UREDNIŠTVO IN OPRAVA: LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 31-22 do 31-26
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BITMI PONEDELJKA
INSERATNI ODDELEK
LJUBLJANA,
iELENBURGOVA ULICA S*. 1 TELEFON 38-32, 38-33 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
G
D
N
N
E
'E N
E
ZAPRTI TRŽAŠKI ANTIFAŠISTI MARŠALU TITU IN VODITELJEM ZAVEZNIŠKIH DRŽAV
Protestne brzojavke maršalu, generali&imu Stalinu, namestnikom zunanjih ministrov v Londonu, britanskemu zunanjemu ministru Bevinu in gene* Kalnemu sekretarju Združenih narodov
Trst, 4. aprila. Dopisnik TANJUG-a poroča:
Antifašisti, zaprti v tržaških zaporih, so poslali brzojavko maršalu Titu, generalisimu Stalinu, namestnikom ministrov za zunanje zadeve, ministru Bevinu in generalnemu sekretarju organizacije Združenih narodov, i;
Brzojavka maršalu Titu se glasi:
»Italijanski in slovenski antifašisti, aretirani o priliki manifestacij od 24. do 28. marca 1946., prosijo maršala Tita, branilca pravic ljudstva Julijske krajine, naj obvesti svet o brutalnem postopanju z antifašisti s strani civilne policije, organa, ki ograža mir v Julijski krajini.«
Tudi v ostalih brzojavkah označujejo zaprti antifašisti civilno policijo kot tisto, ki ograža mir v Julijski krajini, in zahtevajo od predstavnikov velikih zavezniških držav priključitev Trsta in Julijske krajine k Jugoslaviji.
Brzojavke je poslalo 286 zaprtih antifašistov.
Prvi uspelti ljudske solidarnosti
»Primcuifld dnevnik« je 3. t m.
objavil:
Manifestacije solidarnosti našega ljudstva z zaprtimi antifašisti in vtisi javnega mnenja ob vesteh o nečloveškem ravnanju z antifašističnimi jetniki v Trstu, so morali nujno vsak v neki meri učinkovati tudi na
one, ki so bili doslej gluhi za pritožbe v tem smislu. Tako je dal tudi ravnatelj tukajšnjih zaporov v imenu zavezniške vojaške uprave zaprtim tovarišem zagotovila, po katerih so odločili, da počenši z včerajšnjim dnem opoldne zaenkrat prekinejo gladovno stavko.
Gladovna stavka v goriških zaporih
Pretest l$o antifašistov, ki so jih zaprli zaradi manifestacij za Jugoslavijo
Trst, 3. aprila. Dopisnik Tanjuga poroča: Kakor v Trstu so tudi v Go rici med političnimi jetniki samo antifašisti. V zaporih jih je okoli 150, ki so bili vsi aretirani o priliki manifestacij za priključitev k Jugoslaviji. Aretirala jih je civilna policija, vredna naslednika bivše italijanske fašistične policije.
Čeprav so v zaporih že 8 dni, ni bil nihče zaslišan in nihče ne ve, zakaj je v zaporu. Jetniki so po večini bivši slovenski partizani in italijanski garibaldinci.
Med tem ko je policija zaprla tako veliko število antifašistov, pa je izpustila na svobodo vse aretirane importirane italijanske fašiste, ki so
prišli iz Italije v Gorico izzivat mirno prebivilstvo in pretepat antifašiste. To je jasen dokaz, da civilna policija namerno zapira samo antifašiste, medtem ko dopušča, da fašistične tolpe brez ovir terorizirajo in pretapaj o antifašiste.
Zaradi neupravičenega držanja v zaporih, zaradi pretepanja in zaradi nezadostne hrane so jetniki — antifašisti po goriških zaporih pričeli 2. aprila gladovno stavko. Stavka traja že drugi dan. Jetniki zahtevajo, naj jim sporočijo vzroke aretacij, zboljšajo hrano in higijenske razmere. Istočasno protestirajo radi neupravičenega zadržanja v zaporih.
Nov napad na oficirja JA v Trstu
Trst, 3. aprila. Dopisnik Tanjuga poroča:
Snoci so fašistične tolpe v Trstu zopet napadle oficirja JA kapetana Petriča, člana komisije za vojni plen JA. Kapetan Petrič se je okrog pol 21. vračal z obiska pri majorju Cundru iz tržaške glavne bolnišnice v hotel, kjer stanujejo člani omenjene komisije. V bližini hotela se mu je za hrbtom približala skupina fašističnih izzivečev. Naenkrat ga je eden izmed njih udaril
s pendrekom po glavi in takoj nato še enkrat. Ko se je obrnil, je zagledal za seboj gručo fašističnih izzi-vačev, ki so žvižgali in ga psovali. Tisti, ki ga je udaril, je imel na suknjiču savojski grb. Kapetan Petrič je odšel v hotel, kamor sta prišla dva policaja in ga vpraševala o dogodku. Policaja pa sta pustila fašiste pobegniti. Popolnoma jasno se je videlo, da policaja nista imela nobenega namena, napadalce aretirati in kaznovati.
Ozopovsko nasilje v Slovenski Benečiji
Oboroženi fašistični vpadi v cono A
V zvezi s prihodom mednarodne razmejitvene komisije v Slov. Benečijo se je teror ozopovsko monarhističnih tolp tako poostril, da vlada tod pravo vojno stanje. Oborožene tolpe šovinistov divjajo po slovenskih beneških vaseh in strahujejo ljudstvo na vse načine.
Dne 24. marca se je v vasi Klodič v gostilni pri Zdravljiču zabavala ozopovska tolpa in strahovala ljudi
ter ob tej priliki govorila, da se bo s 1. aprilom začela vesela doba na bivši itaUjansko-avstroogrskd meji Po vsej Benečiji, posebno pa v obmejnih krajih, je polno oboroženih terorističnih tolovajev v civilnih oblekah. Te tolpe vpadajo v cono A ter strahujejo ljudstvo. Tako so dne 31. marca v popoldanskih urah vpadli tostran črte. Učitelj na livških Ravnah, Žižmond Venceslav je pod
vasjo opazil, da so se preko črte v cono A prebili oboroženi civilisti. Ko jih je vprašal, če imajo potrebno dovoljenje za orožje in za vstop v cono A, so mu odgovorili, da ga imajo. Opozoril jih je med drugim, da to ozemlje nadzira zavezniška vojska in da oboroženi civilisti nimajo dostopa. Predrzno so mu odgovorili, da se zaveznikov ne bojijo, ker sodelujejo z njimi. Nato so namerili orožje proti učitelju Žižmondu in proti vasi. Zagrozili so mu, da bodo vas Ravne do tal požgali, če se jim bo kaj pripetilo. Tega večera ob 19.30 je skupina tolovajev vas obkolila. Med njimi sta bila Simeone Giovanni in Krainik Pio, druge pa niso spoznali. Tovarišica Faletič Antonija jih je lepo vprašala, kaj iščejo v vasi tako oboroženi. Odgovorih so, da so oni tu gospodarji in da lahko pridejo v te kraje, kadar koli hočejo in želijo. Oboroženi so biil z brzostrelkami angleškega izvora. Njen mož Faletič jih je vprašal, ali se zavedajo, da je tu cona A in da oboroženi nimajo tu nič opravka. Zagrozil jim je, da jih bo naznanil policiji. Tolovaj Simonelic je odgovoril, da imajo dovoljenje od Američanov, sicer pa naj kar molči, če ne ga bo na mestu ustrelil Nato je odpel brzostrelko in jo nameril vanj. Prisilil ga je, da je dvignil roke
Med tem časom se je zbrala vsa vas z župnikom Kragljem Jožkom na čelu, da bi protestirala proti takemu strahovanju in nasilju nad ne. dolžim prebivalstvom. Ko so tolovaji to opazili, so se nekoliko umaknili iz vasi in začeli streljati proti množici. Streljali so iz pušk in brzostrelk, ljudstvo se je vrglo na tla in iskalo zavetja za hišnimi vogali. K sreči ni bilo žrtev.
Isti zločinci že dolgo strahujejo naše delovno ljudstvo v livških vaseh. Ljudstvo je stalno v nevarnosti za svoje življenje in imetje, zlasti pa trpi imovina sedaj, ko so pomladanska dela na polju in se vsak čas prikažejo ti zločinci ter onemogočajo redno življenje v obmejnih krajih.
Medzavezniška komisija na slovenskem Krasu
Tudi v Postojni in na vsej poti po Krasu se je lahko prepričala, da zahteva vse ljudstvo združitev z Jugoslavijo
Ajdovščina, 3. aprila Dopisnik Tanjuga poroča: že v zgodnjih jutranjih urah se je zvedelo po Postojni in vseh okoliških vaseh, da namerava priti danes v Postojno mednarodna komisija. Meščani so zapustili pisarne, delavci tovarne in žage, kmetje so opustili delo na polju in preplavili vso Postojno z jugoslovanskimi zastavami in transparenti. Preko ulic so stali mogočni slavoloki, ki so jih Postojnčani napravili še pred časom, da bi z njimi pozdravili mednarodno komisijo, kakor tudi, da bi z njimi ponovili stoletno željo vseh Postojnčanov, vseh delavcev, kmetov in delovne inteligence Primorske in izpovedali zahtevo po združitvi vse Primorske s Trstom k materi Jugoslaviji. »Tu smo Slovenca! Hočemo k materi Jugoslaviji! Hočemo Tita! živel Trst, VH. federalna republika v FLKJ!« pišejo na slavolokih.
Okrog 10. dopoldne je končno prišla mednarodna komisija. Iz Postojne, Hruševja, Hrasta, Matenje vasi, Rakitnlika in Stare vasi so se v hipu zgrnili okoli avtomobilov. Številna množica ljudi je z zastavami, transparenti, petjem in godbo spremljala mednarodno komisijo skozi postojnske ulice do Postojnske jame. Po dolgem pričakovanju je vendar prišel trenutek, da je prišla mednarodna komisija mednje, prišel je trenutek, ko so lahko Postojnčani izpovedali njim in vsemu svetu ponovno, da je vsa cona B za nedeljivost Primorske, da zahteva vsa cona B prav tako kakor celotna cona A priključitev Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji.
Pred Postojnsko jamo je mednarodno komisijo pozdravil član okrožnega sodišča v Postojni tov. Bizjak Lojze. Izrazil je veliko zadovoljstvo vseh prebivalcev Postojne in vseh okoliških vasi, ker lahko pozdravijo mednarodno komisijo v svoji sredi. Želel jim je, da bi jim nudil ogled Postojnske jame, ki uživa svetoven sloves, zadovoljstvo. Obenem jih je opozoril na še skoraj sveže sledove partizanskih akcij v Postojnski jami, ki pričajo, v kakšnih težkih okoliščinah in kako vztrajno so se borili partizani za svoje pravice, za pri ključitev Julijske krajine k Jugoslaviji.
Medtem ko si je mednarodna komisija ogledovala vse znamenitosti Postojnske jame, so pnšle pred jamo nove množice ljudi. Okrog 5000 meščanov, kmetov in delavcev je
vzklikalo novi Jugoslaviji, maršalu Titu in pozdravljalo mednarodno komisijo.
Po ogledu Postojnske jame so Postojnčani priredili mednarodni komisiji zakusko. Pionirji so medtem igrali pred Narodnim domom na harmonike, mladina pa je zaplesala kolo.
Ob slovesu je navdušenje ljudi doseglo višek. Med petjem partizanskih pesmi im vzklikanjem množice je vodja sovjetske delegacije v medna.
Tuđi furlansko ljudstvo hoče živeti svobodno v Jugoslaviji
Trst, 4. aprila. Dopisnik TANJUG-a poroča:
Pravtako kakor vse ostale vasi in mesta Julijske krajine, so se tudi vasi vzhodne Benečije, vasi kr-minskega in gradiškega okraja pripravile za sprejem medzavezniške razmejitvene komisije. S hiš furlanskih kolonov plapolajo italijanske in jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo. Po vaseh so postavljeni slavoloki, na katere so Furlani napisali svoje želje.
Furlani so prav tako kakor prebivalci Julijske krajine mnogo žrtvovali v borbi proti fašizmu. Tudi oni so bili vedno v nasprotju z italijanskim imperializmom. V času narodno osvobodilne borbe so mnogo pomagaH primorskim partizanom. Pomagali so jim gmotno, borili pa so se tudi sami. Samo kr-minski okraj je dal nad 100 gari-baldincev in partizanov, ki so se borili v edinicah IX. korpusa NOV in POJ. Izmed teh jih je 34 padlo, 12 pa je pogrešanih. Nad 230 ljudi je bilo v raznih koncentracijskih taboriščih; vrnilo se jih ni 138. S to skupno borbo in z enotno po-
čelo sprevoda Tržačanov, ki manifestirajo po tržaških ulicah za priključitev k Jugoslaviji
močjo so furlanski kmetje in koloni mnogo pripomogli k utrditvi slovansko - italijanskega bratstva. Zato se tudi danes skupno s Slovenci bore za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji, ker vidijo v tem tudi edino rešitev svojega vprašanja.
Res je, da antifašistični furlanski kmet in delavec nočeta danes ničesar slišati o Italiji in njenem gospodstvu na tem ozemlju. Zato tudi Furlani ne nasedajo umazani šovinistični propagandi, ki blati Jugoslavijo. Zavedajo se, da s svojo borbo proti šovinistični reakciji, ki ni zatirala samo Slovanov, temveč tudi nje, uresničujejo bratstvo in ustvarjajo pogoje za mimo rešitev in sožitje vseh narodov na tem ozemlju in da s tem svojim delom krepijo tudi položaj demokratičnih si! v Italiji, ki jih ograža ponovna rast fašizma.
Pretekli teden se je zbralo v Kr-minu prebivalstvo Krmina in okoliških vasi na mogočno manifestacijo za priključitev k Jugoslaviji. Manifestacije so zajele ves okraj. Večtisočglava množica je vzklikala Jugoslaviji. V sprevodu so stopali garibaldinci z rdečimi rutami okrog vratu in nosili italijanske in jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo ter transparente, na katere so napisali, da zahtevajo, naj se tudi ta del Furlanije priključi k Jugoslaviji.
V soboto 30. marca pa so se prebivalci vasi krminskega okraja skupno z nekaterimi Brici zbrali ponovno na manifestacije, ki so bile izraz njihove enotne in neomajne volje po priključitvi k Jugoslaviji. Prepevali so furlanske in slovenske pesmi in vzklikali Jugoslaviji in maršalu Titu.
Nekaj domačih šovinistov in precejšnje število importiranih kričačev m pretepačev je hotelo pred dnevi organizirati v Krminu demonstracije. V Krmiti so se pripeljali iz videmske province z vojaškimi kamioni, katerih enega je vozil oficir italijanske vojske. Odločno krminsbo ljudstvo je to nezaželeno in protiljudško demonstracijo razbilo. Furlansko ljudstvo se ne pusti varati in odločno zahteva priključitev k Jugoslaviji.
rodni komisiji podaril pionirčkoma, ki sta igrala na harmoniko, dve knjigi.
Po obisku v Postojni se je mednarodna komisija odipeljala v Trst. Vest o prihodu mednarodne komisije na ozemlje cone B je vznemirila vse vasi. V vaseh ob cesti so čakale številne množice kmetov in kmetic, ki so izražale mednarodni komisiji svojo edino zahtevo — priključitev Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji.
Prebivalstvo cone B protestira proti fašističnim nasilstvom v coni A
Ajdovščina, 1. aprila Dopisnik Tanjuga poroča:
Na zadnje dogodke v Trstu in Gorici, kjer importirani italijanski fašistični elementi terorizirajo antifa šisti, so odgovorile slovanske in italijanske delovne množice cone B s protesti. Dne 29. marca so se v popoldanskih urah začele zbirati številne množice civilnega prebivalstva, kmetov in meščanov, da protestirajo proti temu nasilju. V Kopru se je zbralo okrog 2000 ljudi. V mesto so
prihiteli možje, žene in mladina z italijanskimi in jugoslovanskimi zastavami z rdečo zvezdo. Prav tako so se zbrali v Piranu antifašistični meščani, katerih število je presegalo 4000. Tudi v Izoli se je zbrala 4000 glava množica prebivalstva. Manifestacije za priključitev Trsta in Julijske krajine so razgibale vse italijanske kakor tudi slovansko ljudstvo v coni B, ki je ponovno izpričalo trdno povezanost slovanskega in italijanskega prijateljstva v skupni borbi proti novemu fašizmu.
Po tržaških ulicah se sprehajajo številni Italijani, ki so prišl te dni iz južne Italije
Trst, 1. aprila. Dopisnik TANJUGa poroča:
Po ulicah Trsta, zlasti po trgu Garibaldi in ulici Carducci, se sprehaja še vse polno Italijanov iz južne Italije, ki delajo vtis s svojim govorjenjem, kakor da bi bil Trst Kirn ali kako drugo mesto južne Italije in ne Trst. To so ljudje, ki so se v zadnjih dneh pripeljali v Trst iz raznih krajev Italije, da bi s svojo prisotnostjo Trstu prevarili mednarodno mnenje o italijanstvu Trsta.
V uradu za potne dovolilnice v Italijo se je včeraj dogodil primer, ki jasno razkrinkuje vse namere reakcije, da bi prikazala Trst kot italijansko mesto. V urad je prišla neka toyarisica iz Julijske krajine in prosila službujočega uradnika za potno dovolilnico v Italijo. Ko je uradnik slišal, da govori italijansko, jo je vprašal,- zakaj hoče ravno sedaj v Italijo, ko je vendar potrebno, da je čim več Italijanov v Trstu, ki na j pokažejo čim večjo številko Italijanov in s tem potrdijo italijanstvo Trsta.
Izjava službujočega uradnika jasno dokazuje, da tržaški reakcionarji in ljudje^ ki so prišli v Trst v času fašizma, skušajo na vsak način dokazati, da pripada Trst k Italiji. Dokazano je, da so ti ljudje plačevali-po Italiji razne ljudi in jih s tem pripravili, da so šli v Trst manifestirat za pripadnost Trsta k Italiji Tovarišica Nella Bassi je govorila v bolnišnici z Italijanom Galeazzo Albertom iz Genove, ki ji je pripovedoval, da so ga poslali iz Genove v Trst, češ, da Slovenci v Trstu ubijajo po cestah Italijane. Povedal ji je tudi, da so bili v vrstah italijanskih manifestantov znani fašisti, ki so dobivali po tisoč lir na dan in prejemali brezplačno kosilo in večerjo. Izjavil je, da je sedaj sam uvidel, da so bile to le laži, da je sit teh ostudnih laži, ki jih razširjajo po Italiji proti Jugoslaviji m da bo še istega večera odpotoval nazaj v Italijo.
Ta primer označuje način, s katerim je reakcionarjem uspelo spraviti v Trst take množice ljudi, istočasno pa tudi dokazuje, da niso tržaški Italijani tisti, ki žele priključitev Trsta k Italiji, temveč so to stari fašistični imperialisti, ki so skozi 25 let zatirali po Trstu in Julijski krajini Slovence in katerih namen je bil napraviti iz teh krajev pravo italijansko provinco.
To so dejstva, ki jih mora danes opaziti vsakdo, ki objektivno opazuje dogodke v Trstu.
Novo izzivanje civilne policije
Trst, 3. aprila. Dopisnik TANJUGa poroča:
Glasilo zavezniške vojaške uprave »Giornale*Alieato« je objavilo včeraj sliko orožja, ki naj bi ga policija zaplenila pri demonstrantih jugoslovanskega porekla cone B.
Izjava aretiranega antifašista Joška Bakiča iz Trsta pa dokazuje, da civilna policija ni vodila nobene kontrole nad tem, kdo je nosil orožje, ki ga provokatorsko pripisuje demonstrantom cone B.
Antifašist Joško Bakič, ki ga je policija aretirala 27. marca in zaprla na kvesturi, je izjavil: »Izpustili so me na svobodo in preden sem odšel s kvesture, mi je neki policist pokazal mizo, na kateri je bilo vse polno orožja: nožev, palic, kosov železa, kamenja itd. Dejal mi je: ,Poglejte, ta kup orožja so dobili pri ljudeh in ne vedo, čigavo je to orožje ker ga niso takoj popisali. In veste kaj so sedaj naredili? Vzeli so register in k vsakemu imenu zapisali nekaj od tega orožja čeprav so ga v resnici dobili pri drugih ljudeh.«
Obsodba direktorja reakcionarnega lista »H merlo«
Trst, 3. aprila Dopisnik Tanjuga poroča:
Včeraj je bila pred izrednim porotnim sodiščem v Trstu razprava proti odgovornemu uredniku najbolj reakcionarnega lista v Trstu, Coffou, ki je bil s svojo nesramno protijugoslovansko gonjo eden izmed prvih eksponentov reakcionarnega in fašistično nastrojenega tiska CLN. Obtožen je bil kolabora-eionizma z okupatorjem. Bil je v službi pri SS-ovcih. kot kurir, pozneje dodeljen nacističnemu uradu za tisk in propagando in je napisal štiri strupene članke v fašistični list »D Picccolo«.
Razprava se je pričela ob odsotnosti obtoženca, ki je pred dnevi pobegnil iz Trsta, kaže se pa, da je imel Coffou neomajano zaupanje v »oproščevalno tendenco« izrednega porotenga sodišča, ker se je med razpravo sam javal sodišču. Skušal je podkupiti g. Senci Carla, da bi na sodišču pričal v njegovo korist.
Spričo jasnih dokazov obtožbe ga je sodišče obsodilo na dve leti in pol zapora in na poravnavo sodnij-skih stroškov.
TRST PRIPADA JUGOSLOVANSKEMU ZALEDJU
ugotavlja pariški list »Jeune combattant«.
Pariz, 2. aprila. Pariški tisk posveča veliko pozornost Trstu. V članku pod naslovom »Pravičnost do Trsta« piše list »Jeune combattant« med drugim:
Vsak dan prihajajo vesti o veličastnih manifestacijah tržaškega prebivalstva, ki zahteva priključitev k mladi jugoslovanski republiki. Vsak dan tudi zvemo za kak nov atentat fašističnih elementov na prostore demokratičnih organizacij ali o zahrbtnem umoru kakega jugoslovanskega rodoljuba:
Vojna je bila končana pred več meseci, toda usoda Trsta še ni rešena. Predsednik italijanske vlade de Gasperi je nedavno najodločneje ponovil, da hoče zadržati ozemlje Trsta, čeprav je okolica Trsta neizpodbitno slovenska in mora glede na to pripasti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
V 20 letih Mussolinijevega fašističnega režima s» vztrajno nasilno ita-lijanizirali Trst in Julijsko, krajino. Cele družine so odvažali v Italijo, slovenske šole so zapirali in uvedli so obvezno uporabo italijanskega jezika. Vse to je bilo zaman, ker se 5junaški slovenski narod si hotel
podvreči italijanskemu jarmu prav tako, kakor se prej ni hotel podvreči avstrijskemu, a v tej vojni nacistični sužnosti.
Razen tega je očitno, da je vsak« pristanišče odvisno od svojega zaledja, a zaledje Trsta ni italijansko, temveč jugoslovansko. To dokazuje dejstvo, da je tržaško pristanišče pod italijansko oblastjo komaj životari-
lo.
Jugoslovanska nota, ki je bila poslana svetu ministrov za zunanje zadeve, upravičeno opozarja, da je bila pravica ljudstva, da samo odloča o svoji usodi, eden od najpomembnejših ciljev borbe Združenih narodov.
Ge glede na to prebivalstvo Trsta ne bi imelo pravice izjaviti se za državo, kateri pripada, bi bila to očitna resna kršitev načel, zaradi katerih se je vodila vojna.
Jugoslavija zahteva samo, da svobodno razpolaga z lastnim ozemljem, ki ji je neobhodno potrebno tudi v gospodarskem pogledu- medtem ko ta pokrajina za Italijo nd pomeni mnogo, razen če jo kdo namerava izkoristiti za bodoče napada.
H/loc <| ptaviee tesmee
Noben Titov govor ni bil v parlamentu sprejet s takim navdušenjem, razumevanjem, sprošče-njem in zadoščenjem kakor ta, ki ga je spregovoril zadnjo nedeljo To pot je naš maršal govoril z močnejšim glasom in njegove kretnje so bile odločnejše. Da, tako more in sme govoriti samo nova Jugoslavija in njeni narodi, kajti na njeni strani sta pravica in resnica.
Prav ima Zupančič, ko pravi, da se bo nekoč čudno slišalo, kako so se morali mladi narodi sredi Evrope še dolgo dobo po drugi svetovni vojni na vse kriplje upirati okupacijskim oblastem velikih, zapadnih sil. To je res, Tito je to povedal odločno in nad vse jasno in tudi, da to velja za Slovensko Primorje, Trst in Koroško.
Če beremo časopise, če poslušamo ali sami vidimo, kaj vse se danes godi v takozvani- coni A, v Trstu in Gorici, se človeku upravičeno zdi, da zapadni svet živi še v tistih časih, ko je vladala samo še palica, kamen, nož in pest močnejšega, vsa ta orodja namreč uporabljajo ti, iz Italije priseljeni, pripeljani in uti-hotapljeni ljudje in ne poznajo no bene pravice, ne resnice, ne kar je lepega in krščanskega in še manj viteškega. Nič ni torej čudnega, če se človek sprašuje, ali je v zapadnem svetu, ki nam v Slovensko Primorje uvaža tako pokvarjeno blago, ostalo le še kaj nekdanje pravičnosti Lincolnove, nekaj resnicoljubnosti zelo češčenega Moora, nekaj Michelangelovih naukov, nekaj krščanske pameti Frančiška Asiškega in nazadnje vsaj toliko še resničnega viteštva, da se v žene ne strelja in da se jih ne davi. Morda je upravičenost izvajanj g. Churchilla o jekleni zavesi res v tem, da vzhodni svet takega divjaštva, kot ga zganjajo po Slovenskem Primorju, le ne pozna in ga tudi ne more poznati.
V zgodovini se je večkrat primerilo, da so si nekdanji vojni zavezniki postali hudi sovražniki. To pa zato, da se je ponovno mogel izpolniti večni zgodovinski stavek: da se od zgodovine, dasi uči, noče sam v sebe zaverovani poedinec ali narod ničesar naučiti. Več kot gotovo je, da bi fašisti danes ne besneli tako, če bi bili vsai srednje nadarjeni in in če bi ne bili zaverovani tako sami v sebe. Biti zaljubljen sam v sebe, je nevarno že pri poedincu, še bolj pa vsem fašistom skupaj, kajti zgodovina pozna zelo dobro slučaje, kako je bedno strmoglavila marsikatera solidnejša državna tvorba kot Hitlerjeva ali Mussolinijeva klavnica. Ali, če to prenesemo na področje nravnosti, o kateri trdi prav isti svet, da je vkljub temu temelj in izhodišče vsega človeškega pravilnega dejanja in nehanja, je stvar še hujša, kajti ugotoviti moramo, da potemtakem isti ljudje prave morale niti nimajo niti ne poznajo. Ta in tako zapisana trditev je sicer huda in težka, drži in držala pa bo tako dolgo, dokler bodo v Slovenskem Primorju nekaznovano počenjali take stvari, ki jih kaznuje vsak kazenski zakonik in vsak katekizem.
Čeprav se ob tem fašističnem divjaštvu izprašujemo vsak dan: s kakšno pravico počne vse to?, je vendar to vprašanje odveč. Ne zato, ker o pravici ne more biti niti govora, temveč zato, ker skoraj že pozabljamo, da imamo opravka s čistim fašizmom, ki, dokler je, ne more biti drugačen in ne more menjati niti kože kot na primer s fašizmom primerjani kot jagnje krotki volk. Ob tem in iz tega se šele jasno razvidi, da je borba do dokončnega uničenja fašizma tesno povezana tudi z borbo za naše Slovensko Primorje in da so za to potrebne vse sile celokupnega resnično demokratičnega sveta.
Danes so si na svetu edino resnično demokratični narodi — med katerimi smo tudi narodi Jugoslavije — priborili popolno pravico do miroljubnega, napredka in smotrnega življenja. Pa ne samo to. Iz te borbe in resničnega izvajanja svojega pravega življenja izvira tudi naša velika in nepremagljiva moč, ki je danes zdaleka nekaj drugega, kot jo zlohotno potvarja fašistični svet v »žvenketanju z orožjem«. Spoznali in doumeli smo namreč pravo svobodo in iz nje izvirajočo pravo srečo in človeka dostojno življenje, kar nam ne daje samo moči udarništva, nesebičnega dela in napora za ohranitev miru, temveč gre še globlje in prehaja že povsem v nravno področje: da hočemo in da želimo vso to lepoto našega sedanjega življenja tudi vsakemu drugemu narodu. Povedano drugače: če se nam godi dobro — in to se nam — zakaj se ne bi tako godilo tudi drugim. Želeti to in delati za to, pa ni in ne more biti greh.
Iz tega se torej vidi vsa nemoralnost fašističnega sveta, ki našo željo po lastni sreči in sreči drugih lažnjivo potvarjajo in spreminjajo v »napadalni slovanski blok«, ki v vsem bistvu in prilikah ni nič drugega kot izpeljava načrta za skupno in srečno življenje vseh slovanskih narodov. In če pristopi v to srečno družino še drug, neslovanski narod? Družina bo še večja in nihče od poštenih ljudi ne bo dejal, da to ni bilo prav in pošteno.
Dvoje je danes nadvse gotovo: da Titova Jugoslavija kot družina svobodoljubnih, naprednih in miroljubnih narodov, da ta »slovanski blok« ne bo napadel nikogar, bo se pa, če bo napaden, branil in to, ker je svobodoljuben, napreden in miroljuben, z vsemi sredstvi in uspehom. Tako zapisano ni hujskanje na vojno in zdaleka nekaj drugega od zlonamernih preletov jugoslovanskega, ožemi j a od strani zapadnih letal, pravilnejše od vpitja in želje smrti Slovencem, da. celo Titu samemu. Pljuvati, vpiti, streljati v in na Primorske Slovence in Italijane — prave demokrate, zmorejo danes še samo fašisti, žaliti nedotakljivosti naših meja pa samo še njim podobni.
A vse to ni prava moč, kajti ta more in, če ne postane drugačna, mora prinesti samo smrt. In to hoče zopet samo fašizem!
Dr. Metod Mikuž.
Angleška vojaška uprava je prepovedala Zvezo koroških partizanov
Slovensko ljudstvo je z veseljem sprejelo vesti o prijateljskih pogodbah s Poljsko in češkoslovaško
Izmišljena vest milanskega radia Trst, 4. aprila. Dopisnik Tanjuga poroča:
Milanski radio je objavil 1. aprila, da je medzaveznišfsa razmejitvena komisija ofoiikala vas Livek nad Kobaridom in da je prebivalstvo te vasi zahtevalo ob tej priliki priključitev k Italiji.
Prebivalci Livka zaradi te vesti najostreje protestirajo, ker komisije v njihovi vasi sploh ni bilo, zlasti pa zato, ker so bili vedno in so še za priključitev k Jugoslaviji.
Prebivalstvo motovunskega okraja medzavezniški komisiji
Reka, 2. aprila. Prehivalstvo okraja Motovun je izročilo mednarodni komisiji spomenico, ki vsebuje točne in zanimive statistične podatke.
Iz statističnega pregleda je razvidno, da je v motovunskem okraju 11 katastrskih občin. V večini oddaljenih občin živi popolnama hrvatsko prebivalstvo. Italijani imajo večino samo v okolici Motovuna. Prebivalstva je 82% hrvatske narodnosti in zahteva povratek k svojim bratom v Hrvatski in Jugoslaviji. Med okupacijo so si Italijani mnogo prizadevali, da bi naše ljudstvo potujčili. Vse hrvatske šole so bile zaprte takoj po prihodu Italijanov, že od nekdaj je bilo bogoslužje v teh krajih v staroslovanšči-ni. med okupacijo pa je bilo duhovnikom strogo prepovedano uporabljati staroslovanski in hrvatski jezik v cerkvah,
Prehivalstvo tega okraja je po prihodu Italijanov mnogo trpelo, kulturno in gospodarsko. Toda že od prvega dne okupacije se je ljudsvo iz okraja Motovun in iz vse Istre uporno borilo proti italijanski okupaciji in aneksije ni hotelo nikdar priznati. Zato je začetek narodno osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji postal istočasno tudi začetek oborožen ga odpora prebivalstva Istre. V tej borbi se je dvignilo vse ljudstvo iz motovunskega okraja.
Prebivalstvo tega okraja odločno zahteva priključitev k materi zemlji FLRJ.
Izpopolnitev Narodnega gledališča na Reki
Reka, 2. aprila. Osebje sedanjega Narodnega gledališča na Reki je sestavljeno iz najboljših članov bivše potujoče gledališke skupine »Otokar Kersovani«, ki se je združila s člani bivše reške »Filodramatike«. Na sestanku mestnega in pokrajinskega prosvetnega oddelka meseca januarja so imenovali začasno upravo gledališča, ki je imela nalogo, da reorganizira igralsko skupino in da poskrbi za popravilo gledališkega poslopja »Teatro Verdi«. S pomočjo ljudskih oblasti je upravi gledališča uspelo poslopje zopet spraviti v red. Od gledališkega inventarja in garderobe ni bilo po osvoboditvi najti ničesar. Še danes primanjkuje pohištvo. S kreditom bo mogoče intenzivnejše delo, kakor tudi povečanje igralskega osebja. Doslej ge je delo gledališča omejevalo samo na manjše prireditve v okviru Slovansko-ita-lijanske antifašistične unije, AFž, sindikatov in drugih antifašističnih organizacij. Te dni je prispela na Reko komisija strokovnjakov iz Zagreba, ki je pregledala poslopje, kulise in električne naprave ter izdelala podroben načrt za preosnovo.
Uspešno delo prostovoljcev v Gočah pri Vipavi
Ajdovščina, 2. aprila. Dopisnik Tanjuga poroča:
Preteklo nedeljo je delovni bataljon pri PNOO v Ajdovščini, ki šteje 41 ljudi, organiziral prostovoljno delo v Gočah pri Vipavi. Takoj po prihodu v vas si je razdelil delo in dosegel v enodnevnem prostovoljnem delu naslednje rezultate:
Okopali so okrog 850 trt, obelili in obrezali 3500 trt. Iz gozda, ki je oddaljen eno uro od Goč, so pripeljali dva voza kolov in jih pripravili za vinograd. Razžagali in razsekali so 900 kg drv, razvozili po njivah 15 voz gnoja, dva tovariša sta preorala 3 njive, ki merijo skupno 1100 kvadratnih metrov, dva druga sta očistila košenino raznih odpadkov in kamenja, To delo sta opravila tovar
Celovec, 4. aprila
Angleška vojaška uprava v Celovcu je objavila naslednje sporočilo:
Pred kratkim je bila angleški vojaški upravi predložena prošnja za odobritev Zveze koroških partizanov. Angleška vojaška uprava je pazno proučila ta predlog. Po ugotovitvi ciljev in namer te zveze, ki so prišli do izraza v govorih in izjavah, smo prišli do zaključkov, da se hoče ustanoviti organizacija, ki ima namen, ustanavljati na Koroškem oborožene sile. Nobena organizacija kakršne koli vrste, ki hoče javno ali na prikrit način uporabljati orožje, ni dovoljena na ozemlju, oku piranem po angleških četah. Zato vojaška üprava na Koroškem ne priznava Zveze koroških partiza-
Budimpešta. 3. apr. (Tanjug). Socialdemokratski list »Nepsava« je objavil na uvodnem mestu izjavo maršala lita ob obisku v Pragi.
Na vprašanje dopisnika »Nepsave«, kako sodi o sedanjih madžarsko-jugo=lovansikih odnosih, je maršal Tito izjavil:
Po osvoboditvi Vojvodine smo poizkušali pozabiti vse, kar je moglo v preteklosti kaliti dobre madžarsko-jugoslovanske sosedne odnose. Neodvisno od tega smo vztrajali na zahtevi po plačilu reparacij, ki nam ga jamči pogodba o premirju.
Ponudili smo roko Madžarski, vendar smo morali na žalost ugotoviti, da so še vedno krogi, ki se niso ničesar naučili iz preteklosti in ki poudarjajo iredentistične zahteve proti Jugoslaviji in prav tako proti Češkoslovaški.
Maršal Tito je na koncu dejal:
Iskreno želimo, da bi se madžarski narod odkrito odrekel smernicam, ki so povzročile njegovo sedanjo katastrofo.	'
Iz izjave maršala Tita,-piše »Nep-sava«, ki jo je podal z veliko prisrč-
nov. Vse javne prireditve, ki jih ta zveza prireja ali namerava prirejati, so prepovedane. V zvezi s tem opozarjamo javnost, da Kodo odgovorne vojaške oblasti pozvale na odgovor vse osebe, ki bi javno hujskale k nemirom in da bo organizacija, h kateri pripadajo, takoj razpuščena.«
Ker je ogromna večina članov Zveze koroških partizanov Slovencev, ki so se borili med vojno kot edina oborožena sila na ozemlju Nemčije proti Hitlerju in nacizmu in ki so rešili veliko število angleških in ameriških pilotov, sprejemajo koroški Slovenci to obvestilo angleške vojaške uprave kot skrajno sovražen ukrep, zlasti še zato, ker so razlogi ki so navedeni za razpust Zveze koroških partizanov, popolnoma neutemeljeni.
nostjo, je jasno razvidno, da je poglobitvi madžarska - jugoslovanskih odnosov napoti samo madžarska reakcija, ki prinaša težko škodo državi ne samo na notranjem, temveč tudi na zunanjem političnem polju.
Izjava
predsednika madžarske vlade
Budimpešta, 3. aprila. V nedeljo je na zborovanju v Bečeju, ki se ga je udeležilo okrog 30.000 ljudi, govoril predsednik madžarske vlade Ferencz Nagy, ki je med drugim dejal:
»Jasno nam je, da je reakcionarna madžarska politika med vojno zakrivila težke grehe proti Jugoslaviji. Trdno sjno odločeni, da se z iskrenim prijateljstvom zabrišejo vsi težki spomnu nedavne preteklosti, ki prinaša madžarskemu narodu samo žalost. Široki sloji madžarskega naroda so z iskreno hvaležnostjo sprejeli na znanje, da je jugoslovanska demokracija zagotovila osebne in narodnostne svoboščine onim Madžarom, ki živijo v Jugoslaviji. Trdno smo odločeni, da s svoje strani nudimo vsa jamstva za jugoslo-vansko-madžarsko prijateljstvo.«
Jugoslavije morajo biti sposobni odigrati vodilno vlogo v borbi za rešitev Balkana in balkanskih narodov. Pozdravljamo vašo delavnost za utrditev miru s pomočjo dvostranskih pogodb proti morebitnim agresijam. Želimo še tesnejše in uspešnejše sodelovanje naših bratskih narodov.
Živel maršal Jugoslavije Josip Broz Tito!
Naj živi domovinsko-frontovska Bolgarija in njen prvi ustvaritelj Georgi j Dimitrov.
Proslava 27. marca v Pittsburgu
Pittsburg. 3. aprila. V Pitt-burgu je bila 27. marca proslava, ki jo je priredil Združeni odbor Američanov jugoslovanskega porekla, v imenu Amerikancev sta govorila predsednik občine mesta Pittsourga David Lovrence in senator demokratičnega tiska Joseph Guffy. Poudarila sta napore Jugoslavije in maršala T;ta v vojni proti skupnemu sovražniku in sedanje napore pri izgradnji svetovnega miru. V imenu Jugoslovanov so govorili inž. Nikola Petrovič, dr. Slavko Zore in Šime Baien.
Proslava 27. marca v Pittsburgu je bila veličastna manifestacija ame-
V svojem govoru je Spuza poudaril solidarnost Albanije z zahtevami Jugoslavije za priključitev Tista in Julijske krajine k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
»Albanski narod se zaveda«, je dejal, »da so težnje jugoslovanskih narodov po priključitvi teh krajev upravičene, ker se bosta s tem tudi zagotovila mir in demokracija na Balkanu.«
Jugoslovansko mladinsko zastopstvo na povratku iz Albanije
Tirana, 3. aprila. Včeraj zjutraj je jugoslovanska mladinska delegacija, bi se je udeležila proslave mladinskega tedna v Albaniji, odpotovala v Beograd. Delegacija je obiskala
Tirano, Drač, Elbasan in področje Korce.
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD ZA PRIMORSKO, KOROŠKO IN IZSELJENCE
PRVI KONGRES POMORŠČAKOV
V Splitu bo od 7. do 10. aprila prvi kongres Zveze pomorskih, pristaniških in ladjedielniških delavcev in nameščencev. Zbralo ee bo okrog 200 delegatov, med njimi zastopniki sindikatov iz Zagreba in Beograda ter predstavniki ljudske oblasti Na kongresu bodo razpravljali o obnovi pomorstva, ki se razvija v duhu prvomajskega in predkongresnega tekmovanja.
Vremenska napoved
ZA PETEK 5. MARCA
Jasno, v tekri dneva nekoliko naraščajoča oblačnost, podnevi močan zapadnik. Toplo,	______
Ljubljana, 4. aprila, številne resolucije, ki prihajajo iz vseh strani Slovenije od množičnih ljudskih organizacij ob sklenitvi prijateljskih pogodb s Poljsko in češkoslovaško, pričajo, s kolikim veseljem je sprejel slovenski narod vest o pogodbah, ki bodo zbliževale slovanske narode in ki bodo postale močen branik za ohranitev in utrditev svetovnega miru in za srečno sožitje med bratskimi narodi v bodočnosti.
Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR je poslalo maršalu Titu bozojavko:
»Ob sklenitvi prijateljske pogodbe z republiko Poljsko, ki ste jo podpisali v Varšavi, Vam izražamo svoje veselje in hvaležnost. Zavedamo se, da je to nov Vaš uspeh v ustvarjanju bratstva in povezanosti slovanskih držav, ki so stale v eni vrsti proti istemu fašističnemu sovražniku, in novo jamstvo za ohranitev miru na svetu. Srečni in ponosni smo, ko Vam lahko čestitamo k visokim odlikovanjem ki ste jih prejeli v bratskih državah.. Naj živi bratstvo Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije! Naj živi bratstvo slovanskih držav z mogočno Sovjetsko zvezo na čelu!«
člani sindikalne podružnice zveze pravosodnih in upravnih ustanov pri Predsedstvu vlade Ljudske republike Slovenije poudarjajo v svoji resoluciji maršalu Titu:
»Zavedamo se, da pomeni Vaše potovanje po Poljski in Češkoslovaški, ki se je razvilo v pravo manifestacijo bratstva in prijateljstva med Jugo-
Beograd, 3 aprila. Minister za notranje zadeve generalni poročnik Aleksander Rankovič je prejel ob aretaciji izdajalca in voditelja krvnikov četniških tolp Draže Mihailoviča mnogo brzojavk iz vseh krajev države.
Združenje vojnih invalidov je poslalo generalnemu poročniku Aleksandru Rankoviču naslednjo brzojav, koi
Organizacija vojnih invahdov je posebno srečna zaradi vašega sporočila, da je v rokah naše pravične ljudske oblasti najbolj podli nasprotnik osvobodilne borbe naših narodov, izrodek in nesramni izdajalec Draža Mihajlovič. Njegov krvavi meč je uničil v Jugoslaviji na deset tisoče sinov in hčera naših narodov. Zaradi Dražino krvoločnosti je v naši deželi na tisoče invahdov. Odslej so nas naše rane pxecehale bolet:, ker smo prepričani, da bo Dražo in vse njegove pristaše, naj bodo kakršni koli, zadela pravična kazen.
Mi vojni invadili vam čestitamo k doslej doseženim uspehom in vam obljubljamo, da bomo s svoje strani nudili vso pomoč organom javne varnosti naše domovine.
Naj živi svobodna, neodvisna Federativna ljudska republika Jugosla. vija! Naj živi voditelj državne varnosti in narodni heroj Aleksander Rankovič!
Ranjenci in bolniki glavne vojaške bolnišnice v Beogradu so čestitali ministru za notranje zadeve:
Ko smo čitali vaš govor, smo mi ranjenci in bolniki glavne vojaške bolnišnice zvedeli, da je padel v roke naših oblasti narodni izdajalec srbskega naroda in-največji zločinec jugoslovanskih narodov Draža Mihajlovič.
Ranjenci in bolniki, katerih rane, posledica borbe z zločinci, med ka-
deljo 24. marca vrgla sidra 16 tisoč tonska prekomorska ladja »Dimnot-ter Castle«. Pripeljala je iz Port Saida devetnajsti in zadnji transport naših beguncev, ki so preživeli v El Shattu, na tleh vročega Egipta dve leti.
Med teni begunci so. bile večinoma ženske, otroci, starci in za vojaško službo nesposobni moški. Koncem leta 1943 in v začetku 1944 so se zbrale na dalmatinskem otoku Visu množice prebivalcev iz okupiranih in nezasedenih krajev. Ker je življenje pod okupatorjevo peto postajalo bolj in bolj nevzdržno, so se naši borci odločili, da jih prepeljejo najprej v Italijo, od tam pa v Afriko. Tako 6e je začasno odtrgalo od rodne grude približno 30 tisoč ljudi.
Lani, ko je naša vojska izgnala okupatorja iz vseh delov države, je bila ena izmed prvih skrbi pristojnih činiteijev, pospešiti povratek teh beguncev iz Egipta. Vse leto so prihajale v domovino skupina za skupino in koncem marca je devetnajsti transport zaključil afccijo za repatriacijo.
Ladji, ki je pripeljala zadnji transport, je poveljeval kapitan R. Wren, preizkušeni prijatelj nove Jugoslavije, ki je leta 1944 iz Italije prepeljal v Afriko 6 tisoč naših beguncev. V veliko zadovoljstvo mu je bilo, da je prav njemu bila zaupana naloga, prepeljati še sadnji transport beguncev v domače kraje. Ob slovesu je s svojimi oficirji vred poželel povratnikom vso srečo in uspeh na osvobojenih tleh Jugoslavije.
Z zadnjim transportom je prispelo 1472 beguncev, med njimi 15 težko bolnih, ki 60 jih takoj oddali v bolnišnico. Transportu se je pridružila tudi godba, ki so jo ustanovili begunci v El Shattu, povrhu pa še skupina naših državljanov, ki so živeli v raznih krajih Egipta. Vsi ti so opustili svoje službe v Misiru ter se. vrgih X Titovo Jugoslavijo z že-
slavijo in dvema slovanskima državama veliko utrditev demokratičnih sil v svetu, ki bodo v povezanosti z veliko Sovjetsko zvezo branile težko priborjeni mir proti vsakršnim izigravanjem reakcionarnih sil v svetu.«
Uslužbenci pošte Ljubljana so z množičnega sestanka poslali predsedniku Narodne Krajowe Poljske republike Boleslavu Bicrutu brzojavko, v kateri navdušeno pozdravljajo bratski poljski narod in njegovo hrabro vojsko, ki sta dala ogromne žrtve v borbi proti fašizmu. V svoji brzojavki pišejo:
»Z veseljem in radostjo v srcu pozdravljamo sklepe, ki ste jih podpisali Vi in naš veliki voditelj maršal Tito za ohranitev dolgotrajnega miru in združitev vseh Slovanov.« Istovrstno brzojavko so poslali maršalu Titu.
Slične resolucije in brzojavke so poslali Zveza delavcev in nameščencev kemične industrije v Ljubljani, delavci in nameščenci sindikalnih podružnic v št. Vidu, šiški, Mostah in Pirničah, članice AFŽ v Vižmarjih, udeleženci okrožne konference OF ljubljanskega okrožja in ljubljanski železničarji.
Prav tako prihajajo vesti iz vse Slovenije, ki izražajo veselje ljudskih množic nad prizadevanjem maršala Tita za poglobitev prijateljstva med bratskimi narodi, kar bo postalo porok za ohranitev miru, za nagel razvoj opustošenih dežel in za organizacijo nepremagljivih demokratičnih sil, pri čemer bodo razbile vse spletske sovražnih protiljudskih elementov.
POZDRAV MARŠALU TITU IZ SOFIJE
OB OBLETNICI 27. MARCA
Beograd, 3. aprila. 0 priliki 27. marca ;je bila v Sofiji svečana akademija, s katere je bil poslan maršalu Titu naslednji pozdrav:
S	svečarne akademije, ki je bila
27.	marca 1946. leta v gledališču »Balkan« na pobudo Bolgarsko-jugoslovan-skega društva, Bolgarsko-sovjetekega društva, pozdravljajo Bolgarsko-polj-sko društvo, Bolgarsko-češkoslovaško društvo, Slovanski komite, Zveza prostovoljnih Bolgarov jz internacionalnih brigad v Španiji in Zveza bolgarskih partizanov vas in žele, da bi uspešno vodili jugoslovanske narode k svobodi, miru in blagostanju. 27. marec je pokazal junaštvo, narodni ponos jugoslovanskih narodov, kj so rajši šli v težko in neenako borbo, kakor pa stopili v fašistično suženjstvo, in ki so se borili proti okupatorju in narodnim izdajalcem. Ta svetli datum ne obsega samo jugoslovanske dežele, temveč tudi našo^ ki se je dvignila v borbo proti fašizmu. Danes sta FLRJ in domovinsko-frontovska Bolgarija činitelja mira tako po svoji demokratični ureditvi, kakor tudi po svoji politiki miru in sodelovanja z vsemi demokratičnimi naTodi. Onadva sta jamstvo mirnega in pravilnega razvoja balkanskih dežel. Bolgarski narod in narodi
riško-jugoslovanskega prijateljstva.
Požarevac pozdravlja pogodbo s Poljsko
Beograd, 2. aprila. Včeraj je bilo v Požar evcu ob odobritvi pogodbe o vzajemni pomoči in prijateljstvu z •brarildm poljskim narodom veliko maaaifestacijsko zborovanje, na katerega je prišlo nad 4500 meščanov. Zborovanje je vodil predsednik okrožnega. ljudskega odbora Drago-ljtfb Djurič, ki je poudaril pomen pogodbe, nakar je kapetan Nikola Ši-kirič poudaril bratsko povezanost slovanskih narodov v vojni proti fašizmu in naglasil, da bo pogodba med Poljsko in Jugoslavijo trden temelj miru v svetu. V imenu mestnega ljudskega odbora je govoril Milan Milenkijevič.
Albansko-jugoslovansko
sodelovanje
Tirana, 1. apr. Snoči je bil v Tirani drugi sestanek generalne skupščine društva za kulturno sodelovanje Albanije z Jugoslavijo. Podrobno poročilo o delu društva je podal Selio Spuza, ki je naglasil: »Ustanovitev tega društva ni nič drugega, kakor izpolnitev želje albanskega naroda, ki se hoče še bolj spoznati z bratskimi sosednimi narodi nove Jugoslavije. s tistimi herojskimi narodi, ki so žrtvovali več kot poldrag milijon ljudi za demokracijo in osvoboditev izpod fašističnega jarma.
riša v petih urah, čeprav meri košenina 80.000 kvadratnih metrov. Nagrabili so tudi 6 voz stelje na površini 8500 kvadratnih metrov in obrezali 36 sadnih dreves.
Po končanem prostovoljnem delu je delovni bataljon organiziral skupno z vaščani kulturno prireditev. Vaščani so izrazili delovnemu bataljonu pri PNOO v Ajdovščini priznanje za njegove» delo.
ČESTITKE ZVEZNEMU MINISTRU ZA NOTRANJE ZADEVE ALEKSANDRU RANKOVIČU
ob aretaciji Draže Mihajloviča
terimi je bil tudi tolovaj Draža, še niso zaceljene, čestitamo vam in vladi FLRJ.
Globoko smo prepričani, da vam bodo naši izmučeni narodi večno hvaležni, ker bo prišel pred pravično ljudsko sodišče največji škodljivec, ki je prelil toliko nedolžne krvi naših narodov zaradj tujih interesov.
Naj živi generalni poročnik Aleksander Rankovič!
Naj živi s slavo ovenčana Jugoslovanska armada!
Naj živi vodja in učitelj jugoslovanskih narodov maršal Josip Broz-Tito!
Kmetje iz vasi Kolar so poslali
ministru za notranje zadeve brzojavko:
O	priliki vaše izjave o aretaciji Draže Mihajloviča in drugih zločincev vam izražamo na vedikem današ. njem ljudskem zborovanju, na katerem se izraža vdanost ljudskim oblastem in organizacijam narodne varnosti pod vašim vodstvom, svojo hvaležnost s prepričanjem, da bodo vsi izrodki jugoslovanskih narodov prišli pod meč ljudske pravice.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Borci in podoficirji in oficirji v Novem Pazarjn so poslali generalnemu poročniku Aleksandru Rankoviču naslednjo brzojavko:
Ob priliki vaše izjave da je padel v roke organov ljudskih oblasti največji izdajalec in zločinec naših narodov, izrodek Draža Mihajlovič, ti vzklikamo, tovariš Rankovič: Naj živi ljudska oblast in naši mladi in zanosni organi, ki se kalijo v borbi s sovražnki naših narodov.
Naj živi naš minister za notranje zadeve generalni poročnik Aleksander Rankovič!
Begunci iz Afrike so se vrnili
V splitskem pristanišču je v ne-
ljo, da prispevajo k njeni obnovi. Med povratniki je 40 Slovencev in 60 Makedoncev.
Z begunsko družino so se vrnili v domovino člani Centralnega odbora s predsednikom Androm Štambu-kom, narodnim duhovnikom ter inž. Matom Barbičem, tajnikom begunskega odbora. Pridružila se jima je še bolničarka sestra Mary Susič, rojena v Washingtonu. Njeni roditelji so doma iz Fužin pri Delnicah. Suši-čeva se je leta 1944. pripeljala iz Amerike in je bila dodeljena begunskemu taborišču v El Shattu. Stregla je bolnim in jim izkazovala vso potrebno pomoč. Prav tako se je transportu pridružila angleška bolničarka Margaret Powell, ki je vršila bolničarsko službo dve leti v španski državljanski vojni na strani republikancev. Kot zdravnik se je transportu pridružil Poljak dr. 2iga Bagrs, ki so ga dodelili na službovanje v Šibeniku.
Splitski listi poročajo, da so činitelji UNRRA-e šli beguncem v vseh ozirih na roko. Spremili so jih do Splita in so porabili to priliko še za izlet v Solin in Trogir, kjer so si ogledali ondotne zgodovinske znamenitosti. Potem so se poveljnik ladje in funkcionarji UNRRA-e prisrčno poslovili od povratnikov. Niso pozabili pripomniti, da so Jugoslovani v teku zadnje vojne pokazali odlične vojaške vrline in organizatorne sposobnosti.
V Splitu so bili povratniki sprejeti z vso ljubezni j a Vsakdo je lahko nemudoma odrinil v domači kraj, kjer so bile ljudske oblasti že obveščene o njegovem prihodu Šef UNNRA-e za Liko in Dalmacijo Paul Unger je ob tej priliki poslal okrožni komisiji za repatriacijo beguncev v Splitu pismo, v katerem sporoča, da je repatriacija jugoslovanskega življa iz Egipta popolnoma končana. Pismo izraža tudi zahvalo za pomoč in prijaznost, ki so io jugoslovanske oblasti izkazale osebju UNNRA-e.
ŽELIMO, DA BI SE MADŽARSKI NAROD ODKRI-TO ODREKEL SMERNICAM, KI SO POVZROČILE NJEGOVO KATASTROFO
Izjava maršala Tita dopisniku lista »Nepsava«

Promet — železna hrbtenica vsega našega gospodarstva
Na svojem prvem kongresu v osvobojeni domovini so železničarji in transportni delavci podali obračun svojega dosedanjega dela ter postavili smernice za povečanje naporov pri obnovi prometa
Preteklo nedeljo se je pričel v Beogradu kongres Zveze železniških in transportnih delavcev, na katerem so se sestali predstavniki te važne gospodarske panoge k prvemu zborovanju v osvobojeni domovini. Kongresu so poleg delegatov in številnih železničarjev iz Beograda prisostvovali kot gostje podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine Moša Pijade,, prometni minister Todor Vujasinovič, generalni sekretar predsedstva vlade Mitar Bakič, delegat Zveze železniških delavcev Bolgarije Mihail Popov, zastopniki Jugoslovanske armade in USAOJ-a, ^ predsednik glavnega odbora Enotnih sindikatov Gjura Salaj in drugi sindikalni funkcionarji.
Svečana otvoritev
Ko je pevski zbor odpel himno »Hej Slovani« in še dve delavski pesmi, je predsednik Centralne uprave Viktor Kolesa otvoril kongres in pozdravil prisotne goste. Z velikim navdušenjem so delegati aklamirali zlasti zastopnike bolgarskih železničarjev. Zborovalci eo nato z enominutnim molkom počastili padle borce za delavske pravice in svobodo naših narodov, na kar se je predsednik spomnil tudi bratov in sester iz Trsta in Julijske krajine, poudarjajoč, da jugoslovanski železničarji vsestransko podpirajo njihovo zahtevo po čimprejšnji priključitvi k Jugoslaviji.
Po izvolitvi častnega in delovnega predsedstva ter posameznih odborov je povzel besedo prometni minister Todor Vujasinovič, ki se je zahvalil železničarjem za njihovo izdatno pomoč pri reševanju številnih nalog našega prometa. Izrazil je prepričanje, da bodo sindikati tudi nadalje pomagali pri normalizaciji našega promtea, pa tudi pri preureditvi plačilnega sistema, ki je sedaj zelo kompliciran.
V	imenu Ljudske fronte Jugoslavije jo pozdravil kongres sekretar predsedništva vlade Mitar Bakič, ki je izrazil železničarjem priznanje za njihove napore pri obnovi prometa. Saj so prav železničarji omogočili povezavo pasivnih pokrajin z Vojvodino, hitro izvedbo kolonizacije in repatriacije ter mnogo pripomogli k rešitvi velikih socialnih problemov. Prometni delavci so tudi važen člen pri ustvaritvi zveze med delavstvom in kmeti, kajti prevoz kmetijskih pridelkov za delavce v mestih in industrijskih proizvodov iz mest na deželo je eden glavnih opravkov železničarjev. Govornik je pozval železničarje. naj še nadalje budno pazijo na vse škodljivce ter zaključil svoj govor z zagotovilom, da bo Ljudska fronta kot močna politična organizacija, ki združuje vse resnične patriote jugoslovanske republike, nudila prometnim delavcem vso podporo.
Viharno pozdravljen je nato spregovoril podpredsednik Prezidija Lqudske skupščine Moša Pijade, ki se je spomnil prve Zveze prometnih in transportnih delavcev Jugoslavije, ki je bila ustanovljena leta 1919., ki so jo pa že naslednje leto krvavo zadušili. Takrat je bil promet, ta železna hrbtenica gospodarstva, v rokah železničarjev orožje za borbo proti državi, danes pa je orožje v borbi za čim lepši procvit in razvoj naše ljudske države.
V	imenu glavnega odbora Enotnih sindikatov je pozdravil kongres njegov predsednik Djura Salaj, poudarjajoč, da morajo biti sindikati pobudnik in organizator dela pri reševanju vseh nalog našega prometa.
Govorili so nato še major Miloš Radovanovič v imenu Jugoslovanske armade, zastopnik bolgarskih železničarjev Mihail' Popov, zastopnik USAOJ-a Mihajlo švabić, zastopnik ministrstva socialne politike Srbije Buda Martinovič ter zastopnik beograjske železničarske omladine Simeon Zatezalo, ki je orisal dosedanje uspehe dela beograjske železničarske omladine in pozval železničarsko omladino vse Jugoslavije k tekmovanju v vsem letošnjem letu.
S kongresa so bili poslani pozdravih brzojavi maršalu Titu, centralnemu komitetu Komunistične partije Jugoslavije in glavnemu odboru Enotnih sindikatov. Svetovni sindikalni federaciji v Parizu je bil poslan protestni brzojav zaradi dogodkov v Španiji, mednarodni komisiji v Trstu pa brzojav, v katerem protestirajo proti terorju okupatorske in civilne policije v coni A in zahtevajo priključitev Trsta in Julijske krajine k FLR Jugoslaviju
S tem je bil svečani del kongresa zaključen.
Delovni del kongresa
je otvoril sekretar Centralne uprave Branko Medič z referatom o politično - gospodarskih problemih prometa. Orisal je borbo prometnih delavcev prva leta bivše Jugoslavije in sodelovanje prometnih delavcev v narodno osvobodilni borbi. Na to je prikazal delo in uspehe Zveze, ki šteje danes nad 100.000 članov in predstavlja eno številčno najmočnejših zvez.
Nato je govoril o uspehih in nalogah Zveze. Z ozirom na vlogo železniškega prometa v gospodarskem življenju naroda in države in glede na to, da je bil ves naš promet med okupacijo strahovito porušen. se je znašla Zveza pred ogromnimi nalogami. Od osvoboditve do konca leta 1945. je bilo obnovljenih od 6140 km porušenih 5020 km prog, popravljenih od 3800 uničenih 1869 kretnic, od 937 porušenih mostov usposobljenih za promet 778 in od 60 pre-
dorov obnovljenih 40. To je dokaz, da je Zveza resno vršila svojo dolžnost. Toda ti uspehi, je poudaril govornik, nas še ne morejo zadovoljiti. Čaka nas še mnogo nerešenih nalog. Oživljenje celokupnega našega gospodarstva se izraža že sedaj v povečanem železniškem prevozu. Toda število naših lokomotiv in vozov je dvakrat manjše kakor je bilo pred vojno, povrh pa še v slabem stanju, ker gre po večini za zasilno popravljene hudo poškodovane lokomotive in vozove.
Cenejši prevoz — cenejše blago
Osnovna nalaga železniškega prometa je vzpostavitev čvrste zveze med našo industrijo in našim kmetijstvom. Druga naloga je v tem, da se celokupna organizacija železniške in transportne službe dvigne na višji raven, da se z novim načinom dela in s povečano storilnostjo v vseh železniških podjetjih omogoči znižanje proizvodnih in transportnih stroškov, železniški in transportni promet hi lahko postal tudi zavora v razvoju našega gospodarstva, če se ne bi doseglo zmanjšanje transportnih stroškov. Pri kalkulaciji cen blaga se računajo tudi transportni stroški, ki obremenjujejo blago. Tudi od transportnih stroškov je odvisna cena blaga n3, trgu. Zato mora biti geslo železničarjev: cenejši prevoz — cenejše blago.
Tretja važna naloga našega prometa je v tem, da se obratovanje vozov zmanjša na čim manjše število dni. Po uvedbi transportnega načrta se je obratovanje vozov znižalo in sicer pri odprtih vozovih na 8 dni, pri zaprtih na 6 dni, na ozkotirnih železnicah pa od 5 na 3 in pol dni. železniški delavci morajo stremeti za tem, da se obratovanje vozov še bolj zniža. Zaradi tega mora celokupno članstvo proučevati transportni načrt in stalno nadzirati njegovo pravilno izvajanje. Prav tako se je treba boriti proti vsakodnevnemu pojavu, da obratujejo vozovi nedovoljno izkoriščeni, če bi se izkoristila najvišja možnost obremenitve vozov, bi se s tem povečalo število razpoložljivih vozov za dobrih 20.000.
Vozni red — prometni zakon
Nadaljnja važna naloga je zagotovitev rednega in varnega železniškega prometa. Vozni red se mora spoštovati kot prometni zakon. Nedvomno je, da imajo vlaki v veliki meri zamude zaradi malomarnega in brezvestnega izvrševanja službe. Tako n. pr. so imeli na dan 2. marca vsi vlaki v Jugoslaviji 807 ur zamud. Zaradi tega je bilo izgubljenih za narodno gospodarstvo 825 lokomotiv-skih, 27.089 vozovnih ur in 793 delovnih dni, kar predstavlja 2,421.000 din škode. Skrbeti moramo za to, da se popolnoma izključi vsaka zamuda vlakov.
Sindikalne organizacije se morajo brigati tudi za usposabljanje novih kadrov in morajo pri tem podpirati železniške in upravne oblasti. Pri tem je treba pomisliti tudi na to, da morejo tudi ženske nadomestiti moške v transportni službi, kakor se to že izvaja v Sovjetski zvezi.
Uvedba akorda
Izredno važna naloga naših sindikalnih organizacij je uvedba akorda, kjer koli je to mogoče. Odlok prometnega ministrstva o razvrstitvi uslužbencev predstavlja resen poskus, da se doseže večja pravilnost v sistemu nagrajevanja železniških uslužbencev. Treba pa se je še bolj poglobiti v proučevanje komplicirane železniške službe in ustvariti takšen plačilni sistem, da se bo pri železniškem osebju dvignil delovni polet.
Medič je nato ostro obsodil pojave tatvin na železnici. Ti pojavi se že zatirajo, toda železničarski sindikati jih morajo docela izkoreniniti in mobilizirati v ta namen svoje celokupno članstvo. Zaradi tega se mora uvesti železna disciplina. Ali moremo danes govoriti o železni disciplini, je poudaril govornik, če imajo vlaki skoraj redne zamude, če stoje vozovi cele dneve in mesece na postajah neiztovorjeni, če prihajajo pošiljke iz Bačke v Niš namesto v Bosno, ker so vozovi napačno obeleženi in če se še vedno prevažajo nedovoljno natovorjeni vozovi ? Delovna disciplina se ne utrjuje samo z represivnimi ukrepi, marveč je potrebna vztrajna in stalna kulturnopolitična vzgoja članstva, da si zavestno usvoji to disciplino, ki mora biti izraz novega odnosa do države.
Za nič manj važno je označil Medič borbo proti škodljivi psihologiji in razvadam, izvirajočim iz stare Jugoslavije, borbo proti ljudem, ki se še vedno oklepajo birokracije, korupcije in podkupovanja. Dolžnost sindikalnih organizacij je, da nudijo ljudskim oblastem vso podporo in da dajo pobudo za izločanje škodljivcev iz železniškega aparata.
Drugi dan kongresa je prispel tudi delegat Zveze železniških delavcev Madžarske Djiči Jene, ki je sporočil pozdrave madžarskih železničarjev.
Organizacijske naloge
Po razpravi o referatu Branka Mediča, ki je bila zelo živahna in v kateri je prišla do izraza zavednost naših železničarjev, je sledil referat člana centralne uprave Ivana Andri. jeviča o organizacijskih nalogah Zveze. Očrtal je osnovne pomanjkljivosti dosedanjega dela, ki se izražajo zlasti v tem, da podružnicam dosedaj ni uspelo aktivizirati širokih množic članstva in je vse delo slonelo v glavnem na poedineih. Neka-
teri sindikalni funkcionarji so tako preobremenjeni z delom, da se v njem duše, toda v večini primerov so krivi sami, ker si domišljajo, da tega dela ne more ah noče opraviti nihče drugi.
Nato je govoril o pomenu delavskih zaupnikov, ki jih doslej mnoge železniške edinice kot take niso imele. Dotaknil se je tudi vprašanja omladine in njene kvalifikacije in podčrtal neobhodno potrebo dviganja politično-kulturne ravni članstva.
Prvomajsko tekmovanje
Tretji dan kongresa je bil posvečen referatu o tekmovanju, ki ga je podal član Centralne uprave Ferdinand E rak. Tekmovanje moramo železničarji pojmovati kot eden najvažnejših trenutkov v našem železniškem življenju, je poudaril med drugim, kajti danes smo svoji na svojem in vse, kar delamo, delamo zaise, za svoj narod in za svojo zemljo. Nato je obširno razpravljal o pomanjkljivostih dosedanjega tekmovanja in za primer navedel tako zvano »mariborsko tekmovanje«, ki je bilo po programu zelo dobro, ki pa je zaradi tega, ker je bila organizacija slaba in niso bile vnaprej določene obveznosti, rodilo manjše uspehe, kakor pa bi jih moglo. Zaradi slabe evidence so ostali neopaženi številni delavci, ki so se pri tem tekmovanju odlikovali.
Razpravljajoč o prvomajskem tekmovanju, ki se je pričelo za železničarje 25. februarja, je Erak podčrtal tri osnovne naloge tekmovalnega načrta: 1. ustvariti in prekoračiti načrt za leto 1946. v določenem delovnem času, 2. tekmovanje v prostovoljnih delovnih urah in 3. poglobitev organizacije in kultumo-prasvetnega dela. Načrt obsega vse panoge železniške službe in dela. V tem tekmovanju morajo izginiti vsa trenja med strojnim, prometnim in pomožnim osebjem ter med posameznimi panogami službe, ker gre to le v korist sovražnikov delavskega razreda.
V	razpravi o tem referatu so posamezni delegati .očrtali svoje dosedanje uspehe in težave. Pri večini edinic predstavlja največjo oviro za uspešne izvedbo tekmovanja birokratizem. Delavnice ne morejo dobiti potrebnega gradiva, ki pa leži neizkoriščeno po skladiščih. Ugotovljeno je bilo, da upravno osebje po železniških upravah ne tekmuje, čeprav je ministrstvo pozvalo k tekmovanju prav vse, tako delavce kakor nameščence.
V	razprajvi je sodeloval tudi predsednik glavnega odbora Enotnih sindikatov Djura Salaj, ki se je dotaknili vseh teh referatov. Poudaril je vlogo prometa kot glavne žile vsega našega gospodarstva in navedel za primer, kako se ne sme delati, zgodbo štirih vozov, ki so bili vsi istega dne odpremi j eni s Sušaka v Beograd, a so prispeli vsak posebej v razmahu 17 dni. Podčrtal je tudi, da sindikalne organizacije še vedno ne pojmujejo v dovoljni meri svoje ogromne politične vloge in ne posvečajo dovolj pozornosti politični in kulturni vzgoji železniških delavcev. Pripomnil je, da so se vsi govorniki pritoževali nad birokratizmom, a niti eden ni navedel, kaj je storil, da bi se birokratizem do kraja zatrl. Kar se tiče delovne discipline, se dogaja, da uprave sindikalnih podružnic same delajo za kršenje delovne discipline, ker posamezni funkcionarji opravljajo svoje posle in sklicujejo seje med delovnim časom.
Nepravilen odnos delavstva do strokovnjakov
Djuro Salaj se je dotaknil tudi vprašanja strokovnjakov ter ožigosal nepravilen odnos večine železni, ških delavcev do inženirjev in tehnikov. Ta odnos se mora popolnoma spremeniti in nujno potrebno je to tudi upoštevati v dosedanji tarifni politiki, po kateri je bil inženir izenačen s polkvalificiranim delavcem. S strokovnjaki so potrebni stalni stiki in posvetovanja o načinu proizvodnje. Na teh posvetih se morajo obravnavati vse pomanjkljivosti pri delu in predlogi za njihovo odstranitev.
Za izpolnitev vseh nalog pa je nujno potrebna organizacija, je nadaljeval Djuro Salaj. Naša organizacija je narasla in ima že okrog 100 tisoč članov, toda nismo še uspeli, da to organizacijo okrepimo in da vse to članstvo mobiliziramo za izpolnitev postavljenih nalog. Priznava, da je bila centralna uprava preobremenjena z delom, podvrgel pa je kritiki dejstvo, da je vzdrževala premalo stikov s terenom.
Manj nadur — a boljša organizacija dela
Govoreč o tekmovanju je opozoril na eno nepravilnost, to je preobre-menjevanje ljudi z nadurnim delom. Zaradi izčrpanosti vsled prenapornega dela je začela storilnost pri delavcih padati. To se je opažalo pri vseh prejšnjih tekmovanjih in se opaža tudi v prvomajskem tekmovanju. Uspehi v tekmovanju se bodo dosegli ne s tem, da se do kraja izčrpajo sile, marveč z izboljšanjem organizacije dela in iskanja novega načina dela. Upam, je zaključil Salaj svoja izvajanja, da bo vaša Zveza dojela pomen tekmovanja ter da bo odstranila vse pomanjkljivosti, ki so se v tekmovanju pokazale ter 'da bo tekmovanje organizirala tako, da bo zagotovilo stalen in trajen porast storilnosti.
Kongres se še nadaljuje.
Slovensko delavstvo bo pomagalo graditi železnico Brčko-Tuzla
Te dni je glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev za Slovenijo s posebno okrožnico predlagal vsem sindikalnim organizacijam, naj bi naše delavstvo v okviru prvomajskega tekmovanja podarilo ves zaslužek pro-sotvoljnega dela za obnovo v času med 1. in 20. aprilom za gradnjo proge Tuzla—Brčko, ki jo bodo pro-sovoljno gradili delavci-mladinci vseh narodov Jugoslavije. Z denarjem prostovoljnega dela delavstva Slovenije v času med 1. in 20. aprilom naj bi nabavili v naših industrijskih podjetjih orodje, potrebno delovnim brigadam, ki bodo prostovoljno gradile novo progo. Gre predvsem za to, da delavci Slovenije oskrbe delavce-mla. ddnce pri gradnji proge s potrebnim orodjem, zlasti s krampi, lopatami, kladivi, drogi itd. Zato je glavni odbor pozval vse podružnice, naj mu pošljejo zaslužek prostovoljnega dela, ki ga- bodo delavci izvršili med 1. in 20. aprilom, pod označbo »Za graditev proge Tuzla—Brčko«. Tako bodo delavci Slovenije najbolje pomagali delavcem - mladincem iz vse države pri gradnji proge ,ki bo pomembna za naš gospodarski razvoj.
Pomen proge Tuzla-Breko
V svojem ekspozeju k splošnemu državnemu proračunu za leto 1946 je zvezni minister za promet Todor Vu. jasinovič poudaril, da bo glavna naloga letošnjega leta dovršitev najnujnejših obnovitvenih del na naših železnicah. Tu je omeniti predvsem dovršitev liške železnice, ki bo obnovljena do 1. maja, in obnovo ka-čaničke proge, ki vodi iz Skoplja na Kosovo in ibarske proge, ki vodi od tod proti Kraljevu. Prav tako bomo dovršili dela pri obnovi proge, ki vodi iz Zagreba preko Siska do Novske. Vrhu tega pa bomo dogradili pančevski most, ki bo omogočil zvezo Banata z ostalimi kraji naše države. Iz gradbenega programa naših železnic so morala izostati vsa dela, ki niso neobhodna. Pač pa je prišla v program gradnja proge Brčko— Tuzla, ki je nujno potrebna, ker bomo z dograditvijo te proge omogočili oskrbo Vojvodine im Hrvatske s premogom iz tuzlamskega premogovnega bazena, kjer so najbogatejša ležišča kakovostnega premoga. Te proge s proračunskimi sredstvi ne bi mogli letos graditi, toda zavednost naše mladine, ki je poudarila svojo prostovoljno delovno silo, nam daje upanje, da bomo to železniško zvezo pravočasno dovršili.
Železnica iz Tuzle do Brčkega s priključkom na že obstoječo progo Brčko—Vinkovci je za oskrbo Vojvodine in Hrvatske s premogom življenjskega pomena, če smo se odločili za gradnjo te proge še pred dokončno obnovo našega železniškega omrežja, potem ne more biti dvoma, da je gradnja te proge v resnici nujna. Danes pri gradnji novih železnic miso več merodajne politične kupčije kakor v stari Jugoslaviji, temveč so odločilni zgolj gospodarsko-prometni razlogi, predvsem pa so odločilne koristi vsega gospodarstva Jugoslavije.
Največje področje lignitnega premoga
Danes je premog naš osnovni problem, kajti brez povečane proizvodnje premoga ne moremo misliti na razvoj industrije in na povečanje industrijske proizvodnje, ne moremo misiiti na pravilno izkoriščanje vseh gospodarskih možnosti in sil v interesu zaščite življenjskih koristi ljudstva in dviganja ljudske blaginje. Pri tem se moramo zavedati, da smo pred vojno uvažali znatne količine visoko kakovostnega črnega premoga iz inozemstva (na leto okrog 400 do 500 tisoč ton), ki ga moramo sedaj nadomestiti z domačim premogom.
črnega premoga imamo v naši državi razmeroma malo. Tudi zaloge rjavega premoga niso neizčrpne, pač pa imamo ogromne zaloge mlajših vrst premoga, zlasti lignitov. Poleg velikih ležišč lignita v velenjskem bazenu, ki se cenijo na eno milijardo ton, imamo enako obsežna ali še obsežnejša ležišča lignita na področju vzhodno od Požarevca. Ta ležišča se raztezajo ob Donavi (Kostolac— Klenovnik) in proti jugu preljo Ho-moljskih planin, kjer smo nedavno zaradi izkoriščanja premogovnega bazena v dolini Mlave dogradili prvi odsek ozkotirne železnice Petrovac— Bor v dolžini 16 km in s tem izročili prometu prvo železniško progo, ki je bila zgrajena po osvoboditvi.
Največje področje lignitnega premoga pa je v bazenu Tuzle. Na tem področju so geologi že pred prvo svetovno vojno ocenili ležišča premoga na 3 in pod milijarde ton. Zaloge premoga v tem premogovnem bazenu so torej večje kakor vse ostale zaloge rjavega premoga in lignita v Jugoslaviji. Premog so tu pričeli izkoriščati na mestih, kjer segajo plasti premoga do zemeljske površine. Pr-
va plast ima povprečno debelost 19 metrov. Geološka raziskovanja, ki pa so bila izvršena le na nekaterih mestih, so ugotovila še nadaljnje tri plasti v debelini 10, 18 in 14 m. Čeprav gre za mlajši premog, vendar se da ta lignit po svoji kalorični vrednosti primerjati z rjavim premogom. Premog, ki ga kopljejo v premogovniku Kreka poleg Tuzle ima čez 4400 kalorij, v sosednem premogovniku Bokinje, ki je oddaljen od Kreke 3 km, pa ima celo 5000 kalorij. Premog v tuzlanskem bazenu je torej po svoji kalorični vrednosti boljši od velenjskega premega, ki ima le 3000 kalorij. Na tuzlanskem področju pa se izkoriščata še dva druga premogovnika, in sicer premogovnik Gračanica, ki leži ob progi Tuzla—Doboj, in premogovnik Uglje. vik, M leži severovzhodno od Tuzle.
Načrtno gospodarstvo s premogom
Pred vojno nismo poznali načrtnosti v našem gospodarstvu z izvori energije. Izkoriščali smo predvsem premogovnike, ki imajo v prometnem pogledu ugodno lego, zanemarjali pa smo izkoriščanje najobsežnejših ležišč lignita. Sekali smo prekomerno naše gozdove za pridobivanje drv, čeprav bi se s kurivom lahko oskrbovali iz naših ležišč lignitnega premoga. Načrtno gospodarstvo z našimi premogovnimi rezervami nam nalaga dolžnost, da na eni strani šte-dimo z zalogami rjavega in črnega premoga ter povečamo potrošnjo li-gnitnega premoga, na drugi strani pa je nujno potrebno, da v največji meri nadomestimo drva za kurjavo s premogom, da bomo preprečili pre. komemo izkoriščanje naših izčrpanih gozdov in da bomo razpoložljivi les bolj koristno uporabili za predelavo v lesne izdelke. Boljše vrste premoga morajo biti rezervirane za one panoge naše industrije, ki so nave, zane na dober premog, kar velja zlasti za težko in kovinsko industrijo. Upoštevajoč napredek tehnike bomo morali kurilno vrednost lignitov izboljšati z gradnjo sušilnic, kjer bomo lignitu, ki vsebuje do 40o/0 vlage, odvzeli to vlago, s čemer se bo znatno povečala njegova kalorična vrednost.
Tudi ti razlogi, ki izhajajo iz na-črtnega gospodastva, nas navajajo k povečanemu izkoriščanju obsežnih ležišč mlajših vrst premoga, od katerih je, kakor rečeno ,največje ono v tuzlanskem bazenu. Premog iz področja Tuzle je nujno potreben industriji Vojvodine in Hrvatske. Ni še dolgo tega, ko so morali obnovljeni industrijski obrati v Vojvodini mirovati, ker zaradi porušenega mostu pri Bosanskem Brodu niso mogli dobiti premoga iz Bosne. Velike težave so imele lani v jeseni naše tovarne sladkorja v Vojvodini, ki potrebujejo velike količine premoga.
Od konca lanskega leta se prevaža premog iz Bosne preko obnovljenega msotu pri Brodu v Vojvodino in Hrvatsko, vendar je prevoz iz Kreke preko Doboja in Broda zelo težaven. Zmogljivost te proge se ne da bistveno povečati. Prevoz vrhu tega zelo zelo podraži prekladanje premoga iz ozkotirnih v normalnotime vagone. Tudi prevoz premoga iz Ugljevika po ozkotirni železnici do Save pri Bosanski Rači povzroča velike težave, ker je treba premog prepeljati preko Save in znova naložiti na vagone.
Koristi nove proge
Vse te težave bodo odpadle, ko bo zgrajena normalnotima proga Tuzla—Brčko, ki bo omogočila znatno skrajšanje poti, predvsem pa bo odpadlo vsako prekladanje premoga. Poleg tega bo zmogljivost te proge znatno večja. Ko bo dograjena nova proga bo šele mogoče v znatnejšem obsegu povečati proizvodnjo premoga v tuzlanskem bazenu in odpreti nove rudnike.
Velikega pomena bo železnica tudi za industrijo v okolici Tuzle, ki se naslanja na prirodno bogastvo tega področja. V Kreki pri Tuzli imamo edino solarno v naši državi za pridobivanje kamene soli. Slano vodo iz te solarne izkorišča tudi velika tovarna sode v Lukavcu, ki je pred vojno pretežni del svoje proizvodnje izvažala v inozemstvo. Končno ne smemo pozabiti, da je mesto Brčko središče za trgovino in izvoz svežih in suhih bosanskih sliv.
Železnica Tuzla—Brčko bo pozneje važna zvezna proga med glavno železnico Zagreb—Beograd in projektirano vzporedno normalnotirno železnico južno od Save, ki bo tekla od Ljubljane preko Karlovca, Gline, Bosanskega Novija in Banjaluke do Doboja, od tod po trasi sedanje ozkotirne železnice do Tuzle in naprej preko Valjeva do Beograda. Med obema progama sta od Sunje pri Sisku do Beograda predvideni le dve zvezni progi, in sicer proga Brčko—Tuzla in proga Bosanski Brod—Doboj, ki jo bomo v tej zvezi pregradili v normalnotirno železnico.
Povezava vzhodne Bosne z normal-notirnim omrežjem naše države bo v prihodnjih desetletjih omogočila močan razvoj industrije, ki se bo naslonila na premogovno bogastvo tega področja. Razvoj industrije pa bo prinesel siromašnemu ljudstvu Bosne velike nove možnosti zaposlitve in zboljšanje življenjskih pogojev, koristi pa bo imelo v enaki meri vse gospodarstvo Jugoslavije.
ŽELEZNI RUDNIK LJUBIJA OBNOVLJEN
Rudnik Ljubija, ki igra važno vlogo v naši železarski industriji, je obnovljen. Po obnovitvi je zopet omogočena preskrba plavžev za taljenje železa in tako dvignjena naša proizvodnja železa. Obnova rudnika ima tudi velik pomen za povečavo proizvodnje jekla v Zenici ter za dvig proizvodnje v železarni »Sartid« v Smederevu in specialnega jekla na Jesenicah, ki se rabi za oklepe, konstrukcije, orodje za izdelavo avtomobilskih motorjev, strojev in avtomobilov.
Tovarna za jeklo v Ravnah, ki izdeluje vse vrste jekla za dleta in fino orodje, je tako dobila možnost, da razvije svoj obrat. Ruda, ki jo kopljejo v Ljubiji, je zelo bogata železa in je brez žvepla, bakra, fosforja in arzena, ki so pri predelavi rude zelo škodljivi. Za časa bivše Jugoslavije so surovo železo iz Ljubije izvažali, kar je bila za naše gospodarstvo velika škoda. Z uvozom specialnih jekel so obremenili trgovinsko bilanco za najmanj 800 milijonov dinarjev.
do 900
Delavci in nameščenci morajo bit| v pripadajoče plače pravilno uvrščeni
Odpraviti se morajo razlike v plačah za isto delo pri enaki pridnosti
Ker so se pojavili primeri, da prehajajo uslužbenci v državnem in zasebnem gospodarskem sektorju iz enega podjeta v službo k dragemu podjetu zgolj iz razloga, ker so zasledili, da s0 za isto ali slično delo pri drugem podjetju višje plače, daje Glavni odbor ESZDN za Slovenijo naslednje opozorilo in navodilo:
1) Taki prehodi iz podjetja v podjetje so nedopustni! Zaradi njih trpi pravilna organizacijska izvedba dela in uspešno poslovanje podjetij. Škrat ka, ti pojavi so narodnemu gospodarstvu škodljivi.
Uredba ministrstva za socialno politikov o obveznem posredovanju dela Po Javni borzi dela (Uradni list SNOS-a in NVS št 16 z dne 11. julija 1945) predpisuje med dragim v ČL 1 sledeče: Za nastop ali razrešitev službenega razmerja je potrebna predhodna odobritev Javne borze dela oziroma njenih organov. Javna borza dela sme odobritev odkloniti, kolikor bi, nastop ali razrešitev službenega razmerja nasprotovala na-rodno-gospodarskim interesom.
Člen 2. te uredbe predpisuje tudi kazni za prekrške. Delodajalec, ki bi sprejel ali' odpustil iz 6lužbe delovne moči v nasprotju z gornjimi določili, se kaznuje: 1- z odvzemom zaposlenih moči, 2. z ustavitvijo dodeljevanja zaprošenih delovnih moči za primeren čas ali 3. z denarno kaznijo od 500 do 5000 din.
Delojemalec, ki zapusti službo ali nastopi službo v nasprotju z gornjimi določili, se kaznuje z denarno kaznijo od 50 do 1000 din.
Da se omenjeni škodljivi pojavi prehajanja iz ene službe v drugo onemogočijo, pozivamo delodajalce, delavce in nameščence, posebej še tajništva sindikalnih zvez, krajevne medstrakovne svete in vse podružnice, naj budno pazijo, da se bo gornja uredba z vso strogostjo izvajala, in poskrbe, da bodo kršilci kaznovani.
Glavna del vzroka za te pojave tiči verjetno v tem, ker 'posamezna podjetja še vedno nimajo delavcev in nameščencev pravilno razdeljenih v mezdne skupine odi-oino plače, ki so po Uredbi o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v čl. 2 in 8 za posamezne skupine in zvanja predvidene. Res je sicer, da so po uredbi možne za isto delo tudi raz-lijne plače, ker daje uredba -amo okvir in določa plače od — do, vendar pa pri pravilni presoji o sposobnosti, pridnosti, pridobljeni praksi, številu zaposlitvenih let posameznika itd. ne sme. priti v v plačah za isto delo do znatnih razlik, če so le sindikalna organizacija, delavski zaupniki in uprava podjetja vse te okolnosti, ki pridejo v poštev, pravilno ocenili in delavce ter nameščence v pripadajoče jim plače pravilno uvrstili
Tajništva sindikalnih zvez, krajevne medstrokovne svete, podružnice in delavske zaupnike pozivamo, da vsak na svojem področju preiščejo in ngotove, če so delavci in nameščenci pravilno uvrščeni v pripadajoče plače, ki so po Uredbi o ureditvi mezd in plač v 2. in 8. členu predpisane, in v primeru nepravilne uvrstitve pozovejo prizadete uprave podjetij, da nemudoma spravijo plače v sklad s predpisi zadevne uredbe. V kolikor bi prizadeta podjetja neuradno, sporazumno s sindikalno organizacijo in delavskimi zaupniki tega ne izvršila, naj javijo ta podjetja na naš naslov. Posebej še naročamo: odpravite sporazumno z upravami podjetij, kolikor je največ mogoče vse razlike v plačata za isto ali slično delo, da ne bo kvarilo delovne morale in povzročalo teženj po menjavi služb, kar vse škoduje narodnemu gospodarstvu.
Pristopite k takojšnji in temeljiti izvedbi!
Sestava nove vlade v Grčiji je poverjena monarhistom
Monarhistično populistična stranka namerava čimprej Izvesti ljudsko glasovanje o vprašanju povratka kralja Jurija na prestol
Izvor in značaj druge svetovne vojne
Moskovska »Pravda« prinaša z naslovom »Izvor in značaj druge svetovne vojne« naslednji članek znanega sovjetskega publicista in dopisnega člana Akademije znanosti Leontijeva:
»Protifašistični značaj druge sve. tovne vojne še ni vsakomur jasen. Medtem ko so smatrale ljudske množice v demokratičnih državah osvobodilno vojno proti fašističnim napadalcem za svojo lastno stvar, ne moremo istega trditi za vplivne reakcionarne kroge v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in drugih državah.
Pred vojno so reakcionarji obsipavali Hitlerjev in Mussolinijev režim s številnimi pohvalami. V fašizmu so videli zanesljiv »steber proti boljševizmu«. Znano pa je, da so za boljševizem označevali vsako napredno gibanje, vsak napor množic, da bi uresničile svoje osnovne pravice, vsak poizkus zasužnjenih kolonialnih narodov, da se osvobodijo tujega jarma.
Ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, so ti ljudje odkrito izražali upanje, da se bosta Sovjetska zveza in Nemčija medsebojno zgrizli do onemoglosti in da bodo s tem odstranjene vse zapreke na poti vzpostavitve britansko-ameriškega gospodstva nad svetom.
Ker so imeli ta cilj, so zastavili ves svoj vpliv, da bi odložili dejansko sodelovanje Velike Britanije in Amerike v vojni proti Nemčiji, zlasti pa da bi odložili pričetek drugega bojišča v Evropi.
Celo nekateri politiki, ki so smatrali za potrebno obsoditi take odkrite profašistične ideje, so za časa vojne zastopali mnenje, da ta vojna ni ideološka in protifašistična.
Britanski konservativci so bili izredno naklonjeni fašizmu kot ideologiji .Vendar niso mogli stati ob strani, ko so videli, da fašistični napadalci ogražajo sam obstoj Velike Britanije in njenega otoka. Predstavniki tega_ stališča so poizkušali ljudstvu skriti, da fašizem nikakor ni samo »ideologija«, ampak tudi materialna sila, ki je neločljivo povezana z vojno in napadalnostjo, ki predstavlja torej smrtno nevarnost za varnost vseh narodov in za stvar splošnega miru.
Reakcionarji v anglosaksonskih državah so prepričevali svet. da lahko obstoja nenapadalen, miroljuben in spoštovanja vreden fašizem. Prav ti krogi branijo tudi danes Franca.
Opozoriti je treba na članek sina bivšega predsednika britanske vlade Randolpha Churchilla, ki je bil natisnjen 9. marca v časopisu »New-york World Telegram«. V njem poizkuša Randolph Churchill dokarati. da pretekla vojna ni bila vojna proti fašizmu, ampak vojna proti napadalcem, ki so nameravali zasužnjiti Evropo.
_ Sedaj, ko je protifašistična koalicija dobila vojno, načenja svetovni tisk vprašanje, ali bo ta koalicija prav tako sposobna, da dobi tudi mir. Ta tisk običajno navaja zgodovinske primere, da bi dokazal, kako se navadno koalicije po zmagi nad skupnim sovražnikom razidejo.
Vendar je treba upoštevati, da je imela protihitlerjevska koalicija vrsto posebnih značilnosti, ki so bile posledica osvobodilne narave druge svetovne vojne.
V	teku protifašistične vojne niso nudile samo vlade cele vrste držav druga drugi roke, ampak so tudi ljudske množice občutile potrebo, da gredo ramo ob rami skupno v borbo, da bi se lahko uprle sovražniku človeštva — fašistični napadalnosti.
Zaradi tega so po vseh državah milijoni preprostih ljudi, ki so preživeli grozoto vojnih let in prestali toliko žrtev v vojni, sedaj pripravljeni braniti mir z isto odločnostjo, s katero so se še včeraj borili proti Skupnemu sovražniku.
Vojni voditelji zavezniških držav so celo za časa vojne proglasili, da ni njihov cilj samo zmaga nad skupnim sovražnikom .ampak tudi ustvaritev svetovnega reda. ki bi odstranil nevarnost nove napadalnosti s strani sovražnih držav in ki bi narodom zagotovil trajen mir in varnost.
Vendar je čas, ki je potekel od konca vojne, pokazal, da naletujejo ta načela in ti sklepi od časa do časa na resne ovire.
V	svetu se danes jasno opažata dve različni struji. Predstavniki ene izmed teh dveh struj si prizadevajo, da ustvarili stanje, v katerem bi gotove sile imele v mednarodni organizaciji glavno besedo, medtem _ ko bi se druge morale podrejaai vsiljenim odločitvam. To so novi preten denti na gospodstvo v sveta.
Vojna proti fašističnim napadalcem še ni bila zaključena, ko je reakcionarni ameriški tisk pričel trditi, da mora Amerika zavzeti prevladujoč položaj v vseh mednarodnih odnošajih in po vseh delih sveta, da je poklicana vzpostaviti svojo »ideološko hegemonijo« in svoje »moralno vodstvo« po vsem svetu. Se več, take izjave običajno spremljajo nedvoumna namigavanja na razdiralno moč atomske bombe.
Kar se tiče britanskih imperiali-alističnih krogov, očitno uvidevaje da ne morejo pričakovati, da bi sl osvojili prevlado v svetu, zato so pripravljeni zadovoljiti se z vlogo manjšega družabnika v skupnem britansko-ameriškem podjetju za vodstvo vsega sveta (kot se je pokazalo ob priliki Churchillovega go. vora v Fultonu).
Vendar pa te ideje ne morejo sprejeti ostali narodi, ki tvorijo ogromno večino človeštva.
Razgn omenjene smeri je na svetu tndi druga demokratična struja, ki temelji na nujnosti sodelovanja vseh miroljubnih narodov, malih in velikih. v interesu miru. varnosti in socialnega napredka. Ta struja odgovarja in je razumljiva tudi sovjetskim narodom, ker se je v razdobju pred vojno Sovjetska zveza pokazala kot odločen borec za mir med
Atene, 3. aprila. Reuter poroča, da je namestnik Damaskinos zaupal sestavo nove grške vlade šefom monarhistične populistične stranke. Predstavnik; populistične stranke so nalogo sprejeli in se pogaja jo z voditel ji .nacional no-poi it ičn e zveze (Papandreu-om. Venizelosom in Kanelopolusom).
Konstantin Kaldaris, ki je eden izmed voditeljev monarhistične populistične stranke, je izjavi!, da bo plebiscit o vprašanju povratka kralja Jurija v Grčijo čimprej mogoče.
Atene, 3. aprila. Predstavnik populistične stranke je izjavil, da ie britanski veleposlanik v Grčiji sir Cliford Norton pozval na konferenco predstavnike izvršnega odbora populistične stranke.
Vlada prenehala objavljati volivne rezultate
Atene. 3. aprila. Reuterjeva dopisnica iz Aten poroča, da je grško ministrstvo za notranje zadeve prenehalo objavljati volivne izide. Tukajšnji neodvisni opazovalci smatrajo, da je mogoče to pojasniti na dva načina: ali s tem, da ministrstvo za notranje zadeve, ki je odgovorno za objavo rezultatov. podlega povečanemu pritisku populistične stranke, ki zahteva, da se ne objavljajo »delni rezultati«, ker dajejo vtis, da je bil »velik odstotek abstinence«, ali pa s tem, ker se je ugotovilo, da so volivni spiski tako netočni, da v veliki meri povečujejo število volivcev, zaradi česar so oblasti smatrale za potrebno, da jih pregledajo in popravijo, predno bodo objavljeni končni rezultati.
V prilog zadnjemu razlaganju se navaja dejstvo, da je več pokrajinskih prefektov iz raznih predelov Grčije poslalo ministru za notranje zadeve brzojavke, v katerih je rečeno, da je zaradi vpisovanja imen mrtvih oseb 20 do 25% votivnih spiskov postalo netočnih.
Atene, 3. aprila. Associated Press poroča, da je iz uradnih volivnih rezultatov, ki so bili objavljeni v Atenah. razvidno, da je prišlo na volišča v Grčiji manj kot polovica vpisanih volivcev.
Volitve
je treba razveljaviti
New York, 3. aprila (Tass). Na tiskovni konferenci, ki jo je organiziral Grško-ameriški svet v New Yorku, so govorili predstavniki grške narodno osvobodilne fronte, ki potujejo po Združenih državah Amerike. Načelnik tiskovnega oddelka EAM-a Karvunjs in voditelj socialistične stranke Grčiie prof. Georgalas sla izjavila, da predstavlja izvedba volitev v Grčiji prevaro in da monarhisti po zaslugi vmešavanja in podpore britanskih čet kontrolirajo državne organe, zlasti pa vojsko in policijo, tako da lahko neovirano potvarjajo volivne spiske.
Karvunis in Georgalas sta pripomnila, da so netočna obvestila iz Aten, češ da se ije volitev vzdržalo samo 30%, kakor tudi, da se prikriva dejstvo. da so nekateri monarhisti glasovali večkrat. Ako Britanija in Združene države Amerike resnično želijo pomagati grškemu narodu pri utrditvi prave demokracije, je potrebno, da se rezultati teh lažnih volitev razveljavijo. V nasprotnem primeru bi nosile velike zavezniške države veliko odgo-
narodi, ker je Sovjetska zveza za časa vojne odigrala odločilno vlogo pri popolnem uničenju glavnih legel svetovnega fašizma in svetovne napadalnosti, medtem ko po vojni vodi dosledno borbo za reševanje svetovnih vprašanj po poti mednarodnega sodelovanja in si prizadeva, da bi se mednarodni odnošaji zgradili na načelih demokracije.
V drugi svetovni 'vojni in po vojni je mednarodni ugled Sovjetske zveze ogromno narasel. Sovjetska zveza se z vsemi svojimi silami prizadeva za dosledno uporabljanje demokratičnih načel v odnošajih med vsemi državami, velikimi in malimi. Sovjetska zveza pripisuje velik pomen organizaciji Združenih narodov in gleda v njej delazmožen instrument za zaščito miru in mednarodne varnosti. To dokazuje cela vrsta dobro znanih Stalinovih izjav med vojno in po vojni.
Trezni ljudje so bili vedno prepričani, da predstavlja ohranitev enotnosti sil protihitlerjevske koalicije najboljše sredstvo za uspešno delo organizacije Združenih narodov, ker je protihitlerjevska koalicija prevzela nase odgovornost za delo te organizacije, ki jo je sama ustvarila.
Razumljivo je, da se pojavljajo spori in nesoglasja glede številnih vprašanj, ki jih razmotrivajo velike sile. Vendar bi bilo treba te težave premagati in omogočiti sprejemanje skupnih odločitev v mednarodnih zadevah.
Da bi se to doseglo, bi se moralo ne samo preprečiti možnosti izražanja propagandistom te vojne, ki cesto zlorabljajo svobodo tiska proti interesom miru .ampak bi bilo nasprotno tudi treba razdreti njihove spletke in demantirati njihove trditve.
V vsakem primeru živčna vojna proti Sovjetski zvezi nikoli ni prinesla lavorik njenim začetnikom. Zagovorniki pravične stvari imajo dovolj močne živce.
vomost, kajti one so si prizadevale, da bi grška vlada te volitve izvedla. Karvunas in Georgalas sta ob koncu izjavila, da EAM in druge republikanske stranke nikoli ne bodo priznale za zakonite volitve, ki so bile 31. marca.
Nevaren položaj
London, 3. aprila. Reuter poroCa, da je britanski narodni poslanec in znani komentator zunanjepolitičnih dogodkov Wemon Bartlett objavil v »News Chronicle« članek o volitvah v Grčiji, v katerem med drugim pravi, da so volitve pustile Grčijo v »zelo nevarnem položaju«, ker je jasno, »da bodo populisti hoteli brez odlašanja spraviti na prestol kralja.«
Dopisnik časopisa »Daily Telegraph« pravi v svojem poročilu iz Aten, da kažejo dosedanji volivni rezultati, da bo populistična vlada, ako pride na oblast in izvede plebiscit, naletela na mnogo močnejšo in odločnejšo opozicijo, kot je to verjetno izgledalo pred enim ali dvema tednoma.
»Times« piše v zvezi z volitvami v Grčiji: »Populistični krogi že pričenjajo zmagoslavno govoriti o verjetni vzpostavitvi monarhije. Vendar se dvomi, da bi rezultati volitev lahko opravičili postopek, proti čemur bi bile tudi stranke centra in na kar bi levica gledala kot na skrajno provokacijo.«
Sofulis odklanja vstop v vlado
Atene, 3. aprila. Reuter poroča, da je Sofulis, ki vrši dolžnost predsednika vlade, podal dopisnikom tiska po volitvah svojo prvo izjavo, v kateri je rekel, da nameravajo monarhisti v teku enega meseca izvesti plebiscit o vprašanju povratka kralja v Grčijo.
Solija, 3. aprila. Ob priliki sestave nove domovinsko-frontovske vlade je izdal Narodni komite Domovinske fronte naslednjo deklaracijo::
Narodni komite Domovinske fronte popolnoma odobrava sestavo nov© domovinsko-frontovske vlade in poziva vse bolgarske rodoljube, da ji nudijo najširšo in najaktivnejšo pomoč pri uresničenju programa Domovinske fronte in pri doslednem izvajanju domovinsko-frontovske, narodne in demokratične notranje politike ter ekonomske in kulturne politike.
Narodni komite Domovinske fronte z gnusom ugotavlja, da so voditelji opozicije, ki jih vodijo sebični interesi in razlogi, ki so škodljivi za svobodo in neodvisnost bolgarske dežele, tudi to pot preprečili izvedbo moskovskih sklepov.
Na ta način skušajo voditelji opozicije. čim bolj otežkočiti hitro ureditev mednarodnega položaje dežele in sklenitev mirovne pogodbe, tako potrebne za narod.
Sofulis je poleg tega izjavil,, da ni mogoče reči, da bi volitve v deželi potekle mimo in da je odbil predlog monarhistične populistične stranke, da bi sodeloval v novi vladi.
Prevara brez primere
Atene, 3. aprila. Associated Press poroča: V poročilu o volitvah v Grčiji je med drugim predstavnik EAM-a izjavil: »Volitve so bile izvedene pod največjim terorjem in predstavljajo prevaro, ki ji ni primere. Volitve so bile take, da ne more nihče, ki ceni svojo čast, trditi, da imajo tudi najmanjšo veljavo.«
Glad v Grčiji
Atene, 3. aprila. Šef UNRRA-ine misije v Grčiji Mabel Buell je izjavil v Atenah. »V Grčiji resno primanjkuje hrane. Položaj je izredno resen in mi ne moremo najti nobene pomoči. Grčija bo imela na tisoče ohromelih ljudi zaradi slabe prehrane.«
Mabel je pristavil, da so iineli uradniki UNRRA-e stiske z osmimi grškimi vladami in dobesedno z več kot 100 ministri, kar je imelo zelo škodljive posledice za izvedbo programa pri dajanju pomoči. Povprečno dobi v Grčiji letos vsak prebivalec od UNRRA-e 900 kalorij dnevno, dočim jih je dobil lani 1900.
Samo 75% industrije je obnovljene, dočim so skladišča prenatrpana z materialom za obnovo.
Grška vlada mora zajamčiti monetarno stabilnost, reorganizirati civilno službo in obnoviti industrijo. Uvesti bo treba kontrolo cen pšenice in olja ter omejiti obroke v restavracijah. Hrana mora biti razdeljevana siromašnim slojem prebivalstva ne glede na njihovo politično prepričanost
Narodni komite Domovinske fronte obsoja to ravnanje opozicijskih skupin in poziva bolgarski narod, naj odločno odgovori na spletk© in poskuse, ki hočejo razrušiti v današnjem trenutku tako potrebno narodno enotnost.
Narodno sobranje
Sofija, 3. aprila. Danes poP°ldne bo na prvem zasedanju Narodnega sobranja po sestavi nove vlade ministrski predsednik Kimon Georgi-jev prečital deklaracijo svoje nove vlade.
Včeraj in danes so imele vse parlamentarne skupine l°čena zasedanja. Proučevale so položaj, ki je nastal v zvezi s sestavo nove vlade. Med drugim so določile svoje stališče napram novi vladi in svoje predstavnice za parlamentarne komisije ter idelegate za medparlamentarni kongres, kakor tudi izvedle gotove osebne izpremembe v predsedstvu vseh parlamentarnih skupin in posameznih komisij.
Načela, na katerih naj hi temeljila ameriška zunanja politika
Washington, 3. apnla. Radio New-yo:k poroča, da je 15 ameriških narodnih poslancev objavilo skupno izjavo, v kateri izražajo svoje mišljenje o načelih, na katerih mora temeljiti ameriška zunanja politika.
V	prvi točki se zahteva prijateljstvo med Združenimi ameriškimi državami in Sovjetsko zvezo. Brez tega prijateljstva ne more postati organizacija Združenih narodov ustanova svetovnega miru.
V	drugi točki je rečeno, da je treba uporabiti vsa sredstva za pomoč za obnovo vsled vojne upostošenih dežel.
V	tretji točki zahtevajo narodni poslanci, da se ugodi želji kolonialnih narodov po neodvisnosti in pra-
KRATKE VESTI
Sovjetske lokomotive in vagoni za Romunijo. V svečani dvorani palače romunskih državnih železnic v Bukarešti je bil podpisan protokol med Sovjetsko zvezo in Romunijo, na podlagi katerega bo Sovjetska zveza dobavila Romuniji 115 lokomotiv in 15.000 vagonov. Po pogodbi med Sovjetsko zvezo in Romunijo, ki je bila sklenjena septembra 1945, bo Sovjetska zveza dala Romuniji v najem 5366 tovornih vagonov.
Legionarski voditelj Jo vina aretiran. časopis »Popurul« prinaša vest o aretaciji legionarskega voditelja Vasila Jovine, ki je bil nekdaj zaupnik Horie Sime. Orožništvo je razen Jovina v okolici Brašova prijelo še 24 Nemcev in 4 legionarje, ki so izvajali v svojem kraju razne sabotaže in atentate.
Pričetek prometa na reki Labi. Dne 29. marca je češkoslovaška brodarska delniška družba otvorila promet na reki Labi od Češkoslovaške pa vse do Magdeburga. Na ta način bo spet omogočen uvoz kamene soli in drugih potrebščin za češkoslovaško kemično industrijo in poljedelstvo.
Bivši guverner Varšave Fischer in Gauleiter Greiser izročena Poljski. V
Varšavo so privedli iz Frankfurta na Meni guvernerja Varšave za čara nemške okupacije Fischerja in Gau-
vijo. da bi vsak poizkus za pobijanje gibanj kolonialnih narodov morali smatrati kot ogrožanje miru.
V	četrti točki je rečeno, da je treba Nemčiji odvzeti vse vojaške vire in se zahteva, da se onemogoči ponovna oživitev nemškega nacizma in japonskega imperializma. Prav tako se zahtevajo sankcije proti državam, ki še vedno vzdržujejo nacistične sklade.
V	peti točki se priporoča prekinitev odnosov s Francovo Španijo in ostalimi državami, ki nadaljujejo svojo vlogo kot predhodnice nacizma in fašizma.
Na koncu se pozivajo Združeni narodi, naj se uporabi atomska energija v duhu miru, sporazuma in osnovnih načel Združenih narodov.
leiterja Greiserja. Oba zločinca so močno zastražena odvedli v ječo Mo-kotov. Poročajo, da bo kmalu izročen tudi državni sekretar generalnega guvemementa Büller.
Ratifikacija poljsko-češkoslovaške pogodbe o letalskem prometu. Češkoslovaška vlada je ratificirala polj-sko-češkoslovaško pogodbo o letalskem prometu, ki je bila pred kratkim podpisana v Pragi.
Razstavo »Prijateljstvo narodov ZSSR so odprli 30. marca v Bukarešti v prisotnosti številnih predstavnikov raznih društvenih ip kulturnih organizacij. Razstava privlačuje že od prvega dne pozornost prebivalstva.
Izročitev vojnega zločinca generala Raynata. Madžarska vlada bo izročila romunskim oblastem generala Raynata, enega izmed Horthy-jevih komandantov v severnem Er-delju.
Nova dva madžarska vojna zločinca; obsojena na smrt. Ljudsko sodišče v Budimpešti je obsodilo vojna zločinca Bakya in Endrea Laszla na smrt na vešalih. Sodba je bila že izvršena.
Stavka v filmski industriji v Londonu. Kakor poroča agencija Reuter, stavkajo v Londonu člani delavskih sindikatov filmske industrije. Stavku-joči zahtevajo zvišanje mezd.
Poziv Domovinske fronte narodu, naj čimbolj podpre novo vlado
Ribbentropove laži
čelit prosili, da jih Nemci zasede jo, o pripravah za napad na Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ne ve
ničesar
Nürnberg, 2. aprila. (Tass). V ponedeljek so zagovorniki nadaljevali z zasliševanjem Ribbentropa.
Odvetnik Seidel, ki zagovarja obtoženega Franka, je prvi pričel postavljali vprašanja Ribbentropu. Glavni tožilec Sovjetske zveze Rudenko je v zvezi s tem protestiral proti poizkusom obrambe in obtoženca. da bi odvrnili sodišče od vprašanj, ki se na tej razpravi obravnavajo.
Po Sei delu je pričel z izpraševanjem odvetnik Nehlte,, ki zagovarja obtoženega Keitela.
S svojimi vprašanji je branilec poizkušal pokazati stvar v taki luči, kot da bi obtoženi Keitel baje izrazil dvom, ali je primerna vojna proti Sovjetski zvezi. V teku razprave je bilo dokazano, da je Keitel izdal povelje o žigosanju sovjetskih ujetnikov. Zagovornik Nehlte si je prizadeval. dokazati, da je bil Keitel proti žigosanju.
Nato so zagovornik Dönitza odvetnik Kranz-Düller, zagovornik Ra-ederja Siemer in zagovornik nemške komande generalnega štaba La-ternser postavljali obtoženemu Ribbentropu vrsto vprašani.
Ko je zagovornik zaključil z izpraševanjem je pričel predstavnik britanskega tožilstva David Maxwell Fyfe s križnim zasliševanjem. Da bi dokazal napadalnost nemške zunanje politike, se je zaustavil na značilni epizodi, ko se je izvajal pri Hit. lerju v navzočnosti obtoženega Ribbentropa, Papena. Keitela in drugih pritisk na avstrijskega kanceiarja Schuschnigga glede vprašanja priključitve Avstrije k Nemčiji ter izpremembe vlade.
»Odgovorite točno na postavljeno vprašanje«, je rekel tožilec, »ali sedaj mar trdite, da se dejansko ni izvajal pritisk na Schuschnigga 12. februarja? Odgovorite kratko! Nimamo časa za vaša obširna pojasnjevanja.«
Ribbentrop je cinično izjavili, da ni bilo neposrednih groženj, ampak da so »pomembna osebnost Hitlerja in njegovi argumenti naredili na Schu-sehnigga tako globok vtis, da se je ob koncu strinjal s tem, kar je predlagal führer. Po besedah obtoženega Ribbentropa je bil baje Schuschnigg s pogajanji zelo zadovoljen.
Na vprašanje tožilca, kako so kanceiarja Schuschnigga prisilili, da podpiše dokumente, ki so bili potrebni Hitlerju, obtoženec ni odgovoril in se je izgovarjal s tem. da je pozabil »neznatne podrobnosti«.
Ribbentrop je odločno zanikal, da bi kdaj koli sodeloval pri zahtevah, ki jih je Hitler postavljal Schusch-niggu, in da je baje prav toliko vedel o Hitlerjevem povelju, v smislu katerega naj bi izpolnil vse zahteve Nemčije v roku 3 dni, ker bi bila v nasprotnem smislu nemška vojska prisiljena vkorakati v Avstrijo .
Tožilec David Maxwel Fyfe je predložil Bibbentropu dnevnik obtoženega Jodla z beležkami, ki dokazujejo napadalnost nemške zunanje politike.
Fyfe je Ribbentropa opozoril na ono gesto iz dnevnika obtoženega Jodla, v katerem je govora o vojaškem pritisku Nemčije na Avstrijo v dobi priprav za priključitev Avstrije k Nemčiji.
»Kot minister za zunanje zadeve«, je izjavil Fyfe, »ste morali o tem vedeti. »Vendar pa je Ribbentrop še v naprej vztrajal pri svojem in trdil, da mu ni biilo ničesar znanega o tem .kaj so hitlerjevci pripravljali Avstriji.
»Ali mislite, da vam bomo verjeli, da govorite sveto resnico?« — je vprašal Fyfe, »zakaj ste potem vi in vaši tovariši imeli Schuschnigga 7 let v zaporu in v končentraciiskih taboriščih Buchenwaidu in pa v Dachauu?«
»Na to vprašanje ne morem točno odgovoriti«, je zamomljal Ribbentrop .
Na podlagi dokumentov, ki so bili prej predloženi sodišču, je tožilec Maxwel Fyfe razkrinkal podle metode. ki se jih je posluževal Ribbentrop v pripravah za napad na Češkoslovaško .
Semkaj spadajo tudi pogajanja z italijanskimi črnimi srajcami in madžarskimi fašisti glede skupne vojaške akcije proti Češkoslovaški, semkaj spadajo podatki o prikritem vodstvu sudetske fašistične stranke Konrada Henleina, kakor tudi o rovarjenju hitlerjevcev na Slovaškem in po vsej državi itd. Vse to je šlo äkozi roke nemškega veleposlanika v Pragi.
Pod bremenom vseh teh neizpodbitnih dokumentiranih dokazov, je Ribbentrop priznal, da je prav on s pomočjo spletk in pritiska vplival na Italijo in Madžarsko, da bi se zasedla vsa Češkoslovaška, ter organiziral različne provokacije v posameznih delih Češkoslovaške .
Holandska in Belgija določena Nemčiji
Na včerajšnjem sodnem zasedanju 1. aprila je Ribbentrop še nadalje poskušal prepričati sodišče, da' je Nemčija do zadnjega dne nameravala rešiti vprašanje Gdanska na diplomatski način. S tem brbljanjem je nadaljeval celo, ko mu je tožilec prečital citat iz Hitlerjevega govora dne 23. maja 1939. »Danzig — je govoril tedaj Hitler — ni predmet za pogajanja. Gre za razširitev našega življenjskega prostora na Vzhodu. Druge možnosti ni.« Ribbentrop je odgovoril, da nima pojma o tem govoru.
Prav tako je obtoženec trdovratno vztrajal na tem, da ne ve ničesar o sestankih Quislinga s Hitlerjem, niti o pogajanjih Quislinga z Röderjem, niti o dopisovanju Quislinga z nemškim vrhovnim poveljstvom. Zvedel'
je za napad na Norveško šele 30 ur pred izvedbo.
Enako stališče je zavzel tudi do vseh vprašanj ,ki se tičejo Belgije in Holandske. Trdi, da ni vede! ničesar o pripravah za napad na te dežele, niti o premikanju čet proti mejam, niti o Hitlerjevih direktnih navodilih, v katerih je odločno zahteval uničenje Belgije in Holandske. Lagal je še celo tedaj, ko mu je tožilec predložil njegov lastni dokument, zapisnik razgovorov s Cianom. Kot pravi ta dokument, je Ribbentrop določil Nemčiji Belgijo in Holandsko, a Italiji Jugoslavijo.
Hitler in Mussolini sta se dogovorila, da zavzameta Balkan, da bi izkoristila njegovo bogastvo za dolgotrajno vojno.
Ribbentrop ne ve ničesar o pripravah za napad na Jugoslavijo in ZSSR
Tožilec je citiral nato Hitlerjevo izjavo, da ne bo čakal deklaracije nove jugoslovanske vlade o lojalnosti in da bo storil vse, da uniči Jugoslavijo kot nacionalno enoto. Ne bodo postavljena nikaka diplomatska vprašanja niti stavljeni! ultimati. Napad bo izvršen, čim bodo pripravljene potrebne čete in oborožitev.
Otboženi? »Ne razumem, kaj ste hoteli s tem povedatii.c
Tožilec: »Sedaj boste razumeli. Vaša politika je bila v tem. da napadete Jugoslavijo. ne da bi stavili kakršne koli diplomatske korake. Sklenili ste napasti Jugoslavijo in porušiti Beograd, ali ni tako?«
Obtoženi: »Ne morem odgovoriti niti z »da«, niti z »ne«!
Tožilec: »Če ne morete odgovoriti z »da« ali »ne«, tedaj sploh ni treba odgovoriti.«
Rilbbentrop je ponovno zanikal vse, ko je tožilec pričel pretresati okolnosti, pod katerimi je bila napadena Sovjetska zveza. Izjavi! je. da nj vedel ničesar o Hitlerjevi od loči tri, da napade Sovjetsko zvezo in da ni vedel za vojaške priprave, ki so pričele v zvezi s tem napadom že poleti 1940.
Tožilec je navedel dejstvo za dejstvom, ki razkrinkavajo to pripravo, toda Ribbentrop je odgovarjal: Ne, jaz o tem nisem vedel ničesar.
Tožilec: »In ko je Hitler decembra 1940. sprejel načrt »Barbarossa«, ali vam tudi tedaj ni ničesar povedal?«
Tudi na to vprašanje je odgovoril obtoženi z običajnim »Ne«.
Prav tako monotono je poskušal obtoženi zanikati svojo vlogo pri podpihovanju Japonske za napad na Združene ameriške države. To je pobijal tudi po predložitvii nemškega dokumenta.
Obtoženec zanika prav vse obtožbe
Obtoženi je brezobzirno lagal celo tedaj, ko je zadevala stvar njegovo osebo. Ni hotel priznati, da je sodeloval v SS organizaciji. Tožilec je to laž zelo lahko razkrinkal in predložil ves predmet o Riibbentropovem sodelovanju v SS četah, z katerega je razvidno, da je SS-ovec Ribbentrop napredoval v ObergruppenfUhrerja. kar odgovarja generalnemu poročniku.
Tožilec je priipomnil,, da je imel obtoženi davno žiivahne stike s Hitlerjem. Obtoženi je pikro odgvooril: »Da, bila sva v zvezi zaradi raznih vprašanj, ki se tičejo SS čet«
Tožilec: »Posebno glede vprašanj, ki sp se nanašala na koncentracijska taborišča?«
Obtoženi:	»Ne, o koncentracijskih
taboriščih ne vem ničesar.«
Tožilec je bil primoran prinesti zemljevid, na katerem se jasno vidi, da so nekatera od številnih Ribbentropovih posestev mejila na koncentracijska taborišča. Ribbentrop . je trdovratno zmajal z glavo in trdil, da je sliišal o konofntracjskik taboriiščh prvič tukaj na procesu
Obtoženec je prav tako izjavil, da ni silšal ničesar o srditih spopadih hitlerjevcev z rodoljubi okupiranih dežel. Ko mu je tožilec pokazal nemški dokument v katerem je črno na belem napisano, da je Ribbentrop svetoval Cianu, naj požge področja, v katerih so partizani, je obtoženec poskušal dokazati, da je beseda »požgati« nedolžna beseda.
Partizane je treba uničiti
Nato je tožilec predloži! neizpodbiten dokument, v katerem je rečeno, da je Ribbentrop svetoval Italiijanom naj uničijo partizane. Obtoženec se je doigo poskušal izmakniti direktnemu odgovoru, končno pa je bil le prisiljen priznati, da je to rekel.
Ribbentrop je 17. aprila 1943. svetoval italjanskj vladi naj podzame proti upornikom in partizanom stroge, srdite, zverinske ukrepe, podobne tistim, ki so jih uporabljali Nemci v danski in Norveški.
Grške rodoljube je treba neusmiljeno unničiti. Grkom je treba pokazati — je govoril — kdo je gospodar v deželi Ostri ukrepi takšne vrste so ne-Obhodno potrebni. To nj vojna gentle-menov, temveč uničevalna vojna.
Na drugem mestu je Ribbentrop zahteval, naj se Nemčiji zagotovi delovna sila in da se morajo v to svrho izdati ostri ukrepi.
Na koncu je zločinec, ki je popolnoma utonil v laži, govoril, da ne izraža svojega stališča.
Ufaše gospodarstvo
Pohitimo z volitvami
kmetijskih odborov
Naša ljudska oblast se trudi, da bi dvignila naše narodno gospodarstvo na primemo višino, da bomo čim preje krili naše gospodarske potrebe z lastnimi sredstvi. Zato posveča vso skrb tudi kmetijstvu kot eni naših, najvažnejših gospodarskih panog. Na poziv zveznega kmetijskega ministrstva je minister za kmetijstvo in gozdarstvo vlade Ljudske republike Slovenije izdal prejšnji mesec odredbo o ustanovitvi kmetijskih odborov pri krajevnih, okrajnih in okrožnih ljudskih odborih. Naloga teh odborov bo pospeševanje kmetijstva v vseh njegovih panogah. Skrbeli bodo zlasti za čim popolnejšo obdelavo zemljišč. S tem v zvezi bodo skrbeli za mobilizacijo ljudske in živalske delovne sile, za racionalno izkoriščanje kmetijskih strojev, za nabavo semen in podobno. Da bodo kmetijski odbori v svojem delu zajeli čim širše množice ljudstva, bodo v vsak odbor imenovani tudi zastopniki Osvobodilne fronte in njenih množičnih organizacij, nadalje sindikatov, prav tako pa tudi zastopniki kmetijskih zadrug predvsem živinorejskih in obnovitvenih. Kmetijski odbori bodo najtesneje sodelovali z ljudskimi odbori, zlasti z njihovimi kmetijskimi odseki. Po odredbi je predsednik kmetijskega odbora odgovorni referent za kmetijstvo v ljudskem odboru. Da bodo kmetijski odbori lahko uspešno vršili svoje strokovne naloge, je tudi določeno, da morajo biti tajniki okrajnih in okrožnih kmetijskih odborov kmetijski strokovnjaki. Ker smo prav v času pomladanskih kmetijskih del, je treba z volitvami v kmetijske odbore čim bolj pohiteti, da bodo ti odbori že to pomlad pripomogli, da bo zemlja v čim večji meri obdelana.
Število članov krajevnega kmetijskega odbora določi krajevni ljudski odbor po krajevnih razmerah in potrebah dela v sporazumu z okrajnim izvršnim odborom, člane krajevnega kmetijskega odbora izvoli zbor volivcev dotičnega kraja. Člane okrajnega kmetijskega odbora, katerih število določi okrajni izvršni odbor, izvolijo iz svoje srede delegati krajevnih kmetijskih odborov. Na enak način se vrše volitve okrožnega kmetijskega odbora.
Ker so naloge in delo kmetijskih odborov nadvse pomembne, je že pri samih volitvah treba gledati, da bodo čim bolje pripravljene in čim uspešneje izvedene, že med samimi
volivnimi pripravami je treba med ljudstvom vzbuditi zanimanje za kmetijske odbore, da jim bo, ko bodo izvoljeni, nudilo čim večjo pomoč in bo izvrševalo njihove odredbe in naloge. Zato bi bilo napačno, če bi volitve pripravljali ljudski odbori sami brez sodelovanja vsega ljudstva. Pri volivnih pripravah mora biti predvsem skrb Osvobodilne fronte in njenih množičnih organizacij, da bodo male ljudstvo za kmetijske odbore zainteresirati in dopovedati, zakaj so ti odbori potrebni in koristni. Zlasti je važno, da bodo v kmetijske odbore izvoljeni pravi zastopniki kmečkega ljudstva, ljudje, ki bodo zares vložili vse svoje napore v to, da bodo naši kmetje čim popolneje obdelovali svojo zemljo. Treba je tudi gledati na to, da bo v kmetijskih odborih prišel do izraza socialni sestav naše vasi. Prav med volivnimi pripravami je treba pobijati in odpravljati napačne predsodke in občutke manjvrednosti, ki so kot posledica hlapčevske preteklosti zlasti radi pojavljajo pri manjših kmetih, češ naj v odborih delajo tisti, ki imajo več posestva in se jim zato bolj splača. Takim kmetom je treba dopovedati, da bodo imeli od pravilnega dela kmetijskih odborov oni največjo korist, saj bo pomoč, ki jim jo bodo odbori 'nudili, prav njim najbolj prav prišla. Seveda pa. to zavisi od njihovega lastnega sodelovanja. Treba pa je tudi gledati, da bodo v kmetijske odbore prišli sposobni in delovni ljudje, predvsem taki, ki do-sedaj še niso preveč obremenjeni s funkcijami v drugih odborih. Prav z delom v kmetijskih odborih se bo na našem podeželju lahko zaktiviziralo lepo število ljudi, ki dosedaj še niso bili aktivni, ki bodo pa s svojim praktičnim delom v kmetijskem odboru lahko mnogo koristili skupnost. Nedvomno bodo volitve najbolje uspele, če bodo kandidate postavljali na množičnih sestankih, kjer bo ljudstvo o slehernem lahko izreklo svojo sodbo. Tako izvoljeni odbori bodo tudi uživali zaupanje ljudstva, kateremu bodo za svoje delo odgovarjali.
Kmetijski odbori pomenijo važno sredstvo za ureditev in dvig kmetijske proizvodnje, od katere bo skoro izključno odvisna prehrana našega ljudstva v bodoče. Zato naj naši ljudski odbori, odbori Osvobodilne fronte in množične organizacije volitvam teh odborov posvete vso svojo skrb, da bodo izvoljeni res taki odbori, ki bodo kos tako velikim nalogam.
Uvedba enotnega računovodstva
Predsednik načrtne komisije Andrija Hebrang je izdal vrsto odločb o uvedbi enotnega knjigovodstva v smislu 2. čl. odloka o uvedbi enotnega račun&vodstva z dne 1. februarja 1946.
Državna kmetijska posestva
Državni revizijski zavod je skupaj s komisijo, ki jo je imenoval zvezni kmetijski minister, sestavil osnovni računski načrt za državna kmetijska posestva in ustanove ter razširjeni računski načrt, ki je obvezen za vsa tista državna kmetijska posestva in ustanove, ki sestavljajo zaključni račun po sestavljenem (analitičnem) knjigovodstvu.
Vsa državna (zvezna in republiška) kmetijska posestva in ustanove, katerih obdelovana površina (njive, vrtovi, vinogradi, sadovnjaki) presegajo 30 ha ali 50 oralov, so dolžna prilagoditi svoje knjigovodstvo gornjima načrtoma najkasneje do 30. julija t. 1. Kmetijska ministrstva (zvezna in republiška) pa lahko predpišejo uvedbo enotnega računovodstva tudi za tista državna kmetijska posestva in ustanove pod njihovo neposredno upravo, pri katerih znaša obdelovalna površina manj kakor 30 ha.
Gostinska podjetja
Nadalje je Državni revizijski zavod sestavil računski načrt za srednja in velika gostinska podjetja ter računski načrt za mala gostinska podjetja. Ona gostinska podjetja, ki so po odločbi zveznega trgovinskega ministra o rokih za poenotenje računovodstva dolžna uvesti enotno računovodstvo (ki imajo ali so imela vsaj 50 uslužbencev), morajo prilagoditi svoja računovodstva račun-
skemu načrtu za srednja in velika gostinska podjetja do konca maja t. 1. Ostala gostinska podjetja pa lahko svoja računovodstva prilagodijo računskemu načrtu za mala podjetja, upoštevajoč pri tem pojasnila k računskemu načrtu.
Lesna industrija
Državni revizijski zavod je prav tako sestavil računski načrt za srednjo in veliko lesno industrijo in žage ter računski načrt za malo lesno industrijo in male žage. Podjetja, ki so dolžna uvesti enotno računovodstvo, morajo svoja knjigovodstva prilagoditi računskemu načrtu za srednjo in veliko lesno industrijo do konca maja t. 1. Ostala podjetja, ki niso dolžna uvesti enotno računovodstvo, pa svoje računovodstvo lahko prilagodijo računskemu načrtu za malo lasno industrijo.
Tovarne papirja, lesovine, celuloze in lepenke
Po odredbi o uvedbi enotnega računovodstva v tovarnah lesovine, celuloze, lepenke in papirja morajo podjetja, ki so dolžna uvesti enotno knjigovodstvo, do konca maja t. 1. prilagoditi svoje računovodstvo računskemu načrtu za tovarne lesovine, celuloze, lepenke in papirja, ki ga je sestavil Državni revizijski zavod.
Tovarne kavinih dodatkov in nadomestkov
Državni revizijski zavod je sestavil tudi računski načrt za tovarne kavinih dodatkov in nadomestkov. Temu načrtu morajo prilagoditi svoje knjigovodstvo do konca junija t. 1. vse tovarne kavinih nadomestkov in dodatkov, ki so dolžne uvesti
enotno knjigovodstvo. Po sporazumu s predstavniki tovarn kavinih dodatkov in nadomestkov je kot poslovno leto določeno koledarsko leto.
Tovarne za impregniranje lesa
Končno je Državni revizijski zavod sestavil računski načrt za tovarne za impregniranje lesa. Temu računskemu načrtu morajo do konca maja t. 1. prilagoditi svoja računovodstva vse tovarne za impregniranje lesa, ki so dolžne uvesti enotno knjigovodstvo.
Prekoračenje setvenega načrta v soniborskem okraju
V somborskem okraju predvideva setveni načrt, da se mora na zasebnem sektorju posaditi 900 oralov s sladkorno peso. Po najnovejših podatkih pa so se kmetje s pogodbami obvezali, da bodo posadili s sladkorno peso 1200 oralov. S konopljo so posejali že vso v načrtu predvideno površino 950 oralov. Poleg tega bo v tem okraju na državnih posestvih posejano s sladkorno peso 2500 oralov. Od skupne površine 4370 oralov, ki je predvidena za sončnice, je doslej kontrahirano 3500 oralov, će bi poverjeniki tovarn, ki sklepajo pogodbe prej pričeli z delom, bi bila v načrtu predvidena površina že dosežena ali pa celo prekoračena.
Izselniki, ki imaio nosestva v Jugoslaviji, se štejejo za kmetovalce
Zaradi vesti, ki jih namerno širi reakcionarna propaganda v inozemstvu v zvezi z agrarno reformo v Jugoslaviji, je komisija za agrarno reformo in kolonizacijo FLRJ izdala naslednje pojasnilo:
Neka propaganda v inozemstvu skuša med jugoslovanskimi delavci
v inozemstvu širiti vesti, češ da naše ljudske oblasti delijo njihova posestva. Take vesti so neresnične in imajo posebne namene. Da ne bi prišlo do kakih nesporazumov in da se ne bi izselniki smatrali kot nekmetje samo zato, ker niso na svojih posestvih, ampak delajo v inozemstvu, jih je zakon zaščitil s posebno določbo. V čl. 7. zveznega zakona o agrarni reformi jn kolonizaciji je rečeno dobesedno: »Delavci, zdomarji in izselniki, ki so lastniki zemlje, se štejejo za kmetovalce, ki sami obdelujejo svojo zemljo«. Ta zakonska določba je vnešena tudi v ustrezajoče zakone ljudskih republik in se pri izvedbi agrarne reforme strogo upošteva.
Ustanovitev deželnega gostinskega podjetja Srbije
Vlada Ljudske republike Srbije je ustanovila deželno gostincfco podjetje (Zemaljsko ugostiteljsko preduzeće »Zugap«), za prevzem in obratovanje hotelov in restavracij v vseh več.ih krajih Srbije. V Beogradu .je to podjetje že odprlo restavracijo »Beo-grad-bašta«, kjer izdajajo dnevno do 800 obrokov hrane. Sedaj obnavlja to deželno podjetje tri velike hotele, in sicer Kazino. G: and hotel in hotel Srpsko krčno, poleg tega preureja nekaj reprezentativnih gostinskih podjetij. Z nabavo postelj in posteljnine bo povečano število razpoložljivih prenočišč za tujce. Na Kalemeg-danu bodo odprli velik hotel z restavracijo. V vseh mestih na področju Srbije bo deželno gortinsko podjetje skušalo prevzeti vsaj po en hotel in en° restavracijo, prav tako v velikih kopališčih. V Vrnjački banji je vzelo v zakup več vil in hotelov, tako da ima sedaj na razpolago 300 postelj. V teku letošnjega leta bodo preuurejena gostinska podjetja v Niški banji in Ribarski banji. Težave pa ima novo deželno podjetje zaradi pomanjkanja strokovnega osebja. Zato si bo v posebnem tečaju vzgojilo kader upravnikov in ostalega osebja za posamezne obrate.
Pravilnik za izvajanje zakona
o neposrednih davkih
Davek po prijavi
^	(Nadaljevanje*)
Davek po prijavi plačajo vse fizične in pravne osebe, ki opravljajo kako pridobitno delo ali opravljajo samostojen poklic z namenom pridobivanja dohodkov ali pa imajo dohodke od imovinskih predmetov ali pravic, kolikor njih dohodki niso že obdavčeni z davkom po odbitku, z davkom po oceni brez prijave ali z davkom po določeni postavki. Pravilnik ugotavlja, da ima pridobitno delo za posledico davčno obveznost ne samo v primeru, če obstoja namen pridobivanja dohodkov, temveč tudi v primeru, če se opravlja v kak drug namen, na primer zaradi prihrankov ali koristi določenih oseb. Zato so z davkom po prijavi obdavčene tudi pridobitne zadruge, ne glede na to, s kakšnimi posli se bavijo.
Tudi ni potrebno, da bi se pridobitno delo opravljalo obrtno. Davek po prijavi se plača tudi od dohodkov, ki se pridobijo z enkratnim posameznim poslom:	n. pr. najdba
zaklada, dohodki v zvezi z odkritjem rudnika, dobički pri prodaji imovinskih predmetov (zgradb in zemljišč) in imovinskhi pravic, loterijski dobitki, dohodki od zakupnin in najemnin itd.
Dohodki od negospodarskega dela pa nimajo za posledico plačila davka po prijavi. Znanstveno, prosvetno, kulturno, umetniško, športno, dobrodelno. socialno, versko in podobno delo nima značaja gospodarskega dela in ne ustvarja obveznosti plačila davka na dohodek. Zato niso davčni zavezanci:	sindikati, telesno-
vzgojna društva, akademije znanosti, ljudska vseučilišča, kultumo-prosvetne matice, dobrodelna društva, pevska društva, stanovska društva, gospodarske in stanovske zbornice itd., razen če imaio dohodke od imovinskih pravic. Dohodki iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic imajo v vsakem primeru za posledico dolžnost plačevanja davka po prijavi, tudi v primeru, če jih prejemajo osebe in ustanove, ki ne opravljajo pridobitnega dela odnosno ne opravljajo nobenega dela z namenom pridobivanja dohodkov. Če pa so taki imovinski predmeti
*Gl'ej
»Slovenski področevalec« štev. 76, 79 in 80.
namenjeni neposredno osebam in ustanovam, ki ne opravljajo pridobitnega dela, ampak drugo delo, jih ni šteti za vir dohodkov. Če imajo n. pr. sindikati, telesnovzgojna društva, akademija znanosti, ljudska vseučilišča itd. v la6tni zgradbi ali v delu lastnih zgradb svoje uradne prostore, se zakupna vrednost takih prostorov ne smatra kot vir dohodkov in ne upošteva pri davčni osnovi. Dohodki od delov zgradb, ki jih take ustanove dajo v najem ali drugim v brezplačno uporabo, pa so obdavčeni.
Davek po prijavi plačajo tudi osebe, ki so zavezanci davka po odbitku (delavci, nameščenci, prejemniki nagrad in honorari ev. obresti od hranilnih vlog itd.), ali pa zavezanci davka po oceni brez prijave (kmetje), če imajo tudi druge dohodke, od katerih se plača davek po prijavi.
Davčna osnova zavezancev davka po prijavi
Davčno osnovo davka po prijavi sestavlja vsota čistih dohodkov davčnega zavezanca z ozemlja iste ljudske republike, izvzemši dohodke od hranilnih vlog. Če je zavezanec utrpel izgubo pri enem viru dohodkov, se ta izguba odšteje od vsote čistih dohodkov iz ostalih virov, za davčno osnovo pa se vzame ostanek.
Pri pravnih osebah (družba, zadruga) pa sestavliaio davčno osnovo njih dohodki z ozemlia vse države, skupaj z dohodki od hranilnih vlog, ki .jih imajo take pravne osebe pri denarnih zavodih- Pri pravnih osebah. ki opravljajo delo, ki nima značaja gospodarskega dela (sindikati, telesnovzgojna društva, dobrodelna društva itd.) sestavljajo davčno osnovo emo dohodki od imovinskih predmetv in pravic, <3e ima n. pr. telesnovzgojno društvo poleg dohodkov od telesnovzgojnih prireditev še dohodke od zgradbe, ki jo oddaja v najem, tedaj tvorijo njegovo davčno osnovo samo ti dohodki zgradbe.
Oprostitev ustanov, ki opravljajo javno službo
Po členu 23. zakona ne plačujejo davka po prijavi ustanove, ki opravljajo javno službo (n. pr. bolnišnice), ne glede na to, ali imajo dobiček ali
Življenje in delo v 'Sovjetski zvezi
Naloga uspešne pomladanske setve
nih ljudi v kolhoznih vaseh je dokazalo, kakšne neomejene možnosti skrivajo v sebi kolhozi za nadaljnji dvig vseh panog poljedelske proizvodnje za stalno razširjenje kolektivnega gospodarstva, ki je izvor bogatega in kulturnega življenja kol-hoznikov. Kakor v vojnih letih, tako rešujejo kolhozniki z navdušenjem tudi v povojnem obdobju naloge, ki jim jih postavlja sovjetska država.
Kolhozna ureditev uživa vsestransko podporo sovjetske države. Stalinska politika industrializacije dežele je omogočila, da je poljedelstvo o^irblj-eno z najbolj napredno in popolno tehniko. Koncem druge petletke je delalo na poljih naše dežele več kakor pol milijona traktorjev in več kakor 128.000 kombajnov. Več kakor 7000 strojno traktorskih postaj, ustanovljenih v deželi, je pomenilo veliko organizacijsko silo na vasi, ki je pomagala kolhoznikcm voditi gospodarstvo v skladu s sodobno zna-
su obnoviti delo strojno traktorstkih postaj. Nova petletka predvideva nadaljnjo mehanizacijo vseh panog poljedelstva. Socialistična industrija bo dobavila za poljedelstvo 325.000 močnih traktorjev, kar ustreza sili 720 tisoč traktorjev po 15 HP, 174 tisoč kombajnov in razne poljedelske stroje v vrednosti 4 in pol milijarde rubljev. Leta 1950. bodo dobili kolhozi in sovhozi od industrije več kakor 5 milijonov ton umetnega gnojila.
Sovjetska država ustvarja na ta način pogoje, da bi se znatno povečal pridelek žita, zboljšala preskrba prebivalstva z življenjskimi potrebščinami in omogočile neobhodino potrebne žitne zaloge v deželi.
Novi petletni načrt obnove in razvoja narodnega gospodarstva ZSSR vsestransko podpira vse sovjetsko ljudstvo. — V njem vidijo sovjehki ljudje nadaljnjo utrditev moči socialistične domovine in pa perspektivo znatnega zboljšanja svojega življe-
NOvi stalinski petletni načrt odpira veličastne perrpektive socialističnemu poljedelstvu. Nikoli v zgodovini še ni dosegla naša dežela takega p.ocvita, kakršnega bo dosegla v letu 1950. Naloga, ki naj jo izvrše kolhozi, sovhozi in stroj no-traktorske postaje, je: dati morajo deželi koncem petletke 127 milijonov ton žita letno prj povprečnem pridelku 12 merrrkih stotov na hektar. Da bi se zavedali veličine te naloge, je dov0lj, če se spomnimo, da je znašal v letu 1913. celotni pridelek žita v carski Rusiji 80 milijonov ton, povprečni pridelek z enega hektara pa ni presegel 7 metrskih stotov. Uspešna izvedba stalinskega petletnega načrta bo omog°čila, da ne bo dosežena samo količina proizvodnje žita iz predvojnega časa, ampak celo prekoračena za 7 °/* v primari, z letom 1940.
Naloga povečati količino kruha je ena najvažnejših nalog. Tovariš Stalin je večkrat pokazal na to, da je žilni problem v poljedelstvu glavna
stvar in ključ za rešitev vseh drugih vprašanj.
Zaradi kolhozne ureditve je znašal v predvojnih letih v ZSSR povprečni letni pridelek žita več kakor 7 milijard pudov (1 pud je nekaj nad 16 kg). Leta 1937. je sovjetska dežela v proizvodnji kruha, ki pride na enega prebivalca, znatno prekosila najbolj razvite kapitalistične dežele. — Toda naše kmetijstvo in celokupno narodno gospodarstvo je pretrpelo v vojnih letih velike izgube. Celo vrsto važnih žitnih področij je začasno okupiral čn «pustošil sovražnik. Toda sedaj, ko je vojna zmagoslavno končana, se odpirajo pred socialističnim poljedelstvom neomejene možnosti nadaljnjega razvoja. Ni dvema, da bodo kolhozniki častno izvršili naloge, ki so jim naložene v novi petletki
Kolh°zna ureditev pa je zbudila ustvarjalno iniciativo množic in odkrila neizčrpne vire kmečkih talentov. Na stotisoče in milijone napred-
nostjo in tehnilkp.
Vojna je zadala poljedelstvu težak udarec. Oropane in porušene so bile mnoge strojno traktorske postaje in uničeni številni stroji. Vendar pa je sovjetska dežela znala v kratkem Ča-
nja in blagostanja. Zato gredo vse misli za tem, da bi se čimprej uresničil .program obnove in razvoja narodnega gospodarstva.
Kolhozna vas je skupaj z vso deželo pričela delovni pohod za izpol-
ne. Na predlog finančnega ministra bo vlada FLRJ predpisala, katere ustanove veljajo kot ustanove, ki opravljajo javno službo. Navzlic tej oprostitvi morajo tudi take ustanove plačati davek po odbitku od obresti hranilnih vlog pri denarnih zavodih ali od dohodkov vrednostnih papirjev.
Dohodki od zgradb tujih držav, v katerih so njihova diplomatska in konzularna predstavništva (pisarne in stanovanja) so oproščeni davka e pogojem vzajemnosti (recipročnosti). Če obstoja dvom glede vzajemnosti, je zahtevati sporočilo zveznega finančnega ministrstva, ki bo po potrebi zahtevalo sporočilo od ministrstva za zunanje zadeve.
Davčno leto
Davčno osnovo tvori dejansko doseženi dohodek v letu, za katero se odmerja davek, če so dohodki pritekali samo v določeni dobi leta, je za davčno osnovo vzeti dejanske dohodke, dosežene v tej dobi in sicer kot dohodke v dotičnem letu, ne da bi se ti dohodki preračunavali na letni znesek, če so n. pr. dohodki od zgradbe dotekali samo osem mesecev v letu, v ostalih štirih mesecih pa se zgradba ni uporabljala, se davek odmeri od dohodkov v osmih mesecih, ki se smatrajo kot letni dohodek.
Davčno leto, to je leto, za katero se odmeri davek, se krije s koledarskim letom, če davčni zavezanci vodijo poslovne knjige tako, da se davčno leto ne krije s koledarskim letom, tedaj je davčna osnova dohodek tistega poslovnega leta, ki se končuje v davčnem letu, za katero se odmerja davek. Kadar poslovno knjigovodstvo zaradi ustanovitve podjetja med letom ali zaradi spremembe poslovnega leta presega 12 mesecev, tedaj je treba ugotovljeni dohodek za vso to dobo preračunati tako, da se sorazmerno razdeli na letni dohodek davčnega leta, v katerem so bile zaključene poslovne knjige, ostanek pa je posebej obdavčen. To nam pojasnjuje naslednji primer: Bilanca novo ustanovljenega podjetja bo sestavljena za dobo od 1. oktobra 1945 do 31. decembra 1946, torej za 15 mesecev, če bo ugotovljeni dohodek za to dobo 15 mesecev znašal 900.000 din, tedaj bo od tega odpadlo 720.000 din na davčno osnovo za leto 1946 in 180.000 na davčno osnovo za leto 1945.
Kaj so kosmati dohodki
Kot letni kosmati dohodek velja pri nepremičninah (zemljiščih, zgradbah) in premičninah (strojih, orodju, pohištvu itd.), ki so dani- v najem ali zakup — dejansko doseženi denarni znesek zakupnine v teku davčnega leta, kateremu je dodati tudi vrednost vseh obveznosti, uslug, sto-
ritev in ugodnosti, ki jih je zaiku-pec po zakupni pogodbi dolžan vršiti, dajati in opravljati zakupniku ali drugim za njegov račun.
Pri zemljiščih, ki jih lastnik sam izkorišča (pa se ne smatra za zavezanca davka po oceni), veljajo kot letni kosmati dohodki dejansko doseženi skupni dohodki od vseh panog kmetijstva in postranskega pridobit-venega dela, ki se opravlja v zvezi s kmetijstvom. To je dejansko dosežena vrednost prodanih pridelkov in proizvodov postranskih panog kmetijstva in povprečna denarna vrednost takih pridelkov, ki jih davčni zavezanec porabi za osebne potrebe in potrebe svoje rodbine.
Pri zgradbah, ki niso dane v zakup, temveč jih lastnik sam izkorišča ali jih daje drugemu v brezplačno uporabo ali izpod dejanske vrednosti, veljajo kot letni kosmati dohodki zakupne (najemna) vrednost zgradbe, to je vrednost, ki bi se mogla dobiti, če bi bila zgradba odnosno če bi bili prostori v zgradbi dani v zakup ali v najem, če je bila zgradba (del zgradbe) izročena drugemu brezplačno v uporabo zaradi višje sile (požara, poplave, epidemije, vojne, beguncev) ali po nalogu državnega oblastva, tedaj to nima za posledico davčne obveznosti in dolžnik zaradi tega ni dolžan vložiti davčne prijave. Dejanska zakupna vrednost pa se ne ugotavlja za zgradbe, odnosno prostore ki jih lastnik kot davčni zavezanec uporablja za opravljanje svojega dela. Tu so mišljene tovarniške zgradbe, rudniške zgradbe, obrtne zgradbe in delavnice, prostori za skladišča, trgovine, pisarne in sploh prostori, ki so namenjeni za opravljanje pridobitnega dela ali za brezplačna stanovanja delavcev in nameščencev. Pri ugotavljanju davčne osnove kmetom, katerim se pred. pisuje davek po oceni ali pa davek po prijavi, se ne upošteva dejanska zakupna vrednost njihovih zgradb, ki jih sami uporabljajo, če jim je glavni poklic kmetijstvo. V nobenem primeru pa se ne vračuna v davčno osnovo zakupna vrednost tistih zgradb odnosno prostorov, ki se uporabljajo v kmetijske namene ali za opravljanje kakega pridobitnega dela.
Pri poslovalnicah, podjetjih in svobodnih poklicih veljajo kot kosmati dohodki skupni prejemki po odbitku storniranih poslov, nabavne cene blaga odnosno po odbitku proizvajalnih stroškov za blago, dano v promet. Pri zavarovalnicah so kosmati dohodki skupni prejemki po odbitku pozavarovanja. Pri imovinskih pravicah (patentnih, licencah in podobno) pa veljajo kot kosmati dohodki skup. ni prejemki iz teh virov dohodkov, (Nadaljevanje sledi)
Razveljavljenje med okupacijo izdanih trošarinskih, taksnih in monopolskih dovolil
Z 8. členom odloka predsedstva Avnoja z dne 3. febr. 1945 (Ur. list št. 6/1945, priloga) to bile razveljavljene vse odločbe upravnih oblasti, ki so bile izdane med okupacijo. To velja zlasti za vsa obrtna pooblastila in dovolila kakor tudi za vsa dovolila in vse edohritve. ki sc jih na podlagi teh obrtnih pooblastil izdale finančne oblasti med okupacijo
Vse one osebe, ki so aii še bodo dobile na svojo prošnjo obrtne pooblastilo na novo, morajo pri pristojnem dblastvu vložiti še prcšn.o za predpisano dovolilo ali odobritev finančnega odnosno monopolskega oblastva. V poštev pridejo predvsem naslednja dovolila ozi-oma naslednje odobritve:
1. točilne pravice in dovolila za prodajo alkoholnih pijač v originalno zaprtih steklenicah, ki jih je izdajala finančna direkcija, a jih sedaj izdaja pristojni okrožni ljudski odbor. finančni oddelek;. 2. trošarin ska overila, ki jih je izdajala finančna kontrola, a jih sedaj izdaja razdelek za finančno stražo pristojnega finančnega odseka okrajnega ljudskega odbora odnosno četrtnega odbora; 3. dovolila za prodajo z občim sred-stvem danatu: iranega špirita na drobno in debelo, ki jih je izdajala finančna direkcija, sedaj pa jih izdaja oddelek za davke ministrstva za finance vlade LRS; 4. odobritev za otvoritev zalrebnega trošarinslkega shranišča za vino in žganje, ki jih je izdajala finančna direkcija, sedaj pa
jih izdaja oddelek za davke ministrstva za finance vlade LRS; 5. dovolila za nadrobno prodajo soli. ki jih je izdajala finančna kontrola, a jih sedaj izdaja monopolski inspeitorat v Ljubljani.
Vse prošnje, katerim je priložiti tudi dovolilo, izdano med okupacijo, naj te vlagajo pri pristojnem razdelku (izpostavi) fin, straže.
Obvestila železniške uprave
Uradne ure za nakladanje in razkladanje vozovnih pošJik na železniških postajah. Od 15. aprila dalje so določene za postaji Ljubljana in Kranj uradne ure za nakladanje in razkladanje vozovnih Pošiljk od 6. ure do 21. ure nepretrgano. Na vseh drugih postajah v območju ljubljanske železniške uprave so določene uradne uie od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Te uradne ure veljajo ob delavnikih, nedeljah in praznikih ■razen ob dnevih, ki jih železniška uprava razglasi za praznččoe dneve. R°k za nakladanje in razkadanje znaša še nadalje 6 delovnih ur.«
Spremembe glede sprejema n’a kosovnega blaga za prevez pa železnici. Po odloku ministra za premet (štev. 5744/VI-46 z dne 30. marca 1946) sp.ejemajo vse železniške postaje, ki so urejene za premet s kosovnim blag an, kosovne pošiljke, za prevoz neomejeno cb sredah in sobotah. Na večjih P°stajah, kjer je to z oglasom posebej objavljeno, pa se sprejemajo kosovne pošiljke za prevoz vsak dan razen ob nedeljah in praznikih. Interesenti naj se zaradi podrobnejših navodili obrnejo na šefe postaj ali skladišč.
Vsak pobran odpadek je korak k maši ekonomski
neodvisnosti!
mammmmmmmmmmnMsnaaKB
nitev načrta v prvem letu stalinske petletke. V deželi napredujejo poljska dela. V prihodnjem letu ni samo v načrtu večja posejana površina, ampak tudi precejšnje povečanje pridelka žitnih in industrijskih kultur. Da bi lahko izvršili te najvažnejše naloge države, je potrebno pravočasno in dobro opraviti setev. Po vzoru naprednejših kolhozov je treba izkoristiti lepo vreme, da bi se zemlja čimprej posejala. To mora biti ci’j vseh poljedelskih delavcev.
Naloga uspešne spomladanske setve je vseljudska in vsedržavna na loga. Interesi dežele zahtevajo, da izdela vsak kolhoz in sovhoz načrt glede vseh vrst kultur. Uspeh poljedelskih del zavisi od dela kolhoznikov, traktoristov, sovhoznih delavcev «n izpolnjevanja njihovih vsakodnevnih nalog in norm. To je treba neprestano razlagati delovnim ljudem socialističnega poljedelstva in težiti za tem, da bi se vsi ravnali po udarnikih, da bi izvršili in prekosili delovne norme ter da bi postalo delo častna zadeva vsakega kolhoznika in pa traktorista.
Vložiti je treba vse rile za to, ds se zemlja pravočasno poseje in po-
II	------ ----------—	,	__,
spravi letina. Kolikor večji bo pridelek, toliko močnejša bo sovjetsKa dežela in toliko večje blagostanje našega ljudtva.
(Po moskovski »Pravdi«)
Pilot čulksv preletel milijon kilometrov
V Moskvi so proslavili 301etnd jubilej Variira Čulkova, enega najpopu-larnejših pilotov Sovjetski zveze. V preteklih treh desetletjih je piloti ral najrazličnejša letala in postal eden ■najslavnejših sovjet kih pilotov.
Sovjetska zveza ima sedaj 171 pilotov, ki oo preleteli več kakor milijon kilometrov. Nikolaj Novikov je preletel dva in pol milijona kilometrov. Ivan Sisko, glavni pilot zračne bolnice, je zelo popularen v Severni Sibiriji. Zdravniki so lahko rešili mnoga življenja, ker je prevezal zdravnike iz najoddalene:ših krajev. Ivan Sisko je preletel 1.200.000 km nad obširnimi področji Sovjetske zveze.
Semen Frolovsfci, heroj Sovjetske zveze, 'žrugi »milijonar« civilnega letalstva, si je priboril elavo s svojimi poleti globoko v sovražnikovo zaledje za časa domovinske vojn&
KULTURNI PREGLED
Po domoTini
Ljudska izdaja Prešernovih „Poezij“
Prireditve prvega Prešernovega kulturnega tedna, ki ga je na osnovi odloka SNOS-a iz januarja 1945. leta praznoval slovenski narod prvič v svobodi, so za nami. Slavja niso izzvenela v prazno. NLo le razgibala vseh plasti slovenskega ljudstva, niso le pozvala k zbrani misli na našega oajvečjega pesnika, k vsaj kratkemu obračunu o lastni kulturni delavnosti vseh kulturnih ustanov od ca,višje — Akademije znanosti in umetnosti — do najskromnejše kulturne skupine v oddaljeni, požgani ali porušeni slovenski vasicL — Prvi Prešernov teden je rodil tudi trajnejše rezultate: nepričakovana odkritja novih »prešerman«, želje in načrte za Prešernov muzej, kjer naj bi bili dostopno razstavljeni vsi spomini na velikega pesnika, ustanovitev stalnih umetniških in znanstvenih nagrad, ki se bodo v prihodnje delile na Prešernov dan, mnoge druge koristne pobude in sklepe.
Na prvem posvetu o organizaciji proslav v okviru Prešernovega tedna, ki je bil na ministrstvu za prosveto dne 21. decembra 1945. leta, je dr. Slodnjak sprožil misel, da je treba Prešerna počastiti predvsem tudi s tem, da njegovo pesem ponesemo v sleherno slovensko hišo, to se pravi, s ceneno, komentirano ljudsko izdajo njegovih »Poezij«. Predlog je tehtno podprl tudi Oton Zupančič in obenem predložil, naj bi tako izdajo pripravil kar dr. Slodnjak. Predlog je bil soglasno sprejet Na naslednjem posvetu dne 10. januarja 1946 je bilo sporočeno, da se knjiga že tiska. — Sredi marca je bil novi Prešeren pod naslovom »Poezije dr. Franceta Prešerna z dodatkom v Poezijah nepri-občenih pesmi« že na trgu. Uvod in razlago je napisal Anton Slodnjak, izdal in založil je knjigo Slovenski knjižni zavod, natisnila jo je tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani — Knjiga je tako zaključek letošnjih februarskih Prešernovih proslav, Obenem pa je, kot govori posvetilo na naslovni strani, že prvi prispevek za stoletnico »Poezij«, ki jo bomo obhajal konec letošnjega leta.
Omenil sem zgodovino nastanka te ljud-ke izdaje Prešernovih »Poezij« zaradi tega, da pokažem, kako se z veliko ljubeznijo in vdanim sodelovanjem vseh odločujočih činiteljev dajo opraviti v neverjetno kratkem času tudi pri nas velike in pomembne stvari Slodnjakova izdaja Prešerna je namreč veliko in pomembno delo —delo, po kakršnem smo Slovenci zastonj hrepeneli že od Levstikovih časov sem.
Osnova Slodnjakovega Prešerna tvori tekst »Poezij«, kakor jih je leta 1846. izdal Prešeren (z letnico 1847). Besedilo Prešernovih pesmi je Slodn,jak — kjer je šlo brez škode za rimo in ritem — pravopisno približal sodobnim zahtevam. Dodal je nekaj pesmi, ki jih Prešeren ni sprejel v svoje Poezije. Knjigo je opremil z obširnim uvodom, posameznim pesmim napisal podčrlne opombe, s katerimi tolmači tuje izraze in težja mesta, ob koncu vsake pesmi pa je napisal še kratek komentar, v katerem določa čas in okoliščine nastanka ter prvega natisa in ob kratkem povzema njeno miselno in čustveno vsebino.
V uvodu, opombah in komentarju je Slodnjak pokazal, da s Prešernom nima prvič posla, temveč da se je poglabljal v njegovo življenje in delo že dolga leta pred tem. Ob kratkih podatkih iz Prešernovega življenja prikazuje globino Prešernove misli, ki jo vedno spremlja bolečina, rastoča iz lastne in narodne nesreče, iz pokvarjenosti sodobne družbe. — V uvodu povezuje glavne pesnitve s pesnikovim osebnim življenjem in deloma tudi z družbenimi okoliščinami ter na ta način osvetljuje njihovo vsebino. Tako so v tej zvezi podrobneje označeni poleg literarnih satir zlasti Slovo od mladosti, So-netje nesreče. Gazele, Sonetje ljubezni, Sonetni venec, Krst, Ribič, Pevcu. V opombah in komentarjih k posameznim pesmim je Slodnjak vestno pretehtal tudi vse gradivo, ki ga je doslej nakopičilo prešemoslovje o posameznih vprašanjih Prešernovega življenja in dela, zlasti delo prot Kidriča. Pri tem je prišel seveda nekajkrat v težak položaj ob vprašanju, kako obravnavati v ljudski izdaji pesmi in mesta v pesmih, o katerih dosedanja razidžovanja še niso dala splošno sprejemljive razlage. — Razumljivo je, da ima avtor v takih primerih pravico in dolžnost, odločiti se za tisto razlago, ki je po njegovem mnenju najtehtnejša. Slodnjak je to tudi storil. Poleg tega je v nekaterih najvažnejših vprašanjih navedel še drugo mnenje in cib kratkem utemeljil, zakaj «e je odločil za to in ne za drugo razlago. To se mi zdi v načelu v redu in pošteno. Morda bo doživela največ ugovorov Slod-njakova odločitev v starem vprašanju prešemoslovja o datiranju začetka pesnikove ljubezni do Primčeve Julije. S tem v zvezi je namreč vprašanje k emu so bile namenjene Gazele. Slodnjak se je z Žigcnom odločil za mnenje, da je staviti usodno «eečanje pesnika z Julijo ,y letp 1831.
in ne v 1833., a se čuti sam šibkega v obrambi pred dokazi, ki govore proti njegovemu mnenju. Vendarle se ne more sprijazniti z mislijo, da eri mogel Prešeren leto za tem, ko je obljubil nekemu dekletu, da bo poveličal njegovo ime v pesmi Gazele), izpolniti to obljubo drugemu dekletu
—	Juliji (Sonetni venec). Moram reči, da ne vidim v tem takih psiholoških težav, kot Slodnjak, zlasti še, če upoštevam, da je tudi nekaj let za Sonetnim vencem Prešeren pel spet drugi deklici: »ak hočeš med Slovence
da (moje pesmi) tvojo čast neso,
vsaj name se oziraj . . . .«
S to »prošnjo« se je pesnik obračal do Podbojeve Jerice, če tudi je nekaj let pred tem pričakoval podobnega in še večjega blagoslova od pogleda Primčeve Julija Kot že omenjeno Slodnjak, v takih spornih primerih navaja tudi nasprotno mnenje in poudarja, da svojega nikomur ne vsiljuja
O uvodu hi se v splošnem dalo
reči, da lepo kaže razvoj Prešernovega duševnega življenja Marsikaka pesnikova beseda je postavljena v novo luč ob zvezi z realnostjo Prešernove dobe, čeprav nam avtor onodobno družbeno stanje in Prešernov stvarni odnos do družbe le tu in tam mimogrede nakaža Vem, da si bodo zlasti preprostejši bralci želeli na-zomejšega očrta dobe, v kateri je pesnik živel, in jasnejše slike pesnikovega zunanjega življenja. Če bi Slodnjak svoj uvod izpopolnil v tej smeri, bi ga napravil lažjega, nazorne) šega in knjigo privlačnejšo za ljudstvo. In še nekaj pri tej priložnosti. Prave ljudske izdaje P.ešemo-
-	vih »Poezij« si ne morem misliti brez ilustracij.. Pri tem ne mislim le na Prešernov portret, sliko njegove rojstne hiše, domače Pokrajine, groba v Kranju in še marsičesa, kar je v zvezi s pesnikovim življenjem, mislim marveč, da je v Prešernovih poezijah toliko epskih elementov, ki bi se dali sijajno upodobiti, da bi to morali izrabiti za bodočo ljudsko izdaja
Komentar se bo dal v novih izdajah seveda izpopolniti. Navajam za primer le str. 78 in 79, kjer Slodnjak dvakrat navaja »neko« Horaci-jevo pesem, ki bi jo drugič le kazalo navesti z naslovom; izraz »samski« na str. 158 bi bilo treba le najprej tolmačiti, da pomeni samotarski, sa-
moten; na str. 220 tolmači Slodnjak »zmoti vdane oči« in pravi, da so pesnikove oči zmoti vdane zato, ker ga hitro zapeljejo, da se zaljubi Meni se zdi ta razlaga prisiljena in sem mnenja, da je pesnik hotel v sonetu v resnici pokazati neko svojo zmoto (ta dva sen» mislil videti bogova?) itd.
Ureditev pesmi iz leta 1847. je ostala nespremenjena, le posvetiini sonet Matiju Čopu je Slodnjak pritegnil pod naslov Krst pri Savici. S tem je hotel poudariti neposredno zvezo tega soneta s Krstom. Pravilno se mi zdi, da je dodatek tekstov uvrstil za tekst Poezij 1847, opozoriti bi bilo le treba, da gre pri teh pesmih res za dodatek. To namreč iz knjige sedaj ni razvidno. Dodatek je urejen podobno kot Poezije 1847. Obsega tele naslove: Pesmi, Balade in romance, Različne poezije, Zabavljivi napisi, Grobni napisi. Svojevrstno je le zaglavje zadnje skupine. Tu sta namreč res priobčena dva grobna napisa (Matiju Čopu, Antonu Linhartu). Kako pa pridejo pod to zaglavje ostale tri pesmi, ki so bile napisane živečim osebam (Mihu Kastelcu, Janezu N. Hradeckemu, Prijat’ lju Lasanu), mi ni jasno. Gotovo po neki nesreči, bi jo bo treba v novi izdaji popraviti.^
Vse te nepopolnosti in nerodnosti delu v celoti ne jemljejo cene. Pri obširnem in pogosto krhkem gradivu in neverjetno kratkem roku, v katerem je bilo treba delo opraviti, bi se mogle pripetiti avtorju še vse večje nesreče. Da se to ni zgodilo, ima po besedi urednika samega ob koncu knjige veliko zaslugo predsednik Slovenske Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. France Kidrič, ki je avtorju velikodušno pomagal s tem, da je prebiral korekturne odtise in popravil mnogo napak in nasvetoval več drugačnih razlag. Takega sodelovanja in vzajemne pomoči moremo biti samo veseli, saj rezultat ni izostal.
H koncu naj opozorim še na nekaj. Tisk in tipografska ureditev knjige mi nikakor ne ugaja. Tipografska razlika med pesnikovim tekstom in med tekstom opomb in komentarjev je premajhna. Glej s tega vidika zlasti strani 192 do 20L Strani so tudi sicer pogosto slabo urejene, (gl. n. pr. str. 83). O teh vprašanjih bo moral pri novi izdaji razmišljati vešč arhitekt	Janez Logar
Borba proti nepismenosti v Makedoniji
Borba za odpravo nepismenosti je eden izmed osnovnih problemov ljudskega izobraževanja v makedonski republika. Po uradnih podatkih iz leta 193L je bilo v Makedoniji 67.5 % nepismenih. Ta odstotek se je pozneje še povečal. V času okupacije velik del šol ni delal, kar je seveda slabo vplivalo na problem nepismenosti.
Prosvetne oblasti so začele skupaj z množičnimi organi — z akcijami že v prvih mesecih po osvoboditvi reševati problem nepismenosti. Po izgonu okupatorja so odprli v Makedoniji prve analfabetške tečaje, L 1945. pa so začeli z organiziranim delom za pobijanje nepismenosti. Prosvetni odbori so postali središča borbe proti nepismenosti in do konca leta 1945. je mreža analfabetski htečajev zajela vso Makedonijo. To delo se je z letom 1945. še bolj utrdilo.
Kakio veliki so doseženi 'uspehi, nam kažejo tile podatki: V bitolj-škem okrožju dela 225 tečajev, v ve-leškem 171, v štipskem 216, v skopskem 283, in v mestu Skoplju 49. — Skupno dela 947 tečajev z 32.307 obiskovalci Tj podatki so iz sredine februarja.
Delo oddelka za znanost m umetnost v Bosni in Hercegovini
Koncem lanskega leta so pri ministrstvu za prosveto Ljudske republike Bosne in Hercegovine ustanovili oddelek za znanost in umetnost, ki nadzoruje celotno znanstveno-umetniško in kulturno življenje Ljudske republike Bosne in Hercegovine.
Ta oddelek je uredil državni muzej v Sarajevu, knjižnico in izvedel popis celotnega materiala. Muzej so obiskali znanstveniki iz Sovjetske zveze, ko so se mudili v Sarajevu. Sovjetski znanstveniki so se zelo pohvalno izrazili o veliki vrednosti sarajevskega muzeja, posebno pa so pohvalili etnografsko in arheološko zbirko.
Takoj po osvoboditvi so v Sarajevu ustanovili državno strokovno glasbeno šolo, ki jo obiskuje 246 dijakov. Na šoli so ustanovili oddelek za tolkala in pihala, So!a je priredila interno instrumentalno prireditev učencev, ki je pokazala zelo dobre uspehe. Poleg tega so učenci priredili v sarajevskem radiu tudi vo. kalni koncert. Izpit ob polletju je polagalo 115 učencev.
V šoli za slikarstvo in umetno obrt v Sarajevu poučuje v slikarskem oddelku 7 profesorjev in ga obiskuje 61 učencev, oddelek za umetno obrt pa ima 15 učencev, ki jih poučujejo trije strokovni učitelji.
Sarajevsko Narodno gledališče je v zadnjem času povečalo svoj repertoar z domačimi gledališkimi koma-
dijami »Zona Zampfirova« in »Dji-do«, kakor tudi s Shakespearjevim »Othelom«. V zadnjih dveh mesecih je obiskalo gledališče okoli 22.000 oseb. Poklicno igralsko osebje v Banji Luki se je pridružilo delavskemti kultumo-prosvetnemu društvu »Pelagic«.
V	Sarajevu so odprli tudi ljudsko knjižnico s čitalnico. Delajo za usta. novitev okrožnih in okrajnih knjižnic na ozemrju Bosne in Hercegovine.
V	Bosni in Hercegovini je 25 kino-podjetij, od katerih jih posluje 13 v državni režiji. Pri podružnici državnega filmskega podjetja imajo tudi prevozni kino, ki je obiskal Hercegovino in sarajevsko ter bihaško okrožje. Ta potujoči kino bo še nadalje obiskoval bosansko.hercegovin-ske trge in vasi.
Sarajevsko radijsko oddajno postajo so ojačili na 4 kw. Ta postaja veliko pomaga pri kulturnem in prosvetnem dvigu ljudstva Bosne in Hercegovine. Radijska oddajna postaja razpolaga z dobrim simfoničnim orkestrom kakor tudi z malim godalnim in tamburaškim narodnim orkestrom. Postaja oddaja trikrat dnevno, poleg godbe tudi dnevne vesti, pregled tujega in domačega tiska, literarne ure in kulturne pregleda
K pododdelku za znanost in umetnost spada tudi državna tiskarna v Sarajevu, ki se je pri srvojem delu posebno izkazala. Ta tiskarna je od osvoboditve pa do konca lanskega leta porabila 13 vagonov papirja. Poleg ostalega so natisnili tudi 22.000 knjig z zabavno vsebino, nad 20.000 knjig s poučno vsebino in nad 30.000 šolskih knjig. (Tanjug)
Tečaji za knjižničarje v Bosni in Hercegovini
Da bi v Bosni in Hercegovini mogli pričeti z ustanavljanjem ljudskih knjižnic tudi po najmanjših krajih, je treba najprej izobraziti knjižničarje, ki bodo sposobni samostojno voditi knjižnica Ljudska knjižnica v Sarajevu je priredila do sedaj že več tečajev, ki jih je obiskovalo 36 knjižničarjev, največ iz dobojskega okrožja, kjer je tudi število knjižnic večje kakor v vseh ostalih predelih Bosne in Hercegovine. Tečaje so po večini obiskovali učitelji, ki so se prostovoljno prijavili za delo v knjižnicah. Tečaji so dali osnovno strokovno izobrazbo.
Do sedaj so ustanovili okrožne ljudske knjižnice v Mostarju, Travniku, Doboju, Tuzli in Banjaluki. V Bihaču jo pripravljajo, v Sarajevu pa že obstoji. Dalje so ustanovili 25 okrajnih ljudskih knjižnic in to v okrožjih Doboj, kjer jih je 8, v Tuzli jih je 5, v Sarajevu 4, v Mostarju 3 in v Banjaluki 1. Nekatere od teh so že pričele poslovati, ostale bodo ga-o^cgl s	časa,
Okrajna konferenca aktivistov Osvobodilne fronte Ljubljana-okolica
V nedeljo, 31. marca so imeli aktivisti okraja Ljubljana - okolica svojo delovno konferenco. Številna udeležba, živahna razprava in pravilno postavljanje vprašanj je pokazalo, da raste pri nas na terenu dober kader aktivistov. Konferenca je imela značaj ugotavljanja napak dela na ta renu, pomanjkljivih odnosov med odbori OF in odbori oblasti, ugotavljanja- napak med odnosi aktivistov in odborov ter aktivistov, članov in nečlanov organizacij Osvobodilne fronta Konferenca je imela še posebej namen, ugotoviti uspehe in na uspehe aktivistov od zadnje konference. če je imela konferenca v prvi vrsti značaj ugotavljanja napak, je to zaradi tega, ker so te napake v zvezi z reševanjem konkretnih vprašanj dela na terenu in ker se ob pretresanju teh napak najlažje najdejo v skupnih razpravah načini, kako se tem napakam v bodoče ogniti. Prav tak način ugotavljanja napak daje konferencam aktivistov poseben značaj in veliko vrednost. Taka kritika napak dela na terenu je najboljša šola za naše aktiviste in prav zaradi tega imajo delovne konference, na katerih se iznašajo te napake, brez dvoma uspeh.
Ena izmed vidnih napak, ki jo aktivisti opažajo v zadnjem času na terenu, je nekaka slovenska ozkost. Ta ozkost se kaže v tem, kako odbori in aktivisti postavljajo težišče dela samo na svojo-vas, gledajo samo na potrebe svoje vasi, ne ozirajo se pa na potrebe Slovenije in na potrebe celotne Jugoslavije. Ta ozkost škoduje skupnosti, ki smo si jo priborili v štiriletni težki vojni, v skupni borbi, s skupnimi napori in s krvjo vseh narodov Jugoslavije. Ta ozkost se je posebej pokazala pri dolž-nostnem odkupu semenskega krompirja, ki je namenjen federalnim edinicam vse Jugoslavije. Če nimajo druge federalne edinice nekaj, kar pri nas imamo, je naša dolžnost, da jim pomagamo, kakor bodo prej ali slej one pomagale nam s čim drugim. Nadaljnja napaka, ki jo ugotavljajo aktivisti, se kaže v nepravilnem odnosu do ljudske oblasti. Osvobodilna fronta na vasi bi izgubila svoj značaj, če ne bi pomagala oblastem. Vzroki za te napake so največ v nedelavnosti aktivistov in zato v izgubljanju prave politične in gospa darske perspektive. Tako se aktivist z Vrzdenca pritožuje, da na sestankih Osvobodilne fronte obravnavajo, komu naj dajo gostilno in podobno. To niso naloge Osvobodilne fronte. Nadaljnja napaka se kaže v ožini, kadar gre za sprejem novih članov v organizacije OF. Ne smemo misliti, da so vsi tisti, ki niso vključeni v organizacije OF sami reakcionarji. Med njimi je dovolj dobrih in poštenih ljudi in naša dolžnost je, da jih vključimo. Primer iz Polhovega Gradca je značilen in poučen. Predsednik odbora OF je bil sam največji reakcionar in da je to prikril, je kričal na vse druge in jih zmerjal z reakcionarji.
Pravi aktivist OF pa mora biti širok. Tako širok, kakor je široka organizacija OF, ki ima namen, da vključi čimveč delovnega ljudstva v svoje vrste. Ljubljana okolica ima še vedno mnogo ljudi, katere moramo vključiti v našo organizacijo. Toda le na ta način, da smo široki, da delamo v tistih smernicah, ki jih je pa stavila OF. Na to delo moramo preiti takoj, pregledati vrste sovaščanov in jih pritegniti. S pravilno metodo prepričevanja moramo graditi široko bazo, da bomo pritegnili h ga spodarskemu in političnemu sodelovanju vse poštene ljudi. Če smo aktivisti našli ljudi, da so nas izbrali in postavili za funkcionarje, je naša naloga ljudem dokazati, da smo njihovega zaupanja vredni. Naše prepričevanje naj ne bo le predavanje o zlati svobodi, prepričevati moramo, ko govorimo o težavah, prepričevati moramo, kadar postavljamo davke, dolžnostne odkupe, prepričevati moramo z razlaganjem gospodarske in politične perspektive. Prepričevati moramo z vsem našim delom in življenjem, s svojo predanostjo in požrtvovalnostjo in delati tako, da bodo ljudje imeli v nas resnično oporo, mi pa v njih polno zaslombo. To je bila splošna ugotovitev aktivistov. Iti so se oglasili k razpravam o teh napakah.
Vprašanje sodelovanja z množičnimi organizacijami je eno izmed vprašanj, ki ga obravnavajo aktivisti skoro na vsaki konferenci. Odbori OF se ponekod premalo zavedajo svoje odgovornosti ljudstvu. Delo organizacij OF ni vedno pravilno med seboj povezano; tako vidimo, da mladina ponekod dela po svoje, AFŽ po svoje, sindikati gredo svojo pot, namesto da bi skupno reševali vsa vprašanja. Preveč se naslanjamo na direktive od zgoraj, premalo pa smo samoiniciativni, premalo beremo in zasledujemo vprašanja v časopisih.
Kaj je z našo mladino? To je eno izmed perečih vprašanj vsake konference. Ponekod, kjer je bilo politično delo med mladino preveč zanemarjeno, je ravno mladina najbolj zašla v sektaštvo ali oportunizem. Drugod pa, koder je bilo delo mladine pravilno usmerjeno, tam je postala mladina nosilec delovnega navdušenja. AFŽ prevzema danes vedno bolj vlogo zbiranja prispevkov in podobno, vse premalo pa vključujemo žene v politično delo in delo gospodarske obnove. Tudi gasilce bi morali pritegniti k delu za obnovo, v sklop po-ltičnega in gospodarskega dela in predvsem paziti, da ne bi gasilske vrste ponekod bile zbirališče tistih ljudi, ki jih je Osvobodilna fronta zaradi njihovega škodljivega dela morala izločiti iz svojih vrst. Aktivist z Vrhnike je navajal vzroke slabe povezanosti organizacij OF. Vzroki
OF, kolikor v pomanjkanju smisla za skupno delo in v tem, ker vsaka od teh organizacij dobiva smernice od drugod. Ker je to vedlo dostikrat do nasprotij, smo sklenili, da bomo delali skupno, da bomo vse okrožnice reševali skupno. Aktivist iz Zapotoka je razložil, da je pri njih odbor OF tako sestavljen, da so v njem sekretarji oziroma sekretarke sindikatov, AFŽ in ZMS. Na ta način je odbor OF na jasnem o delu vseh organizacij in edino na ta način rešujemo lahko vsa vprašanja skupno in brez nesoglasij.
Aktivist iz Dobrove predlaga, naj bi odbori OF na vasi imeli poleg svojih sej tudi delovne konference, na katerih naj bi obravnavali navodila okrožnic in sprejeli enotne sklepe. Nikakor pa ne delati tako, da odbor OF sprejme okrožnico, jo odstopi ZMS ali AFŽ in se ne briga več za-nqo .Okrožnice naj temeljito prouči ne samo odbor, ampak tudi ostali aktiv OF. Naše delo na terenu ni le politično, je tudi gospodarsko. Zato pa se ne smemo izgubljati v drobnjakarstvu, v »delu v koščkih«, ki je največji sovražnik načrtnega organiziranega dela. Tako delo vodi v birokratizem in je nesposobno dvigniti pobudo množic. Tako delo samo pomaga reakciji, ki izkorišča vsako naše zaostajanje, vsako našo slabost in napako v delu. Nove volitve morajo biti mejnik v delu aktivistov Osvobodilne fronte, če so bili dosedaj izbrani le začasni odborniki, je treba gledati -v bodoče na to, da bodo izbrani v odbore Osvobodilne fronte samo najboljši najbolj delavni.
Aktivistka iz Litije kritizira napako tamkajšnjih tovarniških delavk, ki hočejo imeti AFŽ samo zase in se nočejo priključiti drugim. Izdelale so načrt, da se povežejo, ker le na ta način bodo mogle načrtno in uspešno delati. Bližnji sestanek bo to napako popraviL
Nabiralnih akcij ne znamo pravilno prikazati, ne jih utemeljiti. Pri vsak taki akciji je treba najti pravilen način obrazložitve in utemeljitve. Aktvist iz Zapotoka je povedal, da je na Visokem in v Zapotoku 30 hiš dalo 512 din za Tiskovni sklad za Primorsko in Koroško pod geslom »Tujega nočemo, svojega ne damo!« Kako mu je to uspelo? Omenil je, kako otroci v Trstu in na Primorskem nabirajo prispevke v hrani* in denarju za otroke, žrtve fašističnega nasilja, kako gi sami odtrgajo od ust, da lahko pomagajo svojim potrebne j-Šim tovarišem. Ko so ljudje to slišali, so pričeli sami zbirati denar in zbrali za ta kraj in za njihove razmere dostojen znesek.
Aktivist iz Pirnič pripoveduje: »Pri nas ljudje nikoli ne godrnjajo zaradi dajatev, ker jim vedno pravilno razložimo potrebo vsake dajatve. V naši okolici so najbolj siromašne vasi nabrale za Tiskovni sklad precejšnje zneske. Prav tako je uspel odkup presežkov živeža. Pravilno smo razložili gospodarske težave in utemeljili tudi s političnega stališča pomen takih odkupov. Prav tako tudi nismo imel težav, ko je šlo za dajatve davkov. Ljudem smo povedali, za kaj gre in so dali brez godrnjanja. Kar se tiče političnega dela, prirejajo v Pirničah odbori OF in krajevni ljudski odbor skupne sestanka Na ta način je sodelovanje popolno, obisk velik, zanimanje raste in ljudje so zadovoljni.
Težave, ki so s« pokazale pri dolž-nostnih odkupih, so izvirale deloma iz nepravilnega pojasnjevanja in utemeljevanja članov komisij dolžnost-nih odkupov. Aktivist iz Tomišlja pojasnjuje, da so pri. njih imeli mali posestniki krompir doma v kleteh, veliki posestniki pa na njivah v jam-nicah. Mali so dali predpisano količino, veliki pa ne. Treba bi bilo pogledati, koliko krompirja je še v jam. nicah. Aktivist z Vrhovcev pravi, da-bi bilo napačno hoditi z milico po kleteh. Naša naloga ni, da se poslužujemo -milice, temveč da pripravimo ljudi, da bodo sami radi dajali. Če nekdo noče pravilno delati v tokih primerih, ga pravilno razkrinkajmo na sestankih. Aktivist z Loga pravi: Pri nas je bilo določeno 13.000 kg, zbrali smo pa 29.000 kg. V Šmartnu in Skaručni odbor ni hotel prevzeti naloge in razdeliti kontingenta. Tako jel tajnica sama opravila) delo, ki bi ga moral opraviti odbor s sodelovanjem vseh aktivistov. Odkup pa je kljub temu uspeL Vaščani z Golega in Skrilj, katerim je bilo do malega vse uničena so prostovoljno dali 3500kg.
»Zakaj ljudje tako različno odgovarjajo na naloge dela na terenu?« se vprašuje aktivist. »Mislim, da je ves odgovor v vprašanju vzgoje. Kjer so ljudje politično vzgojeni, kjer znajo aktivisti stvari pravilno postaviti in razložiti, tam je reševanje nalog brez večjih težav.«
Aktivist iz Bevk zavrača vpliv propagande reakcija Tako pravi: »če smo znali delati v ilegali, zakaj ne bi danes? Prej smo hodili, mimo straž na bloku in skrivaj v mesto po »Poročevalca«. Ničesar se nismo ustrašili, iznajdljivi smo bili, kar se da, če je bilo treba eno samo stran »Poročevalca« prinesti mimo straže v vas. Takrat smo tvegali kroglo in ječo. Danes pa nam prinesejo mnogo tiska na dom in če ga ne berema je to naša krivda. Aktivist z Brezovice poudarja, da premalo beremo naše časopise, da najvažnejši članki, ki govore o političnih in gospodarskih nalogah, gredo mimo nas, ne da bi jih prebrali Tu je tudi vzrok, da prihajamo na sestanke nepripravljeni. Aktivistka razlaga, da naj krajevne potrebe narekujejo način dela aktivistov. V prizadetih, -požganih in porušenih krajih so druge naloge, kakor v krajih, ki so ostali v vojni ne-
«niao tofiko-s- BfiggeWMfift	g-	sadtoživeli po-
litično delo Osvobodilne fronte, je delo lažje kakor v krajih, ki so bili pod stalno kontrolo okupatorjev.
Velik del napak izvira iz tega, ker aktivisti prepuščajo vse politično delo samo ljudskim odborom, ker se premalo zavedajo svoje odgovornosti, so nebudni in imajo premalo stika z delom na terenu. Te napake imajo svoj izvor v pomanjkanju zavestne discipline in v nepravilnem odnosu do Osvobodilne fronte. Ta odnos je treba urediti in pokazati, da aktivist ni samo član neke organizacije OF, ki prejme izkaznico in plačuje članarino, ter se sem in tja udeležuje sestankov. Pravi aktivist Osvobodilne fronte je samo tisti, ki zavestno izpolnjuje program OF, ki zavestno sebe in svoje delo podreja smernicam Osvobodilne fronta
Pred nami je čas setve. Setvena kampanja mora biti skrb vseh odborov. Ali bo dovolj vprežne živine, ali bo vsa zemlja obdelana in posejana, ali bo žena, ki so ji ubili nioža in je ostala sama z dvema otrokoma na posestvu, dobila potrebno pomoč, da bo imela obdelano zemljo. Ta vprašanja morajo aktivisti rešiti tako. da bo setvena kampanja imela v vsakem oziru uspeh.
Vprašanje davkov je sprožilo veliko pritožb, ker so bili ponekod nepravilno odmerjeni. Bodoči odbori naj tudi k temu vprašanju pristopajo s pravilnimi prijemi in naj pritegnejo k sodelovanju čim širše množice. Tudi ljudska država mora imeti davke, da vzdržuje svoj upravni aparat. Gre pa za to, da davčno breme čimbolj pravilno in pravično razdelimo, kar pa je mogoče samo na ta način, da vprašanje davkov postavljamo na množičnih sestankih, na zboru volivcev. Prihodnje volitve v krajevne odbore morajo biti osrednja skrb aktivistov. Če ne bo dobrih odborov, bo delo še naprej šepalo in imeli bomo stalne težave. Vprašanje tekmovanja stoji v ospredju našega dela. S tekmovanjem rešujemo naše najtežje vprašanje, to je vprašanje obnove, vprašanje izgraditve trdnih finančnih in gospodarskih temeljev, ki nam ba do zagotovili boljše življenje. S tekmovanjem bomo povečali proizvodnjo in znižali cene. Naše tekmovanje bo pa imelo uspeh, če bo načrtno in če bo v resnici prineslo nov odnos do dela.
Konferenca aktivistov OF Ljubljana okolica ni odkrila samo napak in pomanjkljivosti dela na terenu, pokazala je tudi, da se aktivisti tega zavedajo in d>a iščejo poti, da napake popravijo. Konferenca je dala veliko pobud za novo delo, za še večjo pa žrtvovalnost, vlila je borbenenega duha aktivistom in jim jasno začrtala bodoče delo. Dala je pobudo za vzgojo kadra ljudi, iti bodo na terenu znali gledati vse naloge in težave s stališča tiste širine, ki je potrebna, da pritegne v organizacije OF čim več ljudi in tako ustvari bazo širokega gospodarskega in političnega sodelovanja, ki je temelj, na kata rem gradimo našo domovino.
IZ TRAVNIKA V LOŠKEM POTOKU
V preteklih dneh je prišla k nam okrajna odkupna komisija iz Kočevja in zbirala krompir, ki ga je bilo pri nas predpisanega za oddajo 8000 kg. Na poziv krajevnega ljudskega odbora so ljudje takoj začeli skupaj voziti krompir, ki je kaj kmalu presegal predpisano ko-hčino za 9852 kg, tako da je bilo krompirja skupaj 17.852 kg! Travnik je tudi danes zvest, kakor smo bili zmeraj zvesti svoji domovini tudi v preteklosti. Posebno se je izkazala vdova po padlem Lavriču Francetu, ki je bil ubit kot talec leta 1942. Ta žena je oddala 383 kg krompirja, ki ga je pridelala na tuji zemlji, od katere je morala plačevati najemnino ali pa jo odslužiti s trdim delom. Takih vzglednih primerov je bilo v naši vasi več.
VRTNA KOLONIJA ČLO CENTER LJUBLJANA
Večina prebivalcev četrti Center stanuje v popolnoma zazidanem območju ter mu manjka sonca in sva žega zraka, predvsem mu pa manjka zelenja in prostora, na katerem bi se v prostem času razgibal, kjer bi lahko vrtnarili ter si z delom v naravi pridobil novih sil za delo v pisarni, prodajalnici ali delavnici. Ta varišica zaposlene v kuhinji in gospodinjstvu, rabijo zelenja v prosti naravi, da se odpočije duša in telo od gospodinjskega dela med zidovjem. Zaradi tega je ČLO prevzel od zemljiškega sklada Perlesove parcele, na katerih se bo uredilo 150 vrti-čev po približno 200 kv. m. Da bo lažje delo in lažje prekopavanje ledine ter čim hitrejša ureditev vrtičkov, .bo prva dela opravil traktor.
Načrti celotne ureditve so sledeči:
4 začasno odprti jarki bodo odvajali vodo (podtalno). Vzporedne poti bodo vezale posamezne oddelke, zgornji del, ki je zasut z materialom iz bivših zaklonišč, se bo nadalje uredil z dovozom smeti, kjer se bodo zgradile terase in uporabilo spodaj navoženo zemljo za utrditev teh teras. Na teh terasah bodo mizice in klopi, prav tako tudi v okolici šupe, v kateri bodo vrtičkarji spravljali svoje orodje in obleko in kamor se bodo zatekali ob priliki neviht.
Vrtičkarji, bodo skupna družinica, katero bo vodil od njih izvoljeni odbor, ki bo skrbel za celotno ureditev, za semena, gnojila, orodje, obenem pa tudi skrbel za strokoven pouk in zabavo.
Vsi oni, ki se zanimajo za zemljo in se ne boje truda in znoja ter imajo čut za skupnost, naj pridejo v petek dne 5. aprila t. 1. Pod Rožnik na Perlesove travnike ob 16. uri (ob 4. uri pop.), kjer se bo vršilo zbora, vanje vrtičkarjev in pregled dela, ^
ST. 81 / PETEK 5. APRILA 1946
STRAN
Telesna vzgoja
Naši igralci o sovjetskem tenisu
Punčee, Palada in Mitič, ki so bili na enomesečni turneji po Sovjetski zvezi, so zastopnikom tiska dali daljšo izjavo o svojih vtisih na gostovanju. Med drugim so povedali:
Sprejem, ki nam je bil prirejen v bratski Sovjetski zvezi, je dejal Pun-čec, je bil takšen .kakor ga nismo na svojih potovanjih po svetu še nikjer doživeli. Na vsakem koraku nam je bila izkazovana tolikšna po. zornost, da nas je spravljalo v zadrego. V gledališču, v podzemeljski železnici, v trgovskih magazinih, na vsakem koraku prostrane mnogo-milijonske Moskve smo bili predmet pozornosti ne toliko kot športniki, kakor kot Jugoslovani, do katerih narodi Sovjetske zveze goje neizmerno ljubezen, ki so jo prenesli na vsakega našega človeka. Dovolj je, če v Moskvi rečeš, da si Jugoslovan in že so ti vsaka vrata odprta. Prepotoval sem ves svet, toda prisrčnost, s katero smo bili sprejeti v Sovjetski zvezi .presega vse, kar smo doslej doživeli. Gostovanje nam bo ostalo v nepozabnem spominu.
Kar se tiče samih sovjetskih igralcev tenisa, je nadaljeval Punčee, je med njimi nekaj odličnih igralcev, ki spadajo v najboljši evropski razred. Med onimi, s katerimi smo se srečali, jih je sedem ali osem, ki se lahko kosajo z najboljšimi igralci Evrope. Manjka jim le mednarodna rutina, katera pa se dobi samo na ve likih turnirjih. Pri pogostejših mednarodnih srečanjih in pod pogoji, v katerih trenirajo, bodo sovjetski teniški igralci pri taki pozornosti, kakršna se jim posveča, v kratkem času enega ali dveh let imeli prav takšno vlogo v svetu, kakor jo imajo dandanes lahkoatleti, drsalci, plavalci, dvigalci uteži, nogometaši in drugi športniki.
Sovjetski igralci igrajo odličen moderen tenis. Svoj način igre so izgradili na nacionalnih turnirjih. Od inozemskih igralcev so trenirali samo s svetovnim prvakom Cochetom. S svojim gostovanjem v Sovjetski zvezi smo hoteli našim sovjetskim tovarišem prinesti in pokazati nekaj izkušenj, ki smo jih dobili na največjih svetovnih turnirjih. To je koristilo i nam i njim. Ko bodo oni prišli na mednarodne turnirje za katere imajo že sedaj polno vabil, se bo šele pokazala prava vrednost njihove igre.
Sovjetska zveza daje mnogo za šport. Ko so nekateri teniški profesionalci zahtevali za turnejo po Sovjetski zvezi 20.000 dolarjev, gostovanje ni bilo odklonjeno zaradi materialnih razlogov, pač pa zato, ker je prevladalo mišljenje, da eno samo takšno gostovanje ne bo dosti kori-
stilo teniškim igralcem Sovjetske zveze. Po turnirju v Moskvi, na katerem si je osvojil prvenstvo države Novikov ,je večje število najboljših igralcev odpotovalo na Krim in Kavkaz, kjer bodo nadaljevali s sistematičnim treningom. Tenis je v Sovjetski zvezi množični šport. Igra ga nad milijon ljudi, že leta 1934 je na telesno vzgojni paradi med tisoči športnikov korakalo tudi 14 tisoč igralcev tenisa. Vojna je hudo prizadela tudi sovjetski šport, toda danes, v tempu nagle obnove in požrtvovalnega dela ljudstva, se to skoraj ne občuti. Treba je računati, je zaključil Punčee, da bo sovjetski tenis v najbližnji bodočnosti najresnejši konkurent vodilnim teniškim silam na svetu.
V Sovjetski zvezi so nam vse nudili, vse pokazali in vse dali, pripoveduje Palada. Bili smo kakor doma, kakor pri svojih bratih. Na stadionih, ki so jih oblegale tisočere množice, ker zanje ni bilo več prostora, so nas pozdravljali kakor nikjer na svetu. Naše lepe poteze, kakor tudi poteze svojih igralcev so gledalci nagrajali z enakim navdušenjem. Zadnji ekshibicijski match, ki smo ga dobili s 4:0, so snemali za film, prenašali po radiu in je bilo zanj med občinstvom ogromno zani-nmaje. Publika neverjetno razume teniški šport in kaže zanj ogromno zanimanje. Kar se tiče sovjetskih igralcev .igrajo'moderen tenis. Glavno igro bazirajo skoro vsi, razen No-vika, na mreži in jim zato naša igra, ki je oslonjena na zadnjo črto igrišča, ni odgovarjala. Sovjetski igralci imajo vse pogoje za napredek do svetovnega razreda: hitri so, zelo ostri, in imajo sijajen refleks. Ko bodo svojo igro izpolnili, jih ne bo lahko premagati. Po vsem, kar smo videli v Moskvi in Leningradu, lahko sodimo, da se sovjetski tenis naglo bliža svetovnemu razredu.
Mitič je svoje vtise iz Sovjetske zveze podal z naslednjimi besedami: To, kar smo doživeli v Sovjetski zvezi kot prva jugoslovanska telesno-vzgojna delegacija, je bilo nekaj, kar si lepšega ne moremo želeti. Globoko smo obžalovali pri povratku v domovino, da nismo mogli sprejeti vabila za trening na Kavkazu in Krimu. Igre v Moskvi in Leningradu so nam mnogo koristile. Omogočile so nam. da smo prišli na ekshibicijski match popolnoma pripravljeni in da smo se vrnili v Jugoslavijo v formi, ki nam dopušča, da gremo brez skrbi na mednarodna tekmovanja. Ko smo zapuščali Sovjetsko zvezo, so nam naši gostitelji dali na 'razpolago posebno transportno letalo, ki nas je preko Kijeva in Budimpešte pripeljalo v Beograd.
Razpis tekme v smuku „Triglavski dan“
Po nalogu Fizkulturnega saveza Jugoslavije razpisujemo tekmo v lEmuku s Triglava pod tradicionalnim imencen »Triglavski dan«, ki bo izvedena dne 28. aprila 1946. Start bo nad Staničevo kočo skupno za moške in ženske, cilj za ženske pri koči v Gornji Krmi, za moške pri debeli bukvi. Pravico nastopa imajo člani telesnovzgojnih društev Jugoslavije in pripadniki JA. Prijave morajo oddati društva in Dem Armije pismeno na FZS, Ljubljana, Tabor, najkasneje do 12. t. m. ter morajo vsebovati: ime tekmovalca, rojstne podatke, poklic in stanovanje. Opozarjamo, da so vse nepopolne prijave neveljavne, ker moramo predložiti prijave oblastem za izstavitev prepustnic, brez katerih dostop na Triglav ni mogoč. — Vsi tekmovalci morajo imeti s seboj ode-
jo in hrano, ker bo mogoče dobiti v koči, ki bo kurjena, samo čaj. Stanovanje za tekmovalce in sodnike bo v Staničevi koči. Vsakdo tekmuje ha svojo odgovornost.
Zmagovalec v moškem tekmovanju in zmagovalka v ženskem tekmovanju prejmeta Triglavsko značko, drugi in tretji priznanico.
FZS bo skušala doseči dovoljenje tudi za vadbo, tekmovalci pa morajo vsekakor računati s tem. da bo odhod na Triglav mogoč šele 27. t. m., tedaj da® pred tekmo. Morebitne izpre-membe bomo pravočasno objavili.
Društva opozarjamo, da naj prijavijo za tekmo samo izkušene tekmovalce, ker letos ni bilo prilike za vadbo v visokogorskem svetu.
Smuški odsek
Fizkultume zveze Slovenije.
Tek čez drst in strn
T. D. Krim. Obveščajo se vsi člani društva, kakor tudi II. drž. moška gimnazija, Tehnična srednja šola in vsi sindikati, ki so določeni, da se udeleže teka čez dm in strn v izvedbi društva, da se javijo v nedeljo 7, t. m. najkasneje ob 8.30 na nogometnem igrišču na Rakovniku (zadnja tramvajska postaja). Prijave se le sprejemajo v pisarni doma Trnovo.
*
T. D. »Partizan« sporoča bežigrajskim organizacijam OF, AF2, ZMS, sindikalnim podružnicam Alpeko, Eka, Lajovic, Avtoobnova, Avtomon-taža, Odpad. Ravnikar, Kuverta in Eitler, tretji in četrti moški realni gimnaziji, četrti ženski realni gimnaziji in partizanski gimnaziji, da bo tek čez dm in stm v nedeljo 7. aprila ob 8 zjutraj. Start in cilj bosta na Stadionu ob Tvrševi cesti.
Vsi tekmovalci morajo biti tega dne najpozneje ob. pol osmi m-j na Vodovodni cesti, kjer bodo v šoli slačilnice.
*
Tek čez dtn in strn pod okriljem T. D. »Borca« bo v nedeljo. 7. aprila ob 8.30 zjutraj na Planirju. Zbirališče za tekmovalce bo ob 8 pred gostilno Bricelj v Stepanji vasi.
*
T. D. Železničar. Za tehnično organizacijo teža dne 7. aprila so določeni tovariši: vrhovni sodnik Lepin Danijel; vodja teka Kajfež Karol; starter Zupan; časomerilci Ciglar, Aljančič, Šiška Janko. B:var Nande; sodniki Lukežič Ivo. Paič, Prelc, Košenina, Čehovin, Prešeren, Erlich Emil. Osana Ciril, Kalaš, Klančnik, ing. Jesih, Jesih Jože, Hlebec Jože, Habicht Franc; zapisnikarji Zupančič Lado, Puh, Jeza, Osredkar, Ferjančič. Šinkovec, Meden Edvard; reditelji Trojar, Dobovišek, Jereb, Jerine, Benedičič; zveza Lapanja, Subic. Zdravnika odcedi tov. Zupan.
Začetek teka bo točno ob 8.30.. SBsjj. sodniki in tekmovalci morajo bi-
ti na stadionu T. D. Železničarja ob 8. uri.
Univerza in sindikati četrti Šiška imajo garderobo v domu Ljube Šercerja v Sp. Šiški, ostali na stadionu.
Nogometno prvenstvo mariborskega okrožja
FD Maribor — FD Železničar 2:1 (1:1)
V nedeljo 31. marca se je odigrala prvenstvena tekma med mariborskima društvima, za katero je bilo veliko zanimanje. Obe moštvi sta nastopili z najmočnejšimi postavami. Igra je bila ves čas napeta in je potekala do konca v redu.
Železničarji so imeli večji del igre v svojih rokah in tudi dovolj prilike za uspeh, toda njihov napad je bil br&z strelcev. Mariborčani so igrali koristneje, le njihov napad je dobival premalo uporabnih žog. Odlikovala se je obramba z vratarjem na čelu.
Kratek potek. V začetku se igralci niso mogli znajti. V 30. min. uspe Krasniku iz bližine poriniti usnje v mrežo in s tem pride Železničar v vod-stov. 10 min. kasneje izenači Bosina iz prostega strela preko železničarjevega zidu. Tako ostane do odmora. — Po odmoru uspe zopet Bosini. da z lepim strelom potrese Železničarju mrežo, 2:1 za FD Maribor. Železničarji pritiskajo, a ne morejo spremeniti rezultata. Maribor uprizori še nekaj nevarnih napadov, a se v splošnem omeji na obrambo.
Sodil je tov. Bergant.
V	predtekmi je mladina obeh društev odigrala prijateljsko tekmo neodločeno. Rezerva FD Železničarja pa je porazila rezervo FD Maribora s 5:1 (3:1).
V	Murski Soboti je FD Sobota porazila FD Ptuj s 5:0 (2:0).
Tabela je po V. kolu prvenstva:
FD Maribor FD Lendava FD Železničar F D Sobota ED Etuj
4
4
4
4
4
15:4
7:2
8:7
8:6
&21 0
StOVENSKl y POROČEVALEC
Dnevne vesti
Koledar
Petek, 5. aprila: Vincencij.
Spominski dnevi
5.	aprila 1848. Predlagal dr. Štefan Kočevar, odposlanec graške »Slovenije«, v hrvatskem zboru tesnejše zveze med bodočo Slovenijo in Hrvatsko.
Dežurne lekarne
Danes: Lekarna Kmet, CSril-Meto-dova 43; lekarna Ustar, šelenburgo-va ulica 7.
NARODNO GLEDALIŠČE
Drama
Petek, 5. aprila ob 20. uri: Nušič: Pokojnik- Sindikalni abonma, red SC.
Sobota, 6. aprila ob 20. uri: Simonov: In tako tudi bo. Sindikalni abonma, red SB.
Nedelja, 7. aprila ob 15. uri: Shakespeare: Zimska pravljica. Izven. Ob 20. uri: Simonov: In tako tudi bo. Izven.
Danes, v petek bodo uprizorili v Drami komedijo Branislava Nušiča: »Pokojnik«, poslednje delo slavnega srbskega komediografa, ki pa je še zmerom polno duhoviitosti ter posega morda najgloblje izmed vseh njegovih komedij v družabne razmere Beograda iz predaprilske Jugoslavije. To je jedka in ostra kritika tedanjih vladajočih krogov, tipi so jasno začrtani in odlično karakterizirani. Delo je zrežiral Vladimir Skrbinšek. Predstava je za sidikalni abonma red SC.
Opera
Petek 5. aprila: (Generalka).
Sobota, 6. aprila ob 19.30 uri: J. Offenbach: Hoffmannove pripovedke. Sindikalni abonma, red S A. Nedelja, 7. aprila ob 19.30 uri: Mla-kar-Lhotka: Vrag na vasi. Izven. Premiera velikega Lliotkovega baleta v osmih slikah: »Vrag na vasi«, pod taktirko direktorja M. Poliča, bo v nedeljo 7. t. m. ob 19.30. Balet sta vsebinsko zasnovala, koreografsko postavila in zrežiraJa naša plesna umetnika Pija in Pino Mlakar. Kot gosta sodelujeta v vlogah Vraga in Vragove žene Oskar Harmoš, koreograf in solople-salec Hrvatskega Narodnega kazališta v Zagrebu, in Mira Sanjina, primabalerina Nar. pozorišta v Beogradu. V vlogah Jele in Mirka nastopata Pia in Pino Mlakar, Jelina mati — Brav ničarjeva, Jelin Stric — Pogačar, Prijateljica — Remškarjeva, Soseda — Japljeva, Snubec — Eržen, Ženin — Suhi, Devojki — Bravničarjeva in Japljeva, Plešoča lutka — Veronika. Kot prikazni, dekleta in fantje na žegnanju in kot hudiči nastopajo Sani baletnega zbora. Za zaključno kolo je baletni zbor pomnožen z nekaterimi Sani opernega zbora in slušatelji Igralske akademije. — Kostume je izdelala gledališka krojačnica po načrtih D. Ka-čerjeve. Scena: ing. arh. E. Franz.
»NAŠE GLEDALIŠČE«
(Frančiškanska dvorana) Nedelja, 7. aprila ob 16. uri: Petelinova: »žaromil«, mladinska igra.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Sobota 6. aprila ob 20.15:	»Gospa
ministrica«.
Nedelja 7. aprila ob 20.15:	»Gospa
ministrica«.
V šentjakobskem gledališču bodo
ponovili.v soboto 6. in nedeljo 7. aprila ob 20.15 zabavno in duhovito Nušicevo veseloigro »Gospa ministrica«. Igra vsebuje mnogo besedne in situacijske komike in nudi gledalcem obilo vedrega smeha in zabave. Ker je bila tudi zadnja predstava popolnoma razprodana, si priskrbite pravočasno vstopnice že v predprodaji od danes dalje v poslovalnici Putnika hotel Slon ter eno uro pred začetkom predstave pri dnevni blagajni v Mestnem domu.
Kolesarska sekcija Telesno-vzgojnega društva Zagorje priredi dne
1.	maja kolesarske tekme. Vabljena so vsa telesno-vzgojna društva in kolesarske sekcije, da nemudoma, najkasneje pa do 15 .aprila prijavijo svojo udeležbo. Točen spored in tekmovalna proga bo objavljena pravočasno. Prijave sprejema predsednik kolesarske sekcije v Zagorju: Anton Dobčnik, Zagorje ob Savi št. 160. .
DROBNE ZANIMIVOSTI
TD Storžič, Kranj : TD Tržič 4:0 (1:0). V nedeljo je bila v Kranju prvenstvena nogometna tekma med TD Tržičem in TD Storžičem iz Kranja. Zmagali so domačini s 4:0. Gole so dali Grašič 3 in Božič 1. Tekma je bila vseskozi živahna in napeta.
Prvak Sarajeva v nogometu je postal »Železničar« z zmago nad »Udarnikom« 2:1.
Kolesarsko prvenstvo Hrvatske. V
soboto je bilo zaključeno prvenstvo Hrvatske v kolesarski vožnji na valjih. Seniorski prvak je postal Josip Šol-man, drugo mesto si je priboril A. Horvatek, tretje pa M. Horvatek. Juniorski prvak je Emil Korenić, drugi Bat, tretji pa Bosek. Šolman je postavil najboljši jugoslovanski čas z 89.650 m na uro.
Zagrebški smučarji so premagali Celjane. Na revanžnem medmestnem tekmovanju v alpski kombinaciji med Zagrebom in Celjem je zmagal Zagreb z 905:985.9 točkami. (Točke se štejejo negativno.) Najboljši Celjan je bil Uršič, ki si je priboril 167 točk, najboljši Zagrebčan pa Frank s 162.9 točke.
Za tek čez drn in stm se Je v Beogradu prijavilo preko 17.000 tekmo-salsev. Za ’je^-čez dmin. ato 194§
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju
Nedelja, 7. aprila ob 20 Branislav
Nušič: »Pokojnik«, izven,
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE
na Jesenicah
Sobota, 6. aprila ob 19.30 škvar-
kin: »Izpit za življenje«, zadnjič. Nedelja, 7. aprila ob 14.30 Golia:
»Princeska in pastirček«, zadnjič. Nedelja, 7. aprila ob 19.30 Cesar:
»Utopljenca«, zadnjič.
Mariborsko gledališče
Petek 5. aprila: Zaprto. (Generalka.)
Sobota 6. aprila ob 15. uri: Sestakov-Smasek; »Veliko potovanje«. Mladinska igra. Premiera. Izven.
Ob 20. uri: Cajkovskij: »Jevgenij Onjegin«. Predstava za Sindikate.
Nedelja 7. aprila ob 15. ui-i: Šestakov-Smasek: »Veliko potovanje«. Mladinska igra. Izven.
Ob 20. uri: O’Neill: »Strast pod bresti«. Izven.
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA Kodeljevo: Sovjetski film »Vdor«, tednik. Ob 20. uri. Matica:	Sovjetski film »Visoka
nagrada«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. Sloga: Sovjetska dokumentarna filrpa »Dunaj« in »V Po. meraniji«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15. Union: Ameriški film »Zakaj smo se srečali«, tednik. Ob 16.15, 18.15 in 20.15.
CELJE Dom: Sovjetski film »Otroci kapitana Granta«, tednik. Metropol: češki film »Zakonske laži«, tednik.
KRANJ:	Sovjetska dokumentarna
filma »Tiskar Fjodorov« in »Stalin govori«, tednik.
MARIBOR Esplanade:	Sovjetski
film »čeveljci«, tednik. Grajski: Finski film »Potepuhov valček«, tednik.
PTUJ: češki film »Gabrijela«, tednik.
Sporedi od 5. TV. do 8. IV.
BLED: Sovjetski film »En dan vojne«, tednik.
ČRNOMELJ: Sovjetski dokumentarni film »Berlin«, tednik.
DRAVOGRAD: Sovjetski film »Kutuzov«, tednik.
GROSUPLJE: češki film »Turbina«, tednik.
GUŠTANJ: »Sporedi domače proizvodnje«, tednik.
HRASTNIK: Sovjetska dokumentarna filma »Albanija« in »Ural kuje zmago«, tednik.
IG: Sovjetski film »Vdor«, tednik.
JESENICE: Sovjetski film »Suvorov«, tednik.
KAMNIK: Sovjetska filma »Partizani« in »Pogodba s Poljsko«, tednik.
KOČEVJE: španski film »Sevilja«, tednik.
KRŠKO: Ameriški film »Oče In otroci«, tednik.
LAŠKO: Ameriški film »Deževje prihaja«, tednik.
LJUTOMER: Sovjetski film »Koraki v svobodi« in »življenje čebelic«
LOGATEC:	Sovjetski film »Dnevi
in noči«, tednik.
MENGEŠ: Ameriški film »Pokažite jim pot«, tednik.
MEŽICA: Sovjetska dokumentarna filma »Dunaj« in »V Pomeraniji«, tednik.
NOVO MESTO: Sovjetski film »Salavat Julajev«, tednik.
ORMOŽ: Češki film »Gabrijela«, tednik.
PTUJ:	Sovjetski film »Aleksander
Parhomenko«, tednik.
RADEČE: Ameriški film »Galaxi zmaguje«, tednik.
RADOVLJICA: Ameriški film »Mlada leta«, tednik.
RAJHENBURG:	Francoski film
»Človek iz Eden-bara«, tednik.
ROGAŠKA SLATINA:	Sovjetski
film »Zlati ključek«, tednik.
SV. LENART: Francoski film »Rud. nik gori«, tednik.
— prvo letošnjo množično manifestacijo pripadnikov telesne vzgoje Jugoslavije — se vršijo po vsej drža. vi velike priprave. V Beogradu se je za tekmovanje dosedaj prijavilo preko 17,000 udeležencev. Največ prijav je bilo vloženih za progo na 2000 m, kjer bo nastopilo preko 5500 tekmovalcev. Po rajonih se je prijavilo največ tekmovalcev v tretjem rajonu (2500), medtem ko je izmed telesno-vzgojnih društev vpisal največ udeležencev »Student« (2300). JA sodeluje na beograjskih tekmah z 2500 udeleženci.
a
Vsem telesno-vzgojnim društvom,
šolam in vsem učiteljem za telesno vzgojo sporočamo, da so izšle v založbi Oskrbovalne zadruge FOS-a »Redovne vaje« in »Proste vaje« vseh oddelkov ter so društvom in šolam nä razpolago. Cena »Redovnim vajam« je 10 din za izvod, cena »Prostim vajam« 12 din za izvod. Pohitite z naročili, da se temeljito pripravite za nastop v mesecu juniju. Redovne in proste vaje dobite pri Oskrbovalni zadrugi FOS-a, Ljubljana, Tabor, telovadni dom. Pripominjamo pa, da upoštevamo naročila samo, ako nam nakažete znesek s priraču-nano poštnino 3 din vnaprej, ali pa pošljemo po povzetju. O. Z FOS-a.
FOS — poverjeništvo za nogometne
sodnike. Za vodstvo prvenstvenih tekem 7. t. m., se določajo sledeči tovariši: Edinost :železnlčar. Dorčec; Borec: K rim. Erlich; Mengeš:Kamnik. Potočnik: Borec Kos; Škofja Loka:Radovljica. Gvardjančič; Celje:Rudar. Deržaj; Zagorje-.Olimp, Presinger. Stranska sodnika v Ljubljani. Mikuš-Janežič.
TD Edinost (nogometna sekcija). Obvezen trening za vse nogometaše bo danes ob 5. url popoldne na igrišču. Po tre. nlngu obvezen sestanek. — Načelnik.
TD Partizan. Občni zbor društva bo 11. t. m. ob 19. url 'v telovadnici IH. moške gimnazije z običajnim dnevnim redom. Vabimo vse pripadnike društva In zastopnike ostalih telesno-vzgojnih društev, da se tega občnega zbora udele-že-jr— Tajništvo.
STUDENCI PRI MARIBORU: Angleški film »Osvobojenje Afrike«,
tednik
STRAŽIŠČE PRI KRANJU: Sovjetski film »Koncert na fronti«, tednik.
ŠT. JERNEJ: Francoski film »Melodija krvi«, tednik.
ŠOŠTANJ: Francoski film »Decembrska noč«, tednik.
ŠKOFJA LOKA:	Sovjetski film
»Dvoboj«, tednik.
TRBOVLJE: Ameriški film »človek v sivem«, tednik.
TRŽIČ: češki film »Po krivem obsojena«, tednik.
VEVČE: Ameriški film »Soba 309«, tednik.
VRHNIKA: Ameriški film »Pesem mladosti«, tednik.
ŽALEC: Francoski film »Ko sonce zahaja«, tednik.
ŽUŽEMBERK: »Sporedi domače proizvodnje«, tednik.
V pouk se sprejemajo redni dijaki srednjih in ljudskih šol ter privatisti. Razlaga, izpraševanje, ponavljanje. Informacije: »Korepetitorij«, Mestni trg 17/L
★
Natečaj za spomenik v Skoplju. Odbor za spomenik padlim borcem za osvoboditev mesta Skoplja razpisuje natečaj za idejne skice in načrte za spomenik padlim osvoboditeljem Skoplja. Spomenik naj predstavlja udeležbo makedonskega naroda- v narodno osvobodilni borbi. Pravico udeležbe pri natečaju imajo vsi umetniki, ki so državljani FLR Jugoslavije. Rok za predložitev skic in načrtov je do' 30. junija 1946. Poslati ga je treba po pošti ali pa osebno vložiti pri odboru za postavitev spomenika (pri Mestnem ljudskem odboru v Skoplju). Natečaj je anonimen, zato naj avtor označi na skici ali projektu svojo šifro, ime in naslov pa vloži v posebno zaprto kuverto. Na kuverti naj napiše isto značko kakor na načrtu. Avtorji načrtov, ki bodo sprejeti, prejmejo naslednje nagrade:	prvo nagrado
15.000 din, drugo 12.000 din, tretjo 8000 din. Poleg teh bodo odkupljeni trije načrta, vsak po 5000 din. Komisijo za ocenitev načrtov sestavljajo: Nikola Martinoski, predsednik Združenja slikarjev Makedonije, Dimce Zografski, predsednik Odbora za spomenik, Dimče Kočo, ravnatelj Etnografskega muzeja v Skoplju, arh. inž. Miko Čakelja, dr. Borislav Blagoev, tajnik Odbora za spomenik, in Vangel Kodžoman, slikar. Za podrobna navodila kakor tudi za skice terena in drugega naj se zanimanci zglasijo na naslov: Gradski narodni odbor (za Odbor za podizanje spomenika), Skoplje.
Prošnje za naselitev v Vojvodini se ne sprejemajo več! Pred kratkim se je odpeljal iz Slovenije zadnji transport naših kolonistov v Vojvodino. S tem je bila kolonizacija slovenskih borcev v Vojvodini zaključena. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ne bo več sprejemalo prošenj za naselitev v Vojvodini. Vsem onim, ki niso dobili poziva za transport, ali pa so ga dobili in se transporta ob določenem času niso udeležili, se prošnje ne bodo več upoštevale. Krajevni ljudski odbori naj obvestijo o tem vse one, ki se morda še zanimajo za naselitev v Vojvodini, da ne bodo pošiljali prošenj, ker jih ministrstvo ne bo več sprejemalo.
Rektorat Akademije upodabljajočih umetnosti sporoga, da se bo začel večerni risarski tečaj. Interesenti naj se zglase na rektoratu in predlože nemudoma svoja dela.
Spored nocojšnjega koncerta, ki ga priredi naša Akademija za glasbo ob 20 v veliki Filharmonični dvorani, je naslednji: 1. Dvofak; Sonatina, izvajata Anton Trost (klavir) in Jan šlais (violina); 2. Suk: Legenda, Nekoč spomladi, Humoreska, igra na klavirju Janko Ravnik; 3. Simonitti: Na Krasu, J. Ravnik: Melanholija, Glinka: Arija lz opere: Iva® Susanin, poje Julij Betetto, pri klavirju Janko Ravnik; 4. Smetana: Iz domovine, igra na violini Jan šlais, pri klavirju Anton Trost; 5. Rahmaninov: Preludija v g-molu in g-duru, Mazurka*, igra na klavirju Anton Trost; 6. Čajkovski: Andante cantabile iz kvarteta v d-duru, Dvofak: Finale iz kvarteta v f-duru, igra Ljubljanski godalni kvartet. Vstopnice v knjigami Glasbene Matice.	778-n
Komisija zg socialno skrbstvo univerze v Ljubljani je nedavno naslovila na uprave ljubljanskih menz prošnjo, naj upoštevajo težavno socialno stanje naših študentov in jim omogočijo brezplačno prehrano v menzah. Upoštevaje velike potrebe naših študentov in težave, s katerimi se bori komisija za socialno skrbstvo, se je prošnji te komisije velikodušno odzvalo mnogo ljubljanskih menz, ki so prevzele študente na brezplačno hrano. Med njimi je uprava menze podružnic ZPDN pri Radiu Ljubljani prevzela 3 študente, uprava Delavske kuhinje ESZDN 10 študentov, uprava menze predsedstva VLRS in SNOS-a 2 študenta, zadružna menza 1 študenta, uprava menze železniških delavcev in nameščencev 5 študentov in uprava grafične sindikalne menze 2 študenta. Vsem tem upravam se komisija za socialno skrbstvo ljubljanske univerze toplo zahvaljuje.
Komisija za ugotavljanje vojnega dobička ljubljanske mestne četrti Center, javlja, da bo v soboto 6. aprila javna razprava o višini voj. dobička, proti sledečim osebam: Holynski Ka-
rol.	fotograf, Aleksandrova 5; Kastelic Alojzij in Slavka, slaščičarna, Erjavčeva št. 42. (Gradišče 4); Plevčak Anton in Marija, trgov, z manufakturo, Prešernova 5, (Dravska 7). Razprava bo v telovadnici Srednje tehnične šole, Aškerčeva uL Začetak ob 15. uri popoldan.
Tujsko-prometna zveza v Mariboru.
V nedeljo dne 7. aprila t- 1. ob 10.30 bo v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru občili zbor Tujsko - prometne zveze v Mariboru z naslednjim dnevnim redom: 1. Referat predsednika, 2. poročilo o poslovnem delovanju od osvoboditve do danes, 3. volitve odbora TPZ, 4. načrti za bodoče delo, 5. slučajnosti. Vsi, ki so zainteresirani na razvoju tujskega prometa, vabljeni!
Dragi starši, tovarišice in tovariši!
Pionirji terena OF Mirje Vas vabijo na svojo prvo prireditev pod geslom »V razvedrilo našim staršem«, katero prirede v nedeljo 7. aprila t. 1. v mali filharmonični dvorani Kina Matice. Vstopnice v prodaji pred prireditvijo.
Teren OF Mirje priredi 6. aprila t. 1. ob 20. uri v mali filharmonični dvorani Kina Matice »Kajuhov ve. čer« v spomin obletnice smrti našega partizanskega pesnika. Vstopnine ni.
Odbor.
Zelo lepa je zdaj narava, a enako lepa bo predstava mladinske igre »žaromila«, ki jo »Naš teater« priredi v Frančiškanski dvorani 7. in 14. aprila.. Ob štirih točno razkril bo zastor kraški svet, ki z Žaromilom vred ga ljubi tudi ded. Vstopnice od pol 11. do pol 13. bodo v predprodaji v frančiškanski pasaži že od petka. Prav tako v soboto in na dan predstave prav do samega začetka. Zadovoljni bodo tatki in otročki naših mater. Za obisk številen se priporoča »Naš teater«.
Razredni in dopolnilni izpiti na
srednji gospodarski šoli (trgovski akademiji) v Mariboru bodo 10., 11. in 12. aprila 1946. Interesenti morajo vložiti prošnje s potrebnimi dokumenti najkasneje do 8. aprila pri ravnateljstvu. Izpiti so ustmeni in pismeni. Ravnateljstvo.
Uprava cest je pričela z rekonstrukcijo makadamskega vozišča Bohoričeve ulice dne 2. t. m., zaradi česar se opozarja javnost, da bo imenovana cesta za vozovni promet zaprta predvidoma do 16. t. m. Obnovitvena dela se bodo vršila v odsekih. Pričetek del je v odseku med Jegličevo in Japljevo ulico.
železniški upokojenci, člani sindikata, naj se takoj zglase v podružnični pisarni v Pražakovi ulici zaradi naročila tekstilnega blaga. —•
Odbor.
Ljubljanski godalni kvartet in operna pevka, altistka Elza Karlo v č e v a, bodo izvajali v ponedeljek, 8. aprila, v veliki Filharmonični dvorani koncert sodobne sovjetske komorne glasbe. Pri klavirju bo sodeloval pianist Pavel šivic. Koncert priredi Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR. Začetek bo ob pol 9. zvečer. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
Ob obletnici smrti blagopokojneoa zdravnika dr. Franceta Viranta se bo darovala sv. maša zadušnica v soboto, dne 6. t. m. ob 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja.	781-n
Obvezno cepljenje proti davici. Danes v petek 5. t. m. bo cepljenje za četrt Tabor ob 8 na osnovni šoli na Ledini. Za četrt Bežigrad se vrši cepljenje ob 16. uri na osnovni šoli Bežigrad. Za četrt Vič pa ob 15. uri na osnovni šoli Vič.
Pevski zbor Glasbene Maitee. Nocojšnje pevske vaje ne bo zaradi od-
Ptnosti zborovodje.	777-n
Ribarska zadruga v Ljubljani obvešča zadruge, trgovine z mešanim blagom, gostilne in tjifeje, da ima na razpolago nekaj rusov s čebulo v sodčkih, sardelne paste v kozarcih in velike slane sardele z otoka Visa. Interesenti naj se zglase v lokalu zadruge, Gosposvetska c. 3-1, od 17 do 19. Navedene ribe so v prosti prodaji.	—	776-n
žrtve iz žirov. Nedavno sta bili v »Slov. poročevalcu« objavljeni dve skupni osmrtnici za žrtvami iz 2i. rov. Po pomoti je bila izpuščena v obeh objavah navedba, da so vse na^ štete žrtve iz žirov, čeprav so podatki kazali njihovo pripadnost k drugim krajem. Tujci so bili označeni posebej.
"PEde Deržaj je razstavil svoje nove akvarele v veliki izložbi Kosove trgovine z umetninami v pasaži. Planinski motivi so v večini. Vsi razstavljeni akvareli so naprodaj.
PRESKRBA
DELITEV SALAM
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane bodo prejeli v petek, 5. t m. od
13.	do 18. ure pri svojih stalnih mesarjih od črke A do S na odrezek 1-24 marec ali III-24 marec živilskih nakaznic, izdanih za mesec marec od MLO, odseka za preskrbo, po lOdkg salam. Mesarji naj dvignejo salamo v petek,
5.	t. m. ob 9. uri dopoldne na mestni klavnici. Obračunavanje odrezkov bo javljeno naknadno.
MLEKO V PRAHU
MLO oddelek za trgovino in preskrbo obvešča potrošnike okrožnega mesta Ljubljane, da je razdeljevanje mleka v prahu na mlečne nakaznice za mesec marec podaljšano do 10. aprila 1946.
GOSTILNIČARJEM LJUBLJANE . OKOLICE
Okrajni ljudski odbor Ljubljana -okolica, gospodarski odsek, obvešča vse Krajevne ljudske odbore in gostilničarje Ljubljana. - okolica, da se bo od 5. aprila 1946 dalje delilo vino vsem gostilničarjem, ki imajo gostilniško obrt. V poštev pridejo tudi oni gostilničarji, ki v marcu zaradi zaloge, ki so jo imeli, niso dobli nakazila za vino. Nakazano vino prejmejo gostilničarji v Litiji, in okolice pri Rotar Franji v LitijL gostilničarji z Vrhnike in okolice pri Kordiču Matu in štepicu, zato naj se gostilničarji ne obračajo na naš okraj, ampak naj se neposredno zglase pri trgovcih, kjer bodo dobili vino.
KOLESARJI
Ne dopuščajmo, da gnijejo odpadla, ki k! faitiM poživili np&o industrija!
ŠAH
Iz bežigrajske šahovske sekcije. Danes igramo prijateljski match s tremi ljubljanskimi društvi in sicer s Šiško, Št. Petrom in še enim društvom (verjetno § št. Videm), tako da bomo istočasno nastopili na tridesetih deskah. Pozivamo vse člane, da se obvezno zberejo ob % na 3 zvečer v klubovem lokalu zaradi določitve po-tave. Društvi Št. Peter in Šiško prosimo, da prineseta šahe s seboj. Igralo se bo v našem lokalu v bežig.ajski moški gimnaziji. Pričetek točno ob 20. V nedeljo popoldne smo igrali prijateljsko tekmo s šahisti iz Kranja na dvanajstih deskah in podlegli s 6 'A proti 5'A za Kranj. Uspeh kaže, da s0 v Kranju močni šahisti, posebno še, če _ 'upoštevamo, da so za Bežigrad igrali štirje igralci, ki so obenem člani Matičnega krožka. Nova tekma bo v prihodnjih tednih v Kranju.
ŠAH NA JESENICAH
V mesecu marcu zanimanje za šah na Jesenicah ni prav nič popustilo. Poleg dveh propagandnih in masovnih dvobojev s Kranjem, drugi dvoboj se je vršil na 31 deskah, je vladalo precejšnje zanimanje za polfinalni turnir za prvenstvo odseka. Turnir se je vršil v dveh skupinah po 10 igralcev in je bila posebno huda borba v prvi skupini, kjer je bilo v razliki 1 točke kar 6 igralcev. V finalni turnir, ki se bo pričel prihodnji teden, so prišli iz prve skupine: Prešern (6'!s točk), Štrumbl Zdravko in dr. Penko (6 točk); iz druge skupine pa Štrumbl Lojze (8 točk) ter M lijak in Rihtar (6 točk).
Dne 25. marca se je vršil brzo-tnmir za mesec marec. Udeležilo se ga je 24 igralcev. Končni vrstni red najboljših je bil sledeči: 1. Prešern, 2. Pristov, 3. Misjak, 4. Štrumbl Zdravko.
Nekaj dni prej so tudi mladinci odigrali brzotumir. Najboljši je bil Novak Osvin, naslednja pa sta bila Gostinčar Oton in Šober! Leopold.
Slednjič naj omenimo še simul-tenko. ki jo je odigral tov. Misjak proti 10 domačim igralcem iz drugega razreda. Dosegel je prav lep rezultat: dobil je 8 iger, 2 pa je igral neodločeno.
Občni zbor Slovenske šahovske zveze bo 28. aprila ob 10 uri dopoldne v »Slonu«. Dnevni red bo: 1. prijava pooblaščencev krožkov in sekcije; 2. poročilo pripravljalnega odbora; 3. sprememba pravil; 4. vo-Ktve odbora; 5. program bodočega dela; 6. določitev članarine; 7. slučajnosti. Krožki in sekcije bodo o tem prejeli posebno obvestilo S. Š. Z. Z njihove strani se pričakuje močna udeležba in pobuda, tako da bo ta zbor res nov mejnik v zgodovini množičnega razvoja slovenskega šaha. Za to priliko se pripravlja velik dvoboj med raznimi sekcijami in krožki na sto deskah, tako da bo lahko poseglo v boj dvesto najboljših Ijublanskih šahistov. A. P.
Radio Ljubljana
6.30—7: češka vesela glasba. 7—7.15: Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 7.15—8: Amerikanska plesna glasba. 12.30—12.40: Charles Kunz igra na klavirju. 12.40—12.55: Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda. 12.55—13.30: Koncert violinista Jerabeka in tenorista Avgusta Živka, pri klavirju Ksenija Ogri-nova (prenos iz Maribora).	13.30—13.45:
Napoved časa. pregled tiska, objave in pregled sporeda. 13.45—14: Improvizacije na partizanske pesmi izvaja Bojan Ada. mič. 14—14.30: Koncert Radijskega orkestra vodi Rudolf Starič. 14.30—14.45: Napoved časa in poročila. 14.45—15: Sloven, ske umetne pesmi poje Dana Lobetova, spremlja C. Cvetko. 15: Poizvedbe. 18— 18.15: Iz Bizetove opere »Carmen«. 18.15— 18.45: Literarna urarPuškin: Pravljica o carju Saltanu. izvaja Bojan Stupica. 18.45—19: Bolgarske narodne pesmi. 19— 19.20: Pionirska oddaja. 19.20—19.30: Na čelo igra Pablo Sasals. 19.30—19.45: Ljudska uiverza RL. Oddaja IZOS-a. dr. Le-mež: Kreditno zadružništvo nekdaj in danes. 19.45—20: Slovenske umetne pesmi poje Vokalni kvintet RL. 20—22: Pester večerni spored. 22—22.15: Iz naših jutrišnjih časopisov. 22.15—22.30: Glasbene slike. 22.30—23: Nikola Petrovič igra romance in serenade, spremlja Bojan Adamič.
ZA GLAVNO ŽREBANJE. KI SE PRIČNE 9. APRILA 1946,
SO SREČKE SE VEDNO NA RAZPOLAGO PRI GLAVNI KOLEKTUR1
»Zaklad« — Jamnik Franc, Ljubljana
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 14
22.000 DOBITKOV IN 17,284.000.— DINARJEV BO IZPLAČANIH!
JHaiCa^iasć
Službo dobe
ZA TAKOJŠNJI NASTOP iščemo pridno gospodinjsko pomočnico za vsa hišna dela. kakor tudi veščo v kuhanju. Naslov* v Javni borzi dela.	7480-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobrega, rajši mlajšega, sprejmem takoj. Naslov v Javni borzi dela.	7398-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA IN FRIZERKO. dobro moč, sprejmem. Naslov v Javni borzi dela.	7397-2
MLINAR IZ FRAMA, ki Je bil dne 2. aprila v Zagorju, naj se takoj Javi isto-tam.	7453-2
Zaslužek
ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO poučujem. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.« 7405-4
Prodam
DVA STROJA ZA LIKANJE NA PARO
(stroja sta za čistilnico ali pralnico) prodam. I. Sluga. Maribor, Tržaška cesta 22, telefon 22-72.	7510-5
POPOLNO PRIPRAVO ZA POGON MLINA ALI ŽAGE. to je veliko in malo zobčasto kolo, perače, jermenice. os in ležišča, za vodni pogon, prodam. Ivan Sluga Maribor, Tržaška cesta 22. telefon 22-72.	7509-5
KLAVIR prodam. Ogled med 2. in 3. uro popoldne. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7508-5
RADIO prodam. Sv. Petra cesta 54, pritličje. levo.	7507-5
OLJNATO SLIKO (tiho žitje). mizico, dva fotelja, nizko omarico zelo ugodno prodam zaradi selitve. Ogled od 9. do 14. ure. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7506-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, klavirsko harmoniko »Settimio Soprani«, 60 basov. 1 register, ter radioaparat. prvovrsten, prodam. Gajeva 6, vrata 6.	7505-5
MOŠKE ČEVLJE, bele. platnene, z rjavim usnjem kombinirane, dobro ohranjene št. 41 in nove ženske, črne salonarje semiš, predvojni material št. 37 ugodno prodam, Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	7321-5
OMARO, orehova korenina, ogledalo. sre_ bmo lisico, daljnogled (trieder), violino. citre, stensko in namizno uro. ugodno prodam. Stari trg 24. trgovina Vrtačnik.	7503-5
KRMILNO PESO IN REPO prodam. Gregorin, Podgora 21, Št. Vid.	7502-5
SOBNO STENSKO URO in štiridelni kunčnik prodam. Puharjeva 12-1. 7501-5
AVTO, šestsedežni brez gum prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 7500-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7499-5
PRODAM ALI ZAMENJAM nove rjave
salonarje št. 361/* Za 37. Rožna dolina. Cesta VI/10.	7498-5
KUHINJSKO KREDENCO, staro, otroško posteljico z žimnico. Igrače (voziček. posteljico, živali), pult. lestenec, žel. bluzo, plinski reso, zelo ceneno prodam. Ulica Sv. Marka 11/1.	7497-5
MODERNO JAVNO TEHTNICO, nosilnost 5000 kg z listno kontrolo, širina 190 cm, dolžina 4 m, izdelek tvrdke C. Schem-ber & Söhne. Wien, prodam. Nadalje prodam Dieselovo lokomobilo na 2 cilindra 60 ks ter mlin za skorje. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poroč.«. 7495-5
MOTOR znamke »Ariel« 350 ccm, v dobrem stanju prodam ali zamenjam za lažji motor. Ivan štor. Povšetov* cesta štev. 12.	7493-5
ELEKTRIČNO URO na baterijo, dobro idočo. velikost 45X45. pripravno za tovarno ali obrate, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	7490-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, lep, prodam. Trnovski pristan 26, priti. 7491-5
KRASEN SERVIS iz naj finejšega porcelana za čaj. belo in mocca kavo za 12 oseb. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7449-5
VABILO
N!A IZREDNO SKUPŠČINO Osrednje vinarske zadruge v Ljubljani z. z e. j,,
ki se vrši v četrtek 11. aprila 1946 ob 17. uri v Ljubljani v zadružni poslovalnici na Kongresnem trgu št. 2 s sledečim
DNEVNIM REDOM:
X. Konstituiranje skupščine.
2.	Poročilo delegata.
3.	Odobritev sklepnega računa za čas od 1. januarja 1945 do 30. oktobra 1945.
4.	Volitev članov upravnega odbora in enega namestnika.
5.	Predlog o spojitvi zadruge z Nabavljalno in prodajno zadrugo v Ljubljani.
6.	Predlogi in pritožbe zadružnikov.
7.	Slučajnosti.
Ako skupščina dne 1. aprila 1946 ne bi bila sklepčna, se bo vršila dne 25. aprila 1946 ob isti vri in v istem prostoru nova skupščina z istim dnevnim redom, ki bo v smislu el. 41 zadružnih pravil pravomoćno klepala ne glede na število navzočih zadružnikov.
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI,
PTT AKO VILKO, delegat s. r.	ŽUMER SREČKO delegat s, r.
Vsem sorodnikom in znancem naznajamo tužno vest, da nas je. v 79. letu starosti zapustila naša dobra mama, stara mama
Bohinc Mafija rej. Varl
Pogreb drage pokojnice bo v soboto 6. t. m. ob 8. zjutraj iz hiše žalosti na tamkajšnje pokopališče.
Kamna gorica, Stožice dne 4 aprila 1946.
Žalujoči:
JAKOB, JANEZ, sinova; MAKIJA, TEREZIJA, snahi; JANKO. EDO, STANKO, JANEZ, vnuki, ter ostalo sorodstvo
OBLEKO, moško, novo. In nizke čevlje prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7452-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, predvojni izdelek, dobro ohranjen. naprodaj. Medvedova ulica 25/TL, klet. 7492-5
PISALNI STROJ »Adler« prodam ali zamenjam za radioaparat. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poroč.«. Jesenice. 7445-5
PREGRINJALO za dve postelji ln namizni prt, popolnoma nov, prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 7436-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen. prodam. Bernik, Gerbičeva 25, Kolezija.	7435-5
DVE AVTOMOBILSKI GUMI 47= X 19 prodam. Vižmarje 96.	7434-5
DVOJE ŽENSKIH RJAVIH ČEVLJEV štev- 39—40 prddam. Dtrenikbva ulica štev. 17/1.	7433-5
BALONSKI PLAŠČ, drap, za srednjo moško postavo, dvojni, prodam. Medvedova cesta 5aJU., desno. Vprašati popoldne.	7432,5
PRAŠIČKA za rejo. 4 mesece starega, prodam. Rožna dolina. C. Vm/51. 7471-5
HRUŠKE, jablane, pritlične, vrtnice ovijalke. ribez. vinske trte. lepotično grmičje, ceneje prodaja: šiška, Pod hribom 40.	7488-5
OTROŠKO AVBO prodam. Angela Dovgan. Cilenškova ulica 26.	7487-5
FOTOAPARAT Veltix, optika 2.9. compur. prodam. Muzejska 7/IV., desno. 7486-5
VODNO TURBINO s transmisijami — jarmenik 75 ks. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	7484-5
BABIŠKI INSTRUMENTARIJ naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 7482-5
BOLNIŠKI VOZ, skoraj nov, za prevažanje bolnikov, naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	7481-5
SPALNICO in kuhinjsko opremo prodam. V račun vzamem športno kolo ali radio. Mizarstvo Lončarič. Vodnikova c. 116, šiška.	7479-5
NAMIZNI PRT. 6 servilet, ročno delo to_ ledo. pregrinjalo za 2 postelji (etamin) ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	7478-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, lep. poceni prodam ali zamenjam za žensko ali moško kolo. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poročevalca«.	. 7477.5
»MLADIKA«, 10 letnikov. Ljubljanski Zvon, 5 letnikov, življenje in Svet, 11 knjig, vezanih, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	7476-5
ČEBELE 3 A2 panje in nekaj praznih panjev prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7475-5
RADIOAPARAT »Telefunken«. 5cevni. s 3 valovnimi dolžinami, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	. 7422-5
ELEKTROMOTOR 380-220 V. 10.5 konjskih sil. 1420 obratov, drsalni sistem, preizkušen, prodamo. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Zunanji priložite znamke.	7474-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam.
Rožna dolina, cesta 11-36.	7469-5
DVE OMARI, kuhinjsko mizo. tri stole, peresnico in otroško košaro poceni prodam. Korinšek, Tyrševa 17.	7468-5
PISALNI STROJ, pisarniški, prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 7462-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, avto-model, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7461-5
HARMONIKO. 24 basov. »Meinel Herold« poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7458-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, krem, lep. prodam, in sivega tudi globokega, v zelo dobrem stanju. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	7457-5
SREBRNO LISICO, novo, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	7455-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok. odlično ohranjen, stare izdelave, ugodno prodam. Ogled: Drago Mrhar. Sv. Petra cesta 22.	7454-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, ugodno prot dam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7520-5
ŠPORTNI VOZIČEK. (Jobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7518-5
ŽENSKO DARILO — ogrlico in prstan — prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7513-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, z žimnico ter otroško košaro z žimnico, vse dobro ohranjeno, prodam. Topalovič, šiška, Vodnikova cesta 15.	7512-5
MOŠKO BLAGO, rjavo, za delovno obleko, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7307-5
POSTELJO, posteljno omarico in belo omaro, rabljeno in čisto, poceni prodam. Ogled med 9. in 13. uro v Beethovnovi ulici 4/H.. vrata 7.	7352-5
KLAVIRSKO HARMONIKO. 80 basov in register, skoraj novo. prodam. Na ogled iz prijaznosti v Košakovi slaščičarni. Prešernova ulica 52.	7402-5
ZAPESTNO URO. lepo, žensko in moško, prodam. Ogled dnevno od 12.—15. Japelj, Dalmatinova 5, podpritl. 7399-5 KUHINJSKO OPRAVO, pleskano. novo, prodam. Ogled pri pleskarju Borštnar-ju, Podmilščakova 4.	7427-5
KONCERTNI KLAVIR dunajske znamke Berger, prodam. Ogled med 14. in 16. m-o. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7421-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam.
Gosposvetska cesta 13/1.. vrata 85. 7424-5 OPRAVO ZA ŠPECERIJSKO IN GALANTERIJSKO TRGOVINO, dobro obranje no. prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov' poročevalca«.	7423 5
Poziv
V. ZVEZEK
RUSKEGA TEČAJA
je izšel. Vsi naročniki izven Ljubljane, bi so že plačali naročnino, ga bodo prejeli te dni po pošti.
Zamudnike prosimo, da naročnico za prvi, drugi, tretji ln četrti obrok poravnajo takoj, da ga moremo tudi njim poslati. Ljubljanski naročniki pa ga lahko dvignejo osebno v upravi »Slov. poročevalca«.
VABILO
NA IZREDNO SKUPŠČINO UČITELJSKE TISKARNE, D. D. V LJUBLJANI
ki bo dne 28. IV. 1946 ob 10. uri v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Finančno poročilo.
2.	Razširitev poslopja Učiteljske tiskarne z dograditvijo.
3.	Sklepanje o spremembi ČL 6 in 10 Pravil Učiteljske tiskarne, delniške družbe v Ljubljani.
4.	Slučajnosti.
Glasovalno pravico na skupščini imajo vsi delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo najmanj 7 dni pred dnem skupščine.
Vsak delničar ima v smislu čl. 11 pravil pravico do enega glasu, sme pa zastopati še štiri druge delničarje. Pravne osebe izvršujejo svojo glasovalno pravico po zakonitem zastopniku, ki se mora kot tak izkazati
Ljubljana, dne 3. aprila 1946.
Podpredsednik upravnega odbora:
Supančič Drago, s. r.
Predsednik upravnega odbora: Ribičič Josip, s. r.
Umrla nam je naša dobra žena, mama, stara mama, sestra teta in tašča
Marija šepec
roj. PUSTOSLEMŠEK
Pogreb drage pokojnice bo v soboto 6 aprila ob 17. z Žal k Sv Kr.ižu v Ljubljani
Žirovnica 4. aprila 1946.
Žalnjoči: mož; EDVARD in VLADIMIR, sinova;
ELIZABETA, hčerka; IVANA, sestra, in ostalo sorodstvo
Za vedno nas je zapustila naša dobra mama
Neža Gril
žena strojevodje v pokoju
Pogreb drage pokojnice bo v petek 5. aprila 1946 ob pol 17. z Žal, kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana 4. aprila 1946.
Žalujoče rodbine:
GRIL, ŠTRUBELJ, KUŽNIK, OTIĆ, HRIBAR — ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki so se udeležili pogreba najine ljubljenke-edinke
JUSTIKE
DIJAKINJE HI. KAZ. NIŽJE GIMNAZIJE
v Šoštanju, katero nama je kruta usoda tako zgodaj, v cvetu njenega življenja v 14. letu starosti, iztrgala iz najinega naročja in jo napotila k njenima ljubljenima bratcema v poslednji domek — se najiskreneje zahvaljujeva. — Posebna zahvala dijaštvu s tov. profesorji na čelu, njeni součenki Jožici za izbrane ganljive besede, častiti duhovščini, vsem darovalcem vencev in cvetja kakor vsem, prav vsem, ki so nama stali ob strani ter naju tolažili v tej hudi boli ko sva izgubila vse.
Velenje 2. aprila 1946.
Žalujoča: ANGELA in KABEL GLAŽEB
Delegat ministrstva za industrijo in rudarstvo VLKS pri trvdki »MI-VA« M. VBHUNC, industrija pletenin, BLED
poziva
vse upnike in dolžnike, da z dokazil-nimi listinami prijavijo delegatu svoje dolgove in terjatve, ki jih nnajo pri omenjeni tvrdki
do 30. aprila 1946.
Pravice, ki do tega roka ne bodo prijavljene, bodo veljale za ugasle.
Delegat ministrstra industrije in rudarstva pri tvrdki M. VRHUNC, industrija pletenin, Bled KOMAN LJUBOMIR s. r.
ŽENSKE ŠPORTNE ČEVLJE, rjave, nove, štev. 38. prodam. Sv. Petra nasip štev. 49/1.	7426-5
KAVČ. trodelni. skoraj nov, prodam. Informacije v trgovini »Tivar«, Prešernova ulica.	7419-5
PSA. volčjaka, prodam. Naslov v ogl. odd.
»Slov. poročevalca«.	7418-5
RADIJSKI APARAT znamke »Horayphon« z magičnim očesom, jeklenkami, ugodno naprodaj pri »Triglavu«, Resljeva cesta 16.	74K-5
»ELEKTROLUX« sesalni aparat, skoraj nov. prodam. Gogala. Dvorni trg štev. 3/II.	7412-5
OTROŠKO HARMONIKO, popolnoma novo. prodam. Naslov v ogl. oddelku »Sl. Poročevalca«.	7403-5
PLINSKI RESO. skoraj nov. ter nekaj parov čevljev, moških, nizkih in visokih, št. 41—42 prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč)«.	7428-5
Kupim
V	KOMISIJSKO PRODAJO sprejmem
vsakovrstna samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojina. Ljubljana, Aleksandrova št. 3.	7129-6
MOTOR, dobro ohranjen, od 200—250 ccm, znamke Zündapp, DKW, NSU ali BMV, kupim. Plačam po dogovoru. Naslov: Maks Cerar, župnišče 22, Radovljica.	7496-6
KUPIM PRT linolej Za kuhinjsko mizo 1.50 m. samo dobro ohranjen ali nov. Prav tako tudi tekač iz linoleja. Ponudbe na podružnico »Slov. poroč.«. Novo mesto.	7448-6
KUPIM ALI ZAMENJAM 2 žična plašča za kolo štev. 26XlV=X13/4 650 X 45B za kakršne koli druge nove. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	7485-6
DVA GUMASTA PLAŠČA za kolo kupim. Plačam dobro. Prinesti na naslov: Marija Muha, Miklošičeva 7/IV.	7473-6
KUHINJSKO OPRAVO, popolno, poceni prodam. Aljaževa cesta 45, šiška. 7472-5 GUMIJEVE, elastex dolge nogavice, nove. ali dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na naslov: Marija Kužnik. Ljubljana. Šubičeva 10.	7459-6
MOŠKO KOLO »Bianchi« ali kake druge italijanske znamke kupim. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7517-6 TROKRILNO OMARO ali kombinirano, vezano, oreh, kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	7306-6
KOMPLETNI KOTEL ZA KOPALNICO, srednje velik, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na opekamo Črnuče 'pri Ljubljani.	7403-6
V	KOMISIJSKO PRODAJO sprejemamo
fotoaparate, daljnoglede in razno luksuzno blago. Foto-parfum eri j a Venus, palača Bata.	7420-6
ČEVLJE, ženske štev. 39. sive barve. ku_ pim. Valenčič. Komenskega 24.	7416-6
Zamenjam
TEHTNICO, lepo kromirano, za tehtanje do 15 kg. zamenjam za žensko kolo ali tudi prodam. Naslov v ogl. oddelku »Sl. poročevalca«.	7451-7
ŽELEZNIŠKO UNIFORMO lz predvojnega kamgama za visoko vitko postavo zamenjam za predvojno blago za civilno obleko. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7413-7
Posest
HIŠO. enodružinsko, z vrtom v Mostah, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	7400-8
Drž. razredna loterija in vaš „VRELEC SREČE“, Ljubljana, Tavčarjeva 5*
Tam je vaš vir sreče, tja naj vas vodi pot do vaše sreče. Mislite sedaj na svojo bodočnost! — V vztrajnosti je uspeh, v upanju je veselje in v sreči je zadovoljstvo!
AL. PLANINŠEK,
»VRELEC SREČE«
Ljubljana, Tavčarjeva 5*
PRODAM ALI ZAMENJAM zemljišče 4500 kv. metrov s stanovanjsko hišo v Ljubljani blizu Sv. Križa. Pripravno za vrtnarja ali kamnoseka ter za vsako pcd_ jetje. Pojasnila dobite v Detelovi ulici štev. 4 (Bežigrad). Plačljivo v obrokih.	7406-8
V najem
LOKAL ZA TRGOVINO iščem od Zvezde do Evrope in od glavne pošte do Balkana na Sv. Petra cesti. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »307«. 7335-9 NJIVO oddam v najem pri Sv. Križu. Na. slov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 7415-9
Kazno
DOBRO ZASLEDOVANA OSEBA, ki je v petek zvečer 29. marca odpeljala iz Riharjeve ulice 2 novo žensko kolo. se opozari a, naj kolo nemudoma vrne.	7425-14
IMAM ČEVLJARSKO OBRT. Iščem primernega mesta za popravila. B. Janez, Tržič. Ljubeljska cesta 28.	7442-14
PERJE, kemično čiščenc, pri »Obnovi«, Maribor. Jurčičeva ulica 6.	6407-14
NA CESTI LJUBLJANA—RAKEK je bilo izgubljeno rezervno kolo osebnega avtomobila z gumo 145 X 400. Pošten najditelj naj proti nagradi javi svoj naslov na:	Premrov, Ljubljana, Rimski
trg 8.	7489-14
IZGUBIL SEM IZPRIČEVALO, izdano od I. drž. realne gimnaz^e v Ljubljani za 6. razred leto 1941-42 na ime Dragotin Mihelič, roj. 21. septembra 1923. Proglašam ga za neveljavnega. 7372-14 ZAJCA sta se zatekla v Ilirsko ulico 15, Pičman.	7515-14
DVA KLJUČKA na medeninasti verižici sem izgubil. Prosim vrnitve proti nagradi. Florijanska 7. delavnica. 7404-14 BLIZU POŠTE sem izgubil v sredo znam. ke. ki niso moja last. Najditelja lepo prosim, naj jih vrne v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	7411-14
NAŠLA SEM DENARNICO z 200 din in listkom od Reicha. Dobi se pri Marjeti Ramovš. Mala vas 43. Ljubljana. 7410-14 KMETOVALCI. GOSPODINJE. POZOR! Razkužujem goveje in konjske hleve, kumike. zajčnike proti vsem živalskim boleznim. Sprejmem tudi okolico. Karel Vrenk, Ljubljana, Gerbičeva 14. 7409-14
Poizvedbe
TOVARIŠ UEBER ERMON JACHI, rojen 20. novembra v Bruxelles. Belgiji, je bil kot belgijski partizan interniran v Nem_ čiji leta 1943. Iz Nemčije je pobegnil s tovarišem Dufurjem Dani jem v Jugoslavijo in tam stopil v partizane. Njegova mati je dobila zadnje vesti februarja 1945 iz Črnomlja. Kdor kaj ve o njem. naj sporoči Antonu Russianu, Bilje 175, Gorica. Primorsko. 7401-15 TCV. MAJOR DR. NATAŠA. Iskreno bi Vas prosila za pojasnila o mojem edinem sinu VeJcerju Radu. ki je bil od januarja 1945 v bolnici pri Igorju. Bolezen: hud prehlad. Poslan je bil iz Črnomlja od to«v. kap. dr. šoberja* Ponovno prosim cenj. tov. majorja dr. Natašo za pojasnila, ali pa druge cenj. tovariše, katerim je kaj znano o mojem ljubljenem sinu Radu Velcerju iz Maribora. Oddajte pojasnila na naslov: Julijana Velcer. Ruše pri Mariboru štev. 236.	7494-15
VSE TOVARIŠE PARTIZANE prosim, da mi proti nagradi sporeče, kje je zakopan moj sin Rajko Podgornik, polit-ko-misar. artilerijske brigade IX. korpusa. XXXI. Divizije, ki se je oktobra 1944 ponesrečil na Trnovem pri Gorici in umrl v bolnišnici v Mrzli rupi. Oče Mihael Podgornik. Šmihel 57, pri Novem mestu.	7447-15
VABILO
NA IZREDNO SKUPŠČINO , jZA DRUŽNE KLETI“ V LJUBLJANI, z. z o. j»,
ki bo v četrtek dne 11. aprila ob 18.30 v Ljubljani v zadružni poslovalnici» Kongresni trg št. 2 s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Konstituiranje skupščine.
2.	Poročilo delegata.
3.	Odobritev sklepnega računa za dobo od dne 1. januarja 1945 do 13. novembra 1945.
4.	Volitev elanov upravnega odbora in enega namestnika.
5.	Predlog o spojitvi zadruge z Nabavljalno in prodajno zadrugo v Ljubljani.
6.	Predlogi in pritožbe članov.
7.	Slučajnosti.
Ako skupščina dne 11. aprila 1946 ne bi bila sklepčna, se bo vršila dne 25. aprila 1946 ob isti uri, v istem prostoru nova skupščina z istim dnevnim redom, ki bo v smislu čl. 41 zadružnih pravil pravomoćno sklepala ne glede na število navzočih zadružnikov.
ZADRUŽNA KLET V LJUBLJANE
PITAKO VILKO, delegat s. r.	ŽUMER SREČKO, delegat s. r.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je dne 4. t. m. po dolgotrajn. težki bolezni za vedno zapustila, spravljena z Bogom, naša ljubljena žena, mati, tašča
PAVLA ŠIMNIC
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek dne 5. t. m- ob 17. uri na pokopališče na Vrhniki.
Vrhnika, dne 4. aprila 1946.
Žalujoči: KONRAD, mož; NIKO, sin; MARJANCA, snaha; rodbina KOCMUR in ostalo sorodstvo.
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5/JX Telefon uredništva in uprave št. 31-22 do 31-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. Glavni urednik Lev Modic.