9. štev.
V Ljubljani, v četrtek 19. sta 1880.
Letnik VIII
Inseratl se «prejemajo in velja ristooua vratu:
* trr., če se tiska lkrat, 12 ii u *i ii ^ n 1° n ii ii ii 5 ii Pri večkratnem tiskanji se leni primerno zmanjSa.
Rokopis
se ne vračajo, uefrnnkovan»
pisma se ne sprejemajo. N .roonino prejema onrnvniitvo
(taoimistracija) in ekHtedioija na UnnajBkl cesti 5t. 16 v Medija-tovi hiai, II. nadstropji.
Politični list za slovenski narod.
Po pošti	prejemar	velja :
Za ceio ieto	. . 10	gi. — kr
ra poileta	. . b — ,,
ta četrt ieta	. . 3	„ 50 „
V administraciji velja:
7.a ceio leto za poi ieta
za četrt ieta	2 ., 10
r	• ' .
V Ljubljani na dom posiljan velia 60 kr. več na ieto.	- ..
Vredništvo je Poljanski nHsip-»t. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sodou.
8 sri. 40 kr^-Vv X
4 „ so

Kaj je pa to ?
NsSim bralcem ta napiB najbrže ne bo vsem jasen, zato ga bomo tu najprvo opravičili.
Na Dunaji izhaja že dolgo list „Presse'. Ta list je toraj star, je že marsikaj doživel, večkrat spreminjal svojo kadilnico, a zadnji čas je — po pravici ali po krivem — veljal za nekako vladno trombo, vere je imel vtč ko zabavljajoča spridena in odkrehnjena sestra njegova „N. Fr. Presse ', ki je s pričetka svojega vedno le judovski tobak obrajtala. Ker je toraj „Presse" zadnjih nekaj let vsaj na videz sedela bolj v vladni senci, je tudi njena beseda več veljala, in ker do zdaj nismo še — vsaj javno ne — zvedeli, da bi bila s te sence na gola judovska tla posajena, — zato se nam silno čudno zdi, kar piše v listu od pondeljka tega tedna o Čeh.h, posebno pa še o nas Slovencih. Če bi kuk drug list kaj tacega pisal, bi mu mi ne odgovarjali, ker dobro vemo, koliko sovražnikov ima naš slovenski rod še zdaj v Avstriji ; ali ker na „Pressi" vidimo še zmiraj vladen klobuk, se moramo res čuditi in strmeti nad predrznostjo, s ktero pade čez nas.
Kaj piše ta dunajski list vsaj na pol vladne bliščave?
Na prvem mestu se peni nad Čehi, češ, da so njih narodne tirjatve pretirane in da za tem večim psom se glasi še veliko manjših hudih psičkov (mehrere klei nere bissige Kliiffer). In da je to res, navede brž nas Slovence, posebno pa napade naš list „Slovenca" zavoljo članka, v kterem
smo izrekli svoje mnenje, kako bi se pri nas slovenski jezik po določbah § 10 Bplošnih dr-žavuih postav dal povzdigniti povsod do dostojne mu veljave. Toraj ker mi nismo tako mnogoštevilni, kakor Čehi, smo le mali p o-padajoči psi lajalci — taki, ki se ljudem — ustavakom, se ve da — pod noge zaletavajo in nad njimi lajajo I Čeh je toraj velik pes, Slovenec pa le — pasja krota.
Pa to še ni vse, pride še huje. „Slovenec" je med drugimi „pasjimi1' grehi storil tudi tega, da je priobčil odgovor Kamniškega okrajnega glavarstva županu s Češnjic. Dunajskemu listu se ta odgovor pravilen, popolnoma v redu zdi, list celo izreka svojo nevoljo o tem, da je župan ua Bloveuski zemlji, v slovenski občini,
—	župan, ki ne zna besedice nemški in ki tudi daleč okoli sebe nima nikogar, ki bi mu poslovenjal ali vsaj podomačeval nemške dopise,
—	da je ta popolnoma kmetišk', toraj slovenski župan prosil okrajno glavarstvo slovenskih dopisov.
Ta gorjanski župan je le prosil, ne tirjal, čeravno ima po §.10. pravico tudi tirjati, kar vsakemu avstrijskemu podložniku gre. In dunajski v vladnem sluhu stoječi list se drzne pohvaliti — — ne vrlega, svojih pravic zavedajo-črga se župana, kaj še! Ta list pohvali Kamniškega okrajnega glavarja češ, da je drznemu župauu prav na noge stopil iu pokazal zobe, rekoč, da je po istem paragrafu tudi županu dolžnost naučiti se nemščine in če bi zavoljo nemških dopisov okrajnega glavarstva se kaj zavleklo, bo župau strogo kaznovan.
Tako paragrafa 10 ni še nihče na glavo postavil. Mi še zdaj mislimo, da gospod okrajni glavar Kamniški ni z vsem prevdarkom podpisal onega famoznega odloka št. 1776, ampak da se je bolj zanesel na svojega koncipista, ki pa, kakor odlok kaže, postav ne ve prav razlagati ; vendar se nam pa mora čudno zdeti to, da dunajsk list, ki hoče v Avstriji imeti kaj veljave , ki toraj ne misli pisati samo za , nevedne hribovce", poprime se razlogov plitvo-vednega koncipista , ki se je do zdaj pač že odlikoval z zaničevanjem slovenske narodnosti, ki pa o svojem pravem poslu še ni nikjer drugim svoje luči pokazal.
Kaj je toraj to?
Ali ua Dunaji piha še zmiraj prejšnji nam sovražni veter? ali pa morda grof Taaffe še zdaj nima pravega orožja za take ljudi? Mu mar manjka poguma? Zakaj se odločno ne obrne do glavnega stebra Avstrije, do Slovanov in konservativcev? Mar misli, da se nit naše potrpežljivosti ne bo nikdar vtrgala in da nam zaupanje \a-nj nikdar ne bo vpadlo? Če je taka, nas previsoko ceni, če misli, da bomo vse zaušnice, ktere uam zdaj s posebnim pogumom in silno pridnostjo dajo uaši nasprotniki , voljno prenašali in da nas ne bole utegne se mu primeriti, da bo obtičal na svojih načelih in tam vsahnil.
Temu imamo pristaviti le še par pohlevnih besedi do naše deželne vlade.
Ker se je famozni odlok Kamniškega okr. glavarstva prenesel v dunajske liste, ker je toraj ta reč zdaj na veliki zvon obešena, smo radovedni, kaj bo o tem vkrenila naša deželna
Pijanec.
Našim ljudem podomačil V i 1 i n s k i.
17. Nova služba.
(Dalje.)
Drugo jutro je zgodaj na nogah. Gre in pregleda in najde vse v najlepšem redu. Pri ogljarnici so bila drva zložeua v skladavnico in vse je bilo pripravljeno , da se delo začne. Od hiše pa do ogljenice ni bilo sto korakov in tam, kjer so oglje žgali, je stala tudi neka mala kcčurica. Najlepša vodu, se reče, najbi-streji studenec, kakor srebro, je izviral za og Ijarsko kolibo. Vse je bilo tako ročno in vsaka stvar na svojem mestu, da bolje ni mogel že leti. V osmih urah je v ogljarnici že gorelo v \el:ko. Pri tem poslu je bil Janko ročen, da bi nobeden nebi dejal, da je Prašnik novinec, ampak vsak bi bil dejal, da Janko je ogljarenja vajen že od mlad h nog, še očrnjen in prižgan ni bil dosti. Katiuka je šla med tem z otroci v cerkev k službi božji, potlej pa v selo, da kupi kar je bilo potrebno. Ko se vrne in vidi moža, kako resnobno se obrača in zamaknjeno dela, kako dviga in si pije in devlje na ogenj polena, kako piha in kako oglje odbera, reče mu smehljaje: „Lej lej Janko, sicer si bil
zmiraj belkast od moke, zdaj si črnikast od saj."
„Zdaj imam črno in sajasto delo; Bog da bi se mi duša obelila, sicer je bilo narobe: v obraz sem bil bel, v srcu pa črn , zdaj bo pa druga."
Katinka hiti v hišo in vse lepo uredi. — Ogljarju in pa njegovim je bilo odslej prav dobro. To delo jih je lepo živelo, mati in hči Bte Bi pa tudi 8 tem lep denar služili, da ste jerbaBe in korbe pletli in prodajali. Janka so ljudje hitro spoznali in on se jim je hitro prikupil. Veliko ga ;e poznalo že odprej, ki so se veselili, da se je tako popravil in pre-nared 1. Vsako nedeljo je šel Janko z ženo m z otrokom v cerkev in kaj lepo in mogočno se je razlegal njegov krepki in gromki glas, kader so vsi po cerkvi peli. Gospod župnik so ga dobro poznali, ker so bili kaplan v Jankovi vasi, ko je še k njim v šolo hodil. Gospod so se radi pogovarjali z Jankom, ogljar-jem, ker je bil pameten človek. Janko je molil tudi doma z ženo in otrokom in povsodi lep zgled dajal. Le ene prošnje Katinkine ni hotel slišati, da bi bil — k spovedi šel; do tega nikakor ni bil pripraviti.
To je bil tudi pravi vzrok zakaj da Jauko
nikoli ni bil prav miren in srečeu, da je bil tolikrat nezadovoljen v srcu. Ako grešnik tudi več ne greši, vendar zato še ne bo vmirjen. Ne pomaga, če poseka veje in vejice, dokler nesnage iz srca ne odpravi, dokler grešnega strupa iz Bebe ne izmeče s spovedjo in s pokoro. Dokler tega ne stori, še zmerom ječi v sužnih verigah svoje strasti; nima ne srca ne volje, da razdrobi verigo pregrehe, zato ker moči ne zajema iz svetih skrivnost, ki dajo milost in moč in zdravilo, da se strup iz srca odpravi.
Janko se res ni več udajal pijači, to je vsakdo videl, udajal se ji pa zato ni, ker je sam spoznal in pa sam izkusil, kako grda in in kako pogubna da je strast njegova. Ali to je bil prvi migljej milosti, prvi klic in poziv božji, kteremu je bilo treba odgovoriti, oglasiti se mu z odkritosrčnim spreobrnjenjem. Srce ga res ui vič vleklo na pijačo, ali vendar je zdaj pa zdaj v sebi čutil omamljenost, obož-nost in tudi žalost, kise ga je polastila zlasti ondaj, ko je ves ljubi dan božji marljivo delal, se potil in ukvarjal in zvečer ves utrujen bil, za pokrepilo pa hladno vodo pil; kajti v srcu njegovem seje bila misel ukoreninila, tista lažnjiva misel, s ktero se nosi navadno Bleherni
vlada — in to zavoljo tega, da bomo vedeli, pri čem da smo , in da ne bomo lovili rib v vodi, v kteri j h ni.
Krepek odgovor.
V zadnjem listu smo že omenili dopisa v „Wien. Allg. Ztg.", ki pod naslovom „Aera Winkler in Kra;n' grdi našega deželnega predsednika in ga natolcuje, da preganja nemščino ter Be peča preveč s Slovenci ter da je celó on kriv „tepeža" v Medvodah. Na vse to prav krepko odgovarja , Laibi cherica" tako:
„Dopisnik časnika „Wien. Allg. Ztg." ima res vzroka strašiti se nad groznimi grehi deželnega predseduika kranjskega I Kajti ta sprejema ljudi, ki so tako nesrečni, da niso v milosti pri dopisniku, kteri pravi, da avstrijßko čutstvo je le čisto -sam v najem vzel. Morda je pa greh deželnega predsednika celó to, da onemu dopisniku in njegovim pajdašem, če pridejo k njemu, ue zapira vrat, marveč jim obiskovanje celó vrača. Drug greh deželnega predsednika je ta, da je zmožen jezika tiste dežele, v ktero ga je vladar poslal, tako da je o na stopu svojem (incredibile dictu!) občiuske načelnike s slovensko okrožnico pozdravil in da ima navado v deželnem zboru z vladnega mesta na slovenske govore slovenski odgovarjati, toraj — kakor pravi dopisnik — „slovenski jezik spraviti do veljave tako, kakor se je do zdaj sploh nemogoče zdelo". Da, res nemogoče je b lo to dozdaj, ker nobeden prednik sedanjega našega deželnega predsednika ni dosti znal slovenskega jezika. Zdi pa se ljudem tudi nemogoče, da bi poštenjak neresnico govoril, a vendar oni dopisnik stori to, ker trdi, da deželni predsednik na nemške ogovore občinskih deputacij odgovarja slovenski, kakor tudi to , da drugi deželni — namreč nemški — jezik čisto prezira; dopisnik, ki natančno opazuje, kdo bodi k predsedniku in kdo od njega, mora vendar-le vedeti tudi to , da je ta svoje službe nastop čisto slovenskim občinam napovedal slovenski čisto nemškim nemški , onim pa, o kterih je pozvedel, da tam razen Slovencev bivajo tudi Nemci, v nemškem in pa še v slovenskem jeziku.
„Za učitelja-mojstra , še le spcčenjajočega se slovenskega jezika" pač dopisnika ne bomo uaredili, kajti on ve o njem toliko kakor slepec o barvah, toraj tudi ne ve, da — po nje-
govi trditvi — s hrvaškega in druzih slavjan-skill jezikov, potem s kranjskega in , vindiš" jezika sestavljeni novi pismeni jezik ni nič druzega ko oni, v kterem se ob nedeljah .n praznikih slovenskemu prebivalstvu bere evangelij in pridiga ali oznanuje krščanski nauk. Pa bodi si kakor koli, po tem novem jeziku se je lotil deželni predsednik Winkler tega, da bi „nemški jezik, ki je brez ugovora veljal za enakopravnega, ki je bil poslovni jezik vseh uradov, občin, trgovcev, obrtnikov, društev, ljudskih šol itd. (in to ravno jc enakopravnost!) za zmiraj izrinil z dežele, ga vničil, izpulil," kajti „prišel je Winkler in ž nj m se začne boj za obstanek nemških Kranjcev."
„Tako piše dopisnik. Bolje podučeno in pošteuejše občinstvo pa pravi , da je W.nkler še vse — pa prav vse pri starem pustil. — In tudidogodbe v Medvodah, tega komarja, s kterega so zvesti poročevalci javnih listov naredili konja, je zakrivil deželni predsednik in to po svojem prvem inšpekcijskem potovanji, tako vsaj pravi dopisnik, akoravno „liedertaflerji" niso bili ,,tepeni' za tem, ampak že pred tem potovanjem.
„Dežela kranjska je bolj ko kaka druga že skusila, kako se kake dogodbe izmišljujejo ali popačijo, kako sploh se javno mnenje more kaziti; zato tudi sleparski dopis, kterega imamo na muhi, tukaj ni nikogar zmešal. Ali vendar ima ztbavljanje in zasramovanje ljubljanskega dopisovalca tudi svojo resnobno stran. Nepremišljena čenča se loti kar naravnost časti kranj-kega prebivalstva, ker med drugim tudi pravi, da noben nemški Kranjec si ui Bvest svojega življenja , ako gre z mesta ; da se v deželi gojč jugoslovanske ideje, ki utegnejo cesarstvu nevarne biti; da se po nekih krajih poje ruska himna ; da je bilo v Ljubljani po-bratimskib shodov, ki so napotili državnega pravdnika , da je jel nataučneje študirati kazenske določbe o veleizdaji itd. No, in kaj je bil teh študij vspeh? Gospod dopisu k, ki je, kakor se vid', zgrešil svoj poklic, naj v dokaz svoj.h drznih trditev kar brez strahu naravnost navede kaj resuičnih dogodeb in naj se obrne do državnega pravdnika za pomoč. Če pa tega ue more, naj ne skruni časti kranjskega prebivalstva, kteremu se pač gotovo loj ali tete in vdanosti do cesarske hiše ni treba učiti od njega, naj privošči deželi mir!"
Tako spove „Laibacherica" nesramnega obrekovalci dežele naše in deželnega predsednika. Ali po tem smemo soditi, da bo takim ljudem vlada res enkrat zobe pokazala in zanje vzela v roko korobač?!
Kaj mi od uradnikov zahtevamo.
Mnogo je govora po časnikih zaradi birokracije, ktero napadajo tako češki kakor slovenski listi.
To pa ni nobena nova reč, ampak naš narod čuti že stoletja ueko mržnjo do urad-uištva. Tega niso krivi samo uraduiki, saj so med njimi mnogi pošteni možje , ampak kriva je tega cela organizacija, celi mehanizem birokracije. Uredba birokracije je absolutistično-centralistično nemškovalna, slovanski značaj je pa svobodno-deiLokratičen. To je tako nasprotje, ki se nikjer dobro pokriti ne da, ter se pokaže pri vsaki priliki. Če je bilo to nasprotje en čas navidezno zakrito, storil je to pritisk centralističnih vlad na slovanske narode; komaj pa so Slovani pod Taaffejem nekoliko svobodneje dihati začeli, bilo je njih prvo delo, pritožiti se nad pritiskom tega uradnega me-' hauizma, ki našemu značaju tako malo ugajs. Vsa nezadovoljnost v Rusiji, celo nihilizem izvira iz tega nasprotja, ker je tudi na Ituskem birokracija po nemško-absolutno-centralistično uredjena. Slovan hoče, da je uradnik ž njim priljuden, da ž nj.m čuti težave in bolečine, kakor duhovščina; nemški birokrat pa je z ljudmi osoren, grob, se ne zmeni za trpljenje ljudstva, ga kaznuje brez ozira in usmiljenja, ga smatra kot neko čedo, ki je ustvarjena za to, da dela, plača in molči, nemški birokrat ne rešpektira narodnega jezika ne narodnih ob.čajev, on je centralist in absolutist; če prav pravi, da je 1 beralen ali pa ustavoveren, vendar navadno o pravi demokratični svobodi in o ustavnosti nobenega pojma nema, in ga tudi ne more imeti po svoji izreji in po uredbi uradnega aparata. To bo „ustavoverci" in „liberalci", da je joj, zato pa tudi ni čudo , da so vsi avstrijski narodi edini v klicu : „Rešite nas takih svobodnjakov in takih ustavovercev!"
Uradniški aparat v Avstriji bil je osnovan še pod absolutizmom, in ko je prišla ustavna doba, pridružila se je birokracija takozvanim liberalcem, pa ostala je v svojem srcu, v svoji
pijanec, misel namreč, da pijača, os'ra pijača je zdravju potrebna. Zatorej Janko še ni bii popolnoma srečen, zakaj črv vesti, ki ga še ni bil v sebi umoril — ali kakor pravi sv. Avguštin, kterega še ni bil utopil v solzah prave pokore , ta črv ga je uznemirjal noč in dan.
Redek je bil, ki bi bil k Janku prišel, ali v vas ali po kacem opravku. Kako nedeljo popoldan je prišel logar z meje, pošten možak, ki se je z Jankom kaj pametnega pomenil ali pa kaj vsakdauskega spregovoril: kaka težava da je z delom, kako da je težko oglje prodajati, da časih tudi dež ponagaja, kako tatove lovi in goni, ker hodijo v grajščinsko hosto divjino streljat; o takih stvareh sta se pogovarjala. Čez nekih osem dni je bil pa k Janku tudi gospod gojzdar prišel pogledat, kako se mu novi ogljar obnaša in ogljari. Gospod gojzdar je bil z Jankovim delom prav zadovoljen. Ker je videl, da je res priden in zanesljiv človek, zato ga je bil gojzdar tudi zelo pohvalil. Tudi hlapca, poštenega, je v službo vzel, da mu je pri delu pomagal.
Katinka je bila prav srečna. Ni prosila Boga, naj ji da bogastva in večo srečo, ali pa
naj ji da manj skrbi, ampak samo to ga je prosila, naj ji pusti to malo srečico, ki jo ima in s ktero je ona popolnoma zadovoljna. Njena mati se je veselila, da Janko na boljši in pošteni plat udarja, o čemur je hčeri večkrat pisala. To je lahko bilo, da ji je pisala, ker pošta je bila v bližnji vasi na veliki cesti. V zadnjem pismu, ki gaji je pisala, je postavila besede : „Le Btanovitna bodi, mila moja hčerka, v prijaznosti in potrpežljivosti. Janko kaže, da se je resnično spreobrnil in poboljšal, da se ni bati, da bi se zopet pokazil in pokvaril, se vam bo vse na boije obrnilo, tako da bote prav lahko shajali. Jaz sem nekaj prihranila, pa samo za vas. Janče vaš je zdrav ko riba pa trden ko dren, čvrst dečko je, pa lepo se obnaša in pošten je, vsi ga imajo radi, meni in mojstru dela veselje. Skoro se bode izučil, pravi, da ima vse mlinarsko rokodelstvo popolnoma v oblasti, kader bode oproščen , je rekel, da vas obišče."
To upanje je razveselilo obadva, ženo in moža in Janko je bil s tem še bolj potrjen v svojih dobrih sklepih.
18. Zapelji v ec
Nekega dne je sedel Jauko pri ogljarn.ci,
kadil svojo pipo kakor ponavadi, pa gledal v ogenj, kako liže drva iu v oglje spreobrača. Ravno je premišlj val j>retekle čase in zdiho-vaje se spominjal pi utečenega hudega leta in kako hitro se n.u je vse spremenilo. Nekdo ga prime za ramo, on se ozre, koga vidi? kupca Grabeža!
„I, Bog pomagaj, Grabež", reče Janko začuden, „večkrat sem že mislil, kodi se on-gaviš, da te ni tako dolgo ua spregled. Zdaj si pa tukaj, kakor bi bil padel z oblakov."
„Zmeraj sem mislil na-te, črneta", reče kupec smijaje se. „Bes te plentaj, Janko, ti si mi ogljar, ti pa ti, kakor bi bil rojen za ogljarijo, ni ti ga para in ko bi ga z lučjo iskal, pa še podnevi. Tako je človeško življenje: hm, kdor dobi službo, dobi tudi pamet. Kaj pa — no, kaj sem hotel reči — ali Bi za-zadovoljen, Janko?'
„Zahvalim za prašanje, Grabež, pa zadovoljen sem popolnoma. Ravno včeraj sem dobil denar od grajščaka. Tako prav mi hodi, da nikoli tako, pa sem ga tudi potreben ko slepec pogleda. Pogodila sva se tako, da bo vreča oglja po forintu, malo na pičlo je, pa že bo, tako si bom saj nekaj zaslužil. Moja
osnovi in v svojem značaju še vedno ista stara, absolutistična mašina. Moč takczvaue ustavoverne Btranke se od nekdaj naslanja na to birokracijo, zato pa tudi cela ustavoverna stranka po absolutizmu diši, kakor slabo žganje po špiritu.
Najbolje zdravilo zoper to bolezen bilo bi se ve da, če bi se uradniki volili od ljudstva, kakor v Švici. Ker pa v Avstriji nemarno upanja, da bi dospeli do tako demokratičnih naprav, zadovoljni bodemo s federalistično upravo, vsled ktere bodo uradniki podložni deželnim zborom. Kot deželni uradniki si vendar ne bodo upali ljudstvu tako nasprotovati in zaničevati ga, ker jim bodo vedno deželni poslanci za petami.
Dokler pa tega ne dosežemo, je vendar najmanj, kar zahtevamo, to, da so uradniki z ljudmi prijazni, da rešpektirajo deželni jezik in narodne navade, da vidijo v kmetu kakor v meščanu svobodnega državljana, ne pa kakega tlačaua, da ae ne vtikajo v volitve in da ne potlačijo ljudskega mnenja s svojimi glasovi, da so nepristranski in pravični. Ce bodo uradniki taki, potem se ne bo nihče čez nje pritožil. Ker pa ravno po večini niso taki, potem se ni čuditi, da se Slovenci in Čehi obračamo do sedanje pravične vlade, naj bi nas varovala pred Bamovoljo in zlobnostjo takih uradnikov.
Dokler nam bodo uradniki nemščino silili , dokler bodo našim težnjam nasprotovali in podpirali tisto nemškoliberalno stranko, ki ni vladna stranka, dokler bodo z našim ljudstvom tako osorno govorili, kakor okrajni glavarji v Litiji, v Kamniku, v Kranji itd., tako dolgo se tudi narodna stranka z uradništvom sprijazniti ne more, in se bo čez ta stan neprenehoma pritoževala, dokler ne bode bolje.
Najlepše praznovanje petdesetletnice
Nj. Veličanstva presvitlega cesarja
Franca Jožeta I.
Včeraj je bil za našo širjo domovino, ljubo Avstrijo, imeniten slaveu dan. Vsi narodi toliko različoi po jeziku, še različnejši po na
žena je zadnjo soboto nesla jerbase na prodij iu je za nje skupila štiri goldinarje; dobri bo Če pojde tako naprej, bom imel čez pol leta že kravo v hlevu , konja mi bo dal pa graj-ščak, da mi bo hlapec vsak dan vozil nekaj vreč oglja tjekaj dol k železarjem , k tistim žrebljarjem, čvečarji jim pravijo, ondi potrebujejo dosti oglja, pa ga tudi plačajo še precej dobro."
,,No to me veseli, Janko, da si zadovoljen. Vidiš, dragi moj, kako si se izkopal iz hude zadrege, pa do kaj poštenega prišel. Seveda, trpeti je treba povsodi, marsikaj je treba prenesti, ali če je človek premeten, si ve pomagati. Kaj ne, ti si toliko pameten , da ne meriš drv? Kaj ve gospoda, koliko oglja se dobi od sežnja drvi Na to si ona toliko razumeva, kolikor zajec na boben. Nisi prismojen, da bi tukaj dlako cepil pri vsakem polenčku. Če imaš glavo na pravem koncu , lahko si opo-moreš, lahko obogatiš. Šteti znaš, računiti ravno tako, še bolje ko grajščinski pisar, samo oči odperaj pa glej, da semtertje kaka cifra pod mizo pade. Ilaha! Ali me razumeš, Janko ? '
„Mislim da, Grabež, razumem te, ali povem ti odkritosrčno, da moja služba mi lep zaslužek daje, da mi ni treba nikogar goljufati."
(Dalje prih.)
zor h, združeni pod krilom krepkega avstrijskega orla so zopet sijajno pokazali, da so vsi eno src, kakor otroci ene velike družine, kadar velja pokazati spoštovanje in ljubezen do Njegovega Veličanstva, našega premilega ljubljenega vladarja. Večkrat že je v teku leta svet občudoval v srečni Avstriji, česar ni videlo nobeno drugo kraljestvo ; še bolj pa občuduje poslednji čas: vsi rodovi širnega cesarstva res tekmujejo, kako bi lepše pokazali svojo vdanost in ljubezen do presvitle cesarske hiše. Slavnost je sledila slavnosti, in v središči cesarstva in drugod, tudi v glavnem mestu naše ožje domovine so se obhajale, ena lepši od diuge, ena živeji od druge, — ali v vsih ena iu ista žarna zvezda vdanosti in ljubezni do slavnega cesarja. Zato je tudi pri slavnostnih obedih iu povsod navdušenost do vrhunca vzkipela, ko Be je v napitnicah omenjal Njegovega Veličanstva petdeseti god, kterega smo včersj slavili. — In kako ne bi ? Vsaj mi imamo cesarja, zavoljo kterega nas tuji narodi zavidajo, mi imamo skrbnega Očeta, ki vedno čuje in gleda, kje je kaka potreba, da hitro pomore. Ni treba druzih dokazov, dovolj nam pričajo Njegovo preblago dobrotno srce časopisi dan na dan.
Gotovo je tedaj najlepše, najvrednejše praznovanje petdesetega rojstnega dne tako milega dobrotnega vladarja in gotovo v Njegovem smislu, če Njegovi vdani podložni toliko dobrotljivost Njegovo posnemajo in ji kak spo minek postavijo. In v Kranjski naj ta slavni in veseli dan na vedne čase priča in zanamcem oznanuje deška sirotnica, ki se bo v kratkem pozidala, ustav, ki je za nsše mesto in vbo deželo toliko važen in potreben. V ta namen je tukajšnja družba sv. Vincencija kupila na Poljanah hišo (št. 36) z dvoriščem in vrtom, kjer hoče toliko zaželjeno delo krščanske ljubezni precej pričeti. Odgojo dečkov bodo pod nadzorstvom družbenim prevzele hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavljanskega, ki so svojo sposobnost iu zmožnost v dekliški sirot-n^i in v zavetišči dovolj pokazale, če tudi družba potrebnih pomočkov in premoženja še nima, je vendar naloga ne straši, ker trdno zaupa, da ji bo pomagal Bog m dobrotni prebivalci mesta in naše dežele. Darovi bodo gotovo toliko obilneje dohajali, ker so namenjeni za najlepše delo ljubezni in naj ob enem ka žejo duinoljubuo srce, in ohranijo spomin petdesetletnice premilega dobrotnega cesarja Franca Jožefa I.
Vsak tudi najmanjši dar se bo z veliko
zahvalo sprejel; — oddeja naj se ali prečastiti
župnijski duhovščini, ali slavnim uredništvom
časnikov (ktere uljudno prosimo), ali predstoj
ništvu tukajšnje Vincencijeve družbe. Kdor bo
to delo odgoje kakor koli pospeševal in pod
piral, bo deležen vsega sadu , kar ga bo pr
ubozih zapuščenih sirotah dosegel lepi ustav
reda in nravnosti.
Od predstojniŠtva ljubljanske Vincencijeve družbe.
Madjari so Hrvate lepo na led speljali. Poprej so jim obljubili, da če pogodbo sprejmejo, se bo zedinila vojna Krajina s Hrvatsko. Dobiti granico bilo je od nekdaj hrepenenje Hrvatov, zato so vgriznili v kislo ja-jelko in sprejeli hrvatsko - ogersko pogodbo. Zdaj se pa ogerska vlada še ne zmeni, da bi svojo obljubo spolnila in madjarski listi naravnost pravijo , da vtelesenje Krajine v Hrvatsko še dolgo ne pride na dnevni red. Zato pa bo povzdignjen na pol madjaron Živkovič baronski stan, ker se je največ potegoval za pogodbo.
Vladna stranka hrvatska VBled tega vedno več tal ¿gublja med ljudstvom, ker to hoče bolj energično zastopanje hrvaških interesov.
Itlartjari hočejo ustanoviti tretjo univerzo ; prepirajo se za mesto, kje se naj naredi; eni hočejo imeti Požunj (Pressburg), eni pa Szegedin. Nemci so bolj za Pressburg, kjer je dosti Nemcev, ljuti Madjari pa o tem nečejo n č slišati in priporočajo kako čisto madjarsko mesto, na pr. Szegedin. Toda to so še razvaline, le ntkajje že vnovič zidanega.
Cesarjev icori se je povsod slovesno praznoval. Tudi slovenske dežele niso zaostale, kakor nikjer ne, kjer gre cesarju zvestobo pokazati.
Vnanje države. Turčijn vedno omahuje, ali bi se vdala evropskim terjatvam, ali ne. Prej je rekla visoka porta, da Guzinja in Plave ne more odstopiti , ker tega Albanci ne puste, da rajši odstopi Osinj. Zdaj si je stvar zopet premislila in pravi, da bo raje Plavo in Guzinje dala, ko Osiuj. Iz tega se vidi nje lažnjivost, kajti če zdaj lahko odstopi Plavo, zakaj tega prej ni mogla? Da se Turčija tako norčuje iz ber-inskih sklepov, krive so večidel evropske velevlasti same, ker se ne morejo zediniti, niti storiti energičnega sklepa, temveč druga drugo nezaupljivo gleda.
Kar je „N. fr. Presse" pisala, da hoče Slusija z oboroženo roko prisiliti Turka, da izpolni sklepe berlinske konference in da zbira v ta namen 45.000 vojakov na meji, to je popolnem zlagano, kakor konstatira ,,Agence Russe", in izmišljeno le v ta namen, da se zbudi Dezaupnost do Rusije. Rusija se ne bo ločila od drugih velesil, ter hoče le, da Turčija to stori, k čemur je po pogodbah zavezana.
Turški poročnik je ruski vladi obljubil, da bo prepir med Turčijo in Črnogoro v štir-najstih dneh poravnan.
V marokaiiskeiti sultanatu v Afriki je buknila ustaja in se od dne do dne razširja. Francozi se boje za Algier in so poslali pomnoženo posadko na mejo.
Vojska v Afganistanu se nadaljuje. General Iloberts ima 10.000 mož in maršira ž njimi naprej. Boje se ps, da mu ne bo mogoče, toliko ljudi v sovražni deželi z živežem preskrbljevati.
Politični pregled.
Avstrijske (ieiele.
V Ljubljani 18. avgUBta.
Deželni šolski svet moravski je sklenil ustanovitev češke realke v lirnii
7 proti 1 glasu. S tekočim letom se odpro štirje razredi. Brno je veliko bolj nemško me sto, ko Ljubljana, Moravska je bolj namešana z Nemci, ko Kranjska; vendar se tam usta novljajo zapored narodue češke šole, pri nas pa o slovenskih ni duha ne sluha.
Izvirni dopisi.
Iz ISavarskejca 9. avgusta. Kakor znano, se letos v zgornjem Amergavu po preteku 10 let zopet predstavlja trpljenje Kristusovo, kamor prihaja iz vseli delov sveta veliko gledalcev. Iz prijateljskega pisma, nam v porabo prepuščenega, posnemamo nekaj zanimivejših črtic. Kdor ima čas in priložnost, se mu pač splača ogledati si slavno igro, ktera se predstavlja še do konec septembra.
Toliko ljudi vseh stanov in jezikov pač še nisem videl v svojem življenji, kakor pretečeno

nedeljo (8. avg) v gorski vasici Oberammer-gau Da zgornjem Bavarskem. Daleč je Bicer s Kranjskega tu sem, pa ko človek vidi v resnici izvrstno igro, bi pač lahko zaklical: Še veliko lepše je vse, kakor se sliši dopovedati! Kdo bi mislil, da bi to priprosto kmetiško ljudstvo moglo tako živo, spodobno in vseskozi umetno predstavljati zgodbo Gospodovega trpljenja! Temu se vsakdo čudi in zato hodijo iz največjih mest igralci ter so polni hvale nad nepričakovanim vspehom. Pretečeno nedeljo (pravijo), je bilo to leto uajveč ljudstva, ker jih je moralo še okoli 5000 do pou deljka druge igre čakati. Angleži so si menda že celi teden poprej listke (karte) preskrbeli, da so toliko bolj gotovo sedeže dobili. In akoravno Be igra celi dan, zjutraj od 8 — 12, in popoldne od 1 — 5 je vendar vsem tako hitro čas prešel , da bi bil še enkrat tako dolgo gledal in pokušal. Posebno vel ko je bilo duhovščine. Naštel Bem jih okoli 400 tega stanu od papeževega nuncija, ki stanuje v Monakovem, do najzadujega kaplana. Kdor bi hotel spoznati vse duhovske rede — naj le gre zdaj v Oberammergau in tukaj bo našel jezuite in dominikane, trapiste in cistercijenzarje, frančiškane in karmelite, premonstracenzarje in kapucine. Občudoval bo lahko narodno nošnjo Tirolcev in Bavarcev, Švicarjev in Zgornje Štajarcev, Solnogračanov in Švabov, Lahov in Madjarov. Na zadnji postaji Murnau je čakalo poprejšnjo soboto popoludne gotovo 50 vozov, ki so se natlačeno polni dalje odpeljali. Jaz sem šel rajši peš; prihranil sem si namreč najprej 5 mark (2 gl. 80 kr. a. v.), zraven si pa tudi nekoliko okolico ogledal, ki se sme krasna imenovati. Z nočjo vred sem po pet-urni hoji prišel na zaželjeno mesto, kjer ie vse mrgolelo tujcev, da ni bilo mogoče dobiti nobenega prostora. Vso noč sem prečul v gostilni „zum Stern" med pivci. Zjutraj ob 4. si oma-nem oči, se za silo pokrtačim ter stopim v cerkev, kjer počakam šeste maše. Po božji službi se vse vali proti gledališnemu odru, ki je postavljen na zahodni strani vasice in ima za 6000 ljudi prostora. Ko je ura osem, za-grme zaporedoma trije možnarji, ki naznanijo začetek predstave. Vse potihne, orkester se oglasi v tihih mol-akordih iu prične Be sveta, vel čaBtna drama, ki se je vršila nekdaj nit Golgati. Ne morem ti popisovati, dragi moj, velikanskega vtisa, ki ga je naredilo vse to na brezštevilno množico; pri več scenah je bila do solz ginjena, da, slišalo se je glasno jokanje. Zvečer ob 5. smo se poslovili s težkim srcem od kraja, ki se nam do smrti ne bo izbrisal iz spomina. Prenočil sem v Mur-na-u, drugo jutro (9. avg.) smo se snidili z 2 drugima slovenskima tovaršema v Monakovem, od koder smo se peljali v Augsburg k glav nemu zboru ceciljanBkega društva.
Domače novice.
V Ljubljani, 19. avgusta.
(Cesarjeva dOletnica) se je v torek in v sreio v Ljubljani kaj slovesno obhajala. Po nagibu nekterih narodnih Ljubljančanov Be je mesto čez dan spremeuilo v cel gozd zastav, ceBarBkih, avstrijskih, narodnih in mestnih, da je že blaga za-nje zmanjkalo. Zvečer je bilo mesto do malega vse krasno razsvetljeno, najlepše mestni trg, po ulicah pa se je gibala brezštevilna množica ljudi. „Sokol", veterani iu požarna bramba so napravili bakljado, kteri bo se pridružili naši pevci, šišenska čitalnica 'L zastavo in lampijoni, pa mestna godba Na novem (Auerspergovem) trgu seje vse trlo,
gorel je skoro neprenehoma umetni ogenj g. Fr. Legata, „Sokolca" in pož. brambovca, gro-meči „živijo" so Be razlegali, godba je igrala, naš močni pevski zbor pa Be je pred deželno hišo pod okni gosp. deželnega predsednika zopet odlikoval s tremi pesmami, tudi s tremi kiticami cesarske; to so bili glasovi, da res smemo ponosni biti na tak zbor, kakoršnega v Ljubljani in v deželi ni. Gosp. Winkler se je prišel sam zahvalit pevcem. — Včeraj so imeli vojaki sv. mašo v „zvezdi", ki je bila lepo okinčana, ob desetih je pa bila cesarska maša v stolni cerkvi, ob treh popoldne slovesen banket načelnikov uradov, deželnih in državnih poslancev pri deželnem predsedn ku pri Tavčarji pa obed častnikov. Z grada bo pokali kanoni, mesto pa je bilo okinčano z zastavami kakor prejšnji dan. V torek zvečer je bilo videti z grada veliko kresov po višavah, kar priča, da se je 50letnica preljublje-nega vladarja tudi zunaj mesta slovesno obhajala. Narod je zopet očitno pokazal, kako ljubi svojega cara in kako mu je vdan.
(Program Kopitarjeve slavnosti) prihodnjo nedeljo 22. avgusta v Itepnjah: 1. „Sokol" in čitalniški pevci se zbero ob 6. uri zjutraj v restavraciji tukajšnje čitalnice in odrinejo potem z zastavami in mestno godbo na kolodvor južne železnice. 2. ,,Sokol" in pevski zbor odpeljeta se ob 7. po Rudolfovi železnici do Vižmarjev, od koder gresta peš v Tacen, kjer bodo vozovi čakali. 3. Ob 9. uri zajutrek v krčmi pri Ingliču na Skaručni. 4. Ob Va 11. uri pr.hod v Repnje. 5. Ob 11. uri maša v cerkvi sv. Tilna v Repnjah, pri kteri bodo peli čitalniški pevsi. 6. Po maši odkritje vzidane plošče na Kopitarjevem domu, slavnostni govor, govori gosp. prof Fr. Š u k I j e. 7. Ob 1. uri skupni obed v Vodicah pri Lužarji. 8. Odhod iz Vodic ob '/„5. uri popoludne skozi Gameljne in čez Črnuški most. 9. Prestanek na Ježici pri Alešu in potem vrnitev v Ljubiiano. Slavnost se vrši tudi v deževnem vremenu.
(Odbor za Kopitarjevo svečanost) je razposlal sledeče vabilo. Sloveuski uarod bode ponosen in hvaležen 22. dne t. m. v Repnjah nad Ljubljano svetlo praznoval stoletnico svojega učenega rojaka, Jerneja Kopitarja, ki se je 21. dne avgusta 1780. I. rodil v Rep-ujab, a 11. dne maja 1844. I. umrl na Dunaji. Tega duševnega velikana mnogi in učeni spisi, izmed kterih imenujemo tukaj le „slovensko slovnico" ter njega nesmrtno knjigo „Glagolita Clozianus", niso znani samo po širokih slovanskih zemljah , — učenemu svetu vse Evrope so na uho zvoneli, kakor bučeče trombe. — A ne samo, kar je Kopitar spisal , nego tudi, kar je z modro besedo tiho a globoko vcepil v srca svojih darovitih prijateljev, obrodilo je nam Slovanom bogat zaklad prave učenosti in blagocvetnega napredka. Naš Kopitar je vzgojil nesmrtnega Srba, vsem narodom znanega Vuka Stefanoviča Karadžiča, roditelja srbskega slovstva, in Kopitar je pre-slavnega M i k 1 o š i č a, neutrudnega delavca in prvega učenjaka med vsemi zdanjimi Slovani, posvetil v svojega naslednika jezikoslovne in zgodovinske vednosti. K stoletnici tega ve-licega moža podpisani odbor uljuduo vabi.
(Gosp. vit. Schneida) so za častnega občana izvolile si sreuje Kresnica, Moljava in Dob.
(Edina nemška Črno-rndeČe-rumena zastava) je bila v nedeljo videti v Kotekovi hiši na Starem trgu. Pravili so nam, da je ta pri nas demonstrativna zastava nemških rudečkarjev visela z okna zadnji čas tako čudno zaslove-lega gosp. Wawreczke, nižega uradnika in na
čelnika famoznih „liedertafierjev." Potlej je pa to društvo meduarodno, to je: brez vsake politične barve — ka-li ?
(Desetletnica ljubljanske požarne straže.) Kakor smo že omenili, je bil shod požarnih bramb v Ljubljani sijajen in na slavo slovanskega, posebno jugoslovanskega imena. Prišlo je 8 Kranjskega, Koroškega, Štajarskega, lir vatskega, z Reke in Pulja čez 200 požarnikov. Odbor za slavnost je storil vse za primeren sprejem gostov, narodna društva so tudi obljubila radovoljno Bvoje vdeltževanje , meščani obeh strank pa podporo v vsem drugem. Tako je bil tej slovesnosti zagotovljen sijajen vspeh in vse mesto se je praznično obleklo. Diuštveni iu slavnostni odbor, po veliki večini nemšku-tarska, sta pač kolikor moč prizadevala si, vsej Blovesnosti dati nemško obliko, to se je vseskozi kazalo pri pozdravih in ogovorih, ki so bili vsi nomški, ali v slovenski deželi in slovenskem mestu to ne gre, slovenski duh je kar mahoma ven buhnil.
A preidimo k slavnosti.
V soboto zvečer so jeli prihajati požar-niki z vseh krajev , v nedeljo bo bili že vsi zbrani. Ta dan je bila ob sedmih zjutraj zanje maša v stolni cerkvi, ob devetih se je jela sestavljati vrsta vdeležnikov z zastavami pred kolodvorom za slovesen vhod v mesto. Ob de-setih 8e je ta pričel s tremi godbami, ljubljanska društva, med kterimi najštevilnejši „Sokol" s 7 jahači na konjih, za njimi po abecedu vvrstene požarne Btraže drug h krajev s tablicami z nemškimi in nektere tudi s slovenskimi napisi — pa le na zadnji strani. Brezštevilna množica ljudi je spremljala jih, ljubljanske dame so metale vence in šopke; grede memo poslopja gospoda deželnega predsednika so narodna ljubljanska društva, nekaj narodnih unanjih požarnih bramb in Hrvatje burno pozdravljali gosp. Wiuklerja s ki ci in zastavami. Pred rotovžem, z zelenjem iu raznimi zastavami (tudi eno čisto majhno sloven-Bko) okinčanem se je parna brizglja blagoslovila in izročila ljubljanskim požarnikom, gosp. Doberlet je bil v dvorani okinčan z zlatim križcem, načelniki druzih bramb pa po damah z venci, ogovori so bili nemški; potem je bila pred šolskim poslopjem vaja s parno brizgal-nico.
Do zdaj je bila slovesnost še bolj nemška, tudi slišati je bilo še „Gutheil" in „Gutschlauch", kar pa ni vzbudilo nobenega odmeva pri gledalcih. Še le na kazinskem vrtu pri obedu je prodrl odločno slovanski duh , provociran po tujch s Koroškega in Štajarskega , ki so hoteli vse imeti „hochdeutsch", in vzbujen posebno po Hrvatih, oziroma načelnik požarnikov z Zagreba in Siska, ki sta v hrvatskem jeziku na-pila Slovencem. To je Gradčane, Celovčane in Celjane hudo zbodlo, zapeli so brž nemšk „Burscbenlied", naši pa s Hrvati vred so vre-zali „U boj!" tako močno, da so morali oni utihniti. Telegramov je biio došlo z vseh krajev nemških in hrvatskih; zadnje so zagrizeni unanji iu domači nemci in renegati kaj težko poslušali in ropotali, slišati je bilo celo posmehljivo: „das ist also die neue Reichssprache." Tako zagrizenih nasprotnikov slovanske narodnosti pač tu na Kranjskem še nimamo, kakor so koroški in štajarski renegati z mest in trgov, še Lahonom z Reke in Istre so se zamerili. _(Konec prih.
Telenrallčne dfnarne cene IG. avgusta
Pačim» rent« 72 45 — Sreiierna renta 7,1.60 -Zlata renta 87 90 — 18rt01etno državno posojilo 13225. lankin« »Kcije 828 — Kreditne akcije 2B5 25 — Lonnn t 117 70 — — Ce«. kr. cekini 6.54. — 20-trankov 9.34,
J. laznikovi nasledniki v Ljubljani
Idjatelj in odgovorni urednik Filip ldi'lp.