMga tipa CHASSIS 20 HP ioet raznih tipov kaAiJ. toMia ..FORD" Je najpopolaajla, najhitrejša lo najekonor-ilfinajia kai jih obatojl. - GENERALNI SAđTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piszza 60 doni 10-11, Tel 1734 V ■ Ika oar. ralaa garaga, aiha dal Baohl 16, vagal ttlloa Boaolratta ELEF0V 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amarlkanakt). Automobili na posodo po amoral oenl. »nivo in vadrievaaja avtomobilov, — — BoIidLna poatratt* ULOGA DALMATINSKEGA VIHA (lastni pridelek lz Jesenio pri Omiiu) tU Filip IvaniševKĆ - Trst Uica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05. - Prodaja na drobno in na debelo. i » rOSTILNE: .Ali' Adrta", ulica Nuova It. II la Al fratelli dalmati, ulica Zudecchc it. S, ▼ katarik ITRATTOR1A , jur Antlco Ponpel" j Trst, Piizza Carlo Goldonl 4 Pripore** m i1itd«i obfflnitvu. • Tott a* UnMat rimo. tarma, Utrako, fttrlaaako la bola SttafeUak« piv«. DoaaaAa kmhloja a ruDOTntalal nnltaal la corklKl Jadlll. — Sa obilan oolak aa toplo orli uia*> FRANJO MARJJi&SM. Kupujte nar. kolek! j prva In edina pisarna — v vojaški stvari — ■ (koncesljonlrana ad c. k. nameatnlitva) Trst, ulica della Caserma 5, 1L tu I Daj a nasvete in informacije o vsem, kar se { tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje I in odpo&Llja vsako vrsto prošenj vojaškega I značaja — oproščenje od vaj, enoletno pro-I stovoljstvo, ženitve, dosezanje zakonitih I ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja j v vojaške Šole itd. — Pooblaščena je zasto- Eati stranke prod oblastnijamL — Reševenja itro in točno. — Uradne are-« Ob delav-I aikih od 9. predpoludne do 7. popoludne [ Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opold. Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«! | Alberto Finzi & f.o ; Trst, ulica Gaerano Donizettl 1. * Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke j (Ungarische Allg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žlio vsake vrste, debele in flue ' otrobe, oves In SOČIvje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene I banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče j dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. i Ceniki in umorci se pošiljajo na. zahtevo. > Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. ! ** tr^n T V I) I KOST« 273 ^ Trstn, dre 30. septembra 1912. ! KALI KLASI MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. Cn+n 11P a fVl Antona JerkiČa naslov: Trst, ul t UlUUiala delle Poste 10, Gorica, Go?posk-f ..lica 7 444P 444P A nit « |/»|tXiA krojaftti mojster * Gorici. Mlliun nrUoIL, tekaligče Fran A Josipi It. 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroiu Sprejema tudi naroČila izven Gorice. Pri naročili zadostuje prsna mera. V zalegi ima raznovrstcc blago ter razpnšilja uzorce na ogled Cene zmerne. lfni'nnvP7mP£i ANTON kepenšek j« AllJ'ljUtC&lilua edina slovenska knjigovez niča v Trstu, ulica Cecilia St. 9. — Izdeluje vsi knjigoveška priprosta in fina " dela točno in pc konkurenčnih cenah. 171' I/11 moro m t-everone zel° P° cen* ponu;£ IVliIllcirc Ant. K. Litek v Znajmo. Ka zahtevt ceniki. 1654 Mrtt Qi'0 pnpoznano sredstvo za uničenje sit IV3L* dlidj nic. Zaloga: ulica Stadion Štev. 10. NaroČila: Ferriera Trst 37, - Skrinjar. 405 Pld Plin La °broke (tedenske ali mesečne). I Id UIIU Obleke, p?f,šči za mefike in dečke, dei-nikij svilene Serpe. Ulica Antonio Caccia 6, 1. 2064 I ne in Čtnlfo mizarski mojster, Trst, ulica JUOl|J OtUlld. Belvedere št. 10. — Izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 793 Moderne spalne sobe delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Relvedcre 28. ogel Torquato TasBO. 555 Siovenci! Slovani! £0"8'eut£ edino slovenske urarne in zlatarne * Trstu, Via del Rivo 26. Vsapoprave jamči se za 2 leti, Istotako tudi vsake nsročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji I svojim! Udani ALOJZU POVH. Ako hočete olepšati sobe fn stanovanja, kupite umetne p Ime krasne od K 3 — naprfj čudovite šope un etnih cvetlic od K 3 naprej, steberčke iz mal agonija po K 6 —; sohice, akvarije t rdečimi ribicami, ter z zrcal' in urami in različne druge le^e predmete. Povprašujte famo v novi trgovini v ulici Acquedotto 41, Umetni: fotograflčnl | jteiji s ali o* itev, 4* (prltli^a) imftH vuk* MofnllM <«», ka. k*r ru|l«it, poa*Utt, wt»> «Ja«t tekate«, lan—i* fl*M* m fuksmui tporamlkt Ui. IM. lit. Posebnost: Povečanj« ysakatars fotografija. bdi »dobaoiU P. S. urafelkov iprtjiat Atsotbm 1» ImluJ« u tona, rv«nta*loe lađi «muj ■mu, avaSfHHBSHHaiB Slovenci m Slovan Kadar kupujete pri tvrdk*? katere oclaf-ijo v „Edinosti^ sMicujie st ^edr.o na oglas « našem listu, ker fako bod« znale dotične tvrd!:e, da pri rr.Jajo Ofjlasl, ki jih uvrRifo * Edinosti, dot>i?ek, in radi *e§» bodo uvritale svoie oglase tuJr bodoče v našem listu. Za U budete belie postrelenl, zravtf te$a pa pomagat« s tem ma-: : terijalne listu „Edinost" : Prodam večjo množino žlahtnih ■ i oddam pa tudi na željo manjše zaboje. — Cene ugodoe. Franjo Mlakar, Lesce —--— Corenjsko. -— Isvstiijsia propara foliram D Uua „Slavija" uzo], zasarov. banka v Prosi Rezervni fondi K 53,758^85-24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron 115,390.603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598.081-85. Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšaj očimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstn 0. CEGNAR, ulica Caserma 12, TELEFON št. 21-47. ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: Trst-Metković A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 615 uri zjutraj. rrst-Metković B. (poštnai. Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 6'15 uri zjutraj. Trst-Metkovlć C. (poštna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne Povratek v četrtek ob 6-15 uri zjutraj. Trst-Kcrčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6-15 uri zjutraj. rst-Šibenik (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri pop. Trs t-Vi s (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vnaki četrtek ob 7* uri popoldni Zfl_o_nB,jnDr_oMoosjas_ Oglase (Inserate) treba nastavljati n« ! na Uredništvo liata, in n% na Tiskarr. »Edinost«, n# na „Narodni Domu in k* na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edin« iiB „Insemtn! oddelek" nnSsga listi ■ i n alfi na Upravo. -»—- Uredništvo, Tiskarna, Narodni don t* Hotel Balkan nimajo t oglasi nik* keja opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki n* račajo oglase v našem listu In fel6, d; lati točno uvrSČeni. — — — - žgalmca kave ALEKS. FRA1VC MAYER - TRSI TELEFON 1743. N&jbotjči vir za aoblvanjo pečene ka *. Sfllumerin - Buffet Trst, via Carlo Ghega št, 8. Vsakovrstne prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. -^cccccrr^: Prvovrstno pivo. cccccccccccc: Priporoča se za obilen obisk J4K0B VOLPIN. ANTUM LENGEK trgovec z vinom in gostilničar v Trstu. Pripon Ča slav. občinstvu svojo zalogo vin t (istrsko, vipavek -, dalmatinski opolo in kratki teran na drobno in na debelo v ulici ir gorka ii mrzla jenila. Cene zmerne eno posojilnico In hranilnico T lastni U15I. reQi ljah in praznikih je urad zaprt. Poitno - hranllnlftol račun 816*004. Mehanična delavnica F. Miheučič & : F. Venutti : Trst, Via Tiziano Vecellio 4. Popravka ln postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. - Specijaliteta Žag za kamnje, stiskalnice za grozdje ; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik ln ozorcev za testenine in biškote. - -Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, - - - - drož in drugih tehničnih predmetov. - - - - Odhajanje In prihajanje ulakoi od 1. maja naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna železnica« Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5 22 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Beljak, Celovec, Linec, Praga, Draždane, Berolin. 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana, Dunaj. 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, LjuTHjana, Beljak Dunaj. 9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 12.48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljana, Celovec. 2.40 M Koper, Buje, Poreč. 4 15 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec. 4 42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj), Pula. A.OO E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.S5 M Koper, Buje. 7.49 O Opčina, Gorica, Ajdovščina. 8.22 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula. 8 40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, lanen Praga, Dunaj, Monakovo. 10 89 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Mo» nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2 14 O Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, kfuas* kova, Inomosta, Boleana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic Gorica. 7.040 Iz Dunsja (čez Divačo—Herpeljl. 7.25 C Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaj). 9.00 B Iz Berolina, Oraždan, Prage, Linea, 13»« naja, Celovca, Beljaka, Je^enio, Gorfe* (in Ajdovščine). 9 35 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10 17 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.29 E iz Pariza, Monakova, Beljaka, Gorice. 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 2OO 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Goric« (Ajdovščine) Berlina, Drafdan Pr*gc. Dunaja. 07 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj 132 M Iz Buj in medpostaj. Hiie B Iz Dunaja, Celovca, Gorice 7 00 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 Iz Pule, Rovinj, H-rpelje, Divača, Dunaj. 7 SO B Iz Berolina, Dražian, Pra aja, Celovca, Beljaka, Goric* Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 9.30 O iz Portorose, Kopra. - 9.37 O iz Gorice. 9 41 O iz Divače, Herpelj. Južna železniea. Jdhod iz Trsta (Piazsa della Stazions) 42 B preko Oervinjana v Baaetke, v Rim, M aa, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormii a (Corm^nB) preko Nabrežiue. 6.20 O do Gorice preko Nabreiiue. 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Pari*, London. 8.10 B v Ljubljano, Donaj, Reko, Zagreb, Bud«n. peSto. 3-20 B preko Nabrekne v 2',rmia, Videm, Mhaa Rim. 9 00 O preco Korinina v Videm in dalje lu O pre*o Tiiiča v Ćerviajau 9.55 O v Ljub'jano, Dunaj, Zagreb, 3udlmp«t:rt li.lG O v Kormin in Videni. ltf.FO O preko Cerviuiana v Jenetko—Milan. 1.45 O v Ljubijauo, O^ijo, (Zagrub). I.IO O v :vormua (se iveto i Ajdovščino,' Vl it m Milan itd. tt.lO O v Ljubljano, Dunaj, Relcj. 8.S5 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, KeSu. 4.50 pre^o Cervinjana g v iieoetze, Milan Kiot preko Kor mi na v Videm. 8 <15 B v Kormin in Italijo. 3.42 S v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim p ^O »-20 O v Kormin (ae zvezo v '''ervinjan) 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim;>ećio Prihod v Trst. 6 10 O c Dunaja, Budirnpeftte. ti JO B z Dunaja, LjuMjace Uatendo tn Lonti na 7.40 O iz Karmina ia Červinjaaa preko Bivia. ^.5U B iz Italije preko Kormina jn Nabrežme. 9 15 B t Dunaja, ubijale, Zagreba, Buthmpelt* in Reke 1 i.l:5 O e Dunaja, Ljubljan« in Reke. 1) 50 B i*. Kutnima preko Bivia :a B is preko Cervinjana. 12.13 O iz Itsiije preko Kormtna in Nabrežin**. *.o7 O iz Itauje preeo Cervinjana in Bivia 2.17 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Re*e 1 .lo O iz Viuma, preko Kormina in Bivia. 5 Jt5 O a Dunaja, Budimpešto, Reke, Zagrebt.. 6 55 O iz Italalije preio Cervinjana m Nabrefiu 7 »O o Italije prežo Kormina in Nabrežine !» »O a iz Itahje preko Kormina in Nabrežine 8.51 B z Dunaja in Budimpešte. 9.00 E iz Londona, Pariz^ Hilana, BeneU^ Vidma in Kormina. 11.€B 0 iz Vidina preko Kormina in Bivia iz Iialije preko Cervinjana. OPAZKE. Ma.stne številke značijo popoldne, O — osebni vlak, B — brzovltk, M — nnaanao.