Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 298.
V Lionni, v soMo. 30. decembra isrc.
Leifl XLV.
č= Velja po poŠti: г Za oelo leto napre] .. K 28'— sa en meaeo „ . . „ 2'20 sa ИотбЦо oeloletno . „ 29'— sa ostalo Inosemstvo . „ 35'—
V	LJubljani na dom: Za eelo loto naprej . . K 24'— sa ea meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejenan raeseCno „ 1*80
== Sobotna Izdaja: =
sa oelo leto ...... E T—
sa Nemfilj ° oeloletno . „ 9-— sa ostalo inosemstvo. „ 12'—
T . j	
* •	j'.!
•H';."	
	r ^§
.V ■ »t V ■ rt ','	L A
m	A
Inserati:
Enosiolpua j eti.vrst.i i.. ш.> široka ln 3 u m visoka ali nje
prosior)' za enkrat . ... po 3 v za dva- ln večkrat . . .5,, pri večjih naročilih f.rlrcaren popus po do ovoru.
, Poslano: -
Enostolpna p titvrsi . po ботш.
Izhaja vsak dau izv emši nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga vozni red
Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi alloi š:. 6. — Račan poštne branllnioo avstrijske št. 24.797. ogrske Z0.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravulškega teleiona št. 188.
Novo leto.
Knjiga narave izide vsako leto v novi, a vedno nespremenjeni izdaji; tudi knjiga zgodovine človeštva izide vsako leto, a vedno v spremenjeni in često, žal, zelo poslabšani izdaji, in sicer v kolikor se človeštvo oddaljuje od Stvarnika narave.
Ta misel nas obvladuje ob spremenu leta, ki nas sili, da napravimo letno bilanco. — Vojska, ki se je pričela 1. 1914, stopi z 1. 1917 že v četrto letnico in nam kaže za krščansko kulturo občuten primanjkljaj verski, moralen in materialen.
»Ko bi zadeli na kakem osamljenem otoku — pravi Lichtenberg — na ljudstvo, pri katerem bi iz oken pri hišah štrlelo samo orožje in bi srečavali povsod oborožene ponočne straže, bi si popotnik pač ne mogel drugega misliti, kakor da so na otoku sami razbojniki. — In ali je licc evropskih držav kaj drugačno? Iz tega vidimo, kako malo vpliva ima vera na človeka, ali saj, kako malo vera prešinja in vodi človeštvo.«
To je prvo dejstvo, ki je moramo z obžalovanjem .ugotoviti. Edin svetel žarek v tej duševni temi, v Lej občni brezglavno-sti, ob tem splošnem izneverjenju vsem krščanskim načelom nam je vkresal papež Benedikt XV., ključar krščanskih načel, ki je ves ta čas visoko dvigal zastavo pravice in ljubezni in svetu klical — žal da glas vpijočega v puščavi — naj ustavi svoje nečloveško delo, naj preneha z nepotrebnim relivanjem človeške krvi ter spominjal judi, da smo po božji volji vsi otroci enega Očeta, vsi bratje med seboj.
S posebno radostjo lahko dostavimo, da je tudi. naš mladi vladar ob prvem svojem nastopu povedal svojim narodom, da mu bo poglavitna skrb kolikor mogoče skrajšati grozote vojske in svoje narode osrečiti z blagoslovom miru. Na njegovo besedo se je sovražnikom podala mirovna ponudba, pod tem vplivom je zašepetal Wilson boječo besedo o miru, ki jo za njim izrekajo tudi drugi nevtralci; ta beseda se razširja po vsem svetu in se bo — to trdno unamo — uresničila v letu, ki je nastopamo ob tihih mirovnih slutnjah in željah.
Kako pa smo mi, kako je katoliško časopisje med Slovenci v teh težkih dneh vršilo svojo dolžnost? —
»Časniki — pravi Schopenhauer — so sekundni kazalci na uri zgodovine; ti pa so navadno iz slabše kovine, nego drugi kazalci in tudi redko popolno prav kažejo.
I
Uvodni članki so kakor »Korus« k drami vsakodnevnih dogodkov. — Pretiravanje je časnikarjem uprav tako bistveno kakor dramatični umetnosti, ki se ji gre zato, da ! iz vsakega dogodka napravi kar mogoče največji efekt. Zato so časnikarji po svojem poklicu allarmisti.« — Takih nedo-statkov se zavedamo, pa nam bodo vendar naši čitatclji priznali, da je katoliško časopisje ob teh nenormalnih, težkih razmerah tudi v tem letu v polni meri storilo svojo dolžnost. In to dejstvo je veselo, da so razen dijaške »Zore« in iz Gorice pregnanega »Novega Časa« ostali na straži vsi naši listi; »Slovenec«, »Domoljub«, » Slov. Go-j spodar«, »Straža«, »Mir«, »Dolenjske Novice«, »Naša Moč«, »Čas«, »Dom in Svet«, »Vrtec«, »II. Glasnik«, »Zlata doba«, »Bogoljub«, »Slovenski učitelj« i Id. Tudi naši kulturni društvi Mohorjeva družba in Leonova družba sta se odlikovali v tem letu z lepimi proizvodi.
Vsem nam pri listih in društvih je bil namen v teh hudih dneh r.aš narod bodriti, dajati izraz domoljubnemu mišljenju našega naroda, tolažiti in spominjati ga vzvišenih idealov ob svitu večnosti. — Ker so žrtve, ki jih trpi v teh časih časopisje in književnost, izredno velike, zato se trdno nadejamo, da jih bo narod podprl ob novem letu z obilnim naročevanjem.
Politična in zadružna organ'zacija sta imeli vsled vojske kajpada zelo ome;en delokrog na vnanjost; skrbeti pa jima je toliko bolj, da se notranje dobro utrdita, ker ju čakajo posebno po končani vojski zelo težke in zelo važne naloge. Vse malenkostne osebnosti morajo vsiran in vsem nam mora biti sktioni blagor naroda pred očmi. Zavedajoč se, da smo priče velikih dogodkov, ki bodo gotovo za dolgo dobo odločilno vplivali na usedo našega naroda, skrbimo, da nas ta veliki trenotek ne najde — majhnih. Čc si obujemo nove čevlje, nikar ne mislimo, da že hodimo tudi po novih potih. Treba nam je vsestranske orientacije.
Za sedaj pa, dokler nas stiska vojska, naj nas v pravičnosti in krščanski ljubezni druži skrb za vsakdanji kruh. Ogibajmo se usodne napake, da bi hujskali stan proti stanu. Vsi enako trpimo: meščan, uradnik, delavec in kmet; vsi smo v teh usodnih dneh navezani eden na drugega in le če bo vsakdo v polni meri storil svojo dolžnost do domovine in do bližnjega, bomo preživeli brez usodnih posledic hude dneve preizkušnje.
Skromnosti, kakor je bila v navadi pri naših dedih,* skromnosti v obleki, v
jedi, v pijači in drugih potrebščinah nas učijo ti dnevi. Kdor ovsenjak lahko pre-bavlja, naj ne želi po pšeničnem kruhu, ki naj ga nakloni potrebnejšemu.
Za vse to pa je potreba, da nas vse preveva duh živega, dejanskega krščanstva, duh evangelija, kakor nas ga uči naš Odrešenik. In to je najiskrenejša naša želja vsem Slovencem za novo leto.
»Karntner Tagblatt« jc poln gnjeva. proti perfidni Italiji. Zato priporoča naj-radikalnejša sredstva za obrambo državne meje proti nji. Vojaška granica naj se ustanovi! Gospodarska in vojaška zapora naj se uvede! »Slovenec« je prav odgovoril, da takih fizičnih sredstev ni treba. Proti Italiji tvorila najtrdnejši zid hrvatski in slovenski narod! »Dajte Slovencem in Hrvatom dovolj šol, dajte jim izobrazbe in narodnih pravic, pa bo tu najtrdnejša prava granica vedno zvestega ljudstva, ki s prepričanje"! služi Avstriji!«
Tako je! Naša narodna eksistenca jc. mogoča le v okviru mogočne države, ki ima Habsburžane za svoje vladarje Doku-j mentov za to naše prepričanje vidijo sedaj Italijani v okupirani Gorici več ko dovolj. Tam so se kakor iz središča zidali iz samih skladovnih skal zidovi žive avstrijske meje v podobi zavednega slovenske ga ljudstva. Tam stoji »Šolski Dom<:, tam »Mali Dom«, »Novi Dom«, tam tudi -Simon Gregorčičev Dom«. Zidani so v pro-,(!л*о 401etnnga vladanja cesarja Franca Jožefa I., v proslavo njegovega 50!etnega in v proslavo njegovega 601etnega vladanja. Z zlatimi črkami stoji to zapisano na njih pročelju in dokumentira slovesno celi državi, kdo je tu gojil patrijotizem, kdo dvigal živi zid kot branik proti italijanski iredenti. V tih domovih sc jc učila goriška slovenska mladina ljubiti Boga in cesarja; in Bog sam ve, koliko izmed onih nekdanjih dečkov, ki so se tam vzgajali, je obležalo v sedanjih bojih mrtvih v Karpatih in alpah in balkanskih gorah, kamor so šli branit svoj dom in svojega vladarja!
Naša dolžnost je, da se pri ti priliki spominjamo moža, ki je tiste »Domove« klical v življenje in s tem za obrambo avstrijske meje toliko napravil, da bi mu država morala iz hvaležnosti napraviti časten spomenik. Ta mož je državni in deželni poslanec dr. A. Gregorčič. Prav
od tam doma, kjer se je rodil Simon Gregorčič, deli z njim ncizrazljivo ljubezen do slovenskega naroda, poln prepričanja, da je njegov obstanek mogoč le v Avstriji pod habsburškimi vladarji. Nihče ne more niti od daleč misliti, koliko jc dr. Anton Gregorčič napravil velikega na šolskem polju na Goriškem, posebno v Gorici. Tisoče otrok je rešil slovenskemu ljudstvu in Avstriji. Vse svoje prihranke, ki jih je mogel iztisnili kot profesor in poslanec, je žrtvoval za slovensko deco v Gorici in nje versko-narodno ter patrijotično vzgojo. Zelo verodostojni viri zatrjajo, da tisti prihranki znašajo tekom desetletij najmanj 40—50.000 kron. Ta mož je delal kar čudeže v Gorici za edino pravo avstriisko misel proti Italiji celo svoje življenje in dosegel uspehe, kakor jih le redkokateri more na tem polju take pokazati. Čc zasluži kateri na avstrijskem jugu, da mu jo vlada in država hvaležna zaradi njegovega patrijotičnega dela na korist celokupni državi, tedaj jc to gotovo naš dr. Anton Gregorčič!
• ♦ •
Skladovni kamni za zidove žive meje preti iredcnli, proli zloglasni »Lega nazio-nalc« se niso postavljali samo na šo'skem, ampak tudi na gospodarskem in sploh prosvetnem polju. Tam so se drug za drugim pričeli vzdigovati naši zavodi: Goriška Zveza, Centro'na posojilnic?, Trgovski dom itd., da bi naše ljudstvo osvobodili tujega kapitala ter mu omogočili, boriti se neovirano proti italijanstvu za avstrijsko misel. Isto nalogo so imela naša izobraževalna društva, naša kulturna društva sploh, naše časopisje. To je bila granica, granitna in trdna, kakor nikier drugod v Avstriji!
Tedaj je na primer »Novi Ča.s« v številki 26. septembra 1913 — skoraj dve leti pred izbruhom vojske z Italijo, ko na evropsko vojsko nihče ni še mislil — priobčil članek: »Slovenci smo živa meja države«, kjer pravi med drugim tudi sledeče: »V Italiji vidimo le ono državo, ki skuša Avstrijo spraviti cb ves vpliv na Jadranskem morju, ki si skuša dobiti al-
Novemu cesarju.
Pesem slovenske mladine.1
Trgajo megle se žalosti črne ... Vzame nam radost in zopet jo vrne božje ljubezni milostni žar. V žalostne megle naše bridkosti zor posijal je Tvoje mladosti, ccsar, vladar!
Vstaja, pozdravlja Te v radostnih klikih
Avstrija v narodov svojih jezikih, Avstrija, slavnih sinov domovina ... Tudi slovenska se Tvoja mladina vdano Ti bliža in se Ti klanja, polna zanosa in spoštovanja svojo ljubezen prinaša Ti v dar, cesar, vladar.
Bodi pozdravljen na jasnem prestoli! Mi smo slovenski, vsi Tvoji sinovi.
1 To pesem iz peresa gospoda c. k r, deželnega šolskega nadzornika prinaša »Vrtec« v 1. št. 1917. Mi jo z dovoljenjem ponatiskujemo in opozarjamo oh tej priliki našo javnost na prezaslužni mladinski časopis »Vrtec«, ki sc žc blizu pol stoletja — letnik 1917 je sedeminštiri-deseti — trudi za strogo versko nrav-n o in globoko p a t r i o t i čn o vzgoio slovenske mladine, — Od. ur.
Tihi, ponižni so naši domovi, za-Te ljubezen pa z mlekom smo pili, za-Te ljubezni so vsi nas učili, ki na zapoved so sveto kazali — s plošče so nam kamenite jo
brali —: Sin, očeta in mater spoštuj!... Ti si naš oče, Avstrija mati, v Tvoji ljubezni smo srečni, bogati — vladaj nas! vodi! zapoveduj!
Videl si naše očete in brate tam, kjer razsaja krvavi vihar, videl si v strašni ognjeni jih toči, v jarkov zaseki, v bitki vroči.., Kri in življenje žrtvujejo za-Te, cesar, vladar!
Glej, kot očetov, kot bratov kri, naša, ko treba bo, za-Te bo tekla: kost od kosti smo, jeklo od jekla — z&rod junakov smo mi!
Zarod junakov: iz vere očetov raste njih moč, zvestoba, pogum. Ču), in zato ob Tvojem prestoli kličejo ustna, duša nam moli k višnjemu Bogu vojskinih trum: Ti, o Gospod, Ti bodi s cesarjem, varuj ga s svojo mogočno roko! Dvigni se! Vojske zagrozi viharjem, božji Svoj mir nam razlij na zemljo! V miru pod žezlcm močnim in slavnim vsemu dajaj blagoslovljeno rast, kar je cesarju in ljudstvu na blagor, kar je na hva'o očetom pradavnim, kar je Tebi. o Večni, na čast!
Dr. Mihael Ooeka.
Kronamo Ш M SV. m Meni.
(Kronanje se vrši dne 30. decembra 1916.)
Kronanje se izvrši od strani državnega zbora v navzočnosti naroda. Vsled izrednih razmer kakor tudi vsled mrzlega letnega časa je nemogoče, da bi sc ga udeležili državljani v tolikem številu, kakor to želi narod. Čeprav se izvrši kronanje v ožjem okviru in omejenem prostoru, vendar je našla pripravljalna komisija način, cla bodo zastopani vsi sloji naroda. Tako se udeleže kronanja municipiji po treh odposlancih in da bodo imeli priložnost videti te svečanosti vsi sloji ogrskega prebivalstva, se jc poskrbelo, da bode stalo na cestah, kjer se bo pomikal kronski sprevod, odgovarjajoče število odposlancev vseh krogov mest z njih magistrati, municipijev, zastopnikov meščanstva in kmečkega prebivalstva. Tudi za odgovarjajoča zastopstva različnih družabnih organizacij, delavstva in šolske mladine sc je poskrbelo. Samoobsebi je umljivo, da se udeleže teh svečanosti tudi zastopniki na bojnem polju se nahajajočih čet.
Obred kronanja se vrši v kratkem na sledeči način:
Na dan kronanja imata obe zbornici skupno kronsko zborovanje. Zborovanje sc prične ob 6 .uri zjutraj v kupolni dvorani državnozborskega poslopja, odkoder odidejo člani državnega zbora v Matijevo cerkev.
Tam se zbero vsi tisti, za katere so rezervirani prostori v cerkvi, posebno nadvojvode in nadvojvodinje, palačne da-
me, papeški nuncij, člani diplomatičnega zbora, visoka duhovščina, najvišji dostojanstveniki in drugi.
Njuno Veličanstvo kralj in kraljica zapustita ob tričetrt na 9. uro zjutraj s svojim spremstvom kraljevi grad. Kralj in kraljica se vsedeta v osmerovprežni gala voz, ob katerega strani korakata dva dvorna strežaja, na konjih pa jezdijo ogrski trabanti. Sprevod se_ pomika skozi trg in ulico sv. Jurija, Paradni trg, ulico Tarnok in sc ustavi na trgu sv. Trojice pred Matijevo cerkvijo. Njuni Veličanstvi sprejme pred cerkvijo visoka duhovščina, na čelu knez-primas Czcrnoch. Knez-pri-mas izroči Veličanstvoma križ in blagoslovljeno vodo, nakar se podasla kralj in kraljica z malim spremstvom v lakozvano Lavrelansko kapcio, kamor prepeljejo že dan poprej sveto ogrsko krono in druge kraljevske insignije. Kralj je ogrnjen s plaščem sv. Štefana in opasan tudi z mečem sv, Štefana.
Potem ko se poda visoka duhovščina k oltarju in ko jc vsakdo zasedel v cerkvi mu določeni prostor, sc podasta kralj in kraljica v svečanem sprevodu skozi sreda cerkve h glavnemu oltarju in sc, obd-na od spremstva, vsedeta na prestol. Na c' a strani prestola sc posb.vijo zastavniki n 11 zastavonošev.
Nato se prične svečan! cerkveni obred, katerega glavni moment jc kro~a» nje, katero sc izvrši na ta način, da po'o-žilu г.а sloonici glavr vga cltar'a klečeč- t kralju knez-primas Czcrnoh in nameslrilc palatina grof Tisza sveto krono na glavo.
bansko obrežje in s tem zapreti Avstriji pot iz morja . . .« (Kako dobro smo goriški Slovenci že tedaj slutili, kaj Italija hoče!) Potem dalje: »Kdor zasleduje društva iredentičnega značaja v Italiji, ta ve, kaj imamo mi Avstrijci od Italije pričakovati. Pač pa imamo vsi zavest, da pride prej ali slej med Italijo in med nami zaradi Albanije, zaradi Jadranskega morja do odločitve ne na diplomatskem polju, ampak na polju, kjer bodo sinovi tudi našega naroda svojo kri za koristi države morali prelivati. Sicer se tega mi nikakor ne bojimo. Kajti nam se zdi, da bi vsaj med Slovenci nobena vojska ne bila bolj popularna kakor ta!«
Do pičice se je vse uresničilo! Tako smo Slovenci ustvarjali živo mejo proti Italiji. In le mi! Naš cesar Karel je videl na lastne oči v južno-tirolskih gorah, kako se sinovi našega naroda znajo boriti proti Italijanom. Njih geslo tu in povsod: Nikdar nazaj, vedno naprej! Rajši umreti in pasti kakor pa nazaj! Zato pa je ravno njim prepustil takorekoč v varstvo svojega prvorojenca. Hvaležni smo mu za dokaz takega zaupanja, ki je ima do nas.
Varal se ne bo v njem nikdar!
* * *
Pa prav zato smo prepričani, da nas v sedanji nevarnosti ne bo zapustil. Naše misli uhajajo dan za dnevom v slovensko ozemlje, ki je po Lahih okupirano: v našo Gorico in nje prelepo okolico, v naša Brda, na naš Kras, v naše Gore! Vse to je slovensko ozemlje, tam prebivajo naši, naši dragi bratje in sestre. Nje moramo zopet dobiti nazaj!
Mir je za nas dvorezen meč. Kako si ga s cesarjem samim želimo. In vendar si ga ne želimo, nikakor ne želimo, dokler bi nam ne obetal zagotovila, da bo zopet naše vse, vse, kar je slovenska zemlja izgubila: Kras, Gorica in nje okolica, Brda in Gore! To, vse to nam dajte nazaj, in potem pridi težko pričakovani mir! Brez-domovinci, večni begunci nočemo biti! To bi bila za nas največja pozemska nesreča. Zatorej ne odnehamo, dokler ne dobimo nazaj, kar nam je tako krivično ugrabljenega. In ko bo zopet vse naše, ko bo naš dom zopet naš, potem pa mir!
Bog je naše zaupanje pri tem. Naše zaupanje je Mati božja s svojim sedežem ! na Sveti Gori, Naše zaupanje sta naš ce- I sar Karel in naša cesarica Cita! Še se bo- ; sta spominjala tistega lepega dne pred dobrimi petimi leti v Gorici. 16. novembra 1911. 1. je bilo. Krasen dan. Bila sta v stolnici; tedanja visoka gospa nadvojvodinja Cita je pristopila k sv. obhajilu, nje soprog, sedanji cesar Karel, pa je klečal kraj nje in molil z njo. Potem sta bila v frančiškanski cerkvi na Kostanjevici. Podaia sta se v grobnico Burbonov, In zopet sta tam molila, posebno pred krsto, na kateri je citati napis: Ludovika Parmska, Ta je bila stara mati naše sedanje cesarice.
Mar bo naš cesar Karel dopustil, da ostane grob, kjer počiva stara mamica njegove visoke soproge, v laških rokah? Nikdar!
Mar bo naša slavna armada z Boroe-vičehi na čelu hotela pustiti, da bodo grobovi največjega junaštva zapuščeni v kruti laški oblasti, tisti grobovi v Solkanu, Št. Mavru, v Pevmi, v Podgori, v Gorici, na Krasu itd. itd.? — Nikdar ne moremo tega verjeti!
In zato glejmo z zaupanjem v bodočnost. Bog je z nami. Še, še pojdemo v Gorico domov, v kraje, kjer oljka cvete in zeleni; kjer raste cipresa in cedra in palma in pinija.
Da, tedaj bo nepopisno veselje v naših srcih! Naša prva skupna pot pa bo na Sveto Goro, da tam v razvalinah Marijinega svetišča izlijemo vsa svoja čustva prestane b6lij pa tudi čustva zahvale in prošnje in novega nepremagljivega poguma.
In zopet boma- zidali zidove svetišča na Gori in zidove podrtih domov, a tudi zidove živega verskega življenja in žive meje ob avstrijskem braniku proti sovražniku.
Trsi in lialila.
Zgodovinski paberki.
II.
21. decembra 1916.
Leta 1877. je radi orientske krize vstala v Julijskih pokrajinah nenadoma ir-redentistična misel. V pričakovanju velikih dogodkov so se irredentistične vrste pomnožile in ustanovila se je »Assoziazi-one pro Itaiia irredenta«, ki ji je predsedoval stari general Avezzano, bivši vojni minister v rimski republiki, z namenom priklopiti neodrešene kraje Italiji. V istem čast! je pričel izhajati v Neaplju irreden-tistični list »L' Itaiia degli Italiani«. Sovraštvo proti Avstriji je prišlo že tako daleč, da se je v svrho vojne akcije ustanovilo mladeniško društvo prostovoljcev. K dejanju pa ni prišlo, ker so vso stvar zavlačevali od pomladi do pomladi, dokler ni 1. 1882 umrl Garibaldi in ž njim simbol in idealni impulz podjetja. Tudi tedaj, kot 1. 1915 so ljudstvu predstavljali vojno proti Avstriji kot vojaški izprehod. Tudi tedaj, kot sedaj se je nahajala Italija radi svoje zemljepisne lege v prijetnem položaju in bi lahko z malimi žrtvami dosegla velike uspehe.
Na berlinskem kongresu 1. 1878 je marchese Cappelli za ekspanzijo Avstrije na Balkanu zahteval odškodovanje Italije ob Adriji in popravo vzhodnih meja. Toda italijanska diplomacija je zamudila ugoden trenutek in odšla praznih rok. Da maščujejo to sramoto, so se zbrali v oktobru 1878 vodje ital. demokracije v Forli in zahtevali praktično udejstvitev vprašanja neodrešenih krajev in mej na Retičnih in Julijskih alpah. Zahteva, ki je ostala zahteva.
Tri mesece po usmrtitvi Oberdanka v marcu 1883, so razpravljali na Monte-citoriu (sedež ital. vlade v Rimu) o razmerju Avstrije in Italije z ozirom na irre-dentizeni. Zunanji minister Mancini je dokazal, da adrijatični in tridentinski irre-dentizem nasprotujejo v teoriji nacionalnemu principu, ki je podlaga državne skupnosti. Rekel je: »Zakaj zahtevate od Avstrije Trst in Trident, ki ne tvorita bistvene potrebe za ital državo?...« »Irre-aentizem bi moral, ako bi hotel biti logičen, voditi do vojne s polovico sveta, žali potemtakem spoštovanje do nagodb in j e proti mednarodnemu pravu, akoravno sloni na principu narodnosti.« — Glede Trsta in Dalmacije z Istro ne moremo govoriti o »neodrešenih pokrajinah«, ki so bile odtrgane od italijanske domovine, ker niso v resnici nikdar spadali italijanski državi. Med našimi kraji in italijansko državo kot tako ne obstoja sploh nobena skupnost zgodovine, tradicije aH politike. Toda ir-redentizem se v svoji zaslepljenosti za vsa ta dejstva ni zmenil in kmalu je obvladal ne samo prenapetežev, ampak tudi vlado in vse laško ljudstvo.
Prvi glasniki neodrešenja med naro-
dom so bili visokošolci, ki so zajemali rai-son d' etre nacionalistične propagande v pouličnih demonstracijah, kjer so nastopali kot »osvoboditelji« trpečih bratov Istre, Furlanije, Dalmacije, posebno pa Trsta in Tridenta. Spominjali so ulico na milanske poboje, na usodo Silvia Pellica in vzbujali strasti maščevanja nad barbarsko Avstrijo. Politične in šolske oblasti so to gibanje skrivaj podpirale in tako je vstal v Italiji nov rod poln sovraštva in mržnje do Avstrije. Premožnejši sloji so potovali v Trst, Pulj, Trident in druga mesta Primorske, iskali stika s »tlačenimi« brati, ki so ječali pod tujim jarmom. Leta 1913 sta prepotovala neodrešene kraje znana publicista Barzini in Gayda, prvi za »Corriere della Sera«, drugi za Giolittijevo »Stampo« in opisala to potovanje v številnih člankih z edinim namenom pridobiti vso javnost za irredentistične ideje. Tudi veliki zgodovinar Villari je označil Trst za že stoletja italijansko mesto, ko je prišel med naše Italijane, da bi razširjal društvo »Dante Allighieri« za obrambo italijanskega jezika. S tako lažidobrohotnostjo emisarjev se je ustvarilo sedanje stanje stvari.
V Trstu je postala irredentistična stru-ja s svojimi glasili »II Piccolo« in »L' Indi-pendente« kmalu vsemogočna. Ko se je 1. 1882 združilo nekaj zvestih Tržačanov z namenom, da ob 500letnici združitve Trsta s Habsburžani prirede razstavo, se je župan branil sprejeti ponudeno mesto častnega predsednika v pripravljalnem odboru. češ, da ne more omejevati sklepov občinskega Sveta, ki je odbil prošnjo odbora za preskrbo primernega prostora in volil v namen razstave le skromno svoto 15.000 gld. In že 1. 1899 je tržaški magistrat stopil uradno na čelo italijanskemu gibanju. Zgodilo se je to, ko se je dne 15. januarja vršil sestanek županov Julijskih pokrajin, da protestirajo proti žalitvam, ki jih trpi italijanski narod v Avstriji in da »branijo« enotno narodne pravice. Ko je prišla dne 30. julija 1900 vest o umoru kralja Humberta I. v Trst, se je odelo mesto v žalne zastave in tedanji župan dr. S a n d r i n e 11 i je takoj sklical žalno sejo občinskega sveta, kjer je slavil spomin pokojnega »kralja vseh Italijanov«, Quod meminisse iuvat!
Sčasoma so vsa važnejša, odgovornejša mesta na magistratu in drugih uradih zasedli regnicoli. Avstrijska vlada je k vsemu temu molčala »radi ljubega miru«. Avstrijstvo je postalo v Trstu le neprijetna zunanja forma, dokler ni namestnik Hohenlohe z železno roko posegel v to gnezdo, ko je izdal znane dekrete, da morajo — kakor to že zakon sam zahteva — vsi podaniki tujih držav zapustiti javne službe ali pa se naturalizirati. Še nam je v spominu izbruh ogorčenja in vihar protesta, ki je takrat završal po celi Italiji.
Irredenta je zmagala — Hohenlohe je šel. —
In ostalo je tako do 23. maja 1915.
Spectator slovenus.
V	zrafcii.
(Piše letalski poročnik Venčeslav
V	r t o v e c.)
Motor poje monotono pesem, ventili delujejo kot bi mnogo, mnogo, skoro nevidnih prstov udarjalo na eno struno — in vendar čuješ pesem, v?liko, čudno pesem, ono ревет motorja, ki se ne izgublja ob stenah, v soteskah in po dolinah, pesem,
ki polna vre na dan, pesem, po kateri sem že davno hrepenel —
V komodnem sedežu in roke navskriž. Propeler je ko solnce, in ob straneh sa tresejo kabeljni —
Pogledal sem navzdol: Daleč so ljud-je— in njih vasi in polja, daleč so gore in njih gozdi in potoki. Da, tako sem si že
davno želel in zato je duša mirna----
Prigodilo se je, da sem se srečal z znanci, ko se nismo že leta videli, in je 'vsak doživel mnogo, mnogo. No — in ko smo se sešli, smo si dali roke in izprego-vorili' par vsakdanjih besedi in obmolknili ... Saj me je bilo sjam, a kaj sem hotel. — Zakaj smo si tuji?
Proč, proč te misli! Letimo čez poznano reko, na desno znane gore, levo znano mesto in pod mano to in to — In peleg mene so bombe, težke bombe in strojna puška ob strani. In če pride sovražnik, si pogledava iz oči v oči---
Motor poje monotono pesem, ventili utripljajo kot žile telesa, v straini hitrosti, a vendar tako enakomerno, veter propelerja drvi preko mene in kabeljni se tresejo in jaz sem miren---
Naš poveljnik nas je sklical. Posta« vili smo se krog njega, pa nam je rekel: »Rabim drznih ljudi —« In hotel je, da se odpovemo življenju, svoje srce ne deljeno, ampak celo posvetimo stroju in zraku — ta je naš element —
Pred prazniki smo stopili predenj: Dopust. — Pogledal nas je izpod temnih obrvi in zamahnil z roko — Torej nič, odpoved ---
In pred svetim večerom smo se dvignili. Brnelo in pelo je krog nas, in nevidni angelji so nam pevali — gloria in
excelsis — slava Bogu na višavah---
Angelji so nam pevali in mi smo peli ž njimi in motor je pel z nami in vse ozračje —
In mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje — na zemlji, ki je s krvjo namočena in so si vsi ljudje tuji. Da, tuji. Zakaj smo si tuji?---Tisti večer sem se bal stopiti nanjo —
Ventili so začeli delovati počasneje, propeler je šel tiho, lahko; peruti letala so se zganila in njegovo telo se je nagnilo naprej —
Na zemlji —
Kraljici ne polože krone na glavo, ampak se dotakneta knez-primas in namestnik palatina s krono kraljičinih ramen. Za časa cerkvenih obredov se proizvaja Listova maša o priliki kronanja.
Po končanem cerkvenem obredu zapusti kraljica s svojim ožjim spremstvom, službujočimi palačnimi damami in obema dvornima damama, cerkev in se vrne v osmerovprežnem gala vozu v spremstvu osebne garde in husarjev v kraljevo palačo nazaj.
Potem, ko se je odstranila kraljica, se prične v Matijevi cerkvi obred viteškega udarca vitezov zlate ostroge. Za viteze zlate ostroge se udarijo taki, ki so se odlikovali s svojo hrabrostjo na bojišču in so s tem postali vredni višjega odlikovanja. Obred se vrši na ta način, da se Njegovo Veličanstvo, sedeč na prestolu, dotakne z mečem sv. Štefana desne rame izbranega, ki, pozvani od zastopnika »judex cu-riae« in ministra a latere, pokleknejo na srednjo stopnjico prestola pred kralja.
Po viteškem udarcu se podajo v cerkvi navzoči, nato Njegovo Veličanstvo v spremstvu zastavonoš, palatinovega namestnika grofa Tisze in nadvojvod, kakor tudi visokega klera skozi z narodnimi barvami okrašena pota na pri kipu svete Trojice zgrajeni krasni oder, kjer kralj priseže; semkaj spremljajo še kralja: namestnik najvišjega konjušarja z golim mečem v roki in apostolski križ noseči škof, nadalje knez-primas, kaločvarski nadškof,
palatinov namestnik in oba predsednika državnih zbornic. Njegovo Veličanstvo, držeč v levici križ in tri prste pomoleč kvišku, položi z licem obrnjenim proti vzhodu v navzočnosti državnega zbora, mu-nicipijev in ljudstva ustavno prisego. Od državnega zbora sestavljeno zaprisežno besedilo izroči tu palatinov namestnik grof Tisza knezu-primasu Czernohu, ki je prebere kralju.
Na koncu prisege zakliče namestnik palatina trikrat: »Naj živi kralji«; navzoči se pa temu klicu pridružijo. Nato slede pozdravni streli vojaštva in grmenje topov. Kralj odide sedaj z odra in se vrne s spremstvom nazaj v cerkev; medtem se pa uredi sprevod, ki odhaja h griču, zgrajenem v spomin na kronanje.
Sprevoda, katerega tvorijo husarji, se udeleže: Odposlanci municipijev, člani državnega zbora pod vodstvom predsednikov obeh zbornic, ogrski in skupni ministri, nato na konju kraljevi ogrski kurir,
11 zastavonošev, kronske insignije noseči velikaši, namestnik palatina, nadvojvode, Njegovo Veličanstvo kralj; nadalje od spredaj na desni škof z apostolskim križem, na levi ogrski najvišji dvorni konju-šnik z golim deželnim mečem, za njim kraljevi ogrski najvišji komornik, stotnik ogrske telesne straže in generalni pobočnik, na obeh straneh ogrski telesni gardisti in čete ogrske telesne garde; nato se peljejo v vozovih oba kraljeva komisarja in oba kronska varovalca kakor tudi vi-
soka duhovščina, končno sledi vozovom oddelek husarjev.
Sprevod se pomika skozi ulico Tar-nok, Paradni trg, ulico Szent Gyorgy na istoimeni trg, kjer se postavi sprevod okoli na tem trgu narejenega griča, nakar odjezdi Njegovo Veličanstvo na grič in zamahne z golim mečem proti vsem štirim stranem sveta. Nato se vrne kralj s svojim jezdečim spremstvom v kraljevi grad. Zadnja ceremonija kronanja je slavnostna pojedina, katere se udeleže povabljenci.
Člani državnega zbora kakor tudi v cerkvi navzoči najodličnejši se zbero v ta namen prirejeni dvorani kraljevega gradu. Njuni Veličanstvi s spremstvom zavzemata prostor za na odru pripravljeno mizo. Ra-kralja in kraljice sede za to mizo
zen
knez-primas, papeški nuncij, kaločki nadškof in namestnik palatina. Njunima Veličanstvoma strežejo pod vodstvom najvišjega točaja in najvišjega stolnika v ta namen določeni člani državnega zbora. Po svečanem obedu odideta Njuni Veličanstvi s svojim ožjim spremstvom v svoje notranje prostore.
Člani obeh zbornic državnega zbora se zbero v državnozborskem poslopju, da nadaljujejo skupno zborovanje. Po overov-ljenju zapisnika se zaključi slavnostna seja in s tem je kronanje končano.
Popoldne se poklonijo kraljici palačne dame, ki so se bile že predstavile ali ki se še imajo predstaviti.
Spomini iz domovine.
Ko se letos leto nagiba k zatonu, ko molijo breze ob sanjavih štajerskih gozdovih svoje ogoljene veje proti nebu, ko sneži včasih, da je cela poljana v beli odeji, se spominjam često preteklih dni v tem letu, ko smo bili še doma na Goriškem in poslušali pesem topov. Posebno zadnji dnevi v mili domovini mi ne pojdejo nikdar iz spomina. O, kako lepi so ti spomini, dasi ni bilo tam doli nič prijetnega, ko smo se morali skrivati pred rjovečimi granatami.
Bilo je megleno jutro zgodnje jeseni. Po Vipavski dolini je bilo vse živo. Vse je hitelo, da čim prej spravi vinske pridelke pod streho. Saj mogoče ... mogoče zahru-mi en dan ali drugi tam doli in potem Bog ve kaj bo?.,. Vojaki so pometali po dvorišču in cesti, oddelek ulanov je prijezdil s patrulje, v vas pa je prihajal kot običajno, vojnopoštni voz. Naenkrat završi v zraku in strašno poči. Vojaki obstanejo in se pogledujejo — granata ... Komaj je prešlo prvo razburjenje, že zatuli in poči drugič in to še bližje. Ljudstvo zbeži iz vinogradov v velik železniški tunel. Granate pa so pokale neprestano in z zlobnimi očmi iskale plena. Noč je bila mirna. Prestrašeno ljudstvo pa si ni upalo iz tunela. Drugo jutro ob 7. uri je začel zopet peklenski koncert.
Granate so pokale po naših poljih, vinogradih, po travnikih in gozdih, a naši domovi so ostali nepoškodovani, človeških žrtev tudi nič, kljub temu, da je padalo že štiri dni od 25 do 30 granat na dan n?. merjenih le na našo malo vasico. Prišel ju peti dan, nedelja. Stala sem na griču pred cerkvijo. Iz zvonika so jemali zvonove. Z obupnim jekom je padlo starodavno delo na tla. Meni pa se je zdelo ta hip kot da se svet podira. Tam doli so gromeli topovi, da se je tresla zeml|a in da je vstajala iz tal gosta megla. Po cesti so drveli avtomobili, vozovi, topovi, infanteri-sti ranjenci, begunci... Krvavo solnce je žalostno pogledalo izza Nanosa, hiše tam pod hribom v moji mili vasici, so se zasvetile in ravno ta hip je z divjim treskom eksplodirala tik nad vasjo granata. Hitim domov. Tam ob cesti, kjer stojijo štiri dolge vrste križev, polagali so v velik skupni *rob junake .,. Bog ve od kod so prišli in kje so srca, ki jih željno pričakujejo, ki trepetajo za njih življenje ... Vojaki so odkriti in duhovnik moli: Gospod daj jim mir... Topovi pa so gromeli z nezmanjšano močjo dalje, in megla je postajala čimdalje večja. Doma najdem vse zmešano. Polna hiša vojakov, vsi zbegani.
Naenkrat strahovito poči, da zaškle-petajo šipe v oknih, da se zamajejo tla pod nogami, da zaječi zrak in da se človek nehote stisne k tlom. — Naša usoda je bila
zapečatena. Siva megla se je raztegnila
čez našo vasico, hiša kraj vasi poškodovana, na poti v mlaki krvi mrtev mož in več ranjenih.
Hočeš aH nočeš, morali smo iti. Zapustiti smo morali dom in vse kar je z domom združeno. Cesta izgnancev s svojimi hladnimi rokami nas je objela. In danes smo tu na Štajerskem, ločeni od vsega. Od očeta, od bratov, od sosedov in znancev, ki so Bog ve kod raztrešeni po svetu. Sami smo, in povsod kamor pridemo, smo tujci. Naše gorje pa nam lajšajo dobri ljudje Št. Nikolajski, ki nas imajo radi, in čutijo z nami. Saj nihče nc more pojmiti, kakšna je bol človeka, ki je izgnan od doma, oropan vsega, in potem da ga še kdo zaničuje, In to se žalibog često dogaja.
Danes ko to pišem, je sveti večer. Misli pa hitijo nocoj domov, hitijo v preteklost, v lepo srebrno preteklost, ko smo doma obhajali sveti več£i% Eden za drugim vstaja v duši, vsak lepši, krasnejši, A danes?,.. In kaj bo drugo leto?,,.
Na širnih poljanah leži megla. Tam skozi temni gozd prihaja pesem zvonov — svetonočnih zvonov. Meni tu v sobi pa se zdi, kot bi ti zvonovi klicali: Pridite, pridite vsi trudni in žalostni, nocoj prihaja Kralj miru .,. Zato se odzovem tudi jaz vam zvonovi, mogoče prinesete tudi moji duši, duši, ki hrepeni po domu, po svojih dragih, mir.	K. Severjeva.
Deset let „Zlate done.
»Zlata doba« ali »treznost slovenskega naroda« je letos končala svoj deseti letnik.
Precej truda in znoja je obseženega v teh desetih letnikih. Ali pa tudi uspeha? .,, No, brez sadu ta trud ni bil. Vedno bolj prihaja v ljudstvo prepričanje o škodljivosti in nečastnosti nezmernega uživanja opojnih pijač. Seveda so pa uspehi še daleko premajhni. Gotovo je, če hrast ne pade na en mah, da se tako s tisočerimi koreninami v ljudstvo vraščena navada kakor je alkoholizem tudi ne more v kratkem času izruvati.
Gotovo pa je tudi, da če bi bilo proti-alkoholno glasilo bolj razširjeno, bi bil tudi uspeh večji in hitrejši, »Zlata doba« je le premalo razširjena, da bi mogla vplivati na široke mase ljudstva.
Zato se bo z novim letnikom delokrog »Zlate dobe« razširil, da bi se tudi krog bralcev razširil in uspeh pospešil. »Sveta vojska« privzame v program tudi boj zoper nenravnost, surovost, kletev in podobne izrodke. Poleg tega pa odpre tudi predale za higijeno in za dobrodelnost, Pouk o higijeni je našemu ljudstvu še zelo potreben.
Njen program torej obsega sploh reformo življenja. Posebno zdaj po vojski, ko se prične nova doba življenja, je čas, da začnemo tudi bolje, bolj naravno in pametno živeti. »Zlata doba« bo služila temu velikemu namenu, tako da bo nje ime še bolj opravičeno. Zaradi večje mnogovrstnosti bo tudi bolj zanimiva.
V imenu dobre in svete stvari, lepo prosimo prijatelje slovenskega ljudstva, da po vseh svojih močeh pomagajo, da bo prišla kar mogoče v velikem številu med ljudstvo, da more doseči svoje velike in lepe namene.
Kronanje na Ogrskem.
Obleka za kronanje.
Budimpešta, 28. dec. (K. u.) Deputa-cija gospej pod vodstvom nadvojvodinje Avguste je izročila cesarici obleko za kronanje.
V spomin na kronanje,
Budimpešta, 29. dec. V spomin na kronanje bodo od polnoči 29. dec. do opolnoči 30. decembra pritisnili na vsa pisma pečat z ogrskim besedilom: »Na dan kronanja kralja Karla IV., 30, decembra 1916, Budimpešta.«
Avstrijski ministri pri kronanju.
Dunaj, 29. dec. (K, u.) Ministri grof Czernin, Forster, Spitzmiiller, Urban, Ge-orgi, Clam-Martinic, Trnka in Bobrzynski so se podali v Budimpešto, da se udeleže kronanja.
Prevoz znakov kronanja.
Popoldne ob 2. uri so prepeljali znake kronanja iz kraljevih soban v Matijevo cerkev. Gala voz, v katerega je bilo vpre-ženih šest konj, so spremljali v to določeni dostojanstveniki in člani državnega zbora. Krone in druge insignije so položili v kapelo, nakar so cerkev zaprli.
Pozdrav članov vladarske hiše.
H kronanju došle člane vladarske hiše jc danes ob 6, uri zvečer slovesno pozdravila deputacija obeh zbornic. Govoril je sknf Smreczanyi. V imenu članov vladar-s : hiše se je zahvalil nadvojvoda Maks,
Člani vladarske hiše, zj, 29. dec, (K. u.) S posebnim vlakom so se danes dopoldne (i odpeljali člani vladarske hiše h
kronanju v Budimpešto. Ob 9, uri 25 min, je odpeljal poseben vlak člane avstrijskega državnega zbora, ki se bodo udeležili kronanja.
Glavna skušnja kronanja.
Budimpešta, 29. dec. Ob 9, uri dopoldne sta prišla cesar in cesarica v cerkev, kjer se bo vršilo kronanje, V cerkvi so se zbrali vsi dostojanstveniki, ki bodo sodelovali pri kronanju. Napravili so skušnjo za kronanje, pri čemur so kardinal Czernoh, nadškof in škofi, kakor tudi ostali dostojanstveniki izvršili svoje funkcije. Tudi grof Tisza se je udeležil skušnje.
Grof Tisza — major, ban Škerlec — poročnik.
Budimpešta, 29. dec. (K. u.) Uradni list poroča: Cesar je imenoval ministrskega predsednika grofa Tiszo, ki je bil doslej stotnik izven službe, za majorja, hrvaškega bana barona Ivana Škerleca pa za poročnika.
Slavnostni gostje v Budimpešti.
V Budimpešto so med mnogimi drugimi došli: papežev nuncij Valfre di Bon-zo, maršal Hotzendorf, generalni polkovnik Kovesz, skupni finančni minister Burian, dunajski župan dr. Weisskirchner in dunajski policijski predsednik.
Delegacija poslanske zbornice pri kronanju.
Izmed slovenskih poslancev so pri kronanju navzoči podpredsednik državne zbornice vitez Pogačnik in državni poslanec dr. Anton Korošec. Dalje so navzoči pri kronanju zastopniki avstrijske poslanske zbornice: predsednik dr. Silvester, podpredsednik vitez Jukel, za Češky svaz posl. Stanek, za nemško nacijonalno zvezo dr. Gross, za Poljake knez Lubomir-ski, Ukrajince dr. Kolessa, za bukovinske Ukrajince vitez Wassilko, za Italijane dr. Faidutti. Vse češk^stranke bodo pri kronanju zastopane, in sicer tudi češki soc. demokrati v nasprotju z nemškimi, ki se oficielno kronanja ne udeleže.
Vojaške vesli.
-r Odlikovanja, Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo pta dobila poročnik 87. pp. Karel Banszel in poročnik 87. pp. Aleksander Podobnik. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje sta dobila poročnik 3. polj. havb. p. Henrik Der-ganc in nadporočnik 5. saperskega baona Leon Gale. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 10. gor. top. p. Danilo Gorjup, poročnik 4. bos. herc. pp. Rudolf Prem, poročnik 87. pp. Viktor Notar, poročnik 17. pp. Ludvik Zettel, poročnik 87. pp. Adolf Plaček, črnovoj. nadporočnik dr. Ferdinand Terkuč, pri delavskem oddelku št. 217/97, poročnik 27. dom. pp. Iv. Trdina, pri oklopnem vlaku št. X, stotnik dr. phil. Stanislav Bevk, pri etap. postaj, pov. v Prvačini, nadporočnik dr. iur. Štefan Rajh, pri etap. postaj, poveljstvu v Prvačini, nadporočnik in poveljnik primorskega varnostnega oddelka št. IX. v Vodicah Franc Ilovar in major Martin Majcen, pri okrožnem poveljstvu v Užicah. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila višji zdravnik dr. Josip Staudacher, gani. šef zdravnik v Ljubljani, in asist. zdravnik rez. bolnišnice št. 2 v Mariboru dr. Vinko Tajnšek. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1, vrste je dobil pešec 17. pp, Matej Gogola. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil pešec 87. pp. Hajnšek Anton. — Vdrugič je dobil bronasto hrabrostno svetinjo dra-gonec 5. drag. p. Potočnik Ivan. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Brenko Franc in Sloser Ciril, desetnika Peternel Ivan in Belec Franc, dra-gonci Repec Ivan, Košič Anton, Vrabec Franc, Spešič Anton, Lasnik Matija, Po-desar Florijan, Povšič Rafael in Korošec Franc, vsi pri 5. drag. p.; desetnik 97. pp. Luin Leon.
-f- Imenovanja. Za nadporočnike so imenovani poročniki: Zoratti Evgen, 3. sap. baon; Notar Viktor, 87. pp.: Sartori Anton, 27. pp.; Laboda Ivan, 48. pp. — Za poročnike so imenovani praporščaki: Hafner Vladimir, 87. pp.; Uršič Josip, 47. pp.; Fink Leopold in Pretner Karel, oba pri 27. pp.; Mesesnel Franc, 47. pp.; Hacin Lovrenc, 79. pp.; Ilc Ivan, 81. pp.; Sperl Ludvik, Ghersa Marcel, Luteršek Aleksander, dr, Scharf Adolf, Fuchs Franc, Kačar Alojzij, Simončič Franc, Juhart Alfred, Korošec Peter in Wingelbauer Vinko, vsi pri 87. pp.; Jerman Peter, 96. pp.; Pušenjak Stanko, 7, polj. top. p.; Sluga Jurij, 7. polj. havb, p.; Gril Rudolf, 5. trd. top. baon. — Za višjega zdravnika je imenovan asist, zdravnik 17. pp. dr. Anton Lavrič,
Ruski car o voiniii namenih Rusije.
Petrograd, 28. dec. (K. u.) Izdalo se je sledeče dnevno povelje vrhovnega poveljnika armadi in mornarici: V miru jc Nemčija, ki se je tajno na to pripravljala, da si podvrže vse evropske narode, pred dvema letoma napadla nenadoma Rusijo in jc
prisilila naši zvesti zaveznici Francijo in
Anglijo, da sta se zvezali z nami in se udeležili boja. Čisto nič se ni ozirala na temelje mednarodnega prava, kar je dokazala s kršitvijo belgijske nevtralnosti in z neusmiljeno fjrozovitostjo Nemcev nasproti prebivalstvu po njih zasedenih ozemelj; vsled tega so se polagoma združile vse evropske velesile proti Nemčiji in proti ž njo zvezani Avstriji,
Pod pritiskom nemške armade, ki je bila po svojih tehničnih pripomočkih izredno močna, sta bili Rusija in Francija prvo leto vojske prisiljeni, da sta morali sovražniku izročiti dele svojega ozemlja. Začasen neuspeh ni zlomil duha naših zvestih zaveznikov, ne vašega, moje hrabre čete. Napele so se vse moči, da so se polagoma vzravnala tehnična sredstva med nami in Nemci. A veliko prej že, namreč od jeseni 1915, se sovražnik ni mogel polastiti nobenega kosa ruske zemlje več, a spomladi in posebno poleti je doživel celo vrsto strašnih porazov in je na naši celi bojni črti prešel od ofenzive na defenzivo. Očividno se izčrpavajo njegove sile, medtem ko moč Rusije in njenih hrabrih zaveznikov neprestano napreduje. Nemčija čuti, da se bliža ura njenega končnega poraza, ura povračila za vse kršitve pravice in za, vse njene grozovitosli. Zato Nemčija zdaj ravnotako, kakor ob času svoje premoči nad silami svojih sosedov nepričakovano napovedala vojsko, ker čuti svojo slabost, zveznim velesilam, ki tvorijo neločljivo skupino proti Nemčiji, predlaga mirovna predpogajanja.
Nemčija hoče seveda pričeti ta pogajanja, predno ne bo popolnoma vidna njena slabost, pred končno izgubo svoje odporne sile. Da ustvari lažnjivi pojem o moči svoje armade, poizkuša izrabili svoj začasen uspeh v Rumuniji, ki ni imela časa, da bi si bila pridobila izkušnje o sedanjem načinu vojskovanja. Če je pa bila Nemčiji dana možnost, da je Rusiji in njeni zaveznici Franciji napovedala vojsko in ju je napadla ob času, ki je bil za nju najbolj neugoden, je pa tudi zaveznikom, med katerimi se zdaj nahajata tudi ; mogočna Anglija in plemenita Italija, ki sta se med vojsko okrepili, zdaj dana ] možnost, da prično mirovna pogajanja v j tistem trenutku, ki ga bodo smatrale sebi i ugodnim.
Ta trenutek še ni prišel. Sovražnik še ni pregnan iz ozemelj, ki se jih je bil polastil. Izpolnitev nalog, ki jih narekuje vojska Rusiji: posest Carigrada in morskih ožin, ustvaritev svobodne Poljske z združitvijo vseh treh zdaj ločenih delov, še ni zajamčeno. Če bi se zdaj sklenil mir, bi to pomenilo, da bi se ne izkoristili sadovi junaških naporov ruske armade in mornarice. Ti napori in še bolj sveti spomini na hrabre sinove Rusije, ki so padli na bojiščih, ne dopuste niti misli na mir, dokler ne bo popolnoma premagan sovražnik, ki je bil drzen dovolj, da misli, da je od njega odvisno tako, da prične vojsko, kakor tudi, da jo lahko konča, kadar to želi.
Ne dvomim, da vsaki zvesti sin svete Rusije, tako tisti, ki je vsiopil z orožjem v vrste svojih hrabrih čet, kakor tudi tisti, ki dela v notranji deželi na ojačenju ruske vojaške moči, ali ki izvaja svoje mirno delo prešinjen zavesti, da se more sovražniku mir šele takrat vsiliti, ko bo prepo-den iz našega ozemlja in ko bo končno razbit nudil našim zvestim zaveznikom trdna jamstva, da ne bo mogel več ponavljati svojih nezvestih napadov in bo podal trdno varnost, da ga bo moč okolno-sti sama prisilila držati obveznosti, ki jih bo moral po mirovni pogodobi prevzeti. Ostanimo zato neupogljivi v trdni zavesti na našo zmago. Vsemogočni bo blagoslovil naše zastave in jih bo iznova pokril z neumrljivo slavo. Podelil nam bo mir, ki bo primeren junaštvom mojih slavnih čet, mir, za katerega bodo bodoči rodovi blagoslavljali Vaš spomin, ki jim bo svet.
Mirovna razmoirivania.
Mirovni predlog zmagovitih osrednjih držav je uvedel prav velikopotezno diplomatično akcijo med nevtralci, ki je namenjena zajezitvi krvne reke sedanje vojne, Ameriški predsednik Wilson je predlagal, naj obe bojujoči se zvezi označijo mirovne pogoje, da se tako čim prej konča za nevtralce, zlasti za Ameriko žc neznosno stanje, ki jc ima za posledico vojna. Predsednik s tem pravzaprav niti ni nastopil kot posredovalec, vendar je Švica toplo podprla njegov predlog. Sedaj je pričakovati, da se zavzemo za mir tudi ostale nevtralne države.
Znamenita pri tej diplomatični mirovni akciji je okolnost, da se nc smatra kot golo razmotrivanje oddaljenih mirovnih možnosti, temveč vsebuje že značaj Ijud-skopravnega važnega dejanja. V tem smislu se mora soditi tudi odgovor obeh osrednjih držav na Wilsonovo noto. V tem odgovoru se naglaša, da ameriški predsednik sicer nc nasvetuje pota, po katerem bi se dosegel mir, da pa smatrata osrednji državi kot zaželjeno neposredno razmotrivanje z zastopniki sovražnih držav, ter
nasvetujeta, naj se čimprej sestanejo odposlanci bojujočih se držav v kakem nev-tralnem kraju. Ta predlog kaže jasno, da v kolikor je odvisno od dobre volje osrednjih sil, pot do miru od početka vojn* sem še nikoli ni bil tako gladek, kot j» sedaj.
Ob nastopu novega ministra zunanjih zadev v naši monarhiji, grofa Czernma, je le-ta brzojavil nemškemu državnemu kanclerju ter poudaril v brzojavki, da sta se obe nerazrušljivo zvezani državi krepko ubranili mogočnih sovražnikov, ki so si bili zastavili cilj, da nas uničijo, ter si s to obrambo zagotovili život in bodočnost. S temi besedami je kratko, a jasno označen vojni cilj našilj nasprotnikov in naš. Mi hočemo varnost življenja in bodočnosti, nasprotniki uničenje. To vse, ker se jim zdi Pruska in Nemčija le orodje nemškega militarizma, habsburška država pa sila, ki se je krepko uprla ruskim pansla-vističnim in veleitalijanskim političnim sa njarijam.
Prekmalu bi bilo, da bi izrekli končno sodbo o Wilsonovi mirovni akciji. Lahko je diplomatiČna igra, ki so jo povzročili notranji in zunanji nagibi, važni za ameriško politiko. Da bi pa koraku odbijali pomen, bi tudi ne bilo prav, Naj se misli o osebi in politiki Wilsonovi, kar hoče, tega se tajiti ne da. du more kot predsednik gospodarsko najmočnejše države sveta dosti vplivati na bodoči mir in da je torej njegov predlog, najsi iz tega ali onega nagiba, velevažno politično dejstvo. Naj sovražni ali tudi nekateri domači in nemški časniki še lako kritikujejo mirovno noto Wilsonovo, toliko je jasno in gotovo, da jc govoril v imenu milijonov ljudi v Severni Ameriki, katerim se je nadaljevanje svetovne vojne pristudilo ali celo naraslo v škodo.
To ne velja samo za Ameriko, kjer vojni dobavitelji vendar nimajo večine, temveč tudi za nevtralce v Evropi. Nihče ne more dvomiti, da bi vsak nevtralec bla-groval dan, ki bi prinesel mir mučenemu človeštvu in njegovi deželi. Seveda je Wilsonov predlog naposled nepopisana stran papirja, na katero se lahko napišejo mirovni pogoji, ki bi bili prav prikladni osrednjim silam, ali tudi taki, ki nikakor nc bi mogli obveljati. Nadaijncmu ražvit-ku te diplomatično akcije moramO torej zaupati, nikakor pa se ne smemo zanesti nanjo.
Povsem drugače, kol ameriške note in note drugih nevtralce v zveni papežfev govor kardinalom na božični večer. Ni diplomat, temveč pastir, katerega je postavila božja Previdnost dušah) vseli vernikov, priporoča narodom in državam, naj sklenejo mir. Tega jim ne priporoča e stališča kake diplonmtične koristi, temveč z verskega, ki ima temelj v veri in ljubezni ter iz njih izhajajoče pravičnosti. Pa* ho-minibus bonae voluntatis — mir naj pride, ako je tu dobra volja, je njegov nasvet. Papež poudarja, da je mir posledica pravičnosti. Mir in pravičnost se objemata, pravi psalmist; brez pravičnosti ni miru, Ie po pravičnosti se pride do njega.
To so odvažne besede, globije in je-drnateie kot diplomatske note.
. * * *
Nemška nota Wilsonu
je došla 29. t. m. v Washington. Bolgarski vladi je vročil ameriški konzul Murph 28. t. m. noto predsednika Wilsona. Bolgarska vlada bo danes izročila noto, ki je identična z noto zaveznikov.
Druga Wilsonova nota.
Rotterdam, 29. decembra. Manche-ster Guardian" poroča: Došla je druga Wilsonova nota. ki se smatra za dopolnilo prve. Stališče, ki ga je zavzel sporazum, ne bo izpremenila.
Druga Wilsonova nota ni, kakor poroča »Berliner Ztg. am Mit tag«, namenjena osrednjim velesilam; pač so pa Združene države poslale notoo sporazumu,
Skandinavske države podpirajo Wilsona,
Kodanj, 29. dec. Ritzauov urad poroča: Danska, norveška in švedska vlada sc po pogajanjih svojim poslaništvom naročili, naj izroče vojskujočim se državam noto, s katero priporočajo \Vilsonovo noto glede na pospešitev trajnega miru, ker bi, če bi tega ne storili, zanemarjali svoje dolžnosti nasproti lastnim narodom in vsemu človeštvu, ako bi ne izražali najtoplejših simpatij nasproti vsem stremljenjem, ki šo sposobni, da končajo posledice vojske. Vse tri vlade upajo, da bo dovedla Wilsonova iniciativa do uspeha, vredna vzvišenega mišljenja, ki je povzročilo noto,
Dunaj, 29. dec. Kraljevski švedski poslanik bar. Beck Fries in kraljevski drns'1 poslovodja De Lerche sta danes izročila v zunanjem ministrstvu enaki noti, ki sloveti: Z živahnim zanimanjem je zaznala kraljevska vlada predloge, ki jih je stavil predsednik ameriških Združenih držav z namenom, da olajša ukrepe, ki naj dove-dejo do trajnega miru. Kakor tudi se izogi. 'ba kraljevska vlada vsakega vmešavanja, ki bi lahko upravičena čuvstva žalilo, bi le zanemarjala svojo dolžiost nasproti last-
„emu narodu proti skupnosti človeštva, če bi ne izrazila svojih najglobljih simpatij nasproti vsem stremljenjem, ki nameravajo končati nadaljevanje kupičenja bolesti m izgub v moralnem in v materielnem oziru. Upa, da bo Wilsonova iniciativa dosegla uspeh, ki odgovarja visokemu mišljenju njegovih stremljenj.
Škandinavske države izročile noto т Berlinu.
Berlin, 29. decembra. (Kor. ur.) Wolff poroča: Danski in norveški poslanik ter švedski poslovodja so vročili noto, ki je dobesedno enaka na Dunaju izročeni noti.
Nota sv. očeta Wilsonu.
Lugano, 29. dec. V Rimu je zboroval veliki ministrski svet. Sonnino je sprejel na to rumunskega poslanika in ameriškega veleposlanika. Po zasebnih poročilih bo v kratkem sv. oče poslal noto Wilsonu,
Sporazumu gre za to, da pridobi na času.
Amsterdam, 29. decembra, h Londona se javlja: Odgovor četverozvezi ne bo naravnost odklonilen, meril bo marveč na to, da pridobe čas. Nota se pa ne bo ozirala ne na noto Wilsona in ne na noto Švice.
Rotterdam, 29, deceipbra. »Manche-star Guardian« poroča; Sporazum je že poslal odgovor štirizvezi. Po obliki in po vaebini so mogoča še daljnja pogajanja.
Lugano, 29. decembra. »Corriere« poroča: Odgovor Italije Nemčiji in Avstriji, ki je dobesedno enaj^noti drugih velesil sporazuma, je italijansko ministrstvo že poelalo v nevtralne dežele.
Posveti v ruskem glavnem stanu.
Iz Kodanja: V ruskem glavnem stanu s« vrše neprestano posveti, ki so važni, ker pritegujejo k njim vedno več oseb. V petek sta se pripeljala v glavni stan Saso-nov in Stiirmer, v soboto pride baje oboleli veliki knez Nikolaj .bodoče dni pa Ko-kovcev, Goremkyn, Trepov, Pokrovski in Protopopov. Car se neprestano posvetuje. Angleškega veleposlanika Buchanana je zaslišal v enem tednu trikrat, francoskega in italijanskega pa dvakrat. Gre za mirovno vprašanje in za Wilsonov nastop,
Rusija pošilja poslance ▼ inozemstvo.
»Frankf. Ztg.« poroča iz Petrograda: Duma je sklenila poslati več poslancev v nevtralno in v zvezno inozemstvo, da po-izvejo o mnenju teh dežela glede na vpra-šan(e miru.
Politične razprave v januarju.
iBerlin, 29. dec. »Vorwarts« poroča, da -bo gospodarski odsek sklican sredi ja-nuatia, kar vzbuja pozornost, ker je ta od-sekiidoločen, da se mu bodo naznanjale važne zunanje zadeve.
^Berlin, 29. dec. Državni tajnik Zim-mermann se je podal v veliki glavni stan.
■>a
Streznenje ruskin nacionalistov.
Pišejo nam: Nekaj radovednežev se je obrnilo na znanega narodnjaka in glavnega urednika petrograjskega »Novega Vremena« — Menčikova z vprašanjem, če še verjame, da se uresniči takoimenovana srbska Jugoslavija. Pripomniti je treba, da so ruski narodnjaki pod Menčikovim vodstvom začetkom svetovne vojne postavili na prvo mesto zahtevo, da se ustanovi srbska jugoslovanska država. Kako zelo so gospodje v Petrogradu tekom vojne iz-preinenili svoje mnenje, kaže odgovor Menčikova na gornje vprašanje. Tako-le piše svojim radovednim prijateljem:
Pod »Jugoslavijo« razumejo vpraše-valci očividno stopitev Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo pod žezlom kralja Petra. Zelo nerad se lotim te stvari, ker sem v naprej prepričan, naj izrečem še tako dobrohotno mnenje, pri vse preveč nervoznih in občutljiyih Jugoslovanih ne bom našel z njirn uspeha, Fantastične dežele »Jugoslavije« ni in je nikoli ni bilo. Niti elementov koncentracijske sile ni nikjer opaziti. V 12. stoletjih se srbsko-hr-vatsko-slovenski narod ni umel združiti. Pred vojno je bil v državnem verskem in kulturnem oziru razcepljen. Ali se moramo udajati giobokoumnim razmotrivanjem o Jugoslaviji sedaj, ko stoji sam obstoj južnega in zapadnega Slovanstva v znamenju grozečega vprašanja?
Ne Hrvati ne Slovenci niso zadovoljni s tem, da bi se združili, ako bi se imela skupna država imenovati srbska. Oba naroda sta ponosna na svoje posebno ime. Pri tem so šteli Slovenci pred vojno vsega vkup poldrugi milijon. To bi bilo komaj za pošteno mesto dovolj (?!). A vendar bi smatrali vsako spojitev s Hrvati in Srbi za uničenje njihove narodne posebnosti in za smrtno obsodbo njihove zgodovine. Za svojo osebo vidim samo v Rusiji edino Slo-vanstvo bodočnosti, ne glede na to, ali se Rusiji priključijo sorodniki na zapadu ali ne.
Tako Menčikov, To pismo je nekaka politična veroizpoved in nam pove več nego cela knjiga. Prav in koristno je za nas, da to veroizpoved poznamo.
Ofenziva na vzhodni sedmooraskl
m.
Napadalna črta zaveznika se je vsled posega v boj armade Gerock razširila za okoli 70 km. Ta k vojni skupini generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa spadajoča armada uspešno prodira med jugovzhodnim kotom Sedmograške in med rečico Uza. Takoj prvi dan napada so te čete vzele več zaporednih sovražnih postojank in povsod prenesle napad na mol-davska tla. Ta krepak sunek bo pospešil prodiranje levega krila Falkenhaynove armade.
To krilo je v četrtek prekoračilo reko Rimnicul med Talbuzea in Rimnicul—Sarat in prodira proti višinam južno od Rim-ne. Središče Falkenhaynove armade stoji severno in severovzhodno od mesta Rimnicul—Sarat. Desno krilo je pridobilo na prostoru proti cesti, ki pelje iz omenjenega kraja v Sutesci; več ruskih divizij, ki so se v jezerskem ozemlju te ceste utrdile, je bilo potisnjenih nazaj proti severu.
Donavska armada se bori še v črti Dedulesci (ob spodnjem teku reke Buzeu) —Vizirul (severno od dolnjega teka reke Calmaauiul).
V Dobrudži so si Bolgari v boju za Macin priborili nove uspehe. Levo rusko krilo pri Rahelu (zahodno od Isaccee) je bilo vrženo, bolgarske čete prodirajo po cesti proti Luncaviti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. dec. Uradno:
Armada generala pl. Falkenhayna je potiskala severnovzhodno in severno Rimnicula-Sarata sovražnika od postojanke do postojanke nazaj. Na višinah sever-nozahodno imenovanega mesta so avstrijske in bavarske čete generala Kraffta pl. Delmensingena iznova vrgle sovražnika. Bojna skupina podmaršala Ljudevita Hol-dingerja, ki pripada tem četam, se nahaja pri Dedulesci v boju. Tudi južno krilo bojne črte, ki ji zapoveduje generalni polkovnik nadvojvoda Jožef, se je pridružilo napadu. Avstrijske in nemške sile so iztrgale sovražniku v zgornji Zabali-Naruji in v Putna dolini vrsto močnih utrdb, pri Hariji severnozahodno Sos Mezo so pa z naskokom vzele sovražne črte. Sovražnik nam je prepustil v včerajšnjih bojih na Vlaškem in v gorovju Focsani 3000 ujetih mož, 6 topov in nad 20 strojnih pušk. Skupina avstrijskih letal je metala 27. t. m. bombe na po sovražnih četah močno rabljeni kolodvor Onesci. Več poslopij je gorelo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. dec. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Nič posebnega.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Južno krilo vojne skupine, ki mu poveljuje general pehote pl. Gerok, se je odgovarjajoč premikanjem na velikem Vlaškem pomaknilo v gorah proti vzhodu. Nemške in avstrijske čete so v težavnem goratem ozemlju erdeljske vzhodne bojne črte vzele z naskokom več zapovrstnih postojank. Ujetih je bilo ob tej priliki 1400 Rusov in Rumunov in zaplenjenih 18 strojnih pušk in 3 topovi.
Bojna skupina maršala pl. Mackensen a.
Na levem krilu IX .armade so zlomile bavarske in avstrijske čete pod vodstvom generalnega poročnika Kraffta pl. Delmensingena v gorah močan odpor zveznih sovražnikov in dosegle Dumitresti, 20 km severnozahodno Rimnicnla-Sarata. Desno krilo armade je prodrlo Aed odsekom Rimnicul in ob Puzualu proti severovzhodu; vzelo je več žilavo branienih vasi; Rusom, ki so se umikali, ni pripustilo nič časa, da bi se bili ustalili v pripravljeni postojanki odseka pri jezerih.
V	teh bojih se je posebno odlikoval zahodno pruski pešpolk št. 148. Ujeli smo od 23. decembra nad 1400 Rusov, zaplenili pa 3 topove, 3 strojne puške.
V	Dobrudži jc bil vzet Rachel.
Prvi generalni kvartirni mojster
pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. decembra. Uradno:
Na vzhodni bojni črti nič posebnega. Mackensenova vojna fkupina napreduje dalje.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 29. dec. Uradno:
V	severnozahodnem kota Dobrudže se nadaljuje ofenziva po načrtu. Zasedli smo vas Rachel.
Rusko uradno poročilo.
27. decembra. Zahodno bojišče. V zahodnih gozdnih Karpatih so naši oddelki na meji Moldave severno reke Uz uieli sovražno predstražo in zaplenili eno
strojno puško, V isti pokrajini se je posrečilo našim strelcem, da so v varstvu megle vzeli dva 15 cm možnarja, ki jih je bil sovražnik med bojem 25. decembra popustil.
Rumunsko bojišče. Tekom dne je sovražnik skoraj na celf bojni črti napadal naše postojanke. Ob zgornjem teku reke Rimin sc jc posrečilo sovražniku, da je severno Magure potisnil nazaj naše konjeniške oddelke in rumunske pehotne oddelke. Na cesti v Rimnicul so bili naši oddelki, dasi so odbili celo vrsto napadov, le prisiljeni, da so morali popustiti prvo vrsto strelskih jarkov, ki so bili z ogn'em topov uničeni. Sovražne nap?de v drugih odsekih smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika. S protinapadom smo vzeli pri vasi Balcaselče več strojnih pušk. Boj se na celi bojni črti nadaljuje. V Dobrudži boji malih oddelkov.
Zmaga v Dobrudži.
Kodanj, 29. dec. O zmagi v Dobrudži se po ruskih virih poroča: Sovražniku se je posrečilo, da je nastopil s težkimi topovi proti ne posebno močnim postojankam Rusov in Srbov; z ognjenim viharjem je prisilil Ruse, da so morali bežati, V močvirnem ozemlju so žrtve na ljudeh zelo velike. Srbska brigada je popolnoma uničena. Bavarske in pruske čete so na Vlaškem pregnale Ruse in Rumune s kolodvora in preprečile, da niso mogli razstreliti mostu čez reko pri Gradiscei, kateri kraj je zasedel sovražnik. Pri mostišču Macin se je posrečilo sovražniku, da se je približal na vzhodu in na jugovzhodu.
Čez Donavo na Rusko.
Curih, 29. decembra. Tukajšnji časopisi namigujejo na važnost novega prehoda čez Donavo pri Isacei in Tulcei, ki bi vodil naravnost na južno Rusko; posledica takega prehoda bi bile za rusko-rumunsko armado pri Renih in Galcu nepregledne.
Ruska posest v Bukovini v nevarnosti.
Curih, 29. decembra. »Stampa« pri-občuje poročilo, v katerem je izražena resna skrb glede ruske posesti v Bukovini. List pravi, da je položaj v Bukovini tesno zvezan s položajem v Rumuniji, in ako bodo nasprotniki v Rumuniji še dalje prodirali, se treba pripraviti na to, da se bodo morali Rusi umakniti tudi v Bukovini. Besarabska ravan je že v nevarnosti pred Hindenburgom. Kar se tiče rumunske armade je komaj še zadosti močna. Celokupne rumunske bojne sile ceni italijanski list komaj še na 100.000 mož.
60.000 fon rumunskega streliva potopljenega.
Kodanj, 29. decembra. Rusi poročajo, da so nemški podmorski čolni na Ledenem morju potopili 60.000 ton topniškega streliva namenjenega Rumuniji.
Narodno ministrstvo v Rumuniji.
Pariz. »Agence Havas« javlja: Rumunsko ministrstvo so izpremenili in izpopolnili z opozicionalci. Bratianu ostane ministrski predsednik in zunanji minister, Take Jonescu postane minister brez port-felja. Ministri postanejo tudi princ Canta-cucene, Grecianu in Istrati.
Plen v Rumunij;.
Diinaj. Natančno še zdaj ni mogoče poročati o množini po naših četah v Dobrudži in na Vlaškem zaplenjenih žitnih zalog. Upa se, da bo bodoča žetev v Rumuniji prav dobra. Delavcev ne bo manjkalo, ker zaposlujejo na polju rumunske vojne ujetnike. Petroleja in bencina so tudi zaplenili velike množine. Približno 3000 železniških voz naloženih s tem blagom so zaplenili samo v Konštanci, a nekaj pe-trolejskih skladišč še zdaj gori. Sovražnik je, ko se je umikal, bolj poškodoval vrelce kot čistilnice, a v dveh mesecih bodo vse že tako popravili, da se bo obratoval v popolnem obsegu. Nizozemski kapital je bil najbolj prizadet pri uničevalnih delih, ki so jih vodili Angleži, Škode je približno 250 milijonov \nark,
Rumunska kraljica Marija
je že s svojimi otroci prišla v Petrograd. Stanuje v Carskem sclu,
Ruska armada ne more nositi celega bre-I	mena vojske sama.
Genf, 29. dcc. R uski veleposlanik Iz-volski je izjavil francoskemu ministrskemu predsedniku, da radi težavnega položaja na Vlaškem zelo želi, naj bi zvezne armade zdaj tudi nastopile. Ruska armada ne more sama nositi celega bremena, ker rumunska armada kot taka več ne obstoji. Rusija jc nastopila tudi pri ostalih zveznih vladah.
Ruski vojaki posebne vrste.
»Kolnische^ Ztg.« poroča: V septembru 1916 so v Saratovu novačili • -4 nek: ni če v sttrosti 17 do !8 let. V Nižnem Novgoro-du so uvrstili Čehe in Alzačano-Lorenčanc v rusko vojsko. Alzačani-Lorenčani nosijo ruske uniforme s francosko trobojnico.
Ruska duma,
Amsterdam, 29. decembra. (Kor. ur.) »Daily Chronicle« poroča iz Petrograda, da gre duma v soboto na božične počit-
nice. Politični položaj se doslej ni Izpremenil, Neprestano se govori o izpremem-bah v kabinetu. MinistU neprestano potujejo v glavni stan in nazaj.
Interpelacija glede nadškofa Sceptickega v ruski dumi.
Kakor poroča posebni dopisnik »Glo-sa Narodu« iz Kodanja, je stavila levica v dumi ostro interpelacijo glede postopanja z nadškofom Sceptickim. Kakor je izvedel imenovani list, bo imela ta interpelacija uspeh in se bo z grofom Sceptickim bolj človeško ravnalo.
Rusko oiniUe iz Do«.
Sredi novembra se je bojno težišče ustanovilo v severni Dobrudži, Poročila, ki so takrat prihajala od tam, niso dajala jasnega pregleda o razmerah, ki so nastale s prodiranjem dobruške armade, sestavljene iz Nemcev, Bolgarov in Turkov v okolici Hirševa. Dne 9. novembra je javilo nemško vojno vodstvo, da so se oddelki Mackensenove armade, potisnjeni v Dobrudže, po povelju izognili boju s sovražno pehoto in tri dni kasneje so poročali Rumuni in Rusi, da so njihove čete do* segle črto Hiršova do Caransufa ob Čr-nem morju, Od onega dne dalje so se razvijali tam gotovo le boji v postojankah, kf so se razširili šele sredi decembra zopet v premične boje, ko so se Bolgari potisnili dalje na levem donavskem bregu. Zaka) 19. decembra javi nemški generalni štab,! da je sovražnik nadaljeval umikanje in da je naša armada prodirala dalje proti doU nji Donavi. Razvrstila se je s tem po skraj« no grbavem, 250 m visokem, strmo pre« padnem ozemlju. V malo dneh je bilo toi ozemlje zavarovano med vednimi boji Ж zadnjimi stražami ruske vojske in dosežena reka Donava.
Nad Tulceo, katero so zasedli 22. decembra, se počenja donavska delta, 2600 štirjaških km razsežno divje močvirje, pra-gozd bičja in trsja, neobljudeno, težko pre* hodno in nezdravo. Od donavskih roka* vov je tam najvažnejši rokav Sulina, ki je po dovršenju uravnavnih del 1, 1902, imef do tam, kjer se združi z rokavom Tulcea^ skoro ravno strugo, dolgo 63 km in bil za^ dosti velik za največje ladje.
Izvoz preko morja je bil znaten, glo* bočine po reki navzgor pa so bile po stanju vode različne, a 5V& m so znašale vselej.
Ob izlivu na desni stoji mesto Sulina, ki ima 5000 stanovalcev. Pristan je 5 km dolgi rokav. 70 km nad Sullno stoji mesto Tulcea, vladni sedež dobruški. Tam stanuje tudi plovitveni nadzornik donavske komisije. Še 74 km višje stoji mesto Galac, ki ima 64.000 stanovnikov, vojni in trgovski pristan. Dvakrat na teden so pristajale tam tudi naše ladje sredozemske proge.	ч
Najvažnejše pristanišče spodnje Donave pa je Braila z 58.000 prebivalci. Voda je tam še vedno nad 5 m globoka.
Rokav Kilija tvori svoj delta z mnogimi nestalnimi peščenimi jeziki. En izliv na ruskem ozemlju so poglobili skoro na 4 m, tako da more Ruska poslati majhne ladje in torpedovke po Donavi navzgor. Sploh je donavsko brodovje važno po rokavih donavskega izliva.
Led je na spodnji Donavi zelo nesta« len. Reka zamrzne dostikrat nenadoma in koncem decembra se navadno jenja plov-stvo.
Dobrudža je doživela že važen kos zgodovine. V prvi rusko-turški vojni so zmagali Rusi pri Tulcei in Babadagu, dve leti kasneje so dobili prav tam po hrbtu,
Preo novimi ВД m Krasu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. dec. Uradno:
Na Krasu so Italijani včeraj močnejše streljali s topovi kot prejšnje dni. V Vipavski dolini je neki naš letalec sestrelil sovražno letalo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
28, dcc. Boljše vreme je na celi bojni črti pospešilo delovanje s topovi na Krasu v odseku južno od gore Fajti. V zadnji noči je neki naš oddelek s presenetljivim napadom zasedel neko 200 metrov visoko višino pred našo bojno črto,
Nemški тш pri Verdom
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. dec. Veliki glavni stan:
Na zahodnem bregu Mcze so izvajali sunke v francoske postojanke na zahodnem bregu Moze na višini 304 in na južnih slemenih Mrtvega moža deli pešpolkov št. 13 in 156 ter fizilirskega polka št. 37, ki so vsi slavnoznani še od Somme. Temeljita priprava z ognjem topov in preizkušeni metalci min, ki jih pehota vsled njih učinka ne more več pogrešali, so delali pot napadalnim četam med 2. in 3. črtami sovražnih postojank, iz katerih so
privedli 222 ujetnikov, med n.imi 4 častnike in 7 stronih pušk. V vzetih jarkih smo odbili več tudi ponoči ponovljenih francoskih protinapadov.
Pri gozdih Cheppy- in Malencourt so si poiskali vrli Wiirtemberžani in Baden-čani iz sovražnih postojank več ujetnikov.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. decembra. Uradno se poroča:
Močan ogenj severno Somme. Napade Francozov na bojno črto in na krilo naših novih postojank na »Mrtvem možu« smo odbili.
Na morja.
Nad ЗУ2 milijona ton potopljenih.
Dunaj, 29. dec. (K.u .) Meseca novembra so vojna sredstva osrednjih velesil uničila 138 sovražnih trgovskih vozil s 314.500 tonami; 244.500 ton med njimi je angleških. Potopljenih je bilo tudi 53 nevtralnih trgovskih ladij s 94.000 tonami, ki so vozile prepovedano blaoo. Mesečni plen torej znaša skupno 408.500 ton, odkare se je pričela vojska, sta osrednji velesili uničili 3,636.500 ton trgovinske mornarice sporazuma; 2,794.500 ton med nj mi je angleških.
Velik plen nemškega podmorskega čolna.
Berlin, 29. decembra. Neki naš podmorski čoln je nedavno v Severnem ledenem morju, vzhodno od Severnega rta, zasačil parnik »Suhan« ruskega prostovoljnega brodovja, Parnik je bil naložen z vojnim blagom ter je plul iz Amerike v Arhangelsk. Podmorski čoln je parnik ustavil, .vzel ruske ladijske častnike kot ujetnike 'na krov, nato pa vodstvo parnika izročil nekaterim svojim podčastnikom, ki so spravili ladjo v spremstvu podmorskega čolna v neko nemško luko. Tu se je izkazalo, da je bila ladja last paroplovne družbe Mamburg—Amerika — »Spezia«, katero so bili Rusi začetkom vojne zaplenili v Vladivostoku. Mnogo milijonov vredni ladijski tovor je bi! naslednji: 100.000 7,5 cm šrapnelov, 75.000 7,5 cm rastrelilnih granat, 150.000 3,7 cm patron, 250.000 uži-galnikov za granate, 100.000 časovnih uži-galnikov, 125.000 užigalnih vijakov, 150.D00 kg dragocene razstrelilne snovi »trinitro-toluol«/ 175.000 kg cevnega smodnika, 40.000 kg črnega smodnika, 127.000 30 cm izstrelkov, 150 cilindrov kis,line, 1,230.000 kg svinca, 7 tovornih avtomobilov, 200 bal usnja za podplate, 500 koles bodeče žice in 6000 komadov železniških tračnic.
• Sporazum in Grško.
Rotterdam. »Novo Vreme« poroča: Sporazum namerava prekiniti diplomatične zveze s kraljem Konstantinom in odpo-klicati poslanike iz Aten.
Grška vlada zahteva odpravo blokade.
Lugano, 29, decembra. (Kor. urad.) »Corriere della sera« poroča: Grška vlada je naročila svojim zastopnikom v Parizu, Rimu, Petrogradu in v Londonu, naj nastopijo za odpravo blokade.
Razna poročil
Weisskirchner odstopi?
Kakor izve »Narodni Politika«, računajo z možnostjo odstopa dunajskega župana dr. Weisskirchnerja.
Kandidati za predsedniško mesto zbornice.
V slučaju, da pripade predsedniško mesto državne zbornice zopet nemškemu Nationalverbandu, bi prišli, kakor poroča »Information«, za predsedniške kandidate v poštev sledeči poslanci: dr. Stolzcl, dr. Damm, dr. Steinwender.
Odposlanstvo Bosne in Hercegovine pri kronanju.
Budimpešta, 29. dec. Kot zastopniki Bosne in Hercegovine pri kronanju so semkaj dospeli: škof dr. Ivan Šarič, metropolit Evgen Letica, reis-iil-ulema eff. Čaušević, frančiškanski provincial Andrič, bivši župan Kulovič kakor tudi poslanca dr. Jožo Sunarič in Risto Hadži-Damjanovič.
Hrvatski umetn ki pri kronanju.
Kronanja se udeleže sledeči hrvatski umetniki: profesor Bela pl. Csikos-Sessia, profesor K. Crnčič in kipar profesbr Rudolf Valdec.
Eksplozija v Draždanih. Draždani, 28. decembra. (Kor. urad.) Pri prebiranju municije v artiljerijski zalogi je danes dopoldne vsled eksplozije nastal požar, ki se je razširil tudi na sosednja poslopja. Doslej je mrtev cn delavec.
CZ1CZ3 С^СЗЗ CZ3EZ3 CZ3CI2
Podpišite V. vojno posojilo.
--"..... »	—ir-t-^
srao ono leio!
Ljubljanska duhovščina se je poklonila danes svojemu knezoškofu ter mu po mil. stolnem preštu Jan. Sajevicu izrazila svoja iskrena voščila za novo leto. Presvetli je v svojem odgovoru povdarjal, v kako hudih časih da živimo; vendar pa nas tolaži zavest, da smo duhovni in naš narod tudi v teh usodnih dneh z vsemi močmi izpolnjevali svojo dolžnost. Poleg dušnega ' pastirstva pomagajo naši duhovniki hvalevredno tudi v materialnem oziru ljudstvu, da Iožje prenaša dneve poskušnje, zato imamo trdno upanje, da tudi po voiski ostane trdna zveza med duhovniki in ljudstvom. Pogled v novo leto nam še kali nedokončana vojska, a veseli nas, da je uprav za papežem naš mladi vladar spregovoril težko pričakovano besedo o miru, o kateri upamo, da se nam v novem letu uresniči. Sicer pa v duhu Go!\odovcm nosimo težo hudih dni, bodimo v duševnem in gmotnem oziru drug drugemu v pomoč, izravnavajmo vsa medsebojna nesporazumljenja in prosimo Boga, da nam podeli moč stanovitnim vstrajati do konca, V tem smislu Presvetli želi vsej duhovščini in vsem svojim vernikom od Boga blagoslovljeno, srečno novo leto.
Dnevne novice.
-f Ob novem letu. Po častitljivi stari navadi se ob spremenu leta spominjamo naših zvestih sotrudnikov, naročnikov in čitateljev ter jim želimo srečno in veselo novo ieto! Trdno se zanašamo, da nam ostanejo zvesti tudi v novem. letu. Pomnimo, da bo šlo v znamenitem 1917. letu za velevažne preosnove naše slavne domovine, za preosnove, ki bodo največjega pomena tudi za naš narod. Tu treba, da smo vsi na krovu, da vsi gibljemo roke, vsi vneto pomagamo pri delu za srečnejšo, lepšo bodočnost našega naroda , v novi Avstriji, katero s tako sijajno hrabrostjo in požrtvovalnostjo pomagajo ustvarjati naši junaški sinovi na svetovnih bojiščih, S svojo srčno krvjo jo ustvarjajo in s tem zagotavljajo tudi svojemu, našemu slovenskemu narodu novo, lepše življenje. Upamo, da so glavno delo žc izvršili, da je največji trud že za njimi, da se bliža zanje tako zaželjena ura odpočitka. Naj jim ta ura čim preje bije, naj jim jo ožarja slava zmage, naj vsak izmed njih najde doma topel in prijazen kotiček, zvesta in ljubeča srca ter mehke, dobrotne roke, ki jim bodo lepšale bodoče mirne dnove in jim obilo vračale niihove sedanje nadčloveške žrtve. To je naše novoletno voščilo našim vojakom. Pa še nekdo nam je danes posebno pri srcu, da mu izrazimo svoja najiskre-nejša voščila. To so naši begunci. Srca kvišku, dragi pregnanci! Z letom 1917, bo, trdno upamo, konec vašega pregnanstva, bliža se dan vaše vrnitve na drago domačo zemljo. Marsikdo '00 sicer naSel dom porušen, a nešteto rok se bo zganilo, pomoč bo prišla od zgoraj in od spodaj in veselo bodo rastli iz tal novi domovi na stari sveti domači grudi. 1917. leto vam bodi blagoslovljeno, dragi primorski rojaki! Vsi skupaj se tesno sklenimo k novemu delu, k novemu življenju, k novi bodočnosti, katero nam iako upapolno obeta leto 1917. Bog nad nami in z nami!
Cenj. naročn ke tem potom opetova- j no opozarjamo, da so pri našem listu z novim letom odpravljene vse znižane cene. Vsak poštni naročnik mor?, brez izjeme plačati polno naročnino 26 K za vsakdanjo ali 7 K za samo sobotno izdajo, — Vsako maniše plačilo bomo sprejeli za do-tični čas, ki odgovarja polni naročnini, četudi bi se pri pošiljatvi drugače naročalo. Le na ta način nam bo omogočeno ostati pri sedanji naročnini.
P .n, naročnikom na Odrskem, Hrvatskem, v Slavoniji, Bosni iu Hercegovini sporočamo, da se bodo avstrijski časopisi tudi po novem letu lahko neovirano pošiljali naročnikom naravnost iz upravni š t v a, kakor je bilo doslej. Danes smo prejeli tozadevno uradno obvestilo. Vse ostane torej pri starem. Ccnj. naročniki in prijatelji naši naj o'ovcstc o tem tudi naročnike »Domoljuba«, »Bogoljuba« in sploh vseh naših časopisov.
+ Nova dežela na obzorju. Pod tem naslovom piše »Information« med drugim: Le duh strogo monarhične, državo ohranjujoče politike je bil in je še, ki edini more dovesti do okrepitve in povzdige države in monarhije, ki edini more dati Avstriji in monarhiji tisto veličino, katera jo povzdiguje v conjencga, mnogoželjenega zaveznika. Pot k temu ponosnemu cilju vodi preko zedinjenja in nerazdružljivosti vseh naših narodnosti, ki imajo enake dolžnosti, katerim se morajo pa priznati tudi enake pravice. Ta politični sistem, katerega smernice ie po v Bogu počivajo-čem stricu podedoval ccsarski nečak, se je žc sijajno obnesel, njegova je tudi bodočnost. Ze naš bivši zunanji minister, groi Leopold B e r c h t o 1 d, ki sloji sedaj ob strani cesarju Karlu kol najvišji dvorni mojster in najzvestejši svetovalec, je svo-
jo visoko službo pojmoval in izvrševal v tem duhu. S svojim bistrim pogledom za pravi interes države je vodil modro, smotrno zavezniško politiko posebno nasproti Bolgariji in Turčiji ter ustvaril tiste temelje, na katerih danes počiva mogočna zgradba četverozveze, ki more kljubovati vsem navalom premogočne entente v svetovni vojski. Politični program pokojnega nadvojvode Franca Ferdinanda je prišel do visoke časti, je danes višje cenjen nego kdaj prej in sonositelji in opore tega programa delajo danes pot novemu režimu.
Princ Hohenlohe ne bo, kakor se poroča z Dunaja, imenovan le za prvega najvišjega dvornega mojstra, marveč tucli za načelnika cesarjeve kabinetne pisarne.
-j- Zahvala za vojaške božične darove. Gospa grofica Attems je prejela od nekega armadnega poveljstva na jugoza-padni fronti naslednje pismo: Vojna pošta..... dne 26. decembra 1916. ' Blagovolite sprejeti, visokorodna grofica, najtoplejšo zahvalo ... armadnega poveljstva za božično akcijo pod Vašim vodstvom, ki je omogočila, ca so dobili sinovi Kranjske tako obilc božične darove. Vojaki, ki morajo namesto božičnega veselja v krogu svojih družin prestajati tako strašno trd boj proti snegu, ledu in všem drugim številnim krutostim visokega gorovja, obečajo Vašemu Visokorodju in Vašim pridnim velikim in malim soirudnikom, cla bodo vztrajali v tem boju proli naravnim silam in lokavemu sovražniku. Sprejmite, v;so-korodna grofica, to obljubo kot znamenje globokoobčutenc zahvale za dokaze prijaznega spominjanja v domovini in jo blagovolite sporočiti svojim pridnim sotrudni-kom.«
-f N3 beseda strasti — beseda pameti! »Rundschau« je prinesla te dni članek, v katerem mirno in stvarno črta pa-ra'e'o med interesom države in onim ljudstva. To poslednje pa je — prevedeno na avstrijski — interes narodov. Člankar naglasa, da je prvi predpogoj za konsolidira-nje naše monarhije, za kulturni in socijalni napredek nje prebivalstva tesno in prijateljsko sodelovanje »vseh pismen in vseh dsiov države«! Nato citira »Rundschau« sledeče iz izvajanj solnograškcga namestnika deželnega glavarja dr. Stolzla v listu -Oesterr. Volkszeitung«: »Mi (Nemci) nočemo biti gospodarji v državi, nočemo gospodovati nad drugimi narodi v neplodni prevzetnosti, hočemo pa močnega cesarstva Avstrijskega!«
-f- Odlikovanja. Dunaj, 30. decembra. (K, ti.) .'AViener Zeitung« poroča: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo cesar jc z najvišjim odlokom 22. t. m. najmilostneje podelil: pristojbine prosto: red železne krone II. vrste: deželnemu glavarju na Kranjskem dr. Ivanu Šusteršič. Viteški križec Franc Jožefovega reda mngislratnemu svetniku v Ljubljani Janku vitezu Blei-weis pl. Trsteniški, magistratnemu svetovalcu v Ljubi:ani Evgenu Lah; vojni križec za civilne zasluge I. vrste deželnemu glavarju na Štajerskem Edmundu grofu Attems, tajnemu svetniku; vojni križec za civilne zasluge II. vrste župar.u deželnega stolnega mesta Ljubljane, odvetniku dr. Ivanu Tavčar, ljubljanskemu podžupanu odvetniku dr. Karlu Triller, ravnatelju deželnih uradov v Ljubljani Matiiu Znmida. Naslov cesarski svetnik pristojbine rrosto občinskemu predsloiniku v Kranju Ferdinandu Pollak. Dalje objavlja današnja »Wiener Zeitung« podelitve vojnih križcev za civilne zasluge III. in IV. vrste, kakor tudi zlatih in srebrnih zaslužnih kr'žcev veliki vrsti deželnih in občinskih funkcionarjev.
Ljudska posojilnica je darovala kakor v preteklem letu tudi letos 500 K Kranjskemu odboru za vojne sirote.
— Naši podčastniki. V listu -Der Mi-litaranwarter«, ki izhaja na Dunaju, čita-mo naslednjo razveseljivo notico: »Vsako prvo soboto ima tov. Ribič v Raimund-hofu, poleg Raimundovega gledališča, svoj vplačevalnični večer. Zadnjič so se zbrali tu vojaški pričakovalci in podčastnik' slovenskega materinega jezika in sklenili, cla v svrho pospešenja zvez z domačijo in la-mošnjimi tovariš', kakor tudi v svrho, da vsi vojaški pričakovalci slovenskega jezika pristopijo državnemu stanovskemu društvu, ustanove klub slovensko govorečih vojaških pričakovalcev s sedežem v Rai-mundovem dvorcu. Dopise v nemškem in slovenskem ieziku je pošiliali tovarišu Leopoldu Ribič, c. kr. brzojavni delovodja, Dunaj, XV., Mariahilfergiirtel. Zanimivo je, da so bili na prvem klubovem večeru slovenskih v. pr. kot gostje navzoči pra-porna kovača (podčast.) Karst in IIccs ter podčast. Hermann, vsi pri avtomobi'ni četi, torej podčastniki nemške armade. Nemški tovariši so prosili cclo za slovenske razglednice, katere so poslali svojim -družinam v spomin na veselo slovensko družbo ob sinji Donavi. Žal, da ta večer ni prišla do veljave domača pesem. Pa prihodnjič, t. j. 6. januaria!«-
Porotna sodišča. Poslovanje porotnih sodišč je v zmislu cesarske naredbe od-•iodeno do konca leta 1917. Vendar jc vlada pooblaščena, da lo odredbo suspendira, kakor Iutro bodo dopuščale razmere.
—	Smrt za domovino. Kruta smrt je ugrabila mlado življenje, ki je obetalo toliko dobrega in lepega. Došla je žalostna vest, da jc 22. decembra na tirolski fronti umrl junaške smrti, zadet 21. decembra od sovražne krogle v glavo, rez. poročnik Mirko B e n c d i k. V cvetni dobi 20 let jc omahnil v prezgodnji grob. S svojim mirnim, a odkritim in kremenitim znača-jeip je bil priljubljen vsakomur. Bodi mu ohranjen blag in trajen spomin. — Padel je v cvetni in nadebudni dobi svojega življenja na soški fronti pri Gorici Ernest Brega nt, zadet od šrapnela v trebuh. Bil je sin vpokojenega nadučilelja Jurija Brc^anta v Pobrežju pri Mariboru in brat nadučitelja Breganta na Keblju, učitelja Breganta v Lehnu in učiteljice ge. Petrič v Konjicah. Bodi mu ohranjen drag spomin!
—	Odlikovanje. Z veliko diplomo vojnega botrinslva je bil odlikovan gospod Vinko Černe, c. kr. poštar v Gorjah.
Duhovniška vest. Veleč. g. Juriju T r u n k u, župniku na Peravi, jc podelje. na župnija Borovlje.
—	Dalmatinske veleizdajalske sodne obravnave, Z Dunaja se poroča: Od mnogoštevilnih vcieizdajalskih sodnih obravnav, ki so se vrnile pred senatom tržaškega sodišča v Gradcu, čakata še samo dve na končno rešitev, in sicer zadevi poslanca dr. Mate Drinkoviča in poslanca in delegata iz Dalmacije dr. Ante Trcsiča-Pavičiča. Dr. Drinkovič je v preiskovalnem zaporu v Vcloskem. — Vrhovno sodišče je te dni potrdilo obsodbo graškega sodišča proti nekdanjemu uredniku splitske . Slo-bode« Niko Bartuliču. Obsojen je na pet let težke ječe zaradi veleizdaje.
—	Osebne nov'ce s pošte. Poštni ad-junkt Rudolf Juretič je imenovan ia poštarja v Vižinjanu. — Promeščem so: nad-oficial Gvidon Pattay iz Pazina v Trst; poštni oficial Just Pcschle iz Pazina v Ljubljano, Orest Rovis iz Pazina v Novo mesto, Miroslav Brumat in Karel Mikschi-czek iz Gorice v Pazin; poštni asistent Ljudevit Vodopivcc iz Trsta v Pazin; nadalje poštni adjunkt Vekoslav Čech iz Pazina v Trst; poštni oficiant Ivan Sfiligoj iz Trsta v Pazin ter poštna oficiantka Albina Hiti iz Idrije v Litije. — Poštna oficiantka Marica Žitko jc izstopila iz poštne službe. — Umrla je poštarica Avgusta Rožanec.
Pokopališče na prazniKe. V nedeljo 24. t. m. sc je po stari celovški navadi do 2000 ljudi podalo na mestno pokopališče [ Trnjivasi, kjer so zasajali na grobove okrašena božična drevesca.
—	Pri železniški nesreči v Prestrah-ku dne 27. t. m. sc je poškodoval na gladi t in obeh nogah 41 let stari zavirač Domini!« t Kaucer, rodom iz Fogliami na Goriškem* f Smrtno so se ponesrečili trije železničarju Nesreča je nastala na ta način, da so 6« odpeli žel, vozovi ter trčili skupaj.	t
—	Zaznamek okrajšav korespondenc nega pisma, priredil c. kr. profesor Franc Novak, je kljub velikanskim težkočam, katere so povzročili dnevi draginje in pomanjkanja, doliskan. C.cna za vsak izvod broširan v platno zr.aša K 3. Delo cbsega na 106 straneh veliko izbiro naibolj običajnih okrajšav in stenografičnih .samoznakov urejenih v alfabetičnem redu in bo teoretično in praktično kar najbolje služila vsem, ki se bavijo s slovenskim tesnopi-som. Knjižica ie izšla v primerni žepni obliki v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. O veliki potrebi in pomenu le knjižice bomo obširneje spregovorili v posebni oceni.
Listnica upravništva. Gosp. J. I.ogar, 97. pešpolk, Reg. Stab.: Sporočamo Vam, da smo Vam odgovorili na vsako Vaše pismo; zadnji odgovor smo Vam poslali celo v t r e h ločenih izvodih, vsakega pod posebnim ovitkom. Ene denarne pošiljatve z dne 1, novembra v znesku 6 K nismo prejeli. — Mnogim naročnikom. Poštne pošiljatve nam dohajajo sedaj z zelo veliko zamudo, zato naj nihče ne pričakuje časopisa z obratno pošto. Zaračuna se pri nas naročnina šele z dnem, ko začnemo pošiljati časopis. Nihče zaradi tega ne bo na škodi.
Ш№ novice.
Županstvo obč. Renče sedaj v Ljub* ljani se zahvaljuje vsem onim blagim osebam, ki v teh težkih časih izkazujejo našim občinarjem usluge in delijo dobrote širom domovine, najtoplejše želeč vsem srečo in blagostanje v novem letu 1917. Obenem želi vsem po raznih deželah razkropljenim občinarjem srečnejših dni in skorajšnje vrnitve domov v prihodnjeir letu. — Žuoan Stepančič.
Smrtna kosa. Umrl je v Opatiji predsednik tržaškega deželnega sodišča g. Josip M i 1 o v č i č. — V Pulju jc umrl lastnik kavarne »Eden« Franc Scala. — Umrl jo v Trstu vojak obrežnobrambnega oddelka Peter Martincich. — V Lošinju je umrl dvorni svetnik Krištof Eusich, star 61 let. Bil jc dolgo vrsto let ravnatelj tržaškega policijskega ravnateljstva. — Umrl je dne 29, t. m. v ljubljanski dež. bolnišnici Feliks Giachelia, rodom iz Pulja, sin zasebnice
Adele, stanujoč v Šelenburgovi ulici 7, v starosti 12 let.
V Kromerižu na Moravskem je umrla dne 22. t. m. v goriški deželni bolnici Katarina Roječ, sestra g. dekana tolminskega in deželnega poslanca. Pckojnica je bila rojena v Sovodnjah ter je doživela 46 leto; gospodinjila je veliko let pri g. bratu. Pred leti je obolela ter iskala zdravja na raznih krajih. Lanskega leta se je v Silvestfovi noči peljala z drugimi goriškimi bolniki skozi Dunaj v Kromeriž — v vlaku jo je obiskal brat dekan. V Kromerižu se je razveselila parkrat obiska bratovega ter prejela po njem v septembru sv. zakramente, ko je prevzvišeni knez in nadškof goriški obiskal v novembru deželno bolnico ga je pokojnica spoznala ter prejela z drugimi bolniki višjepastirski blagoslov. Počivaj v miru!
Iz ruskega vojnega ujetništva so se
Oglasili, oziroma poslali pozdrave naslednji primorski in goriški Slovenci: France Lukežič, doma iz Vrtojbe št. 92 pri Gorici; Josip Mozetič, Dornberg pri Gorici; Alojzij Saksida, Gradišče pri Renčah, Franc Lah, Dornberg, Lorenc Čotar. Dornberg 5; Anton Černič, Dornberg; Ivan Rus, Dornberg 314; Viljem Gomišček, Solkan pri Gorici; Martin Medvedšček, Kanal na Goriškem; Fr. Peroci, Dornberg 27; Franc Budkovič, Dornberg 219; Franc Vodopivc, Dornberg 143; Josip Bric (Dornberg 103; Jožef Delpin, Renče; Jožef Skomina, Dornberg; V .Stepančič, Renče; Jožef Šinigoj, Dornberg; Jožef Zavadlov, Sv. Andrež pri Gorici; Izidor Mrmolja, Dolenja Vrtojba 85; Andrej Leban, Šempas pri Gorici; Avgust Mozetič, Renče 266 ter Franc Loko-vec, Kari Reya in Anton Pakovič. — Iz Italije pošilja svojcem srčne pozdrave goriški Slovenec Anton Velikonja, iz Francije pa Anton Tomšič, doma iz Renč 85.
Novice iz Brucka ot Liivi.
Obisk c. kr. nižjeavstrijskega namestnika Nj. ekscelence dr. Bleyleben v našem taborišču.
Dne 20. t. m. dopoldne je naše taborišče počastil s kratkim obiskom Nj. eks-celenca namestnik dr. Bleyleben z Dunaja. Sprejem, ki mu ga je priredilo naše taborišče, je bil res ljubek in ljubezniv. Taborišče v zelenju, ljudskošolski otroci in oni otroškega vrtca so tvorili špalir. Pri glavnem vhodu ga je pa čakala skupina šestih malih otročičev iz otroškega vrtca, ki so visokega gospoda sprejeli z lepim pozdravom in mu v dobrodošel prihod nudili s svojimi nedolžnimi ročicami sveže cvetlice. S svojo nežnostjo in ljubkostjo je pozdrav teh malčkov zelo ginljivo vplival na visokega gosta, tako da se je vsakemu otroku posebej na prav otroško prijazen način zahvalil. Po dokončanem predstavljanju k sprejemu došlih gospodov po g. predstojniku taborišča si je Nj, eksce-lenca začel ogledovati celo taborišče. Tako je šel v centralno kuhinjo, kjer je bilo kosilo za begunce ravno pripravljeno, ter isto pohvalil kot izredno tečno in okusno. Ravno tako si je ogledal skupno kosilo naših tri- do šestletnih otročičev, kjer se je o tečnosti pripravljene hrane, ki jo je sam pokušal ter o celotni napravi prav laskavo izrazil. Dalje si je nato ogledal obrtne tečaje, občudoval istotam hiter napredek v izvežbanosti naših deklet, šel je tudi v obrtne delavnice, kjer je pogledal po vrsti v delavne dvorane vsake obrti in končno obiskal ljudsko šolo, kjer je v tretjem in petem razredu prisostvoval tudi pouku. Ob tej priliki so mu naši šolarčki zapeli nekaj naših narodnih pesmi z cesarsko himno na koncu. Vtis, ki ga je visoki gospod dobil od našega taborišča, je bil kar najboljši. Ponovno je tekom svojega ogledovanja po taborišču izrazil g. predstojniku svoje veselje nad lepo urejenim taborom, o snagi, o prijaznosti njega prebivalstva, posebno pa o lepem prijateljskem razmerju, ki vlada med begunci in pa predstojnikom taborišča. Presenečenje Nj. ekscelence je pa doseglo višek, ko so mu naši pevci in pevke zapele v slovo pesem »Tam na vrtni gredi«. Po dokončani pesmi je stopil k pevovodju g. Černigoju in mu izročil svojo posebno zahvalo za brezprimerno lepi užitek, ki so mu ga pevci napravili s krasno pesmijo. S posebno laskavo zahvalo o izvrstnem zboru je naročil, da se vsakemu pevcu in pevki izroči njegov pozdrav, nakar je visoki gospod med špalirjem otrok in ljudskošolske mladine in med živahnimi živio-klici zapustil naš začasni tukajšnji dom.
Ljobljanske novice.
Ij Velikodušna pomoč. Deželni odbor {e izročil »Vincencijevi družbi« 100 nakaznic za meso, da jiB razdeli med ljubljanske uboge, S temi nakaznicami bodo revni ljubljanski sloji dobivaii na teden do 100 kilogramov mesa, kar pomenja izdatno pomoč za njihovo prehranitev. Podpisano načelstvo izraža deželnemu odboru za lo velikodušno pomoč najtoplejšo z' valo.
Za »Vincencijevo družbo« dr, Jos. Gruden, predsednik.
lj Šentpeterska konferenca. Zaradi novoletnega praznika se vrši prihodnja seja v pondeljek 6, februarja,
lj V »Šentjakobskem prosvetnem dru štvu« se vrši na Novega leta dan, dne 1, januarja 1917, zelo zanimivo predavanje. Začetek točno ob 6. uri zvečer.
lj Sejo aprovizačnega odseka, ki bi se imela vršiti včeraj zvečer, je g. župan odpovedal.
lj Napredovanje. Naučni minister je pomaknil učitelja verouka na tukajšnjem učiteljišču prof. dr. Josipa Demšar v osmi plačilni razred.
lj »Pionirji pri Svištovu«. Kakor izvemo, sc je udeležil slovitega donavskega prehoda maršala Mackensena pri Svištovu tudi pionir-praporščak Fedor Grego-r i č, sin ljubljanskega primarja in deželnega poslanca g. dr. Vinko Gregoriča.
lj Odlikovanje. Okrajni zdravnik v Logatcu, sedaj nadzdravnik v c, in kr. rezervni bolnišnici št. 5 v Ljubljani, g. dr. Ernest M e y e r, je odlikovan za svoje izvrstno delovanje z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Časti-tamo!
lj 20letnico časnikarskega delovanja
praznuje danes gospod Ivan Štefe. Naše najiskrenejše častitke!
lj Poročil se je g. Rudolf Zaloker, sin tukajšnjega posestnika in tovarnarja drož g. Makso Zalokerja, z gdč. Mici Wendling iz Vinkovcev v Slavoniji. Častitamo!
lj Vrnil se je iz ruskega ujetništva dne 25, t, m. v Ljutomerice prostovoljec Ljubljančan, Bogomir P 1 e h a n. Zopet v mili domovini, pošilja vsem znancem in dragim prijateljem srčne pozdrave.
Policijska ura na Silvestrov večer: C, kr, policijsko ravnateljstvo je na podlagi ministrske naredbe z dne 20. t. m., drž, zak. št. 417, dovolilo, da smejo imeti na Silvestrov večer, to je 31. decembra 1916 gostilničarji svoje prostore za goste do 12, ure in kavarne do 1. ure ponoči odprte.
lj Na nemško osemrazredno ljudsko šolo jc prišla kot poizkusna kandidatinja abs. učiteljska kandidatinja Alfonza Lindt-ner,
lj Prodaja kruha. Kruh se bode prodajal v nedeljo, na novega leta dan pa bodo prodajalne kruha zaprte,
lj Razveljavljenje pasjeoa kontuir.aca,
Vsled odredbe mestnega magistrata je v zmislu § 41, zakona o živinskih kužnih boleznih pasji kontumac za okrožje mesta ljubljanskega z današnjim dnem razveljavljen,
Ij Osrednja komisija bo poslovala na magistratu v dosedanjem lokalu od 1. januarja 1917 naprej vsak dan (izvzemši nedelje in praznike) in sicer od 8. do 12, ure dopoldne,
lj Žrebanje ljubljanskih srečk, V prostorih mestne blagajne se vrši dne 2, januarja 1917 52, žrebanje srečk ljubljanskega loterijskega posojila. Izžrebalo se bo 800 srečk z glavnim dobitkom 50.000 K. Žrebanje se prične ob pol desetih dopoldne. Mestna blagajna bo omenjenega dne za promet s strankami zaprta.
Razne novice.
Umrl je 28, t. m. na Dunaju ravnatelj godbe dvornih plesov in skladatelj Edvard Strauss.
— 13 milijonska ustanova. Iz Stuttgar-ta se javlja: Tvorničar Robert Bosch je nakazal 13 miliionov mark kot ustanovo za izpopolnitev Neckarskega prekopa.
Gospodarstvo.
— Vojni čevlji z lesenimi, podplati.
Ker je nastalo veliko pomanjkanje obuval in ni dobiti usnjenih podplatov, se je odločila tvrdka Karol Pollak, da za prebivalstvo kranjske dežele izdeluje močne in trpežne čevlje z lesenimi podplati v raznih velikostih. Cene so določene od 8 K do 18 K po velikosti. Da se omogoči enakomerna porazdelitev po deželi in cla se izključi vsako navijanje cen, ne pridejo ti čevlji v trgovino, ampak prepusti tvrdka vso oddajo deželnemu odboru kfanjskemu, ki bo porazdelil čevlje po županstvih. V ta namen naj županstva vse priglasitve pošljejo deželnemu odboru, ki bo sorazmerno po razpoložljivi množini določil razdelitev na občine. Čevlje bo tovarna odpošiljala na županstva proti povzetju, zato naj imajo županstva denar pripravljen. — Opozarja se, da bo za prvi čas le razmerno malo blaga moglo priti do porazdelitve na posamezne občine, ker jc potreba po celi deželi silno velika, izdelava se pa šele pričenja, Tudi se ne bo mogoče držati vsaj izpočetka. natančno zahtevanih številk; razdeljevalo sc bo sploh po razpoložljivem blagu.
14 vlakov petroleja stoji v Oderbergu
in ne morejo naprjj, zato je tako drag pe-j trolej. Kakor poizvedo »Lidovć Noviny«, j ne more teh 14 vlakov petroleja iz Galici-j je in Poljske naprej .ker manjka pred vsem i železniških voz in ker je glavna proga se-
verne železnice preobložena z vojaškimi pošiijatvami.
—	Arondiranje zemljišč, Čujemo, da se merodajni faktorji zelo zanimajo za za-okroženje posestev na Kranjskem po vojni, Ustanovil sc bo najbrže poseben urad, ki bo posredoval prostovoljno premeno oziroma izmeno in zamenjavo. Veliko stroškov prepisa i, dr, bo skoro gotovo nosil naš deželni odbor. Akcijo je z največjim veseljem pozdraviti, ker se bo na ta način silno izboljšala in pocenila kmetijska produkcija, pridobilo se bo več zemlje, ki se je sedaj skoro ne more obdelovati (meje), pridobilo se bo pa tudi neizmerno veliko na času, ki ga kmet v sedanjih razmerah izgubi z obdelovanjem, dovažanjem in ocl-važanjem na in z oddaljenih, razkosanih malih parcel. Z zaokroženjem bodo izginile tudi številne tožbe radi motenja posesti. Od strani tistih, v katerih korist se ima ta akcija pričeti, pričakujemo največjega zanimanja.
Južine so prepovedali. Koroška deželna vlada je prepovedala dajati poslom in dninarjem običajni južini ali malci. Dajati se jim sme samo enkrat na dan južino, Tudi sc nc sme .kruha komu v poljubni množini predložiti. Na mesec se sme uporabiti na Koroškem za težke delavce 11 kg žita ali 9 kg moke.
—	Žito za prašiče, C. kr. namestništvo v Pragi je določilo, da se bo oddajalo tudi za prašiče žito, da bo mogoče doseči več masti. Namestništvo stavi seveda gotove pogoje in mora vsakdo podpisati nekako pogodbo za pitanje in se takorekoč obvezati za primeren uspeh. Tudi naši pra-šičerejci bi se gotovo radi c. kr. deželni vladi podobno zavezali, samo da bi le mogli kje dobiti žita, s katerim bi zdebe-1 i li svoje prašiče. Koliko se pri nas zakolje napol ali celo neizpitanih prašičevi Naša dežela glede prašičereje prav gotovo ni na zadnjem mestu in bi tedaj bilo pravično, če bi se našim prašičcrejcem moglo ponuditi to, kar se češkim nudi na Češkem. Ako takega žita ne zmoremo doma v deželi, naj bi centralna vlada skrbela, da se ga dobi od drugje, da obvaruje deželo večmilijonske škode, ki jo bo zadela, ako se v tej zadevi kaj ne ukrene.
Cene za les. Dunajska zveza avstrijskih velikih lesnih trgovin je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi (smrekov, jelov, borov les) 50—55 K, hlodi (bukov, hrastov in sploh trdi les) 100—110 K, hrastove ali bukove debele deske (platnice, podnice) 240 K. Otesani pli oglati žagan les (smreka, jelka, bor) 70—90 K, bukov, hrastov 235—245 K. Na Češkem in Moravskem so lesne cene povprečno za 18 do 22% višje, v Galiciji pa za 12 do 15%, Za Štajersko so določene sledeče lesne cene: Mehki hlodi neotesani 40—55 K, trdi 55 do 100 K, mehke deske 90—110 K, oglati ali otesani mehki hlodi 80—110 K, trde deske 120 do 200 K, Cene za les naraščajo, blaga je prav malo, povpraševanje zlasti po deskah, ki jih rabi vojaška uprava za izdelovanje lesnih zavojev za municijo ca skrajno živahno.
Vinske cene na Francoskem, Najcenejša vina se plačujejo hI po 50—60, boljša bela vina po 110—120, posebno dobra, stara vina pa po 250—368 frankov.
Nekateri ljudje se zgražajo nad zdravilnim oljem iz morskega mahu, a ne bo dolgo, ko ga bodo tudi ti z veseljem kupovali; zakaj to olje uporabljajo za različne salate tudi najznamenitejše restavracije in hoteli, ne da bi mogel kdaj kak gost zapaziti razliko med tem in finim namiznim oljem. Prepričajte se prej in potem sodite! Več v današnjem inseratu Ivana Dežmana.
lj Izgubil se je črn muf iz perzijanske
kožuhovine v Uršulinski cerkvi dne 25. t. m. med sv. mašo. Pošten najditelj oz. najdi-teljica se prosi, da ga prinese proti primerni nagradi v Šelenburgovo ulico štev, 1, I, nadstr. ali pa v zakristijo Uršulinske cerkve, Pred nakupom mufa se svari.
Priporočamo tvrdko Jos, Peteline šivalne stroje Grizner & Afrana. Vsakemu na razpolago ilustriran cenik. Več današnji oglas,
Franc Jožeiova grenčica. Pri vetrovih,
pehanju, napenjanju, pomanjkanju teka, potem pri začasni slabi sapi iz ust in drugačnih pojavih, ki nastanejo vslecl samoza-strupljenja črevesnega kanala, povzročuje raba naravne »Franc Jožefove« grenčicc hitro razkrajanje ter milo in redno odvajanje. Vseučiliščni učenjak v Curihu, Arnold Cloetta, autor slavnega dela o zdravilstvu, izpričuje, da je rabil Franc Jože-fovo vodo v mnogih slučajih in dosegel ž njo najboljše uspehe.
s primerno naobrazbo se sprejme k trem otrokom. Kje, povo uprava tega lista pod St. 3934 - (Znamka!)
Za BoŠIč In novo leto; VojaBUo narodne pesmi za Itlri glasove, vezano' 1 K 50 vin., v piatno 1 K 80 vin., po pošti 20 vin. ve£. Najlepše in najcenejše darilol Naroča se tudi pri izdajatelju: Fr. Marolt, Ljubljana,
Zelo mnogo ljudi trpi vsled zaprtja ali le-ntvosti Creves ln je samo znamenje zaniker-nodti, če se nič no poskrbi za odpravo tega zla. Kdor se pa že odloči za vpnrabo odvajalnega sredstva, naj si Izbere tako, ki bodo imelo uspeli. Izbora nt težka. Industrija proizvaja celo vrsto odvajalnih sredstev iz raznih kemikalij, nadalje so na ruzpolago razne rudninske vode in konečno rastlinska odvajalna sredstva, ki obstoje iz zelišč Znano je, da se rastlinske snovi najlaž'0 prilagode človeškemu organizmu, da je njih učinek najbolj lagoden ln da ne učinkujejo niti dražeče niti slabeče. Med rastlinskimi odvajalnimi sredstvi gre prvo mesto korenini rabarbare in so baS radi tega Fellerjeve rabarbara krogliice z zn. „Eiza-Urogljice" najbolj priljubljeno. Vzbuiaio tek ln pospeSujejo prebavo, preprečujejo kolcanje, krče v želodcu in gorečico, ne slabe Creves in jih tudi ženske in otroci radi zavživajo. Predvojne cene. 6 steklenic pošlio za 4 krone 40 vin. lekarnar E. V. Feller, fctubica, Elza-trg št. 134 (Hivataka).
(u).
Svojim vrlim
župlianom-voiakom
nahajajočim se na raznih bojiščih, želi
№до§!сш6|епо, mirno
nouo leto l
Jožef Potokar
župnik v Tržiču.

Kdor ve kaj
o mojih sinovih: Jožef, Franc, Alojzij ln ilnton Visintin (na bojiščih), je naprošen javiti na naslov: JANEZ VISINTIN, begunec iz St. Petra pri Gorici, sedaj v Dobrav* Ijah, pošta Sv. Križ —Cesta St. 1.

O ♦
Tvrdka
Ign. Vok
špecijalna trgovina šivalnih strojev in koles
Ljubljana, Sodna ul. 7
želi
vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
t srečno ln veselo novo Ietol
♦ ♦ ❖ ♦
Obenem se priporoča tudi zanaprej za mnogoštevilna naročila in nadaljna priporočila.
V najem so vzamo ali tndi kupi malo
posestvo
v bližini kake župne cerkve. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" po šifro „Malo posestvo".
rodajalka
dobro izvežbana v manufakturnl ln Špecerijski stroki, želi primerne službe. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Štev, 3036, ako se priloži znamka I
nor!
зоза
Prodajalna mešanega blaga m deželnimi pridelki
katera obstoji ge 40 let najbolje vpeljana, da se v najem takoj. Več povo ustmeno ali pismeno
ftMerlk Skusek metllka. Dolenjsko.
Zahvala.
Za mnogobrojno dokaze tolažil, nega sočutja, darovane krasne vence in častno spremstvo k zadnjemu počivališču povodom smrti našega nepozabnega očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Franca J«i!ž
izrekamo vsem prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo.
Radeče pri Zid. mostu, dne 30. decembra 1916.
Globoko žalujoči zaostali.
Srečno in veselo
novo leto
želita vsem prijateljem h odjemalcem
Joško in Rozaiija Prime
i-;* Џ
i ; •
ЖЖЖ
SreCao ia veselo novo leio
želi vsem cenjenim odjemalcem ter se priporoča z odličnim spoštovanjem
Franc Pajk
knjigoveznica Nasl. J. Giontinl
Ljubljana, Frančevo nabr. 25.
as?
S
Srečno ia veselo novo leto Ш
želi
družina Fran Sakslda
iz Gradišča
vsem prijateljem in znancem, beguncem Gradiščanom, Rcnčanom in vsem goriškim okoličanom. Posebno in enako voščilo želi vsem gospodom in gospem v Li- pf tiji in okolici.
Srečno novo leto
in da bi se v letu 1917 goriški begunci srečno vrnili v solnčno goriško deželo, želi tvrdl<a
F. Batjel
prej v Gorici, sedaj
Ljubljana, Stari trg 28.
fflSBS®®®®®®®®!]®®
Anton Ravbar
trgovec v Komnu
seda] v Ćrešnjicah, p. Vojnik pri Celju
vošči vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem
srečno novo leto!
&&&&&&
4
Jr*
Zahvala.
Dobil sem podpisani od vseh strani toliko častitk k srečni, smelo rečem, čudežni rešitvi iz krempljev drznih roparjev dne 13. decembra 1916, da ml ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti, zato se tem potom zahvaljujem prav iz srca vsem prijateljem, znancem iu čč. gg. duhovniu sobratom za vsa sočustva in tolažbo. Osobito se zahvaljujem ml-lostljivemu prelatu g. Andreju Kalan, preč. gg. kanonikom Msgr. dr. Evgenu Lampe, Ignaciju Kadrah v Ljubljani in Matiji Erzar v Novem mestu; Msgr. Frančišku Dovgan, proštu v Metliki, in preč. g. Frančišku Schwelger, dekanu v Leskovcu; preč. gg. kn. šk. svetnikom Viktorju Steska, ravnatelju ku. šk. pisarne v Ljubljani, Jakobu Aljaž, župniku v Dovjem, Juriju Kouig, župniku na Vinici, Francetu Krumpestar, župniku pri Sv. Gregorju in Gustavu Koller, župniku v Podragi; vsem čč. g p. patrom v Novem mestu, na Brezjah, v Pazinu in Mariboru; vsem čč. gg. usmiljenim bratom v Kandiji; posebno zahvalo izrekam tudi velezaslužnemu župniku in zlato-mašniku Alojziju Kummer v Stari Loki in vrlemu pisatelju Francetu Finžgar, župniku v Sori za dobra nasvete.
Vsem skupaj ln vsakemu posameznemu kličem: Bog plačaj stoterno, želeč vsem srečno novo leto!
SUHOB, dne 29. dec2mbra 1916.
Jakob Pavlovčič
župnik.
Maj ar
išče službe, 36 let star, oženjen, vojaščine prost, zmožen slovenskega jezika v govoru in pisavi ter vajen poljskega dela iu živinoreje. Najrajše bi šel na Gorenjsko. Prijazne ponudbe prosi pod šifro »majar« St. 3049 na upravo »Slovenca«.
Naznanilo.
Vljudno naznanjam cenjenim gostom, da sem primoran vs!?d vojnih razmer začasno zapreti svojo gostilno, ter se tem polom zahvaljujem za cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
t
Jernej Jeienič
gostilničar pri »Majarončku« Ljubljana, Stara pot.
P,-oda'sio se
na drobno in debelo. Dostavlja se tudi na dom. Naročila sc sprejemajo tudi v trafiki Poljanska cesta 19. Lovro Kvecler, Ljubljana.

dobra mlekarica; simemlolske pasme, jc naprodaj. Imela bo v kratkem času telička. Cena primerna. Več pove i-ra:iO Uršič, Brezovica 19 pil Ljubljani. 3037
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem črevljarska tvrdka
JOS.
Ljubljana - Ško?ja u?lca 19
in se zahvaljuje za obilo doslej jej izkazeno zaupanje priporočujoč se i v bodoče za blugoliotno naklonjenost.
O
H
❖
H
❖
♦
♦
Ш
novo leto! t
želiva vsem cenj. gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem ter jih prosiva še nadaljnje blagohotne naklonjenosti.
Velespoštovanjem
Fani in Karol Cenčič
gostilna
<i>

штт j* posestvo
hiša, travniki, njive iu gozd. Rodi se lahko G glav živino, — Nanlov povo uprava „Slo-venca" pod št. 3038, ako so priloži znamka za odgovor.
Zimske kože
domačih ln poljskih zajcov, kun, dihurjev, mačk, vider, lisic, srn, i. dr„ kupuje vsako množino
po najvišjih cenah
3017	Jakob Traun, GUnce pri Ljnbljani.
HimimiiiiiiiiMiimuH,!,,,,,,,,,
I Srečno In veselo novo leto I
želi
3	S
:	vsem velecenjenlm naročnikom, znan- j
j	cem in prijateljem ter se zahvaljuje za :
1	vse izkazano zaupanje, proseč še na-
j	daljnje naklonjenosti velespoštovanjem
I Alojzij Trink
stavbeno in pohištveno mizarstvo j Ljubljana, Linhartova ul.8.
Potrti neizmerne bolesti javljamo vsem, ki so ga poznali in ljubili, da je naš nad vse ljubljeni, nepozabni sin, odnosno brat, gospod
MIRKO BENEDIK
c. in kr. poročnik 17. pešp.
padci 22. decembra, zadet od sovražne krogle na tirolski fronti v cvetni mladosti 20 let. — Bodi mlademu junaku časten spomini
Brczovica pri Ljubljani, 29. decembra 1916.
Karel Benedik, nadučitelj, Marija Benedik, starši. Karel Benedik, Stanko Benedik, c. in kr. poročnik, bralo.
iz finega {s!asiiis?52ga Carsshs <! mahu (navodilo za napravo je pridejano
vsakemu zavitku)
zavitek mahu za 1 liter olja............|»_
zavitek garantirano izbranega mahu za 1 liter olja ... K 1*30
zavitek garantirano izbranega mahu za 2 litra olja ... K Z'40
Gotovo pripravljono o!?e ŽakujSfliO Uporabo jO na razpolago liter K 2'—, steklenico jo treba prinesti seboj; po pošti se pripravljeno tekočo olje ne razpošilja. kSnJll SB Spfi 14. Stanko, prodaja moke in islandskega mahu za jedilno olje v Ljubljani, Kopitarjeva ulica.
Poštna naročila in denarne pošiljatve naj sc pošiljajo na
Stfara Dežman з ЦШјат, EtopHarjeoa Hiica šieu. 6.
Sprejmejo se takoj
» 4» «5»
ИЈВВИЛЗЧ&ТТИЧ
30SS
Š5
proti dobri plači za betonsko stavbo na Dobravi pri Jesenicah. — Za stanovanje in prehrano je skrbljeno. — Natančna pojasnila se dobe v gostilni Frane Seagnetti v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19, ali pa pri tvrdki V« ScagnefM na Dahravi pri betonskem delu.--

3MsijsrniM@ia®ji© wml®
W W J
3044
zsbne kreme krame za čevlje sveče praine praške itd.
đo'&b/ivta ш dir©tao> m dejalo
v špecljalni trgovini za milo
lian Hočevar
Lfubifana
Sv. Petra cesta štev. 28.
Pismena n^rcčila se izvršujejo točno z obratno pošto ali po železnici!
Odda se SOBA
z 2 posteljama, ozir. sprejmeta se
dve gospodični.
Naslov se poizvo v upravništvu »Slovenca« pod številko 3050.
Dober
k težkim konjem se sprejme v »Tovarni za klej v Ljubljani«. (Leimfabrik). 3042
Sprejme se
Siferile, svetili
Vsak dan sveže baterije, en gros — cene, solidno blago, točna postrežba.	VIDO BRATOVŽ Ljubljana, Stari trg št. 4.
izurjena v železnini ali vojni invalid z daljšo prakso.
Kje pove upravništvo tega lista pod št. 3053, ako se pošlje znamka za odgovor.
s slovensko-nemškimi črkami se proda. GradiSče 15 I. levo.
Kdor Seli imeti na svoji kmetiji
oskrbnika
dobro izurjenega v kmetijstvu, živinoreji in vinoreji, naj se obrne na Josipa Brumata Ba-rackenlager št. 38 p. Wagna pri Lipnici, Staj. Vešč je slovenskega in italijanskega jezika. Pojasnila o njem da tudi načelnik „Gospodar, zadruge" za goriško okolico, Ivan Mermolja v Tacnu, p. Št. Vid n. Ljubljano.	3039
2alostnim, a v voljo Božjo vdanim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša preljubljena. a nesrečna sestra
KATARINA ROJEČ
po večletni mučni bolezni vdana v voljo Božjo, previdena s sv. sakramenti, stara 46 let, zaspala v Gospodu dne 22. t. m. v goriški deželni bolnici v Kromerižu na Moravskem ter bila tam pokopana.
Predrago ranjko priporočamo v pobožno molitev I
Ivan Rojeo
dekan tolminski,
France Roječ sedaj na bojišču,
Josip Roječ
e. kr. sodnik na Čresu,
bratje.
Marija Rojeo, roj. Makuc mati,
Marija Pojavnlk
roj. Roječ sedaj v Mozirju
sestro.

»A
RUDShF ZRhSKER ГП1П ZFlkSKER raj. ШЕПОШГШ
pavDČEna фЗДф bjllbljana	25. decembra 1316.	13'ткпШ

Vinsko in trgovsko podjetje P. FJfilM
o Ljubljani, Cesarja Jožefa irg šf. ?
vošCi tem potem vsem svojim cenj. trgovskim in osebnim prijateljem ter znancem
srečno in zdravo novo 1
Objednem se za nadaljno prijazno naklo-njenost najtopleje priporoča.
tO!
№
V težki bolesti naznanjava s tem sorodnikom, prijateljem in znan-cem pretresljivo vest, da je Vsemogočni pozval med svoje krilatce najino prisrčno ljubljeno
ZDRAV1CO
katera je 27. t. m. ob 9. uri 10 minut zvečer po kratki, a mučni bolezni mirno odšla k svojemu Gospodu v četrtem letu svoje starosti.
Ivan Majhen,
c. kr. poštar, oče.
Ivo
bratec
Rnica Majhen
mati.
LoSki potok, 28, grudna 1916.
3046
Brez vsakega drugega obvestila.
Županstvo obfilne Renče, sedaj v Ljubljani naznanja vsem občinarjem in znancem, da je obče spoštovani gospod

bivši večletni župan, veleposestnik, predsednik hranilnice in posojilnice, predsednik zavarovalnice goveje živine itd., dne 28. decembra 1.1. v 76. letu starosti v begunstvu v Novem mestu umrl. Bodi mu med nami prijazen spomin !
Ljubljana, dne 29. decembra 1916.
Zupan obč. Renče 503H Sf&pailfiiČ.
КЖЖИ
dobivate v®d.ffii®
v špccijalnS {rjjovini za malo
J3i

■m?,
Sv. Petra cesSa štev. 28.
Pismena naročila se izvršujejo točno z obratno pošto ali po železnici!
ifliiHiiiiiBiHiiiiBiiiiiiiiiiiiii
JB8S
m
iteu.
^rejsma: Шодг аз ВмјШсе in jih obrestuje po čistih ^'Ve.
Шоде na fekačii im žiro r&čm proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača banka iz svojega. Hn^nfe ist predata: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
ЕжвШИЛТД: Menice, devize, vrednostne papirje itd. !xda]a: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska me; Saje prstema: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
PreOZSRia: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
ВБВВВВВВВВЦВВВЈШВаШВВВВВ!
Ш
m
m tt-i
WM
*£5ИЈ
trgovBiia m&Sa, čistilnih potrebščin,
i§2 8w. Petra cesta 23
шдшитиимишимшишиадиии
žoHm vsem svoVm cen'enim od'emalcetti in sa Is reno zahuaiju em za dose a izkazano zau-panie in naklon'enost ter se pcipcročam v nadele z odUr.im spoštovanjem
gunce, kateri so obrtniki, rokodelci ali ?i vilje v tem okraju, da se osebno ali pis meno javijo pri zgoraj omenjeni posredo valnici. Vse.n delazmožnim beguncem s: pa nujno svetuje, da si preskrbe katero koli delo.
Ostruška Al. Kobilja Glava; cnolot. prost. Ga-šperšič Jos., Kropa; enol, prost. Hočevar Dra-gotin, Celje; Koluila Ivan, Sv. Peter; Lesove A , Sv. Maitn; Vidovič Fr„ Veprinac; Gobec Ant., Rajnkovec Kamenšek Btirt., Maribor; Znidar Vinko Polčane; Terenšek Iv., Celje; Veber Jan., Celje; Koletn k Jan.. Slatina; Vidovic Al., Sedlašek; L'abič Kont\, Maribor; Vogrin Leop., Maribor; Založnik Ferd.. Konjice; Tnšek Fr., Celje; Vatovac Jos, Zavle; Kropf Jos, Grujo-vaje; Germ Štefan., Stranice; Kores Vinko. Ze-tale; Ilauser Lovrenc. Fagogovšiče; Se'igo Ant, Zib ka; Zaoblovščec Jož.. Bočna; Miillcr I oize. Sv. Peter; Jazbinšek Jož., Ziger; Podle^nik Sil., Ljubno; Kotnik France, Ljutomer; Scren-š'č Jož., Sv. Kun'gunda; Rožtnan Jož. Orrrož; Kunci Mart, Kozje; Krulcc Ant., Perišče; Tek-mcc Jož., Velovjek; Dro'enik I.ojze, Sv. Peter; Erženjak Jan.. Samošen; Balant Jož.. S!nv. Gradec; Cepin 'Al., Rajhenburg; Golob Sv. Ru-pert; Soline Fr, Braslovče; Četovodja Srem-šek J., Vrankovce; KordiS Fr., Žitaravns; Prc Jos., Gorle; Kraiger Kari. Limarče; Grgić Art., Prdr.č: Jensterle Fr., Podbrdo; Rr.kar Mib , Istra; Grižon Jan.. Istra; Ktižan Jurij, Vrbo-vec; Grbac Jos.. Nova yas; Biasich Nat., Sv. Vincenc; Zahia Jos., Kvk; Volnrič. Krk; Ma-gaina Ant.. Trst; Tomišič Nat., Istra; Va!o Mih., Pola; Gsbrovic Jo., Pola; Radolovč Ant., Marzana: Mrd.ien Mat, Modrezj; Budinič l'o-man, Vel. LoS nj; Mazan; nar. Matetič, Vo-loka. — Peroslav Veit ognjičar; Jos.p Jantič, četovodja; Matija Marini? korporal; predn'oj' stri: Franc Stare, Ivan Plestenink, Franc Be-g'č, Ivan Kregar, Ivan Klemen, Ernest HaUer, Rudolf Pa.jk; Franc Vatrih.Josip Raspov, Fran Bergant. Anton Turk, Anton Pevec Tomaž Rakuša. Janko .Tankovič. Franc Repič. Josip Šepee, Franc Kiistanc, Franc Božeglav, Ivan Snrtiek iri drugi. — Četovodja Ncmar Jož, Kanal; deset. NovSak Jož., Log; poddes. Pet r-ncl, Sevnica; K'movec Jož., Vače; deset. Zni-darš č Franc Št. Jernej; Kimovec Jak., Vače; poddes. Novšak Ant., Log; Saksida Franc. Prvačina; Hvala Al., Lokavec; Novak Štefan, Dol. Laze; Kotar Franc, Vel Loka; Tomje Ivan, št. Jernej; Blatnik Jože, Št. Jcrnet: Kre ot Jož., Dobrnič; Kestner Fr., Mir. Pol., Knez Andrej, Solkan; Iiužn;k Jož., Dolirnič; Hvala št2-fan. Lokavec; Legan Franc. Dobr ič; Strenec Ignac, Muljava; Kušar Milan, Dobrova; Kun-tarič Alojz. Sv. Križ; Jernej Juvnnfič. Vače; I.ovše Anton, Vače; Dolinnr Matevž, Peče; Gregorič Franc, Št. Jernej; Firfcov'č Jož., Št. Jernej. — Jože černjavič, patrolovodja. Vučiaves pr. Ljutomeru; Jan. Goropečnik četovodja z Dobrove pri Ljublj.; France Cečko, podlovee, Zagrad pri Celju; Mnrt'n Gračnor. patr. vedja, Medlog pri Celju; France Brenčič, Vrlin ka; Janez Prosen, patr. vodja, Polhov Gradec; — Desetnik Engolbert Strikberger. — Lutman Kari, Pire Jan., V'dmar Kari, Pestotnik Ant., Zore Nace. Ušaj Janez Škufca Franc, Sever Albin. — Četovodji Jurček Skamen, Celje in Avgust KladoSck. Podsreda; Jožef Klobučar, Grahovo; Anton Premrl, Šmihel pri Postoini; Jos p Mauro, Milje; Ivan Miketič, Adlešči; Franc Medved, Pol šili k; Anton Krota, Buzct; Josip Lapanje, Sp. Idrija. — Korp. Mrtevž Ku-Sar; pešci: Franc. Schvveiger. Andrej Pezd'r, Martin Mohorič, Vincenc Bubnič. Ivan Cvar, Ivan Bulovec, Ivan Zon ta. Ivan Potočnik, Ign. Plestenjak, Franc Korit.nik. — Slovenski topničarji: Franc Kramar iz Matene pri Igu; Jernej Papež ,z Hinc pri Mokronogu; Janez Arhar z Vrhnike; Matevž Kucler z Viča pri Ljubijan'; Alojzij Daear iz Kamnika; Franc Križaj iz Rovt; Ivan Blsgotinšek iz Lokovic na Štajerskem; Anton Brajnč iz Vitanja: Franc Kas'el:č četovodja, Knežja vas pri Trebnjem. — Jurij Gesti, Kralji — Čepijo; Franc Jakctič, Zilfe — Vinica; Mih. Klobučar Tanfagrra: četov. Ivan Brodarič, Metlika; Kari \Vi dr.nie, Jož. Kočevar, Rosolnice; Albin Golič, Sav. dolina; poddes. Karel \Vergles; Ant. Rakuša, Mala Nedelja.
(Dalje.)
A Srečno in veselo
novo leto
želi vsem svojim cenjen m cdjemalctm, pri aieljem in ::	znancem	::
T. Bizjak, pekarija
ii	Ljubljana
fZk Poljanska 'čssta št. 25
Sl-шуд! ш m
Cesarja jožefa trrj
izreka častitim qost m, prijateljem in znancem
srečno novo leto
S UUilJ Sit ШидЈ ia'JVls ШИи
;li Y5im svojim cenj. naročnikom in se priporoča za nadaljno naklonjenost
Josip pogačnik
krojaški mojster v Radovljici. ::
t:r se pr'porcča cenjeni naklonjenosti v nadaje.
§ Tvrdka Josip Peteline jj
I Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 ^ (za vodo, blizu frančiškanskega mostu) » ^	priporoča edino najboljše
0	Gritzner	J
1	in Hfrana šivalne stroje |
§	ter želi vsem naročnikom г (
® n;n"srečnei.še in vnsrlo novo hMoJ i
(c) ' .......".........I
УиУШу вШв iJ m
želi vse n svojim cehjenim naioč-nikom, osoLito prcčast.ti duliovJfini, ter vsem prijateljem in znat,ceni
Jiaicl. fisfu društva v £ju6ijat
(prej H. Ničman) želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno nevo lefo 191%.
ССШХС
»Posredovalni i za goriTke bcgtince v Igranju« je daroval g. Jernej Hafner, voini kurat 7. pešnolka 200 K, g. Joško pl. Pre.n-merstein v Kranju ICO K, g. dr. Marinko, župnik v Mavčičah 10 K, g. Franc Zba.lnik, župnik v pok., Hrastje 10 K, g. Ivan Pirfa-vec, računski nac'sveinik v Kranju 10 K, gospa Hrovatin v Kranju 10 K. Plemenitim gesoodom in bhgi gospej, v imenu reve"ev — srčna hvala! Obenem se prosi vso bs-

J.,jfl»nj I'.'. Vr.wiiTri, -.,^4«\\i . , . ja'. јничлзпшм
ш® m ¥©!вш m.wm
želiva vsem velccenjcninj odjomalcem, gostom, prijateljem in znancem za
.	m n*-.,-,«	... . „ f, _ ,, ___S •	(П?	«1 »»
ШШ.
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljne zaupanje
z velespoštovanjem
JOSIP in JOSIPIH KOZAK
mesarski mojster in načelnik mesarske zadruge. Šolski drevored.
želi svojim odjemalcem, prijateljem in znancem
m
mesar.
иишшвнииншшиги m	ш
B Vsem velecenjenim gostom, ka- ® Ш kor tudi vsem prijateljem in j§]
II
m m m
znancem želiva
H
g!	ter se priporočava nadaljnji na-	jjgj
fj	klonjenosti.	;g
|д|	Velespoštovanjem	igj]
I	Jakob in Marija Vospsrnig	|l
ЈУ]	kavarna »Vospemig«	ja]
B	v Ljubljani - Sv. Jakoba trg 2	jfjj]
(Virantova hiša).
LI
ISl
miiiBiSiiissiissssijiiis
Veselo in srečno novo leto
želi -osem spojim odjemalcem, proseč jiH i nadalje naklonjenosti
z spoštovanjem
irgcoina c čevlji
Prešernona ulica
novo
želiva vsem najinim cenjenim odjemalcem v trgovini, obiskovalcem gostilne pod Trančo in vsem prijateljem in znancem, priporočujoč se še za nadaljnjo naklonitev.
m

<s>
Srečno novo leto
želi
svojim cenjenim odjemalcem, priporočajoč se za nadalj e

Tvrdka THE REX Co.
Specijalna trgovina za pisalne stroje, razmnoževalne aparate in moderne pisarniške oprave
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 I.
S

2
1
I
Teodor Korn, Ljubljana, Poljanska cesta 8, kleparsko podjetje in pokrivanje streh itd., želi
veselo novo leto
velecenjenim naročnikom, zahvaljujoč se za vsestransko obilno zaupanje in priporočujoč se prijazni naklonjenosti tudi v prihodnje.

«
Tank Is litine шо Iti®
želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih nadaljnje naklonjenosti in zaupanja
m m
ч
Andrej Černe, stavbno podjelje ^
Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
T\GtJO /C?ČO vssm cen'en'mgo^om prv'afcVsm
in znancem in se priporoča за nadaljnji obilni obisk
Žran tfrvarić s soprogo Restavracija „Parles" zraven glavne pošte
X
Trgovina pisalnih ter risalnih potrebščin, razglednic itd.
!van <5ajšek
prej Jernej Bahovec 5v. Petra cesla (palača „Rssicurazioni Generali") v Ljubljani
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
veselo novo leto!
eieieieieieieieieieieieieicieie
TRAFIKA
JERICA HDBAB - BOLEHC §
Prešernova ulica ^
0 ^
9 9 0
kliče vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
:s nad vse srečno novo leto!
0 0 (9
C9	0
0©©©©©©©©©©©©©©0
Restavracija „PRI ROŽI"
Vsem cenjenim gostom „pri Roži", kakor tudi vsem znancem in prijateljem želi
veselo In srečno novo leto!
sj^ Amalija Sehmidt.
ШШШШШЖНШ
			
	ajn !| с®з 1		
Srečno in veselo
novo leto

K Vf 4!
želiva^sem svojim cenjemim gostom, prijateljem in znancem ter se priporočava tudi v nadalje.
Josip Maček s soprogo
gostilna Ljubljana Krojaška ulica
Cgp 1 cg^iragp Ifaga II aga I a£a
i©©©©©©,

©©©(
©©©©^
0
ЛО
g Srečno in Veselo
0 0 0 0
0 ©
želi vsem eenjenim od« jemaleem, prijateljem in znaneem doma in na bojnem polju.
0 ^ 0 Josip fldamie g
© vrvarna, Domžale. ©
>©©©(
eieieie

©©©©©©
©v
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g
□	a
□	a
□	Srečno in veselo novo leto! □
□	s □
П želim svojim p. n. čast, obiskovalcem, Ц
□	prijateljem in znancem ter priporočam □ j=j i nadalje svoj prvi najelegantr.ejši in j=j
□	s higijeničnim konfortom urejeni briv- p O ski i česalni salon. Njihovi naklonje- |=|
□	nosti in podpori se priporočajoč z za- □ П gotovilom dobre in čedne postrežbe jšj
□	se priporočam z odlič, spoštovanjem □
§ ALEKSANDER GJUD 1
□	brivec
□ □ □
g Ljubljana, Kongresni trg št. 6. g
I o	S
□	n
; □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
Deček 14 let ster, s primerno Šolsko izobrazbo boljših starlšev, želi vstopiti v trgovino mešanega blaga na deželi kot	3024'
učenec
Ponudbe sprejema uorava Usta pod Šifro učenec. Proda se v ljubljanski okolici pritlična
»V	s hlevom,
kozolcem
in vrtom.
Naslov pove uprava lista, Ce se priloži znamka za odgovor pod št. 3026
Slov. vo]. narodne pesmi
za štiri glasove, 1915. ;•: Fran Marolt, Ljubljana, K 1*50 in K 1-80.
Šolam, župniščem, društvom, vojakom itd, najtoplejše priporočamo. — Najiepse dar lo !
15 letna deklica, zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče mesto
wr učenke ~m
v kaki trgovini. — Cenjene ponudbo naj se blagovolijo poslati na naslov: Josip Virtlč, Marenberg, štajersko. 2988 (3)
F. BATJEL, Ljubljana 1Ш
Stari trg 28 (prej v Gorici) vlj. priporoča novo zalogo koles, šivaL strojev, gramolonov, žepn. elektr. svetilk, kompl. *.e od K 2-— V zalogi vedno par tisoč Najboljše baterije. Posebno nizka cena za razprodaialce. — Pismena naročila se takoj izvrše.	3010

vglaleiiiic piasnvirle? io .rgovec cfrsftli
Ljubljana, WolloVi. ulica št 12.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
•ovtrjev, planin in harmonijev. Ugodna zamena In desetletno jametvo. špec elnt zavod za vglaševanje ter popravila vse!i glasbil. Vglaievalec v »Glasbeni matici« ter v vseh slovenskih zavodih
Dobro ohranjen
DV IOO Ilirov domače pljatc
o »ve«., (lastil« ш zeiogaseeo al laliko vsak aam napravi t mft|h. atroški. V nalogi so ■ ananas, jabolčnih, Rrcnadinec.maiinoveo. muekatni hruievoo, poprovi metovec, po-maran6evec, prvenčevec, vismevoc. Ko-uspeh ir.kl. Ta nom. pijača so lahko pijo poleti hladna, ponmi tudi vroča rnusto
____rama ali Zganja. tjeatavine z nat. navort.
•taneio 10 K tranko po povzetju Za ekonomije, tvornice. večja gospod., delavnice it«., neprecen. vrodn., kor to delavca sveži in ne npljani in njegova delazro nič ne trpi. Jan. GroUeta. Engel-Drogerie, Brno 643, Moravsko
Begunec cerkvenik organist
dobi lahko za časa vojske službo.--Oglase
sprejema uprava „Slovenca" pod št. 3031,--
se sprejme, ki bi vozil poŠto in po možnosti opravljal domaČe delo. Plača po dogovoru.
C. kr. poStul urad Vremski - Britof.
(Jltambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
® Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk- štambilijev
LJubljana, Dvorni trg št. 1.
Ceniki (tanko. 653 Cemki iranko.
Ugoden nakup hiše
Vsled vojnih razmer se proda enonadstropna hiSa, Se 7 let davka prosta, na jako lepem prometnem kraju v Novem mestu. V hiši se nahaja 10 sob, 4 kuhinje z jedilnimi shTđmbami, 3 kopsilni kabineti, pralnica In kleti. Poleg tega so v pritličju obširni prostori, sposobni za vsuko obrt in so kot edino ugodni že obrtno oblastveno odobr. ni za KinoglediSče s zaprošeno koncesijo. Ti slednji prostori bi se eventualno oedali v ta namen tudi v najem, ker podjetju bi bil obstanek zasiguran. Pojasnila dale Uatko Malo vlč. Novo mesto. 3009
v hlodih,
v polenih in hlodih
Orehov les
Kostanjev les
2407 kupim
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
Zamaške
množino
nove in stare	vsako
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija prohkovih zamaškov
Prodam dve (2) težki breji	3006
S?
Natančneje se poizve in ogleda vsak dan od
12. uro naprej pri posestniku
KOŠENINA, Kolodvorska ulica št. 6 Ljubljana.
(voz) proda IVAN КОВБ, Žabja vas 53 pri
Novem mestu, Dolenjsko.	3023
Zaloge v Ljubljani: Д Šarsbon in dulius Elbert.
Prvovrstna reziia (kllnje) napravijo, da se slamoreznice i/3 lažjo gonijo.
mala za 8 r. lirou 6 —
s iredn t za 'On / kron 1J -
fllllU za 12 z •sauii- fgjs**-^	kron 15 —
ključi am. „francozi" 8r. in 10n dlg K 0 — in 8-—. IJastl za številni lov. miši 5 — K; pasti za štev. lov. podgan K 8-—. Š.vaini rodbinski stroji od 100—200K. S-.ari kmetijski stroji po ceni. Dobavlja
Fran Zeman, Selo šJev. 29
pošta Ljubijai.a.	3014
ura
nptail'no regul in re
I de Nikol aH jeklo K. 12 — IU 20-— z radii, svetlin, kazališčom K tli— '.'O K 24 — v .s 10-brnem okrovu li. ih — 21 - K ;'s -, z raidj svet. ku/.ftl K .40 - 30-— srebrna zapostn.ura na olast. li 30 — 3(1-- 40 — II kar. zlata zapotna ura na cilaat K 100 - K 120 Iv 140 - .4 letno pismeno |am stvo. Pošilja po povzetju. N'ikali riziko! Zamena Uovo fjona ali denar nazat.
Prva tovarna ur Jsn Korad
c. in kr Hvorni založnik Brlls st i6:>:i .čosko.) Na željo se vsakomur zastonj pošlje mo| glavni cenik.
Prazne
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383
suhe iш
i p ШШ
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
Pet usodni cen
sta na prodaj dve vili na Biedu, ena
z zemljiščem in gospodarskim poslopjem, ki je pripravno tudi za skladišča in s parcelo pri jezeru. Nadalje se proda posestvo v Most ll pri Žirovnici, ki jc primerno za gostilno, in lepa stavbena pa.i-celtt pri Bohinjskem jezeru. — Pojasnila daj c Posojilnica v Badovliici. 2077 (4)
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava ovania ni doživetje In smrt, otroški.i dot, rentna In ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležbu na dividendah pri življenskein zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovani koncem
leta 1414........................... K 173 490 838--
Stane garancijskih fondov koncem leta 1914................ 48Ј32.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . K '432 232-66
Kdor namerava skleniti življeus.o zavarovanje, veljavno za D0](10 ZaifarooaKjC naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj ln
poštnine prosto.	1439
$96" Soosobni zastopniki se spre/mejo pod na/ugodne/šimi pogoji
Maiiie Terezie cesta št. 12.
Višek letošnje mode.
Bogata izbira v različnih kakovostih in barvah.
& 6. Sksbrni
veletrgovina z manufakturnim blagom
Ljubljana, Mestni trg št. 10.
placufe vedno nafvlšje cene ln sprejema pismene ponudbe z navedbo množine lesa in cene
JOSIP KRALJ
Ljubljana, Franca Josipa cesta 7.
Od vi-oke c. kr. deže'ne vlnde za Kranjsko z odlokom dne 9 oktobra
1915, štev. 30.912,
koncesijonirana pisarna za revizijo voznih iistov ter reklamacijskih in
tarifnih pojasnil, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 29.
Uradne ure: dopoldne od '/29. — '/2 12. ure,
popoldne od 1/2 3. — '/2 6. ure, razven nedelje in praznikov.
V revizijo izročeni vozni listi se pregledujejo točno in s strogo pazljivostjo. 2751 шч^г Honorar nizek.
Tehnična pisarna
2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za naliup in prodnjo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Pro-dajalci in kupci naj so obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tucli stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
.'■'^t f-'-' || I"n	n	»i" "lil" II, 1 r "i, "".....' |Г ii^j^iii.iisi.c^^jMfi^^^h
' f fjf f SI' ^ • ** гш ® &«* ** v>
a: Ш v trgovini
H.SI1RC, Rasirifca
Lfub^ans, Sslercburgova ul. 5
nudi se priložnost za dobri in ceni nakup:
. e odejnih riM?i .r^e?^ blazsn ^^^ pas-n. bSaiin
k
rj&afa bfisalk
brssaš
Zimsko peirita za voja'ic. '^<3
^^gii^i^jia i .»ah. .i ■ ■ n,. јл^
psirnic
Ustanovljeno 1842. — Telefon St. 154.
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6
ipotoca л
•onemu o
itn t 1I4H'
mi ce-D
cr-Hciie o
vvov
МШљјШ
naznanja p. n. klijentom in udeleženim strankam, da posluje
od 1. januarja 1917 dalje dopoldne,
na prijavo tudi popoldne, v posebnih prostorih dr. Kari Trillerjeve pisarne
v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 7.
Frijaue sprejema še nadalje
Pcguji, hakor so bili оЗДап1|еп1
Papirji oujaega posojila se spre-iemala brezplačno u sftrarabo in upraoo,
i';.> - AVa i>V. лДл^лА^ iV.AAfe Шу, Жж li JU Ш\ Д^ Ж. il^fc Ш-
Bližalo s© veliki đnm'i §reiel
V času do 1. feb. 1S17 Izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izbornih srečk:
Hovib srečk H?str. rđsčsp кша .	in So@c@o@ kron
Turških srećfc
3% zealjiških srečk »z j. 1880 .
4oo.ooe in 2©©*©o© kron
Iran k.
3% zemljiških srsčk Sz 1. Id83 . . 6©«©©© in	kron
17 žrebanj ^"SSk©	Svota glavnih dobitkov l. 1917:
oziroma frankov.
Te srečke imajo trajno denarno vrednost in ;ie izguba denarja kakor pri loterijah v slučaje neizžrebanja izključena! — Zahtevajte brezplačno pojasnilo :n igralni načrt, hitite z naročilom:
Srečk©wfto zssfopsf^© 11, UubBfaroa
si lahko naredi vsak sam iz mojega najbolj priporočljivega
„morskega ihiolu č n?m navodllo m °Op o z ar j1	enj.
svoje odjemalce, da se prodaja različne vrste maliu in druge podobne reči
zanapumojeia* Caraahee„ieiskep maha" gJKZS&SK
napravljeno olje se ne loči nič ocl pravega olja ter se obdrži več tednov. Vsakomur jc na razpolago na stotine priporočilnih najboljših pisem. — — Po pošti sc pošilja najmanj	Ш1Ш §|Ш£«1 Ljubljana 5,
G zavitkov. RazpoSiljalnica ^Т^ЈГ IVAH UflElI Mestni trg 13.
fDostavitev
Dostavitev ! takoj!
Шш	K59 1 !tak°l!
najlepše m Easn sialpržsras
гзвчамЗ/к-Јмига
oSouama oe/otj-vo
v cfi&iču, §огспр&о
cSc Ko/v Жо&гпа & еХо. -: 2j \ЉЦ atva. =
Ti stroji znamke ,.Gritzner" in ..Afrana" so najboljši sedanjosti, Šivajo, vezejo (Stikajo), krpajo (maSijo) perilo in nogavice, ter imajo lOletno cnran-cijo, krogljščen, brezsumen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in luxus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplačen.	/ 2978
Čim preje kupiš, ceneje knpiš — dobro le v	Ја-1Јјаа*Ј'лд*ж.гав,
sv. Petra nas:p 7, blizu frančiškanskega	mostu, levo ob vodi, 3 hiša pri
mmr	V P.

vsem svojim cenjenim p. n. odjemalcem in znancem želi
Veselo in srečno novo
želi vsem svojim
'cenjenim odjemalcem
f*ui llljtoplflje
zahvaljuj«
v lako obilni rsierS takazano гамрзгје. • Pri-
porotujctf e« r.a	L
nsdaljna narc-	^
lile, Zeti vsem	» ЧјЈр
srefe© rcmr© Selo!
Anton Tausch
Izdelovatelj sodavode in pokalic Sp. Šiška, Ljubljana.
Ivan Ogrin
restavracija, mlekarlja In vinska trgovina Laverca.
Viktor Sober
iroovloa SaccerHskeaa is kolonijalnega blaga Ljubljana^ Cesarja Jožefa trg
vošči vsem evojlm velecenjenlm odjemalcem
najiskrEneiša unščila
i; .v. v:, л, v; „vr. v/i ?i лл л v. сч \ri ч \» -ml \t л. v м« -il 1 yf ча s( v
vsem velecenjenim obiskovalcem, kakor tudi prijateljem in znancem
KAROL POLAJNAR
KAVARNAR.
IzraCa tem patom usEm ueie-cGnjEmmpnjatEljEmmsnancEm
Srečno rvovo leto
*
želi YS«m svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem In znancem, priporočujoč in zahya-IjujoJ se za naklonjenost. Velespoštovanjem
0. ^ernatović
£ julijansko prej angleško skladišče oblek, ljubljana, Jtfeslni trg 5—6.
ter ae priporoča v nadaljni prav Itevilnl obisk ln cenjena naročila.
podjEtjE c. kr. staulml siiEtntk
dr. Ing. Samohrd 5 3o5. kemčarič
želi vsem svojim velecenjenlm od jemalcem tvrdka
SINGER CO
lelnlilta dražba ilvalnib strojev
LJUBLJANA
ei Sv. Petra ce3ta Stev. 4. s
Smešno novo leto
iell cenjenim odjemalcem tep se priporoča šo nadaljnji
n-M.-lonjenostl tvrdka
voSCIva vsem svojim vclccenjenlra odjcmalcem, proseč jih tudi na-daljne naklonjenosti in zaupanja
JVTaček & Komp.
Ljubljana
franca Joiefe ecata 3
želi vsem evojlm velecenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, priporočujoč ве za nadaljnjo naklonjenost
Peter Pire
pekovski mojster v LJubljani Sv. Petra cesta ti.
1i tl ш *u H1 m u ** *■*н н HniUIHfniU.UlilfH:/
' -----------------~~
Vsem p. n. ljubim gostom, prijateljem in znancem želiva £
srečno in veselo novo leto I
ter se priporočava za nadaljnji obisk hotela in restavracije
Karel in Marija Таизез	J
lastnika hotela „Lloyd" - Sv. Potre cesta št 7.
нваиатрздбгуамчавв- еголкдаи c issg^
Srečko ln veselo (
kličem vsem prijateljem, znancem in cenj. odjemalcem ter so za na-daljno naklonjenost pri luvuipu površnih in spodnjih c~.r, ''-p I če:, spodnjih tr.?,',	c in
vsakovrstnih drugih plcki; ,) ter finih plel.lrilj strajetf ur..;to lic d priporočam in jamčim, (ia lic.do moji conj. odjemalci f.o z vodno boljSim hlapom po najnižji ccni postrežem in popolauma zadovoljni.
^&SjTOOaKV- ' -4B '
Srečno, milostinolno
rr^MUi
hm wift и mt m mt m u м нии н и n н н mm mi ттч
Ук t f i i i i i i | i i i i i i Mik i i' i 4 i 4 4 4 i I ^
-98« I.
Jelimo ргеб. duhoviSčini, slav. Šolskim in občinskim uradom, v prvi vrsti na Dolenjskem, pa, tudi vsem drugim ceni. odjemalcem cd blizu ln dnleč. Obenem jih vljudno prosimo za nadaljno naklonjenost nagemu podjetju in za prijazno priporočilo pri svojih prijateljih in znancih. Mi pa obljubimo, da bomo vsa naSo cenjene naročnike povsem zadovoljili glede cen, točnosti in so-lidnosti v postrežbi.
rečno novo leto
Шг. Ph. Ulilan ksiistsk
tsGkarna ,PRI ГППИЗ! РВШПРГШ .,, Isjubljana, KEsljsua cesta
S tiskarna, knjigarna, knjigoveznica, jjS ealoga tiskovin, papirja itd.
p «i Založništvo „Dolenjskih Novic". ::
ВЖЕлагЈ-«1 ,	.....•
vošči vsem prijateljem in4 znancem
m 9 Is ц iji &1ЈШ iliS V -w iSolim svojim ljubim sorodnikom, predragim prljatoljem, znanccm in vsem cenjenim odjemalcem.
tovarnar
knjigar v Novem Mesiu.
Naročba na vse domače in inozemsko knjigo in časopise. th&~ Za'.o^a IsrcSnlb hai'1.
v (I Л ,,\V|. »У') t)\'!.l>y<>S'1 .
O	V	•
оГеса in blagoslovljen 1111Г naj Vas spremlja v novem letu
S to iskreno željo se vdano priporoča

lir
W УЦr
ЈР^аЈаТа/^гаГОаДВДб^зМЗМз^^	[„temo isjFisjFt^brr^ij^in^^
Kcmctrna GS^TRSCu Cjubljam |
£
Sv. Petra nasip. | >:
Srečno in veselo nofo lefo
želim rsem svojim častifhn gostom, prijateljem fn znancem, zahvaljujem se jim za SoseHanji obisl? sroja l?ararne ler se jim priporočam Iu3i naHaljc.
Štefan 3Kiholič s soprogo
Srečno novo leto
želim vsem svojim odjemalcem, prijateljem in inancem !er so zahvalju .a dosedanja zaupanje, prosim prijazne naklonjenosti tudi v prihod.va.
J. BUZZOLiNI
vina delikat©3, tovarna salam in kranjskih !<'
Ljubljana, Lingarjeva ulica

Knjigoveznica KafoL tiskovnega društva v Ljubljani
želi vsem naročnikom
srečno novo leto,

Srečno in veselo novo leto
Želita vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem, priporočujoča se njihovi nadaljnji naklonjenosti. '
Ivanka in Josip Schrey
gostilna pri „Fajmoštru", Ljubljana. H
l ' I ,	*
t
\v> ;;v t 4 k
A
želi vsem odjemalcem in odjemalkam
|i iulii mm
ter se še v prihodnje priporoča njih naklonjenosti.
za tehnične in elektrotehnične napra?8
LJUBLJANA,
Dunajska cesta št. 22,
želi vsem svojim cenjenim naročnikom ln odjemalcem
VESELO NOVO LETO
: iMP
08 'Sv аЗЖуж
...jji vffil
Veselo, srečno novo leto
želi vsem svojim eenj. odjemaleem in gostom, prijateljem fti znaneem, zahvaljujoč se in proseč obenem, da se mi ohrani enako zaupanje tudi
zanappej.
Angela ČešnoVait
gostilna in trgovina pri „Pri starem Tišlarju", kolodvorska uliea.
I
m>
<m


B,l,ln.....................................................................................................................................ШПШШШ1Ш1Ш.....Hud
£
s
v
sem svojim velecenjenim naročnikom, znancem in prijateljem želim veselo in srečno novo leto! 1
B	=
š	5
S	£
I	Josip $eich	j
I	baroar.
1	poljanski nasip št, 8 (tik katoliške tiskarne).
1 i "ninnmimmmmmniiiimiiimiimimHiiiimiiiiimmiiimjmimin^
ШАМАШ^МММЛШШШММШ^
'-WT	-------------- "____л,„v)fc^
jA. itk
№
Ys«m svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem ž !iva prav
sreeno novo leto!
SMpocočava se jim i v prihodnje ter beleživa z velcsrostovanjem
JCatinka in JVtatija bolničar
restavracija južne železnice v Št. jetru na su.
■H*
№
H*


Veselo in srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih nadalnje naklonjenosti in zaupanja
Luka Vilhar 1
urar
Ljubljana, Kopitarjeva ulica
i
ŠT
iS
SRECH04N VESELO NCDVO LETO
ŽEfcB VSEM РНВЦЛТЕСЈЕП,
ЖМЛИПСЕМ, UM VSEPD СЕГЧЦС-
гавм	тгск sc
В-Зс 1OTTR2ER

^ vvww\ \ vwy\vvavvvvs v. vy\\w л л % % % v,
1езезезезее_
Srečno
leto
novo
Vošči Ysem cenjenin\ naročnikom tvrdHa
<£. JVL €cker
umetno ii\ stavbeno kleparstvo in vodovodna instalacija itd.
zahvaljujoč s« za vsestransko zaupanje, ki se jej je v lako obilni meri izkazovalo y minulem letu, in priporočajoč se za bodoče.
~~3 E3 EB E=3 E3 E3
[шшшишмпиимц^^	мшшиа
n
Ш
[П A
m
i
t
m

J|| c=gg || c^rj
[0
I
<0
Vsem cenjenim gostom tn odjemalcem, prijateljem in znancem želim
srečno, veselo ocvo leto
proseč za nadaljnjo blago-naklonjenost.
Restavracija
Pri novem syetu
Ivanka Gorše.

Швбпо m veselo xxoyo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem tvrdka
& ШШШШ% Ljubljana
vSIg^Lr
Srečno in t>eselo novo kfo
želi ussm svojim
cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem v mestu in na deželi
lekarna Trnl^oczp t> Cjubljani
feselo iu sreči®
* v Hv ti	.. •..»	vi 4. V

• %
. .. ^
i, i m
ž:li vsem svojim cenjenim odjemnlccm v mestu in na deželi, priporočujoč sc njihovi nadaljnji n.nklonjenosti
Kaunka posme-rlj
tovarna drož, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
еГ-v <i S. <*

SLOVENEC, Зпе 30. ?Tecemb>a 1918,
I JULKA ALBERT
I gostilna „PRI LIPI*
Ш Ljubljana, Židovska ulica
želi vsem cenjenim gostom, prijavi tetjem in znancem srečno
§1 novo leto
B
proseč tudi nadalje blagohotnega !f*tj zaupanja in Številnega obiska.
žoli svojim cenjenim odjemalcem
želi vsem velecenjenim stalnim gostom ter slavnemu občinstvu sploh, proseč jih, da ohranijo podjetju enako naklonjenost in zaupanje tudi v bodoče, zagotavljajoč vedno najboljše postrežbe.
t^teurecija Цешегпа,
UinsKa Klet
Srečno in veselo поуо leto
želita Ysem svojim odjemalcem
£ai\dskroner & £ochnsr
X]ubljana Sv. Jakoba nabrežje 39
Jr t*, v« r, j
not>o
želi vsem svojim velecenjenim odjemalcem oziroma obiskovalcem, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, zahvaljujoč jih za doslej obilno izkazano zaupanje ter proseč jih, da se ohrani isto tudi v bodoče.
ЏИ vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
Sctl^ob Salazrtil^
Pekarija. Ka?arra. Slaščičarna.
Veselo in srečno novo leto
vošči vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem, ter se ob-^'JSa^jL ~~°enem zahvaljuje za obilno doslej izkazano zaupanje, priporoču-joč se, da se mi isto ohrani tudi v bodoče
Stanislav Horak
restavracija na južnem kolodvoru v Ljubljani.
i"--v ; v*?	i
ura r in trgovina z ilatn'no, srebmino .o
m urami
^rešsrnova ulica ШбЗЗПЈа Rimska cesta št. 21
апа
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem ln znanccm
£eii viam naroinikom tu Slapar n.« ieiefl ter prijateljem in znancem,
шШШШШШШ
Ц
i UeseIg in 5гесшз
noorcaa
srečno in veselo поуо (eto !
ter se priporoča za nadaljnjo blagohotno naklonjenost.
Rfara
ž:ti usem nrtecen|enlm ввЈгшакст
»1» »t» »i» J/, 'i* 'j,-. »1» .J,"« »1» J'
oj	tEkarna	g
I ГПг. 5h. U. ProhSzka Ш
O]	Ljubljana. ,	jo"
Ш	SI
ШШШШШШМо
S2daj v Vrbovcu pri Mozirju, Štajersko	Џ
Ш
vošči vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem, posebno onim,	fe
ki jiii je deletela usoda, da so morali zapustiti svoje domove,	Џ
srečno nevo leto 1917. Onim, ki so morali od dema, želi še	jj|
posebej, da bi se kmalu vhiiii v ljubljeni domači' kraj.
t i
шттшштт шш m: m wm	вет!
Vsem svojim Cenjenim go stoin, prijateljem in znan cem voščiva
želi Yssm svojim cen;. naročnikom, osetito prt?, duhovščini, kakor tadi, vsetti prijateljem in znancem
zaloga cerkv. obleki in orodja ljuljijana, Volfova ul. h.
ter se prav toplo zahvaljuje za dosedanje ofcitM zaupanje, prose; ludi nadaljnje naklonjencsli.
Srečno in v
Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želim
želim vsem cctijenim gospodom obiskovalcem mojega
brivskega salona
proseč tudi nadaljne naklonjenosti in se priporočam tudi v bodeče
FranRemic
trgovska agentura,
komisijska trgovina z žganjem in vermout-vinom itd.
Ljubljana, MarijeTerorije cesta št.!,
шшшшштшт
a«