Z7I. tatina. I IMHnl t pnMNb 8 MMtn 1117. L. lelo. ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^V ^^^^^F VVI^^^^^^^I^^^ ^^BBI^^HiHpil^^HI^^BHP ^H^^p^^^^v ^^^^^^^^^w ^^^^w ^^^^^^^^^w .Slovenski Narod' vclfa »• pmšlki a Avstro-Cgrsko: M Ncrađjo: ealo lete sknptj naprej . K 30-- cek> teto naprei . . . . K 34-— ćetrt leta * " I * " 7-50 w Ameriko in ne drage dežele: ■* nesec Z * . . * 2*50 ćelo leto napre| . . . . K 40.— VpreSanjen glede tnseratov se na; pnloži za ^.odgovor đmrtsmfca «11 ntamka. V*r«r»i*tv« 'tpoda , dvorile levo). Etta?l*v« mllca ftt I, tcUfoa At SS. Isattlai VMh 4ab st#Acv tavMaBM s#4#l|o ta pi*oatfii#» lasera« se računato po porabljenern prostoru tn tlcer: 1 aini visok, ter 63 mm Mrok prostor: eakrat po 8 vfn.. Jvakrat po 7 vta., Mkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., partc lo sahvals (atak prostor) 10 vin. Pri večjth tnserctlafe ao dogovora. ftsfi naročaiki aij pošijejo airsCaias reta ftJT 90 a«k«ial«l "OT Ha saao plsneae aaročbe brei postatve Itatrja se ae aoreao sJkaasr •zirttl. „Bara**« tlak ara-,* tolatoa *t Si. .Slovenski Narod" velja w L|abl|anl dostavljen na dom ali Će se hođi po nj t cdo leto naprej . . . . K 28-— I Cetrt leta „ . • ; . . 7 — pol leta „ .....U*— | na mesec „ ..... 2*30 Posamsina itavilka valja 12 visiariev Dopisi na{ se franktrajo. Rokoplsl se ne vračajo. Uredništvo: Raaflova mlloa IL S (v L niistr. levo , telefon ftt 34 Nova taktična poteza dria Šusteršiča. Reci se mora. da se đr. ^uster^ic ne da lahko \ reci iz sedla. Komaj Je izve-del. da opozicija S. L. S.. to je ogromna većina stranke, ne priznava dne 22. t. meseca sklenjencsa razpu.^ta. temveč smatra, da se je Šusteršičev del izvr-ievalnega odbora s tem sklepom !e sam postavil izven S. L. S.. ka-teri je *edaj treba dati novo vod-stvoin nov iz vrše valni odbor, da bo delovala naprej. že spietel novo intrigo, kaiere narnen je očil-no predvsem ta, onemoKočiti opoziciji, da se nadalje posiužufc staresa «trankinez:j imena. Poleg Slovenske kmečke stranke ustanavlja dr. Suster-5ič, ki se pri tem poslužuje svojega poslovodje g. Kregarja. novo »me-ičansko - delasko S. L. S.« Oklic ki ga izdaie g. Kregar. ie Že v naslovu nad vse zarrtrniv. Vidcti je. da gre tu za poskus prav prefrigane politične siepariie. Soglasno z naziranjetn opozicije trdi tuđi g. Kre~ar: *Sloven-ska ljudska stranka živi.« kaf je oči-vidno preračunano na to. da bi nepodu-čeni smatrali Kregarjevo akcijo za akcijo opozicije. Ustanovitev S. L. S. za mesta, tr?e in industrijaln* kraje ima seveda š e drug pomen. Dr. Šuster-šič in njegovi vedo, da bi s svojo novo stranko pri svoj? tnteHsrend in pri svojem delavstvu ničesar ne opravili, zato nstanavliajo tem krosom posebno stranka v kateri re srne ćelo govoriti o Jugoslovan^ki ideii, ki ie iz kme-čkc stranke brez vsakega sledu izginila. Menimo. da je ćela spletka z novo S u 5 t e r š i č e v o L. S. Ie nekoliko predrzna špekulacija na naivnost kato-HiUtih meščanskih in deTavskih krogov. Interesantno je, đs. je bila ustanovitev najnovei^e dr. šu«teršičeve stranke sklenjena pod dr. šusteršičevim pred-sedstvom v konferenci. katere v> se rjdeležili JCR. K r e g a r. § t e f e. dr. P n -;an In Karl Dermastija. Zadnja dva sta istočasno odlična funkciionarja Slovenske kmečke stranke, pa očividno imata srce tuđi za meščanske interese. O ustanovitvi nove 5. L. S. smo dobili lledeče službeno obvestilo: Slavno uredništvo! Uljudno nazna-niamo, da smo včeraj 25. t. m. bivši so-mišljeniki S. L. S. ustanovili ^Sloven^ko Ljudsko Stranko za mesta. trge in indu-Strijalne kraje« in pros:mo, da prHbčite priloženi oficijelni komunike stranke. — J. K r e g a r. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA sa mesta. trge in industri'alne kraje s* je nttanovila po dogovoru z za^topnikl raznih meščanskih, obrtnih in delav?kih sta-nov. Strankinizvršilni odbor ima svoj sede^ ▼ Ljubljani ter odbore v vseh kranjskih mestlh, trgHi in industrijalnih k^ajih. Ciani teh odtK>rov so člani, vodstva stranke. Stranka ie izdala o svoji ustanovitvi na-slednji oklic: Slovenska Ljudska Stranka za mssta, trg& In industrljalne kraie živi! Nekdanje Slovenske ljudsl.e stranke ni več! Ona S. L. S., v kateri 50 bili združeni vsi stanovi, se Je razsla! Meščanski. obrtnički in đelavski stanovi v njej nišo rnogii nriii do polne veljave, ker je ▼ njci prevlado-val kmetski živcij. Kmetski stan si je takoj sezidal novo politično hišo na podlaci na-rodnejza in katoliške^a naziranja ter «ta-fiovskih interesov. Me^čani. obrtnik! in dc-lavci n e k d a n 1 e S. L. S^ ki nas vežejo vteh teških dneh skupni interesi in skupno gorje, ne smemo ostati brez politične stranke, ki bi se potegovala v prvi vrsti za na5e interese, zato ustanavliamo p o n ovijeno S. L. S. za mesta, trse in inću-stnjalne kraie. Naš temelj so ideje karoli-5kih shodov. Naša srca ojjreva danes juzo-slovanska ideja: združitev monarhiji trdno rvestih .Tu^oslovanov pod moćnim habs-burSkim žezlem. Za uresničenje te ideje bo po svojih močeh defovala rudi naSa stranka ▼ zvezi z drugim! slovenskim! srran-kaTi. Velika skrb, ki tare nas vse brez razlike stanu, je skrb za prehrano, za v«ak-danji kruh; tem potrebam bo posvetila na^a stranka vse svoje moči. Ml ne nastopamo »ovražno proti nobenemu stanu, ker vemo, da je nenadoma izbruMa vojska na?la vse nepripravljene In se zato ni bilo mofcoče zavarovati proti gospodarskim katastro-fam, pač pa borno Iskali stikov s slovenskim kmetom v skuono korist Refiri se moramo, Iskatf si trdnr^a zastopstva. Zato moramo Imetl pravo ljudsko stranko, kl bo Uvno. br«2 strahu, ožigosaU rsako kri- vico proti trpe čemu ljudstvu In brez strahu stopila pred vse oblasti in zahtevala, kar r!am ere. Bila je Slovenska Ltudska Stranka, kl bc je pa raziila in se je ustanovila •nesto nje za kmećki *«tan Kmečka stranka. Zato pt je hils takoj ustanovljena rova Slovenski Ljuđ^Ka Stranka, v kateri bojo IiKeli stanovi mest, tfgov in industrijalnih krajev prvo in zadnjo be^edo. — Za vodstvo S. L. 5. ra mesta. trče in industrijalne kraie: Ivan K/egar, tč. načelnik. »SLOVFNEC« TS DR.SUSTERSICEVA AKCIJA. Glavno glasilo S. L. S. se :e v svofi stevilki z dne 24. novembra oštro postavilo proti drju Susteršičti. Pod naslovom »živela S. L. S.« piše: »Kcr stranke morajo dužiti načelom in ne o^e-bam. zata se stranke ne razdružijo, kadar načelnik ali izvrše valni odbor stranke o d st o p i t a. S. L. S. zato živi j n a p r e j. samo dobila bo novo na-| celstvo in nov izvrševalni od-! bor. ki v kratkem po dogovoru s so-j miš!?enik! izbere - ' v tvo in izvrševA?-j ni odnor.c V pos.. .-.:;■ članku dokazuje | profesor kanonskeg:a prava dr. Zore, da 50 imeli poslanci. ki so nastopili proti dnu Suster? ču. prav in da zadene krivda na razkoln tifre, kišo zlorabili strankin Statut, s katerim se more izvajati r.ajhujša tiranija Or. Zore zrključaje, da je kranjska S. L. S. sicer umrla, p r a v a S. L. S. pa naj živi. * DR. SLSTERšlC IN NJEGOM VO-LIVCL !z Boro v n i c e nam porocajo: Ob-činsk5 odbor borovniški je v svoji seji dne 25. novembra 1917 sogbsro sk'enil driu luster Šičn poslati sledsie pismo: Blagorodni ^ospod posianec! Ker ste izstopili iz Ju£oslovanskesa kluba in hoteli razbiti S. L. 5.. je cbćmski odbor v današnji seji soslasno sklenil, Vas pozvati, ča odložite takoj oba Vam poverjena mandata; ob enem Vas crta iz liste tukaišnj ih častnih občanov. — Zupanstvo Občine Borovnica, dne 25. novembra 1917. — 2upan: Anton Cerk. • ST. JAN2 ZA DEKLARACIJO TN ZA OBRAČUN Z D"R. SLSTrZRSlCEM. Občinski odbor van«;ko deklaracijo f dne 30. maja 1917 in hoče v«e svoje «krornne moći posvetiti, da v čniThi poštenih in nesebičnih narodnih voditelje v dnse*e rc-dvi«io In samo5;toino ju;jr»tlf>vanr;''i državo nod r«o-^očnim ha^^b^ršHTn f.~7)om. — 4. J^jto^io-'•an^enu klrbtj irra:*a naj^lnb^'-cj^e 5^'a-!«e rb prerani in neradni smrti na'v'p^a Ti'so'iovana dr. Kre^a: r>ro«i na. da. r^ ra\»nri«t saVteva. da ra^i c^lnn-i vr^'-i nezlfde ra levo in đ**no. politi'-o dr. K>e ka in si^žno ii odlo^nn do V~^'"+, zrr->^c — 5. Jtigo«l^van*l:eTr»'t VivSn. r'nsti ^a r-e-(joveiin odli^ner^n r»nxeHiV»i d'. K^-^'-ti. i7ra*a tc*n ootom norj^ino za'"nme. V dno ^rca irt d*f*e 'e nrenrl^an. da, doH«r bo i^nel nr." narr>d ta'^o rt^u^t'-a*. Obenem vlh'dnn prosi, da bla-covoli Jugo'lovan^H klub napro^iti enesa izmed rg slovenskih pnslanccv, da zastn-pa n*\r koristi v državnem in đežeincm zboru, ker *Trn ostali sirote vsled smrti na-"ih neoozabnib co^r>odov PovSeta in Ko-šr.v» — 7. Najndlnčnejf orote-stira proti Iztopn po^lancev ?e. drU 5 im t e r ? I č a in Fr. J a V-Mča Iz Ju^o^l^van^^cea !?'iba: dtcov*** pt narndni ravednosti nlunih volilcev. d a t njima v nafkraJScm času odločno !n temeljito obračuna i o. —- Občm*kl odbor te >Kaj pa Vi tu delate. frJ Van rišem povabil!« To je izzvalo Feveda pri većini živahno vese-ioet in obi'inski od';r;rnikl no Županu razložili, da imajo pravico e* ndeležitl obfinsbe »ejc. če Je to c:. župaru ljubo ali pa ne. G. Belec j* sedaj spoznal. da je naivno pripravljeni nacrt ia'.ostin izjalovijrn, da ob-Cinski Ofl'»or, ako otvori eejo. ne bo tzrek*1! Snst^rsifu zmipcice, ps^ pa nezaupjiico; razsrdll se j« in u^aril po mlzi: -Pa ne bo oh«Mns!:* ^^Je!^ iupan '^ ođSol Iz dvorane in rmipnica drju feuster^i^u je splavala po vođL DR. SUSTERSIS&VA TISKARNA, Kako skrbno je pripravljena ćela Su-uterSiCcva afcci.'a. Jzhaja tndi iz dejstva, da ima dr. ftusteršič daces na razpola^o po-poiLoma urejeno tifkarno. ki mu bo tiskala liet. Ta tiskarna je »Zairužna fMili^eva) tlskamat na Starem trgu, katere lastnikl so dr. Susteršič, dr. Pegan in odlična člana nemške katoličke dri:iba^g»a«pofK Rngerja. Općiovaco se je nameravalo Miličevo tl-ekarno likvidirati, ker je bila vedno Ie neznatno zaposlena, đr. Susteršič je bil vsa-kokrat proti temu. lotel »i Jo je ohranitt za vse piučaje kot va-"no rezervo, že več kot pol leta po se v t!"T:arril vrSHe rrinra-ve ra Izdarr.je Hrta. 5>iaJ jc» o^5oi r;of*rt, R;i; t na L). naj. da dobi od v!:^e potrebnih stavcev in papirja. Druge tlakame ni danes, izvzoir.51 izre ne PluCnje. ko j?re za njihove lastne dolgo'rtne stavce, oploh ne morejo pridobiti novih moči In kaVgn»» te-žave ko s papirjem. • o tem smo tud! v našem listu opetovano pira!i. Za tiFte^i pa, ki ga hoče vlada blagohotno p o d p r e t i . bodo eov^da na ra?jo!ago stavci in papir. Govori se tuđi, da hoče nova SusUrčifeva stranka krr-tl;orrsalo okupirati — »KmetovaVa«, glasHo Kranjske km^ti^Kke družbe, kl se tiska v 12.000 ekseraplarjih. Knezoškcf dr. Jegii: in dr. Šusteršičei'a akcija. S podučene strani se nam zagotav-•ja, da je naše tolmačcnje $ustcršičeve-tra nastopa v seji izvršcvnTn?s:a odbora S. L. S. dne 22. novembra, zlasti v ko-likor se tiče odnošajev meJ drjem ?>u-stcrsilcm in ljubljanskim knezoškofom povsem p r a vi 1 n n. KnezoSkof dr. .Jegiić je prctr^al vse vezi z drjem Šu-steršicem. ostal je zvest majni$ki dekla-rasiii. ki jo je sktinno z za^topniki kranj-kili slovcns'-.ih strnnk 15. septembra *Jovesno renovil. K"kor zmrto, je na tej Huh'janskt izfjvi sopodpisan tuđi dr. ?u"'ors:č. Takraf se niti ni ž e 1 e 1 o, da bi 1 ! dr. ^uster^ič ljubl'ansko izinvo v imenu S. L. S. podp:sal, ker je bila ta bjava rrcuvscm *o?!as strank lu^o-slovar-.kcmu kl u' i, oziroma njegovim Članom, med katere je takrat spadal tuđi on. To'fa dr. SurtcroiĆ Ie naravnost trmar'o vztronl pri tem. da mora iz-iavo za S. L. S. podrisati on in 1 e o n, v- čemer se mu je moralo kone.no ujro-diti. Naiostrejše obsoja seuaj ljubljanski knezo>kof dr. S u s t e r -§ i č a predvsem kot verolomneža, kot moža, ki ni Ie v kratkih tednih ore-Icnfl svoje slovesno dane besede, tem-več, ki sedaj organizira politično akcijo proti temu. kar je 15. septembra nazna-njal narodu kot edino rešilno misel. GIo-boko obžaluje ljubljanski cerKveni vladika tuđi ona stremljenja, ki so se pojavila v zadnjem času v raznih jugoslo-vanskih pokrajinah in katerih namen je. organizirati pod vodstvom posvetnih in cerkvenih veljakov strujo, (rl bi naj smotreno delovala za razđvoj enotne jugoslovanske narodne politike. Iz stali§ča knezo§kofa drja Jeglića napram nastopu dria šustertiča proti majniški deklaraciji ie sk'er>«t1 tuđi na ikofovo razmerje do nove Slovenske kmećke stranke. KnezoŠkof smatra, da bi ta nova stranka v nobenem oziru ne služila interesom naroda, pa tuđi ne posebnim interesom, katere varovati je njegova dolžnost kot cerkvenega vladike. Naša vest, da se Ie obrnil knezo-škof dr. Jeglič v posebnem pismu na duliovbčino svoje skorije, se sedaj potr-juje. V tem odprtem pismu pozivlja škoi duhovščino, da na? vztraja pri do-s e d a n j i S. L. S. ter razlaga, zakaj je bilo potrebno, da se je dr. šusteršič s svojim postopanjem iz stranke sam izključif. Stasra S. L. S. Kak r poročamo na drugem mestu, nckdanja opozicija ne priznava veljav-nosti razpusta S. L. S., temveč zastopa nazor, da stranka obstoja naprej in da ji je treba !c novega vodstva. V tem zmislu bo osnovala opozicija v najbliž-ntih dneh novo začasno vodstvo stare S. L. S., katerega pred-sedništvo prevzame prelat Andrej K a -1 a n, vse do tačas. dokler se ne sestane shod zaupnikov, ki bo izbral definitivno strankino vodstvo. SLOVENSKA KMEĆKA STRANKA IN JLGOSLOVANSKO VPRASANJE. Nova »Slovenska kmečka stranka« je poslala cb svoji ustanovitvi cesarju poseben po^Ionilni telegram. Kaj pravi ta telegram v narodnem oziru? »Poin odkritosrčnega navdu??enja za narodno stvar stremi v unanju slovenski kmečki st^n po pravični in sretni rešttvl narod-nepra vprnširtja edino !e v najtesnejši in ncrazdružljivi zvezi s prejasno vladarsko hišo in noomajno zaupatno modro-sti in pravičnosti Vašega Veličanstva.« Ta poskus je pomemben. ker izhaia iz njega, da nova Šusteršičeva stranka noče nič več imeri ooraviti z jugoslo-vansko deklaracijo, fraza o »narodni stvari« ni seveda nič drugega, kakor priznanje, da je stranka zafrtevo po ujedinjenju in samoodločbi Jugoslovanov iz svojega programa crtala. K^arsivo v Sarajevu prati ugcs! vanskemu programu. g Dana i. 22. novembra. Čudna so pota naših »neodgovornih« diriomatov za in proti jugosiovan-skemu problemu. V svetlih trenutkih so se izjavliali za neobhodno potrebo, da ^e čim prej resi jugoslovanski problem v takem obsegu. da bi mirovna konfe-renca našla to vprašanje f.e — d o c e 1 a rtseno. Tuđi baron Chlumeckv je pod takfn protektoratom sprva našel toliko noguma. da je odločno nastopil za tako rcšiicv. Ta ie čitateljem »SI. Naroda« znana reč. A!i zopet je prišel vmes madžarski »veto«, in na to so koi krčili in krčili rešrtev tega vprasanja v tem zmislu, du bi se dovršilo združenje brez Sloven-cev, nanosled še brez Istre in Dalmacije. Zdi se. da se ie omeiil na tako re-šitev tuđi baron Chlumeckv v zadnji stevilki »Ocsterr. Rundschau«. Madžari ^icer še reklamirajo tuđi Dalmacijo, ali sprejeli bi radi zdruzitev Hrvatske, Slavonije. Bosne in Hercegovine, če bi šia tuđi se Srbija in Crna gora pod ogrskim protektoratom. Za »nagodbo* ne bi bili v zadregi, zla-sti ako bi se morali tako malo ozirati na njo kakor na ono s Hrvatsko iz !. 1869. Zelo neljubo pa je bilo vsem takim spletkarjem dejstvo, da so se bosenski in hercegovski Hrvatje in Srbi prav odločno postavljali na stališče Jugoslovan-skega kluba. Pritisnili so z vso silo in uspelo je! Sarajevski »Hrvatski Dnevnike je bil vnet zastopnik bosensko-hereegov-skih Hrvatov, Srbov in Moslimov, ki so sprejeli za svoj program deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Tiskat se je list v tiskam i nadbiskupa dr. Stadlerja in je velja) za glasilo katoliške stranke, ki st je pa pridobila ugled tud! pri pravoslavnih in moslimih. Zavzemai je tuđi odločno stališče proti deželnemu šefu baronu SarkotiČu, zlasti ob znani aferi z »Bosnische Post«. Pred nekaj časom že pa smo tu iz-vedeli, da je Sarkotičeva družba toliko vplivala na starega nadbiskupa, da je sklenil — prodati tiskamo in s tem postaviti »H. D.« na cesto. AH takoj se je sestavil konsorcij, ki je hotel tiskamo prevzeti. Denarno vprašanie rđ igralo nikake vloge, denar ie bil na raz-po!ago. 2e smo mislili, da je ta reč ure-jena, kar nam ie došla danes iz Sarajeva brzojavna vest, da je imenovan davnim urednikom nadporočnik Ivan Pilar, oče zloglasnega memoranda za združenje Bosne in Hercegovine — brea Slovencev. Urednik pa Ie poročnik Pa-vičič. Torej popolna militarizacija do-slej tako vrlega »Hrvatskega Dnevni« ka«. Urednika Benkovič in Gavrič sta pa izstopila. Duhovnik Gavrič je bil tu parlamentarni poročevalec, vri, mlad mož. vnet Jugoslovan. Ako pomislimo* da je nadbiskup dr. Stadler 86leten starčka, pristopen pritisku in prilizu-nom, se ne borno čudili, ako se je vdal mogočnim sarajevskim, budimpeštanskim in dunajskim krogom. Pobližniih okolnosti, kako se je vso to izvršilo, še ne vemo. Izvemo pa jjo* tovo v par dneh. Da ima nadporočnik Pilar pri nadbiskupu vplivno besedo. Je umevno. Dr.-Stadler je izvršll namreČ — tako pripoveduje Pilar sam — nanj velik čudež. Pilar je bil ateist; ni verjel ne v Boga ,ne v hudiča. AH nekoC Jo poslušal propoved dr. Stadlerla, in ta je tako vplivala nanj, da se fe spreobr-nil in postal pravoveren in vroČ — ka-toličan. Starček đr. Stadler seveda ve-ruje v tolik učinek milosti božje nad grešno glavo Pilarjevo in vidi v učinkn svoje besedc nekako razodenje božje* Nam se seveda odteguje tako pripove-dovanje vsaki kritiki, — ali reci moramo: strašno je to, da igrajo taki verski momenti v naši politiki tako mogočno vlogo. O Pilarju pa si moremo iz tega slučaja ustvariti svojo, povsem točno sodbo. In tako so nam v Bosni izvili iz rok Jako odlično glasilo, ki je imelo velik vpliv. Ali spreimejo to spremembo na-ročniki kar tako lahko na znanje, to se pokaže. Vsekakor je pričakovati, da se odlični prvaki, ki so bili zbrani v kolu »H. D.«. postavijo na noge in si odločno prepovejo tako igro proti naši čisti in vzviSeni deklaracijski politiki na slo- vanskem jugu. _______ —- Iz državnega zbora. g Dunaj, 23. novembra. Priznati treba, da poslanska zbot-nica deluje tako pridno, kakor morda še nikdar doslej. Ćela vrsta je odse-kov, med temi nekaj edino vsled voi-nih razmer, a vsi poslujejo zelo plodo-vito ter pripravijajo gradivo za zbornico. Ta teden je pa prišla vmes med jako obsežen in važen dnevni red zelo obširna razprava o ljudski prehrani, ki razburja zbornico že tretji dan. Ako bi torej šla poslanika zbornica na dalj-še počitnice vsled delegacijskega za-sedanja, bi zaostale zelo nujne predlože in zadeve, kl so v odsekih že sklenjene. Zato nameravajo vzporedno zborovanje poslanske zbornice in dele-^acii. Zbornica bi dokončala seje vse-lej že ob 2. popoldne. Na ta način bi vendar spravili pod streho «nnogo za-konov in drugih predlogov. Poljaki so že imeli daljše posve-tovanje z grofom Czerninom z ozirorn na bodoče zasedanie delegacij. Za nji-mi stopi zunanji miiiister v dotiko 3 ostalimi parlamentarnimi strankamL Ker je za mesto predsednika v dele-c:aciiah prišla vrsta na Nemce, so kršČ. socijalisti in nacijonalci že določili prelata Hauserja za predsedniško me^to. Poljaki in Ukrajinci imajo pri mini-^trskem predsedniku stalne konferen-ce v velikem stilu; navzocih je po več nrizadetih ministrov, oddelnih pred-<;to!nikov, strokovnih referentov in vedno ces. namestnik grof Huvn. Namen teh konferenc je: izplačilo raču-nov za vojne datatve in rekvizicije ter nbnovitev poškodovanih krajev. Vlada »zreka svojo prinravlienost za vse to, ili še vedno postavlja v ospredje spo-razumljenje z Ogrsko. diran 2. ,dLA>VHMMvi NAKup*, one 26. novembra 1*17. 271. Stev. Danes popoldne je dokončala rasprava o ljudski prehrani; podala je crno sliko o naši bližnji bodočnosti. Caka nas najhujša doba samozataje-van ja in stradanja: zmanjkuje vsega* kar človek potrebu je vaše, naše, okoli sebe, v domaći hibi, v hlevu, v delavni-ci. Ne bo surovin, ne orodja, ne strojev itd. Pouk je ta: varčujte še bolj. do-kler je 5c čas! PoiŠČite pri prijateljih in znancih, da po previdnosti odstopijo, Česar sami ne bodo nujno potrebovati, Danes so odmevala poročila iz Rusije tud! v poslanski zbornici. Socijalni demokratje so podali nujno vprasanje, ali hoče vlada vplivati na višje vojno poveljstvo, dal sprejme premirie. ako Z2L rusko vojno vodstvo ponudi. Kaj je odgovori! dr. $eiđler, gotovo sporoči korespondenčni urad. Na^a^am !et da so te vesti stare že tri dii, ali di danes take ponudbe še ni bilo. Poročila Reuterjevega urada se zde tukaj v ko-tovili krogih zelo sumljive tendence: diskreditirati Ljenina !n njegovo vlado. Tuđi se smatra tu nemogoč slezeni uspeh z boliSeviki. ki hočeio zrevol'ici-Jonirati in po svoje uredi ves svet. Ako je bil že carizem nevaren raznim tež-njam avstrijskih najviših kromov, te-daj so boljSeviški nacrti še veliko bolj nevarai. Iz te moke ne more biti kruha. ETCTO'Bi IfeflffiB P'OftBBH. NAŠE URADNO POPOCILO. Dunaj, 24. novemhrn. (Kor. urad.) Med Piavo in Brento Je princllal sovražnik včeraj iznova moCne s*!e v protfnapad. Vsi napadi so se zlomfif s težkimi italHanskimi Izgubam!. Sicer nl-česar novega. — šef. gen. štaba. Dtmaj, 25. novembra. (Kor. urad.) Italflanski napadi na obeh stranen Brente in proti gori Pertica, ki jo ie 22. t m. graški stre'skl polk Št, 3. zavzel, §o se razbili ob naših crtah. Na vzhodu oobenih posebnih do- gođkov, — Sef gen. Štaba. NEMSKO URADNO POROCILO. Berolln. 24. novembra. (Kor. urad.) | Italijansko bojišče. Zapadno od Brente in med Brento In Plavo so se ponesrečill (talijanski napadi. — von Ludendorff. Đerollft 25. novembra. (Kor. nrad.) Italijanska fronta. [talijanski napadi na obeh straneh doline Brente in proti gori Pertid so se pred našlmi Cr-tunl zlomu. — v. Ludendorff. Italljftnsfco to o J i § C e. Glavne •Oo 1. In 4. Italijanske armade, postavljene m* visoki planoti Sett« Comuni In med Brento in Plavo prot! Scheucb«B«tnehlov1 tat Krausovi »kupini, se ljuto upirajo na osemlju, ki je «a obrambo ugodno. Italljan-tfd npor se izrafa v J?.ko hudih pa br«?t-■»•peftnih proti §imk Ih, katerih cilj ]e ta, da rfet a% nafte čete odmaknlle i bočne pozicije, |kl ogrota PiarBko crto. Na odseku sever-BOvzhcdno Asiaga po našib gorskih četah priborj°no prostorno prMobitev Je skuSal aovražDik uniCiti z oddelkl svojih najpre-lakafteoejšlh pol kov, katere postavlja tukaj aa boj. Težke izgube, katere doživljajo na tom meatu Italijani, prikrivajo porobila generala Điaza a pripovedkami v Cadorno-rvem Stilu. Ofenzivni rezultat na tem pro-'fltoru se boreče Conradove ancadne sku-ipine je rmzkrojevaiije on lb % {talijanskih armađ, kl sta se bili mogli resiti Se precej eeli \z prebitnlh bitek. V podporo ob Spod-ttjl Plavi stojećih na novo formiranih itali-ija&skih armađ ee je pomaku Ha približno 4 4o 6 dlvi*lj brojeva angleško - franeosko jomoina armada na prostor pri Vicenci. kjer Be je grupirala kot Etrateglčna rezerva za obrambo prebltja italljansklh firt, katerega ce boje na tej točki. Hrib Pertica so zajurišal! stre!ci 8. graikega polica 22. t. m. hrib Pertica, visok 1500 m, 6toji severozapađno hriba Gra-pe In vzhodno San Marina. Na ta hrib so ae zopet lagrnail Italljanl pa so bili zavr-nj^nl. ?ku?ajo paC, đrtatl se v gorovju na levem bre^u Brente in ustaviti prodiranje BaUh Cet lx goroTja. Na tem teSicem oiem-Iju se vr§e vroči boji !n rot^ka^o ugodno ia naie Ćete. Velike napade so izvršile ita UJaask« čete na obeh stranih Brente pa mo bile povsodl odbite. Re?itev Italije. Švicarski ,Ce BOTols« pi5e: Glede Italije ne fxe v^ ta to, da b! sanjala o virr>ostavitvf benečanske fce^enioTilje na nhodnem Sredosem«kein aaorja, ampak sedaj fre samo za rpSiter Italije. Ta reitter pa se more posrečiti po toro samo takrat, ako se Italija popolnoma fođvrie Petainu in Lloyd Georgeu, O vzrokib I t al! J an s k e % a p o-rtia ob SoM. Po«lr»nec Cauepa namera-ra Imenom več zborričnlh »knpin zaht^va-tl od vlade, da uvede pr^!«kavo o vzrokfh ftmit)miiske?a por^ra ob So£i. \JkaX »Fop^to • Ubert&c v Lupanu izvaja: Splotno ane aje. đa Je pnmročro ItaMjanske poraze ob Soči izdajstvo nekaterih čet, s« sedaj potr Jaje Brigada, kl je prm vrsla orožje od •eb«, nof! ponosno tmm rlmskega mesta. Pa tući brigada Laato se je le prav malo ■pirala. CaSoma Je Ml takrat 1^>1 drevno povije, v katerem 5e upornikom zakileal: »Bo^ In domovina bosta Vaa preklela«! Italija s« bo uplrala do • lcrajnostL Ministrski predfe'if' Ik Ortando je bil oblskal vojno zoro tn Be-aetke ter se Je te dnl vrnll ▼ Rim. »Mati-no< poroča, da je ministrski predsednik lz-Javtl, đa se bodo itall'anske fete na aedanjl «rti bojcraTe do skrajnoc« In da torej Be-aetke S-? n!«o oerofece. Cesar na Jolnem Tirol- • kam. C9?ar je dospel na julno Tirolsko St. i. m„ 23. se je peljal t Sudansko dolino. Pot Je vodila vladarja preko mnogih kra-}mv, kakor C&nuo, ki so bili im pred par dnevi pozor i Sč« raxljućenih bojev. Povsodi ie 6O s!edovi tega borenja. Mnogi cvetofii kraji so razvaline tako Strigno, Vila, Ca-•telnnovo In velik del kraja Borga. Vladar Bi ie ogle(?al čete, kl so pasira!« mimo ob svokih zfTOdovlDtkih koračnlc. Cesar se |e od peljal pot em ca Cima dl Campo. Na te« Trnu Ja itaUjanska trđnjava Leone, ena inajmočnejfih in najmogočnejeih vlaokogor-akih utrdeb. Trđcjava Je popolnoma ta> taktna. Cesar se je na to vrnil ▼ Bnsaaflk* iolte» lm oiitl iuftg t sto!« btvmUNav Belfljske €et« || Italf. Jaaskl fronti. BelgljaM Btatttrtkl aredaednik BToe^nevllle }• arltrd« av«đlo-»m. da caj se poiljejo belfUtk« osla m Ita-lijaniko bojii^e, proti devur pa )• prote-stlrmi vojni min Iste r Geoala^k. Tojai ml-ateter je Se I tedna pred ofeasNe proti Italiji onozarjal na izredno t^žak «trate?ič-nl po ožaj Italije in Ie to tvoje mnenje tuđi aporočil kralj« Vlktorju Kmanaelu. Se-daj je Tojnl minl^^r mntrnja, da tamo iz-re na fronti od Oueanta do Banteuxa je uvodio bitko. Silen napad na Inchy se ic zlo-mil pred vasjo. Mocurcs smo v ijutih bojio žilavo branili proti večkratnim napadom. Posebno silen je bil sunek proti Bourlonu. Fcnta»nu in La Foillelu. Cio-stemu valu okiODnih avtomobilov ie sle-ii:!a dobeko razporcdena pehota. Mib sila se je ziomlla oh juna^vu naših čet in v uniCujočem ućinkovan.u naše ar-tirerije. Sovražn;ka, ki je s tezkimi žrt-vcnii Ic poča«! pr-^oblval tal proti Bourionu, ]e zadel protisunek v napadu preizku^en?!i Čet- Vr^le so sovra7»i?Ka iz vaši in gozda BouHon zopet ven. V večkramem brez:jspešnem nava'u proti Fontainu in gozdu La Toille je !z£rpaval sovražnik svoie sile. Iste Čete. ki so se bile dan poprej sija^no izkazale pri za-vzetju vas!, so se stanovitno in hrabro borile v obrsmbi. Trideset, samo pred Fontainem !ežeč:h razbitfh oklopnih avtomobilov, da sl«ko o vellkost! sovraž-nih si!. Močen ogenj je trair.l tuđi penoči v posameznih vointh odscklh. Naša artiljerija ;e zadržala ponočne sunVc croti Rumilivu In !uj?ovzhorno od Masnnre-sa. Na mnojdh tačka^ fronte večte de!o-vanie Francozov. Od 20. t m. so tzsti-fc!!i na§i nasprotnlki v boju v zraku In vsled obrambne^a o^nja 27 tetai. Rit-mojster baron Fichthofen Je dosjei svojo 62., peročnik baron Rlchthofcn svojo 26. in por^nik Bon^ratz svojo 24. zmago v zraku. Vzhodno boiišče. Nobenlh več'ih bojev. Makedonska fronta. Ogenj ie ožive! med Pres2-fcMTn iezerom in Biio-liem ter v loku Crne, — v. Ludendorff. BeroHn, 25. novembra. (Kor. urad.) Zapadno boušče. Skupina r f m. R u p r e h t a. Na Flandrskem se je stopnieval artillcrPski bof ponoidne med Houthouistskini jfozdom fn Zaandvoor-dom do velike s!!c. Ar«i?leški sitnek ob čest: Vprcs - J^crin se ie poncsrsfill. Na br.Hščii jugozapadno od Csmhrn'a so se odigra?? sSlnL toda kraievno omejeni boJL ProU Inchviu so poslat! An*r1eži močno sile v nov nanad. §tir!krat so *ost! infanterllski valovi zeman prodrli. Njih izgubo so b'ie tc/ke. V rroti?unku so rase tete pridobije več sto m?trov nsprej prostors. Po si!nem strdskem učlnkovanfu ie sovražnik zv^*er rana-dcl vas in gozd Borr'on. Oardn! llzillrH, ki smo iin postaviU v prot'sunek, so vr^ll sovrafnika v ljutih pcno?n*h borfi v njegova tzhođ??<č? nt>z^?, doXTm ro potnorjanski grenac'Vfi n?i rrbu xc7 fa zlomni vse sovra'ne navale. Ko se ie Se futrani? napad na Banteux ziotnil. ie proš!o lm «"mo §c popo!dr,e do sla-botnei§?h dH*»*h son!cov. — Skupina nemSkejca prestolona^'e^-n i k ?.. Delov«i|c F; ?hc°tov ^e oftalo skorai na cell fronti ž'vahno. M^n^^i Izvidni odđeflc! so tVa1! -?rofl r.nVm čr-trm. Poj ar*:frer"e In m'notnofnv Je h'\ zlasti nn vz(to'l^*»i hre^n **^sc s'o^-nievan. Nekaj n^skzkovftt^th č?t le pr!-rclte'o z ospcRli ro^vz^!:1 zr»^3f*^o od Hcaumonta števHne Tjcte nazri. — Skupina vojvode Aibrehta Wurttember5ke?ra- Vzhodno od St Mfhiela In zlastl ▼ Sun4gsvu ejačen artlijerilski in minski ogenj. V gozdu pri Arremontu pri Ammerzwenen« smo zavmiii niočne fran^oske šunke. Vzhodna in makedonska fronta. Nl-česar novega. — v Ludendorff. Bol u Jeruzalem. Carijrrad, 23. novembra. Sinaj-ska fronta. V večernih urah dne 21. novembra se je posrećilo »ovratniku vdreti v del naših pozicij. V protft-napadu smo skoro do zadnje zopet za-vzeli svoje pozicije. Sovražnik je \m%\ pri tem velike izgube. Vplenili smo strojne pu^ke in vjeli več tnož. Sicer ničesar pomembnefJL POMORSKA BITKA PRI MELOOLANOU. \z poročil o apopađn t»ređ NemiklBi tallvom Je potnetl po Aenl^em nrađii««i poroćilu tol«: Dn« 17. t. m. f»o am4#le a«flA-tke •tr&ia« lađ)« pof kMitenidoiirmloei ^. Reaterjem kakib 90 morskih milj »eTeroj sapadno od Helsolanda pri neraagleđB«ai fBk oetr»rjTmte te tafldk te aređajlh kan-ftrov. N«mlke krltarke ta torpeđovke ao tsvrtiie v vmntv« pM& mUte ■ffafjfc a«. Trafntt telnlcer mšm hl a« litiafl— iafja* nejo iMt aovrafnfka. mrt proti *ev«r*» sapadn. Iskale i mia fa •• ee nmmknill. Km bo aemlhi križnrk* hi tertteđovka to tsvr> Sile, so •• »pustile v boj aa takl «rti. da wb ostale ▼ tllku % zađaJetoMlinl močnaJHai eilami. Sorrnžne File to Ml« FestavlJ««« iz velikih boJtMh Ud!« Ulnljtkih lartlj ia bojnih kritark) t*»r ve^jesa Itevila najnođor-nc jžih klilark In torpednla rušileet. Tenom boja, co bi-e *»7ra4fe«< veHke vojb« ladje trikrat zalete, male krtiarke iestkrat in ruSllel trikrat. Ko je bila neka bojna križar ka satrta. J« priSlo do ♦keplozije i visokim platnom. Nato te je bojna krl-iarfea odiitranila. Na etran ođ bojica malih kriltirlt je rsftel če\ rnSih Iflcalrev min, kl «o bili !« »fnbo obcrožcnl v n^^-'i'To pt»o-are« boj ■ 7 n nogo aitrcjžim! in bolje obo- roženimi arRVSVtoi rukici. En niSilf-c je 1 il v trm beju tati trfka poSKodOTan, đa ?e tro ral pustiti bo* t«*r so g^i posne je, Ica-ker po r.a«! lete'H opftJnvaH. o'npljaM. Ar-gleSTil rnSi'rl fo rat.o K'i'!b oroji premoći prclunili boj, ve <1a hi T-flt tn<*i samo enlrrat sar\iE"o lotalo Je vtdolo, Irako je neki bo'i a krifarka ?nrcla,Na na5i strani Je bila sađvta Famo nefea mala krUp.rka. kjer je bilo izgubljenih neUaj mo2, bojna KinoinoRt la.ija pa ni bila zmanj^ana. Eno riblSko lat.jo pogre»«.mo. Sicer «o se na&e sile brez lagub In poekodb vrniTs. Dva milijona amerlikfh vojakov. Bace!, 24. novembra. Vojja američke misije poiVoTnik Honse, let je dospel v Co-trttk v FariE. pripovođujo. da sta sedaj na araert&irfh vožbaHščih mobilizirana nekako 2 milijona amerir.iih vojakov, ki so trdno odlcčen; bojerati se za trajen mir. Iz Albanije. Parl2, 24. no^rmbra. K?kor poroda »Ternps«, so zapastiii Italijani grSko mesto Korido. ANGLEšKf VOJNI CILJ. Haag, 24. novembra. Iz Londona po-ročajo: V Conctitutional Clubu je izjavil Lloyd Gcorge v govoru, da ne veruje samo iz nioraličnih, marveĆ tudl iz ideelnih v^rikov na zmago će to ne zadostuje, je tu s« ppepričevaina s'čba r^rodnv Rusije do razdružit-ve in ustr*novitve samostojr.ih držav. 3. Preklic narodnih in narodno - ver-skih privile^ijev in utesnitcv vseh vrst. 4. Pravica ronol* z~ svob ^dne^a raz-vo:a za v^e na^od^c manjšine in etno-^rnfične ^k Tinc. ki ?ive v Rusiji. — Knrrv»«fVe sta rw'-if*a1a v imenu rt'^ke re^"Ml'ie knmi?fn' rtjrnd^eTa oddcl^a Qt«Tfti in pre^etoinik 5o\fjeta narodnih Petro^rad, 22. novembra. (Kor. u.) Petro^rad^ka brzojavan ?^rentnra pri-nbčuie v večerni izdaji to - le vest: Urad?->* instrukciji generalu Duhoni-nu, vrhnvr*emu poveljrtiku annad: So-vj>t HudsVih knmisaHev, ksteremti je vrt'a kongresa ge^eraHh sovjetov iz-ročila oblast, se čuti primorale ga, nred1^?ati vsem vojujočtm se državam in nMh vladam, da nai na vseh frotitah proglase premirje ter prično z mirov-nimi potaianii. t>ti čemer nai se nasla-niajo na demokratične temetie. Danet, ko se oblast sovjetov v naivažnejllh nnkraiinah utrjuje, smatra sovjet ljudskih komlsarjev fi nujno, predložiti bratom v zaveznišfah in sovralnih đt-felah ta predloir. Cnako fdaseče se Izjave bo koml-sar za Z'inanje ziđive poslat vsem za-stot^«lkr»m z«ve«T»llklb deftt v Petro-eradu. Va«, drf »vljnn - vrhovni poveli-nik armade« nonblal<*a tnvjet ruskih kofni^trlev, da se obrćete takoj, ko spreimete r^^fene i^ve, do nosite-Ijev vojaSke obbsti sovražnih armad s ■rađlocom, di naj D^r> Inmt vslsvlio vojaik« opracU# v svrbo, da §• prt- CtM Mirovna koni^f oa. Sovi«! ruikth komisarjtv Vam »ortrja predpocajanja ttr Vam aaroča, 4a sovjetu neposredno ia nepretreoma poročate: 1. o vseh fasah pogajanj % tastopniki sovralnih armad, in 2. da sklenete premirjt lelt potaim če Je dospelo pritrdilo sovjeta ljudskih komisarjev. — Podpis: pred-sednik sovjeta ljudskih komisarjev Ljenin, komisar za Eun anje za deve Trockij, vojni komisar Krilenko, tajnik Gubunov. Ženera, 24. novembra. V tukaj-5njih ruskih krofeih zatrjujejo, da je bila ponudba za premirje sklenjena od ruske vlade sporazumno z vsemi sovjeti, odseki na fronti in ?astopniki Finske. Diplomati ententnih dr/av 53 odpotovali, koseje ta sklep razglasil. AnrdeŠki veleposlanik Buchanan je izjavil k osebam svoje okolice, da pcmeni ta korak očitni prelom med Rusijo in zavezniki. Posebno važnost polagalo na posvetova-nje v ruskem generainem štabu, kate-rega se udeleže poveljujoči generali, ki bodo zavzeli stališčs napram ponudbi premirja. Posebno poroČilo vzbuja po-ročilo, da sta generala Russkn in Alek-sejev izjavila, da je boljše skleniti mir, kakor poskusiti nadaljevati vojno z armado* ki je v takem stanju, kakor ruska. Beroiin, 24. novembra. V tukajSnjih podučenih krogih ?e zatrjujc, da je bila ruska ponudba premirja nemški vladi že sporoČe-pa od poslaniš^ev.v Stock-h o 1 m u i n K o d a n \ u. Tndi se za-trjuje, da je pričel neki ruski general 7. remskim in avstrijskim generalom pojcajania. Pokajanja so sedaj se neobvezna. Premirje se bo sklonilo za šest tednov. Berlinski vojaški krogđ so prepričani, da bo prišlo do takega premir-ia, ker je ruska vojska popolnoma des-or^anizirana in trpi lakoto. Zgodilo se ie, da so posamezni kraievni poveljni-ki, polkovni poveljniki in poveliniki man^.ih oddelkov na lastno pest skle-nili nremirje. V kratkem je nričakovati uradne objave ruske ponudbe, | DOGODKI V RUSIJI. Stockhoim, 24. novembra. (Kor. u.) »Večernaja Pošta« poroča, da se je neki proti Petrogradu ko-rakajoči armadni zbor pri postaji Virici ustaviL Čete, ki so bile poklicane s fronte, se bližajo LugL Kodanj, 24. novembra. (Kor. urad.) Neki ruski list poroča, da so Angleži za-plenili vse ruske ladie v severnih vodah. Tuđi varovano nisko križarko »Askold« v Sredozemskem morju so postavili pod an-gleško nadzorstvo. Rotterdam, 24. novembra. »Daliv Ne\vs« poroća iz Petrograda: Trockij je izjavil v govoru t zunanjim zastopnikom sovjeta, da je ententa sprejela proglasilo ruske vlade glede premirja z veliko ne-prijaznostjo Kljub temu pa vojna ne bo več trajala dolgo. Amsterdam, 24. novembra. O položaju v Rusiji se je izrazi! Robert Cecil: Ne verjamem, da odgovarja sedanie na-stopanje ekstremistov v Petrogradu nazi-ranju ruskega naroda. Ce bi bilo temu tako, bi to seveda pomenilo prelom pogodbe z dne 5. septembra 1914. Ce bi ruski narod ta nastop odobraval, bi stopila Rusija iz evropske zveze. Jaz pa ne verja-mem, da je niski narod odobraval posto-panje onih. ki pravi jo, da so vlada in taujs-kajo vojake, da naj svoje eenerale aretf-rajo in prično iz strelskih jarkov ven z mi-rovnimi posajanji s sovražnikom, Stockhoim, 23. novembra. Iz Hapa-rande poročajo, da je * Kerjenskij zbral novo armado in da koraka proti Petrogra-du. Vse tajne pogodbe so shranjene v an-i?leSkem vcleposlaniStvu. Nikola] Nikolaje-vič Ima baje mnogo pripadnikov. Petro-Kradska izvestja dementirajo, da bi hotela Nemčija ?e pczaiati samo z ustavodajnim zborom. »Pravda« poroča, da so prišli za-stopniki 5tirih kozaSkih polkov k boljševikom ter izjavili, da so se kozaki naveličal! vojne. Druet listi poročajo, da stoji Ker-ienski) na čelu armade 30.000 mož južno od Ilmenskcsa jezera. Privatni tajnik Kerjen-skesa pravi, da je biv§i ministrski pred-sednik hotel sestaviti armado prostovoli-cev ter otpustiti vse. ki so se branili služiti v vojski, da bi na ta način mogel Iz-početka ostati uspešno v defenzivi ter pozneje preiti v ofenzivo. Kenenski! Je hntcl poles: te^ra prevzeti zunanje minfstr-<;tvo in nazvati zaveznike, da naj temeljito revidiralo svoie vojne cilje. Izbruh b'liSeviske revoluciie [• vse te nacrte prekrila!. StocVholm, 23. novembri. (Kor. urad.) %Nnva'a 2izn» onroča. da je dobi! sovjet !j'jd«V*h komi^arjev od ruske armade poro-Ćilo, ći manjka kruha in da se lakota vedro h~!i *irl. Gla«om poroci! več petro^rad-sVfh li: tov je vrhovni povelinik v zapadri fronti brzojavno rahteval Živila. Delo v vseh oddHkih voineea ministrstva. izvzem-?i v artiljerilskem in sodnem oddelku !e ustavljeno Bem, 23. novembra. (Kor. n.) »Temps« roroča: General Murajev, povelinfk čet v Petroeradu, je demiri*lo do oo^Hčnfh bojev. Mnogo Japoncev Je zaoustilo Sibiriio. Carib, 24. novembrt. Ruski frontni komisarji so sporočili Licninu. da soilala vsa trmtdt f ponuđenim premiriem. Samo v odseku romtmske fronte se vojakl apl-fljo. a M nifh fKipor ziomtjen. dtocktiolfB, 24. novembra. Glasom po-ročil iz Petrograda, |e bilo izdano povelie, da ie dosedaniejsa vrhovnes:a poveljnika niske armad« Dohnnlna arttiTati. ker se le branil stODiti ▼ stik s nemSkim in avstrij-skim vrhovnim povellniVom zaradi premir-fa nuhonina bodo postavili pred vojno sodflce. Kodan), 24. novembra. Ljenin Je izla-vil v nekem razgovoru: Ruska armada na fefrfl li trttfc Mđttii «m v 9r«ym 90- flMfftt nesede tajeote. dw te BCtrtJntJono po* trebao^ priče U z mirevateii pocal^aH. Vsa fronta I« ta pozaiaftja apreiela t feafvečjo radostjo. Storil bom vse, da o-Jstrtftfm vse ovtrt za kompromis t eentralabni država-rni, bi k«r se moje ftaziranj« popoteotna krij« z tzlavami grofa Czernlfta* uptttl» da ho prišlo da sporazuma med Rusijo hl cen-irainJmi driavami in da se bo že ▼ aajkraj-Itm času sklenilo premirje. Budttt|iešta* 22. novembra. »Az Est* poroča. da ie štela boliševiška armada, ki ie med Oattno Ih Carskim Selom porazila 1600 kozakov Kcrjenskega, 16.000 mol. V Kijevu so se vršili ljuti poetični bofl ta mesto je đvakrat menjalo posestnika. Za-trjuje se, da so iz čelkih vojnih vjemikov sestavliene čete podpirale vlado in da sedaj obvladajo Kijev. Kaljedinovi kozaki i::,a]o zasedeno Donsko kotlino, cernirajo Harkov in Voronež in so zavzeli severo- zapadno od Moskve ležečo Vjazmo. Proti Moskvi koraka bajc armada 20.000 kozakov. V Moskvi so se pričeli boji 10. no-vcmhra. \1adne čete so bile sestavljene iz 3000 mož garde, ki so imeli tri topove in več strojnih pušk. Kodanj, 24. novembra. (Kor. urad.) Po*n!ki iz Arhangelska poročajo, da je bilo zadnii čas torpediranih v Beletn moriu već lađij. Kodanj, 24. novembra. (Kor. urad.) Iz PetroTrada poroCaJo, da je vodja prehra-njevalnec[a ministrstva poslal odsekom de-lavskega in voiaškcga sovjeta brzojavko, ki mu je došla od armad na fronti. Brzojavka slika živilske razmere na fronti kot naravnost strašne. Porabljene so zadnje zaHge prepečenca. Če ne priđe takoj po-moC; bo prišlo do katastrofe. S severne fronte poroCajo, da Je zadnje tri dnl dospelo tja samo 16 vagonov živll. Nobenega kruha, nobene masti ni vefi. Vojski grozi lakota. Kodanj, 24. novembra. (Kor. ur.) Potr-Jnie se, da Je vrhovni poveljnik petrograd-«kesa ekrala po1? Raslja In zavezniki. Amsterdam, 24. novembra. (Kor. trr.T »Timesc poročajo Iz Petrograda z dne 21. novembra: Petrogradsk! sovjet Je sklenil, podpirati boljševike pri njih odporu, stopiti v stik z zmernimi socijalisti glede ustano-vitve koalicijskega ministrstva. Položaj na zapadni in severai fronti Je kritičen. Čete so izmučene ter nimajo niti žtvil, niti zimske obleke. Petrogradske čete zahtevajo. da se ustavi državljanska vojna In ustanovi ministrstvo. V južni Rusiji je bolJSe. Kmet-je poSiljaJo precej žlril na jugo - sapadno fronto, kl baje simpatizira I preJSnlo vlado. Ženeva, 23. novembra. Veleposlanik Maklakov izjavi Ja v »Tempsu«, da pusti peziv boljševiške vlade do ruskega vrhov-nega poveljnika, da na] prične pogajanja za premirje In mir, zunanle zastopnike Rusije popolnoma hladne. Ta poziv Je dolo~ čen samo ra armado fer se rasfaga iz po-polne anarhije, ki vlada v njenih vrstah. Rešitev Rusije pa bo prišla z Jug*. Curili, 24. novembra. »Journal de Ge-neve« poroča, da so bile vse ruske čete iz Makedonije in s francoska fronte odpo-klicane. -------------------------------------------------------i Z Goriškega. 25. novembfa. Kanal in bližnje vaši Morsko, Gorenja vas in Bodrež so kup razvalin. Le malo hiš Je, ki so iih Lahl deloroa zopet popravili, sposobnih sa bivanje. V Kanalu bi bile sledeče: Angelijeva. Koširjeva (Justova), K1an-čerjeva, Kovačeva* Lovrenčeva, Rav-tarjeva (trjrovina Ivančič), A. Segalo-va, Podbrščekova (Bajt), KrižniČeva flekama), vila notarja Terkuča, Kra-gelieva, Kat KraŠevec in Ravnikova; v Gorenji vaši: Milovčičeva, Debe-njakova in del Bavdaževe voiaSnice, Markiceva fRelter), Loviščekova (For-čat), Dan. Vugova, Lograrjeva, Oabrijel-čičeva (krojač), Kofolova, KinderČeva, Berlotova; v Morskem in Bodrc-ž u je Ie po ena hiša sposobna za bivanje in sicer v Morskem Kumrova in v Bodrežu Marinčeva. Krestenica je precej v dobrem stanju in bi se prebi-valci, ko bi se šio le radi stanovanja, precej vrnill. Vrnitev na Kanalsko ie pred pomadjo izključena. Za jesensko obdelovanje polja je prekasno, posebno ako se pomisli, da treba na poliih še marsikaj očistiti. Ttidi aprovizacija bi bila zelo težavna, ker železnica teče od spodnje strani samo do Prvačine, od zcf^rnje pa samo do Sv. Lucije. V vsej občini pa bo le malo vprežne živine, da bi mogli prevažati vse potrebno z daljnjih železniških postaj PrvaČine ali Sv. Lucije v Kanal. Zato bo treba počakati za vrnitev tja do konca februvarja in Se takrat bo mogoče spraviti domov le odrasle in delovne moči. 2upanstvo bo svoje občinarje o vsem potrebnem ved-no pravočasno obveščalo potom časopis ja. IzgoriSke okolice: Nepo-trisne so razvaline v ^oriški okolici. Od goriškega mesta do Krasa je vse tako razdefano. da peklenska sila ne more provzroč'ti hujšega razdejanja. VrtoJ-b a je v tem razdeianju ogromno trpela, \t kamenje na tleh Je bilo po granatah večkrat razdrobljeno, o pokopaliSČu ni znaka več. Enako je razdejano tuđi vse polje z jarki, žicami, strelivom, ni je pe-dl proste, kamor bi Clovek brez skrbi stopil. Od kapudnske cerkve v gori-Škem mostu do Vrtoibe čez polje je le pol ure hoda, ali rabili smo ćele tri ure * i veliko mtiko smo prčili nelteviltK ovire. Nositi smo morali s seboi tozw pripomočke za prehod preko jarkov in žic Vsled tega le izUiučeno, (Ul»r 270 Mev. »SLOVENSKI NAROD-, dne 24 novembra 1917. Stran 5 mogli ▼ kratkem tja rrnjtt, ker nit! poti ni ven iz mesta, ne glede na ne-varnost eksplozii, ker so razstrelilne snovi prav povsodi raztresene in na-ložene je municjje ponekod za ćele vla-ke. Vojašvo bo moralo prav od kraja mesta pričeti čistiti in odvažati. Glede gramoza razdejanih vaši bi bilo priporo-čati, da pomaka vojaštvu kak domačin in nasvetuje in pokaže, kje bi odpeliani gramoz najbolje služil v.bouoćnosti. Posebno ceste so jako potrebne te nape-ljave, od S e m p e t r a proti Vrtojbi je bil klanec, ne cesta, da se je voda cedila z obeh strani na cesto. Z odpeljavo šempeterskih razvalin bi se dalo to poravnati. Enako je tuđi v Vrtojbi in Bi-Ijah potrebno preurejevanje, ker prei niti barak ni kam postaviti za bivanje. Podgane so pa že tako nadležne, da druga drugo žrejo. Preti nevarnost za kako bolezen, posebno ker se še tuin-tam nahajajo mrliči. Kdo ve pa, kai vse ie najdemo v rovih? Okoličanom mest-l!i magistrat ne dovoljuje bivanja v mestu, da bi hodili iz mesta ven čistit svoja polja, ko hiš že ni več. Grof Dandini pravi kratkomalo, da mora skrbeti za svoje občinarje. V Gorici ie restavrater Rys, o ka-terem se je toliko govorilo, skupno s sinom zopet na svojem mestu. V Kosovi tfostilni v Straeicah so imeli Italijani pošto. Na Travniku in na Kornu se vidi še vedno polno italijanskih avtomobilov, lepih in celih. Pripravljeno je veliko šte-vilo italijanskih zidarjev za razna po-pravffania in nove zjsrradbe. Te dni se fe mudi! v Gorici in okolici tuđi državni poslanec Fon. Politične veftl. = Jugoslovanskemu klubu na Du-na|u so poslali sledečt občinski odbori izjavo, s katero navdušeno pozdrav! ja-jo deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 ter prizade-vanje v dosego vsem narodom nravič-nega miru: občinski odbor županije Be-gunje na Gorenjskem, Sv. Martin na Paki, okral Slovenii^radec. Štajersko, Lakovče, Klanec, Mlaka. Homec. Suha-dole, Podmorje. Kapljava^. Turjak, Cen-čur, St. lij pri Veler.ju. Stari trg pri Ra-keku. Stari trg, okrai Crnomelj, Toplice Brusnice, Sinji vrh. Dol, Crešnjevec, Dragatuš, Mirna peč\ Tančagora, Talči-vrh, Petrovavas, Vinivrh. Kot. Dobliće, Jarše pri Kamniku. — Mesto posebne zahvale vsem posameznim občinam se Jugoslovanski klub tem potom najtop-leje zahvaljuje za izraženo soglasje in zaupanje. — D u n a j, dne 21. novembra 1917. = Važen političen teden. g. D u -n a J, 25. novembra. Prihodnii teden bo-do v poslanski zbornici na dnevnem redu zelo važne reci: nagodba z Ogr-sko, mandati obsojenih poslancev. morda tuđi že begunski zakon In nacrt zakona o v oj a § k i h s o d i-š č i ru »Ceskv Svaz« je poklical vse svoje člane na Dunaj. Enako ic potrebno, da bodo ta teden vsi ingoslovanski poslanci na svojem mestu. Ni lahko naj-ti razloga, ki bi opravičil poslanca z juga, ako ostane ta teden doma. Pričaku-jemo tuđi dr. Susteršiča in Jakliča, ki bosta tuđi zunaj kluba morala vršiti svojo dolžnost. Casi so preresni, da bi se poslanci klijali in ostajali doma. = Pred zasedanjem delejsacij. Du-najski poročevalec nam piše: Prihodnii petek do predposvetovanje vseh 60 de-legatov iz poslanike in jrosroske zbornice, da se ziedinijo za vse formalnosti, delovni program in razdelitev raznih mandatov. Predsednik avstrijske delegacije bo prelat Hauser, gornjeav-strijski deželni glavar. podpredsednik dr. vitez Bilinski. Poslancu Stanku ho-čejo ponuditi predsedstvo vojnega od-seka, dr. Korošcu pa predsedstvo od-seka z Bosno in Hercegovino. Gotovo je. da češki, iugoslovanski in ukrajinski delegatie ne sprejmejo nobe-nih referatov. Prihodnii torck bo vseh 15 nem^kih delegatov pri zuna-njem ministra grofu Czernina. Poijaki so že bili. Kdaj povabi Čehe in Jugoslova-ne, danes še ni znano. V soboto so imeli delegatje iz gosposke zbornice posveto-vanje, ki so ie nadaljevali ob 5. popol-dne pri zunaniem ministru. *= Program poljske na ministrskega predsednika. »Frkft. Ztg.« prinaša razgovor s poljskim ministrskim pred^eđ-nikom Janom pl. Kucharzewskim, ki je izjavili Popolnoma sem za aktivno politiko, dasiravno ne odobravam vseh jnetod dosedanje.sra poliskega aktiviz-ma. Naivažnejša se zdi pa tuđi meni ustvaritev narodne armade. Gospodje. ki tvoriio regentski svet. so k temu tuđi pripravljeni. Tako sem prepričan, da se bo to ta nas tako važno vpraSanie v kratkem praktično resilo. Absolutno pa borno zavrnili vsak poskus ustanoviti vlado ali armado zunai domovine. Poljakom ni treba dobivati od Rusov poj-mov o svobodi. Ze sedaj lahko rečem, da naj se ustavi da za podlago pravi demokratizem in sicer splošna, enaka, direktna, tajna in proporcijonalna volil-na pravica. _ Z tclssom in življenjem se bore naši vojaki, z denarjem in delom mi zi domovino. M k vrimn UL ŽHpaa iz OzeljaBa, sosp. Loverčič, naznanja, da se vrne v par đneh do- mov in ostane v domači občini, kamor naj se obćinarji obračajo odslej v vseh svojih občinskin in v domovainih zade-vah. Povedano Je že bilo, da radi po-drtih stanovanj vsi la sedaj ne morejo domo\\ delavne moči pa naj se zglase, da se bodo mogle vračati po potrebi. O. župan se bo z druRimi vred trudil za čim prejŠnjo povrnitev in potrebno preskrbo svojih občinarjev, katere pozdravlja, vracajoč se domov. 2upanstvo občine Sempas nazna-nja svojim občanom, da za sedaj ni 5e dovoljeno, vračati se, ker so stanovanja večinoma nerabna. Le šola, cerkev in župnišće so nepoškodovana. Moške delavne moči se rabijo in ti naj pridejo domov, da bodo pomagali obdelati polje ter urediti stanovanja, da bodo po-tem se mogli vračati tuđi žene in otro-ci. Ako ne more kateri dobiti potnega lista, naj naznani semkaj, da se mu ga preskrbi. Kadar bo dovoljen prihod, se naznani v listih, Upanje je, da se borno kmalu zbrati v domačiji. Pozdrav! Upravitelj: R i j a v e c. Junaska smrt. Alojzij R e § č i č, sin Mthaela Reščiča, doma iz Vrtojbe, je padel junaske smrti dne 16. maja 1917 v Bodrezu - Logu. Dopisnica je na razpolasro pri Posredovalnici za go-riške begunee v Ljubljani. Radi podaka t sloven§čini na obeh državnih srednjih šnlah v Trstu je poda! posl. dr. R y b a F v parlamentu interpelacijo, v kateri izvaja, da je letos kar naenkrat izostal podnk v sloven-ščini, ki ie vendar predpisan za slovenske dijake kot obligatni predmet in se ne kaže nikaka skrb za namestitev učne moči za sloven§čino. Na Koriških zaposlovalnih tečajih v Trstu je poduk nepopoln, ker se nekatere učne moći te^a zavoda branijo priti v Trst. Interpelacija z^.hteva takojšnjn name-titcv učne moči za poduk v slovensčini na obeh srednjih šolah v Trstu in vpoklic za fcon^ke zaposlovalne tečaje potrebnih i:čnih sil. Poskušen samomor 13?etnc đeM?-ce. V Trstu je pila 13 in polletna dekli-ca Viktorija Černe iz ulice Pieta strur». Pred par dnevi so bili deklico tretirali, ker je pmdaiala cigarete in znhtevr'i žanje pretirane zrie^kc. Posbli so io domov 2 nzirom na starost njeno, da bi doma dobila potrebno posvan'tev. Vato je km?.Iu zopet izc:!nila z doma in ni je bilo domov vso noč. V sobotn ^n jo prine«;Ji v bolnisnico ?e na po! živo. Ivana Pire besunka, služeca nri nekem profesorju v Liubliani. se vabi, da se zerlasi v Posredovalnici za gori-ške bevfince v Ltub!fr»ni v vn^ni zadev!. Za L**3«ovo goriSkih Slovencev v spomin drja Iv. E. Kreka. Po gz. Andrrlu Dol;aku, žv.panu "* Grtrarju Jožef PIM?. zbirka med be^nnci v Semi?u: SiliC Jo~:^f lrt K. Doljak Anđrej 10 K. Pavlin Nateli-a 1*> K. Budin Franc 4 K, ?irok Frsne 2 K. >irok Tran 3 K. ?irok Ana 2 K. "E'idin Jož^-fa ? K, Brnmat Ivan 1 K. Trpin Tran 2 K. Kodrl? Vlneencija 3 K. FotčIS Vii»ko 3 K, O?troT!?ka Anfon 2 K. Rnflpf Iran 1 K. Skok Marija 2 K, Strcar Katnrina 1 K, Klanjšček Avrusta 1 K, Milant^1 Iran 1 K, Trnovec Filip 2 K; Kor*!C Tvan, snp<»rior c. In kr. mornarice 1^0 K; dr. AK Franko S0 K; KopaC Jomej 50 K; Gorkih Franc, nađporočnik. Feld. Kan. R, 25. TO K. Fkupaj 273 K. — Jern^J Ko p a C , blagajnik. Dnevne vesti. — Vpoklici nesposobnih — razve-IjavljenL Z Dunaja nam poročajo: Z ozirom na odpor, ki se je pojavil v državnem zboru proti vladni naredbi 0 vpoklicu nesposobnih, ki jo smatra velika večina poslanske zbornice za nezakonito, je vlada naredbo p r e -k 1 i c a 1 a in vpoklici nesposobnih v ćrnovojnisko službo so razveljav- 1 j e n i. Vlada bo predložila državne-mu zboru glede uporabe nesposobnih v vojaški pomožni službi poseben zakon, podoben nemškemu zakonu o vojnopomožni službi. — Vpoklici vojaške službe s konc-nira terminom oproščenih. Iz uradne^a raz^lasa: Predstojniki polit, okrajnih oblasti so pooblaŠčeni, da smejo v po-sameznih. Dosebncsra upoStevanja vred-nih slučajih, ako bi bili vsled vpoklica s končnim terminom opro^čeneira znatno ogroženi javni alt gospodarski interesi, izjcTnoma direktno ali brzojavno pri domobranskem ministrstvu predlagati izjemoma čakalna dovoljenja. S »končnim terminom november 1917<-oproščeni morejo dobiti v Cisto posa-meznih izjemnih slučajih provizorično odložitev nastopa vojaške službe do rešitve predloga jelede čakalnega dovoljenja s strani domobranskega ministr-stva. Prošnje je vložiti nemudoma. — O seji deželnega odbora kranj-skesa v Ljubljani, dne 24. novembra smo prejeli sledeče službeno j5oročilo: Navzoči: deželni glavar dr. iSustersič, kot predsednik; deželni odbornik!: dr. Lampe, dr. Pesjan, dr. Trillcr, dr. Za-5ec. Deželni proračun *a le-t o 1018. Deželni fclavar je poro5al o finančnem položaju dežele in proračunu za leto 1918. KUub veltkansMm bremenom po vsted drafinjt vtdno rastocih draginjskih dokladah hi pod-porah deželnih uslufbencev in uCitelJ-stva, ima vendar upanje, da se bo tuđi leta 1918. shajalo z do^edanjimi do-kladami, zlasti slede na dosedanje bla-gajnične prebitk*, nastale po ftedlji^ vem in previdnem dtželnem gospodar* stvu. Zato predlajfa: Deželne doklade se pobirajo za leto 1918. v sedanji iz-meri in izprosi za ta sklep najviSje pri-trjenj«. Pred log se bres debate so» tl*šn6 »nrejme. — Ohtint iiidi- 1 j e v a 1 n e Sole. Zastopnikom dežele se imenujejo: ta KranJ Jernej K u § 1 a n, trgovec v Kranju; za §kofjo Loko dosedanji zastopnik župan Josip fiafner; za Tržič župnik Josip Potok a r; za Postojno Franc V i 1 h a r, posestnik in klj ičavničar v Postoini; za Kamnik nadičitelj v pok. Jernej Cenćič; za Mcngeš župan Orel. — Naš© poštue razraere, V ilustracijo, kako se po^tna uprava naravnost trudi, delati slovenskim interesentom krivico in sitnosti, navajamo ta - le kričeč slučaj. Kranjsko deželno mesto za krmila je odpc slalo urađen dopis na županstvo Hrenovice, pošta Hrašc. \\sak šolarček pri nas ve, da leže Hrenovice v postojr^kem okraju, ne tako pa posebno pametni postni uradnik, ki ie popravil pravilni naslov v Kranichs-feld in Frauheim. Končno je priromal uradni dopis po dolcem potovanju na kmetijsko zadrnero v Račie, ki je dopis vrnila deželnemu mestu. Tako zaniker-no in lahkomiselno delovanje privan-drancev odklanjamo kar najbolj od-locno. — Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani je dn in!:l. 23. t. m. snhskribiralo 279 ^trank 3.O77.3T.0 K VII. avstr. vojne^a posojila. Med đrugiml eo vplsaii eledeci gg. in zavodi: Ljubljanska kror'itna banka za svoj laftni raCun 1/«00.000 K. Po^ojilnira v Rarlorljici 50 000 K. Mestna oblina ljubljanska. Izubijani 100 000 K. Posojilnfca za 11. PisTriški okraj v Trnovom (Notranj-r-ko> 50.C0O K. Mrntna hrariJnics, Idrija 10.000 K. Okrajna hranilnica in po«ojiin!ea, Akofja Loka 2R.000 K. Job. Wakor>ii-fT. Sm.irtno pri Litiji 12.000 K. Potom Po«o-jilnicp v Ra»lovljiri: L. FiirraETfT, Radov-ljira 1000 K: >T;-.rijn Pcrne - Trcvn. Sava-Jfsenire 1000 K: I.uka Hr.fner. Radovljira 1000 K: Frr»nc PapUr. Do>lovfr 7000 K. Oblina AržiSe, Me?!iia - Izlako 4000 K. An-pr\i * rrro'a, T.in^Ijana H000 K. Lađislav ppfftnka, rariravnat.-'ij Ljiibljnr.plvP kreditno banke 3500. Pri Posojilniri v Rarlovijici 3000 K. EđmiiTKl VeinhoM, MuMjana 2000 kron. Janes, Zaic. Vfl« Pc^nta p. Dol pri Ljubljani 2000 K. Martin Zarrik. narfuCi-telj. Trnovo na Kran1?]:om 1000 K. Valentin Rep>nc. Prt-m 1^00 K. Fami urad, št. Jrrnej, f>olrn>-ko 13.000 K. Corkev sv. Trojice, FTatinpra - Trst ZV) K. Ivan TT«!a-kar. c. kr. notnrpkl substitut. ćrr.otnelj 500 kron. Mustra hrani!ni'*« t Kamniku za g. viteza pl. Srhrriri rjoOf) K. Franti?clc Ber-le^, r. kr. orc:"ni*ki etražmojFtrr in pc?e?t-nik, Kandija f>0 K. — Nadaljne prijava pprr loma in v?a potrebna nojaFniip. daje ofiriolno s'ibfkrfrcljp^o m«sto Ljnbijanskn kreditna hr.nka v Lizbijani In njene r°-druJr.i.-e v Splitn. r«»'ovcvi. T^-stu, Sare jotu. Gorici (t ft. Izubijana) in Celju. — PcgreŠa se re*ervni porr>^r.:k Fr?n-rc C e § a r e k po!!:a Ceparjevič rt. 17., dc-deljcn gorsfeemn strelsliemu polku St. 2., 6. stotui.1 a, doma iz Nemške vapi pri RT^nirl. Pro?! se v?akosar. kdor vp, kje bi utegnil bit! po?rrf:Janer, a!! kaj Fe je ž njim zgoailo, raj blasjovoli nn-snani-tl Antonu Moja?;:, eodnemu svetraku v Ribniri r.a Dolenjskcm. — £*$ki kvsr^et. T#a4ar «nkrat ro dolffom čnr=Ti — rn 7er?r čiste glasbe. Va-jeni veznih Tokninih Kon^ertov, pogrf»?ali smo v Lij«blJanJ. odkar stno ii^ibili tSIov. Filharmonijo^, instrniEtctnlro ^Insho. ka-tera se menria rpriđ impomijočih pevskih ma^ in cenej^r-jih r??pebnr dorlerlno za.no-marja — eaj obćinstvo nima za ujo strisla. Včoraj^ni obisk in velikarski vtis, katerecra jo napravi! »Cf šlei kvartet« bo morda vpn-darle po^acroma preprlfal, Todilno prirrdi-tel;> Matfčnili koTjf^rt.or o napaf-no^ti rji-hove sodbe tor pokaral. da je ljubljansko občinstvo dostopno in željno gojenju ple-monitejše inEtrr.nont^lnf r^noge plasborre vz^oje. — Ve^nomladl čo.^ui kvnrtit slavi hljnb svojem 251etnem jubileju — v njem sede danes 4 ^ospodje r petdesetlh letib — &e danes tri'imfe svoje nMoscžne trm-porp.tpentnr i?rre, strr.ftne ritmike in fo-Itrrr, ki đoni kot ćeli orkestar. — Vodi jib ?p vedno od upfanovitv** rlavnl primist Hoffman. katprrmu kongo ni jalno sledi po-premljevaJec slavni komponist Suk, viola daje sok jn barvo pod mojptrsko roko bra-rlsta Herolda, le mesto utarrjra Vihana je zasedel nadvse tomperr.montni r^Iist Zelenka, proj član TSevoikovcga kvartPtake pita-rf. Kot drnjro fo^ko po nam podali timAtni-ki mo^nrno feško delo komponista Vite-fllavft Novaka, hi je bfla za Ljubljane no-ro«t. Pisan, vses?:ozi v naimođernejScna duhu. đoni v tem kvartetu cei orkopt^r in je reprodukcija spričo velikih tehniških te-t«T t t^mpih, in TStopih mogofe paC le prvorrstDim komornim zdrnžitvam. Pri vsej svoji modercoFt! đoni prvi stavek — Fu^e — mpstoma klfl?»i^no in frvpni r moj-strskem vodstvu grlasor t bajno mlstlko. Srednji stavek — ccl orkeFter v svoji poli-hromiji — je dinamični višek in se r-rr-taplja in Izgrublja ▼ ponovitvi fu|re eopet T otpričnl sfere. Vtis de!a je bil veličasten. kongenijalno izvajanje Kvarteta ie 8 svojo neefloljivo silo tuđi §irSe obeinstvo dvi^n!-lo k razvitnevanjn jn obCudoranju. Zaklju- ftek Trčera je troril Schube^-toT D - mol kvartet eno najtežjift del kvartetne literature, v katerem otežuje provladajoča dramatika jasno izražanje obilice tematike. Pri Idealni, dejal bi dematerijalizirani i^ri češkega kvarteta limibila se je vsa fnate-rjalnost godal, dinamična stopnjevanja so dosegla elementarno silo, vrnes pa bo bila mesta polna »nbtilne diskrecije t tona, toa£aju fn rvoku. TežISče đela, Tarijaclje, so bile iedelane precizno in dunteee, p« Tenđar izrazite v kontrastu z boječe pro-sečim motivom postranske melodične misli. Vsa dramatika — boja mladosti s smrtjo — je bila Izražena t mojstrskl risbi. Velikanski je bil kvartet t enotnostl ritma In sili akceritriranja. — Končio Se p«r h**ed, kl — me ticejo koncerta samega. Q$HWMm, INI mšš faraSt te fet tetslo tt- ^ fen. Nobesega feda, ts« imeiano, da Je bil rsakdo v skrbeh, ali bo koncem koncerta tuđi prišel do svojih danes dragocenlh in nenadomestljivih pređmetov. Iz tega Bleđi tudl, da je začelo obCinstvo takoj. ko Se nišo izzvenell zadnji akordi, naravnost be-Satl iz dvorane. — Kdo Je lmel nadalje tako nesrečno misel, da Je med koncertom epustil med občinstro — sicer vse^a obža-lovanja vredne — prođajalke cvetja med občinstvo? Otr6cl »odljo ob tem času r posteljo. Co jih pa matere ali Bog ve kđo 1e-koriSča 5e ob tako pozr.i tiri, naj se temu brezsrćnemu postopanju ne da 5e potnba. — Lukuličnih užitkov danes sicer nikđo ne tametava, ee pa rabi kdo za prebavljanje kostanjev glasbo ravr.o Cc?kpsa kvarteta, jo drugo vprašanje. Prihodnjič so bo kdo zmtslil, da bo pri naJlepSi fantaziji zaviđa-nja vredno zajemal fižol iz lonca. To raz-burja živce. — Policija Je s svojo odredbo o omejenem £teviln posestnikov e!cer res dosegla, da je bilo manj gnje?e, sicer pa so ni pokaza'a prebistroumne. Kaj je v za-plankanem levem hodniku tako ražnega phranjene^a, da se ne smejo ođpreti stmn-ska vrata? Ali so tam na levi Sampanske steklenice, {pojati in druge take ređkosti za gospodo na desni? Primernej^c?a kraja hotelska uprava gotovo ni mopla najti, da je s tem dvorani spravila moćno ob ve!ja-vo — Kvartet potovo v nobenem mestu ni i^ral v tako vrliki dvorani, kakor je Union-ska. ni čuda, da se oekaterim posIuSalcem izeube mnosre podrebne krasote, kar da lahko t'idi povod za napačno razutnevanje ne le skladb ?amih, marveč tuđi umetui-kov, ka-:or smo imeli priliko tuđi pri tem koncertu opaziti. — Trnovekt župntfc Ivan VrhoTnik je prosil 2a v p o k o J i t e v. Kakor se nam poročn, priđe kot najrepnojSi kandidat za nasiedničtvo vpoStev pisatelj In sorSki župnik Fran Fini?ar. — Ljudsko solaka vest. Učiteljici A ni ali Ji Platrar - Vičie je poverjeno zaćas-no vodstvo Ijuds!:^ f«o!c na Karolinški zemlji, ker je naduCitelj Fran črnagoj radi bo-Jezni na dopustu. — Umrla je po đolgi mučni bolerni v Ljubljani gdč. Tildi Ij a m p e , absolventi-nja trgovske Sole v nežni mladosti 17 let. Pogreb se vrži jutri. N. v m. p.! — Vojnopojtni promet. Promet za-pebnih vojnopoštnih ravitkov na vojno-poStne ur^de St. 230, 266 in 510 je ustav-ljen. — Promet blagovnih vzorcev na voj-nopoštne urade št. 259, 360, 393, 510, 522, 526 in 611 jn ustavljon. —Nikel.nasti denar po 10 vin. velja ▼ privatnom prometu le Se do 31. decembra. Javne blagajne pa ga bodo sprejemale v plačilo §e do 30. r.prila 1918. — Zopetna otveritev dveh pofttnth uradov. Dne 24. novembra t. 1. se je zopet odprl pcitni urad Nabrežina 2 In Bicer za. srdaj samo za pisemskopoštni promet vštevši službeno in zasebno rekomanđa^l-jo. — Isti dan se Je odprl tuđi pošt.ni urad v Građežu in sicer za sođaj samo za pi-Kemslci poštni promet, izvzemši zasebno rckomanđacijo. — Pošta v Srbij«« "V avstro - ogrskem upravnem ozeir»lju Srbije se je dne 26. oktobra t. 1. odprl za zasebni poštni promet c. in kr. etapni urad II. razreda v Ra-Iji (okrožje Belprad). Na imenovani urad se smejo poSiljati: poStne dopisnice, pl«-m&, tl^koTine (časniki), blagovni rzort?! in z&riiki brez oznnčbe vrednosti do najviS-je tvle o kg; od tega urađa: poštne dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časniki) in blagovni vzorci. Etapni poštni urađ So-pot na Srbsfcrni se je dne 23. oktobra 1917 zrprl. Novi etapni poštni urad Ralja posluje flede prej navedenih dopustnih pošilja-tov kot vojnopostni urad 2a tamošnje čete, pove'jstva. oblasti in zavode. — Poroke. Porodi se je gosnođ Pavel D o s t a 1 iz Ljubljane z gospico Zalko M u r S c c o v o iz Ptuja. Na§e čestitke! — V ?t. F^tru na Krasu se je poročil gospod Anton Jenf ič, asistent južne železnice z gospico Jo'lico Ambrožič iz Slavine. Bilo sretno' — Podeiitev denarnih premij \z prof. Metr.lkove ustanove za 1917. Kranjski de-iielni bolski svet je v svoji seji 17. t. m. podelil po eno za koleđarsko leto 1917 raz-pisanib, prof, Fran Metelkovih premij za Ijudskošolsko učitelje v znesku po 80 K 41 vin. nadučiteljem Franu StefančiCu. Franu Muzftrju. Dominiku Bricu, Anđreju Vilfa-nu, Valentinu Zavrlu in Franu Zagorcu, —Razglss, Dne 2. januarja 1913 ob 10. uri dopoldne Fe bo vršilo v deželnem dvorcu (Kongresni trg) XXX. žrebanje obves-nic 4*~p deželcega posojila vojrodlne Kranjske. — Posredova!nica Zadruge krojaćev itd., da naznake gg. članicam in članom, da fo se ovlastile vajenke In pomoćnice. Ako jih kdo rabi. naj se oglasi v zadružni pisarni Oosposka ulica 5. — Prvi sneg. Danes ponoči je zapađel kakfb pet prstov debe| sneg in potrgal precej toTefonskega omrežja ter zelo spri-dil pot.i. Ta sneg je za oižje sloje letos na-pravil skrb in strah, kakor še nikoli. In kako tuđi ne? Nimajo drva, ne premota, ne obuvala, ne obleke, ne živeža. denarja bi bilo treba pa kar na cente! Kaj bo? Nezgode. 12lPtna Viktorija PitamJc iz Rakovra pri Tolminu se je igrala z naj- ^eno dinamitno patrono, ki je eksplodirala in r!pklici odtrgala ra levi roki 2 prste in na des»i rnega. — V Smartnem pod Šmar-no poro je našel neki llletni deCKo oatro vojašfco patrono, katero je iz radovednosti zažeal. Svojo radovednost je dečko drago placa!, ker je nevarno poškodovan ni spodnjem tolesu in na desni roki. Mrtvega so nailt r gozđu pri Znojilaa S2Ietnega revcia Antona Kapljo. Tatvina. Na Studencu je priSel n6-mnn tat skozi okno t stanovanje Zore Miklu§eTe ter odnesel vrečo 8 40 kg moke, po'om fižola in drugih reci v vrednosti nad 100 K. Zveme jugoftlovanskih ieleznlčarjev izredni občni ibor se vrši r nedeljo 9. grudna ob 2. uri popoldan v Narodnem doma v Maribora- Na predvečer 8. grudna ob 8. uri zveSer ravnotam posvetovanje 7 delegatov. Kdor rabi prenoiišde naj to do 0. grudna jari na naslov Franc Jarn, pristav, Maribor, Artur Mall^strasse 45. — Odbor. 2vesa jugotlovantltlh ielecničarjev podružnica Maribor sklicuje izredni občni zbor na nedeljo 9. grudna ofe 4 urJ ^^1. dne v Maribor, Narodni dom. Dnevni red: 1. Poročilo odbora; 2. voliteT odbora: 3. slučajnosti. — Odbor. Mariborska plfntrna je od sobste vsled pomanjkanja premoga pozet zaprta. Mesto je v po po Ini temi. V restavracijah In kavarnah svetijo s sveČami, pa tuđi teh le hudo primanjkuje. Pozabljcn Je bil r sređo 21. t. m. pri vrčernem dolenjskem vlakxi damski muf. Pošten najditelj naj ga poSlJe: gogp^j iok-tw Jenkotf ♦ St. TM Hfl BfttlCnL Zgobli se J© fensM obesek s AVema slikama ix Hradeckega rasi do Zgornje Si-Ske. Pošten najditelj naj ga odda proti do brt nagradi na državni policiji. Zrubtl se je pes. Francoskl bully. slis] na ime Bomv, se je 22. t. m. zgubil. Pasja inamka §t. 262 Kđor ga bo naSel, pripelje ga naj t Stritarjevo «lico St. 7., IL nad-stropje proti primernl nagradi. Aprovizacija. f Prodaja premota na karte. Stranke se opozarjajo, da se prične v kratkem oddaja premota na rumene karte — na katere se dobi premog za kuho. Ker bodo te rumene karte veljale hkrati tuđi za legitimacijo, se naroča, da vsaka stranka napiše na rumeno iž-kaznico s crnilom svoje ime in p r i i m e k, da se zabrani vsaka zloraba, če bi se rumena karta za premog izgubila. Na rumene karte za premog, ki ne bodo podpisane s crnilom, se ne bo oddajal premog. 4- Meso na rumene izkaznice C. Stranke r rumenimi izkaznicami, zazna-movanimi s črko C. prejmeio meso v torek dne 27. in v sredo dne 28. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen ie tale red: v torek dne 27. t. m. popoldne od pol 2. do 2. š. 1 do 200, od 2. do pol 3. št 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. 1001 do 1200 in od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400. V sredo dne 28. t. m. popoldne od pol 2. do 2. §t. 1401 do 1600. od 2. do pol 3. št. 1601 do 1S00. od pol 3. do 3. Št. 1801 do 2000, od 3. do pol 4. št. 2001 do 2200, od pol 4. do 4. št. 2201 do 2400. od 4. do pol 5. St. 2401 do 2600. od pol 5. do 5. St. 2601 do 2300. Ena oseba dobi 1/4 kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe 3/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb ls/4 kg, več oseb I1/, ks: Kilogram stane 2 kroni. -f Kromplr za IV. ofcraj. Mestna aprovizacija bo oddajala krompir stran-kam IV. okraja v torek dne 27. in v sredo dne 28. t. m. iz skladišča pri Muhl-eisnu na Dunajski cesti, po sledečem redu: v torek dne 27. t. m. od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 150, od 9. do 10. §t. 151 do 300, od 10. do II. št. 301 do 450. popoldne od 2 do 3. št. 451 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 750, od 4. do 5. št. 751 do 900. V sredo dne 28. t m. dopoldne od 8. do 9. š. 901 do 1050, od 9. do 10. št. 1051 do 1200, od 10. do 11. št. 1201 do 1350, popoldne od 2. do 3. 5t. 1351 < do 1500, od 3. do 4. št 1501 do 1650. — Vsaka oseba dobi 5 kg, kilogram stan* 30 vinarjev. "4- Ktsta zelje na rđeče Izkaznfc« brez A. Mestna aprovizacija bo oddaiata v torek dne 27. t. m. in v sredo dne 28-t. m. pri JakopiČu na Mfrju kišio zeljfr strankam z rdečimi izkaznlcami brez Aj po sledečem redu: v torek dne 27. t. nu od 8. do 9. dopoldne št. 1 do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320, od 10. do 11. 5t. 321 do 480, popoldne od 2. do 3 St. 481 do 640, od 3. do 4. št. 641 do 800, v sre-do dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 801 do 960, od 9. do pol 10. št. 961 do 1020. Vsaka oseba dobi 1 kg, kilogratr stane 80 vinarjev. 4- Kislo zelje na rdeče in rumenoi izkaznice, zaznamovane 8 Črko A* Stranke z rdečimi in rumenimi izkazni-čami, zaznamovane s Črko A, dobe kislo zelje v sredo dne 28. t. m. dopoldnc od pol 10. do 11. ure pri Jakopičn na Mirju. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kik^ gram stane 80 vinarjev. 4- Sladkor za domae"« vino. Na tater* pelacijo poslancer Hladnika in đr. PogaC« nika ter torarlger J6 odgororil mrafster sa ljudsko prehrano, đa se Je letoe Ttoograd« nikom odkazalo le mak) tladkorja sa ta-boljšan^e vinskih prMelkor in za tedelova-nje đomeCe pijaffe \% tropin. Na Kranjsko je ođpađlo Je Ž0.000 kg siađkorja. Iždelofa-1o se je tu na leto poTpreCno 1821 hl rfna iz tropin ter Je leta 1916 rabila Kranjslca za to izđelovanje 13.336 kg in za faboljsanj« rinskega priđelka 2253 kg. Po*neJ« »e }« odkazalo t to svrbo še 15.000 kg slađkorja, Minister ođklanja Tsafco nađalnjo dobfirf . slađkorja za izdelo-ranje petkrta. -\- Unlčena oztmina v toikem okraju« Poslanci &t. Lcnrro PogaČnflc in tovarisi sa stavili tale pređlog: Koncem oktobra in začetkom novembra t. I. so nastopfle vsiedt neprestanega dežja ▼ obCLni Stari Trg tak« poplave, da so odnesle prebivalstvu vaai Pođeerkev, Dane, Nađleslt, Prđob, Kozarn šče in drugih vso oziraino. Zato predlaga-qo. Visoka zbornica skleni: Vlado je po-vzati, da pri2adetlm Irrofi po orađnl Ugr>-tovitvi 5kođe lito za zopetno nasejanje, ozirom a izveame toliko žita ođ rekvizicije. Obravnavati Je zadevo brez prve ga braAjA kot nujno. Rnllžeunost. — Slovenskim literatom! Slovenski listi so že aznanili novo jugoslovan-sko revijo »Književni Jug«, ka-tera bo izhajala v Zagrebu. Redaktec revije ie Niko Bartulović, znani SO-trudnik slovenskih listov, posebno paf »Vede«, ki je v hrvatskem časopisja mnogo pisal o Slovencih in o slovenski literaturi. V uredništvu, in med sotmd-niki so možje, kakor Ivo Voinovlč, dr. Tresić - Pavičić, Viktor Car - Emin itd. Vsi želijo, da bi revija bila v pravem pomenu besede j u-goslovanska, namreč prav tako s 1 o ven ska kakor hrvatska fn srbska. To ni naperjeno proti no-beni dosedaj izhajajoči literarni reviji, katere imajo specijalno slovenski ali hrvatski, ali srbski karakter. Revija žaČne izhajati le zato, ker se čuti potreba, da bi Jugoslovani imeli tuđi em> centralno literarno glasilo, katero kl ofedvsem vpoznavalo ene % drm® ih Stian 4 •SLOVENSKI NAROD", dne 4 novembra trn?. 270 stcv. M bila tako tuđi zrcalo celoknpnesra čultumega življenja na slovanskem tu£u. Zaraditega se redakcija obraća ia gg. slovenske literate, vseh kultur-iih smeri, naj bi postali novi reviji so-trudniki prav tako, kakor sodelujejo v fiovenskih revijah. Redakcija ie enkrat poudarja. da Slovenci v reviji ne bodo aikaki gostje, ampak prav tako dnrra-čini kakor Hrvatje. Uredniki poznajo dobro slovensko literaturo in bi se radi obrniii naravnost na slovenske pisate-fje, če bi vedeli za naslove. Tako pa ?fh vabijo skupaj: Vse, beletristika, kritika, eseji, recenzije itd. je dobrodošlo! Mov naslov ie: *Kn?iževni Jug«, Zagreb, Oundulićeva ulica 29. — »Dom in 8v»tov- kritik. IzHor Cankar Je prioben t zadnji številki >Đom in Sveta« oceno o Lovrenčičevi »D?*-^. delelU, v kateri pravi, r^ji ko j*» 1«51a neka LovrenčJćeva p^sem (ki jo citira 1 »Je B«kđo (Alojz ij Gradnik'. ?'e «e pra? spominjana) 'javno v p r a • lal.kaj l?itfmiT«rti, ali je to »fsem*- Roe o Ix3vren£f?evih ppsmih in r!a ml sploh »i mano, da bi bil kdo starfl zeoraj navođeno ▼prašatij«*. Čuditi se moram taVim manfratn pođtikanja. ki 2 ih ne tcor<* opravi^iti niti alab fpomin. — Dr. Alojzij Gradnik. Ružne stran. « V trče zadet se je zgrudil na Dima-Ju v neki gostilni 571etni Ivan Podlogar, kl J« p«kel ko^tanj«^ v cesarski prest oln* ci. Ogledoval fi ;> pižtolo. ki s<» je sprožila in a* stre! mini ravno t »rc#. Podlogar j« Ml na me»Ui mrtev, « Kako po«topajo s prov-ncijalnimi !i-•ti. Foelanec dr. Jef&bek in tovsriSi so in-Wp<»lira!i ministrskegrn predstvlnika o ra-raščajočem omejevanji: oddaje pari~ja Klasti za provincijalno In malo časopis je. V interpelaciji nnvajajo, koliko prostora ** zahtcva 9 strani obl3sti za vojna poso-jiJa in razno patrijoti^n« svrhe, po drn^i ■traal pa jib caravrost duši redno manjka •dmera papjrjs. Poslane! zajitevajo. r.aj prcneha mačehovsko pc>topar;;V p provincijalnim! listi in papini* tovane n»1 s# jfre^krb« s potrebnim prtmogom. da ho an. đraginjEke dok'nće In sicer mes^ ■©: 1. Nadinšp€»ktor, inspektor in nadkon-t?olor dobi 458 K 30 t oirnfenec ia 375 K »amer ; 2. kontrolorjt, reviđenti in nrađniki brez naslova 37o K oženjenci in 291 K 6^ r jiamci; S. nra^niki aspiranti In dinrni«tl 3 ••meljiti izvedeaosti in najakrtir.ejai ne^i tamoanjib zđravnikov. se j« posretilo resiti mlado življenje. Mladenk" jm nevrjetno naglo okreval. Zelo zanlmiv j« Jedilni list. IBro ga: Zjutraj ob S. bela kava. ob pol 9. čaj t rumom, ob 9. mleko, ob pol 10. Cokoia-4a, ob 10. vino. ob pol 11. neke vrst« čoTro-Tflni piškoti, ob 11. kosilo* i jubi, mlečni rif. aesekljano meso v cmakl, pečen krom-pir. močnata jed In vino: ob 1. čaj, ob 2. mleko, ob S. Čokolada, ob 4. jajca in faj • konjakom, ob 5. juha in ob 8. večerja: ju-*a. mle^ni ri5, vinska polivka in kromplr. tiefeno me«o fnavadtio arezek) ka....« Dariia. Z* cslooele vojake. Mestna Hr^ijilnlca v Kamniku je poslala v sklad za n^mera-vani deželni zavod za slepe d»»- in0 K. Za oslepele vojake. V ta namt n «0 darovali: drufctvo knjigoverov v Liubljari v spomin pok. p. Hohnu 20 K. g. Sitter 20 sron. ga. Miči Klauerjeva 10 K, nslužbenri fVTđke Bamberg 31 K, strojno osobje ist<5 tvrdkc 13 K 60 V: seff. Ida Lukecrh in ffđĆ. l?tea FessfsTs 10 K mesto okra^enja grobor — vsi po npravn'Stru »Leiburher Ztr« — t«r ft. G- Stefan Jenko, veroufitelj v Pod-trajah (Istra) 12 K. Za o«!epel# vojak«. V ta nanen «0 -slall dcžclncmn cdT^orr-: Froiafaici prs-.^ičev pri dobavi v Ribnici dne 13. novembra neizplačaDl droblž ođ kupnin v zneakzi 3 K 20 v po eprarnifitim »Laibacher Zts.t g. AlfoBE baron Wnrvba«eh aauMsto ^aaja grobev na Vernih đul dan 106 K te ga. Marija Binder lutira povodom tt» K, e. kr. okr. »ođišče v PodgTadu (Istra) đva poravnalna sneska 50 K ln e. kr. okr. aođi-We v Kottanjevirl ipravni tnesek 15 K. Mettnemu ubožnemu zakladu so darovali : gDtipod okrajni načelnik in posest-nik Alojžij Pogaćnik. meito renca na krst« gospodu Jr»«!pu Verbifu 20 K: g. polkov-nik v pokoju Jurij pl. Petrovau 20 K; Ro«p, Anton Strekelj v »pomin svojemu prijatelju Valentinu Cererju 15 K In goapa Pauli-na p!. OariboMi nastanitveno pristojbin© 14 K S4 v. Za Ciril Metodovo družbo so nnbrali tovariat društva rJugoplovanrtiih ielezni. Sklh oradnikov« na đveh »estankib v Gra-irn 32 K. — Juicoalovanski želecniški ura«!niki r Welsu so p« na kasali »Druibi^ ^2 K. Đijaki in hospitantlnje III. razreda m^sčanske #ole v K-V^pm ferali 14 K. Po položnici je prejela družba 25 K, katrre je daroval gospod po^tajena^elnik Cvr»k r Matuijah za ^Star^ka«. — Moška pođrut-nit^a v Mariboru je poslala iz nabiralnika v Nartyin<»m dom« 34 K 3© v. — Ialcrena hvala! Po 10 K sta darovala ilirsko - bi-tri-Skemu olvrajn^mu društvu za otroško \ar. «tvo in mladinako »krb aamesto vrnca rajrkeznu gospodu eodnlku Antonu viteru dr. Pantzn. Za Dnevna zavetisča. V spomin na umrlo fcospo Tauberjevo in gronpoda Joaip« Verbiča ln l'lrika Schmiđta je đaroral zdravnik g. At. Josip Poga«*nik znesek 80 kron. Carovi za begunce. Hranilno tn poso* jilno j0 K. Posređovalnica »e slavnomu društvu najtopleje zahvaljuje. Darovi z* begunce. Marija Skorpin. br«njev!ra v Lj-iNjari. Marije '»>re«tj*» vesta 5t. TJJ, je darovala Po^re<1ovalniri za gorišk« beguac* 20 k. — Gospodirn» VT. R. iz Ljubljane je darovala Posre^ov:i]nir-i ra grriškr* brfranre S0 K. VeledaSnima đaro valkair.a fe Po«r«dOTalnieti najtoplei* zahvaljuje. Umrli so v L:nb!;anf: Dr.» 71. novembra * Moses Spie^el. I»*5ee in Ignarij ScTmalz!, topnićar. obe r re^errri ro*aški bol-'šniri na obrtni soli. Dn« 22. novembra: Karija Cemafar. rasebrJra. «4 let, KriževniS^ra ulica 7. — Rudolf Albrecht, fastniSki naraestnik. r. rezervni vojaški *ao!niSniri na obrtni fioH. I>ne 23. noveir.b^ii: Angelo Cahanja, «fn vojaka, 4 leta in pol. Streliška nlica 1". — Vp?«ri.ia Tome. r^jenka, 9 Tr^n+r+r, Ce-!cT?l:a ce^ta 1. — Vir^llio Lui, laSki peš*^. T retervni honvedski bolnišnici. V đeželni bolBišnicI: Dne 20. novembra: Nera Lesar. serost- Ja. SI I***. — Marjeta f^lešnit. za^e^nira. «4 \*i. Izđalatei) ln odcovcrat urednik: citre in violino WWm w^WFM a)93W ■!> •• s|WafHBBa WMX> namisnih iabolk Kit pore opr »Store«. Narod««- 308? Spslme se OSKRBNIK u i9&\9 potettvo ba itrMait^-- Pe-nuufce pod ..Os^rtoaik •#•▼■ ttO SttO na uprtvn itVi-> »SIov. NaTodi«. mesarski pomočnik in učenec. SOAEmifA. mesar 1. t. 4. Liubijma K'.iedvorsfc* alica it. A. 3993 Fran Maroit, Ljubljana, Slovenske 1085 ; voiaške narodne m %m M. 1-iO ali 1-50 se «••• 4e. I re pesti 20 ▼. ve*. Mltpi« danio 1 Stavbeni polir zidarji, tesarji in delavci •• »prs(«• to rrui dobri plt^i v tmjno del•■> Hiar.a je pre5kibl:en«. Stanovarve ?e pros*o. — Pismene ronu.^b- s r«slov!t na -tavn*mk'« V Sea -wttL, Llaklfaam. fte-Itafc-iirgova nitoa t. Pr* lasi se isto;im tuđi lahko osebno. TnjsvcP (SostnniMI! KOCKE za juho! tr'o r!'^>re vrs'e !«H>0 %8 27 k?«av Ralbcitit korte zi gala!, 1000 kcck 40 Z. Mbolilt kocke 21 k;đ\t!-juKo, 1000 ksek 40 K podlija ^roti novzetiu ali predntači u tvrdka IVAN URCK> Uubtiana, Mašini trg liv. 1S. 3 i 90 Kupu^m in prodajam. !»ie8, smllee, porcala«, orotfe, pođobe. ftar dan^r, tploh vst, kar #*-himlro idru$9no. ymt se cnfmii 36 t*t start udovvc ■? dvs^a sme^cma in ve*'tm vremoijsn em že i gospodično aii i^dovo bre* arok ortmir^e i^ob-ratbe in stare$t do 35 let- Posettvo ali trgovina ra tahfa nehaja v mtstu ali »?cr deveti, pač va na 5/0 ensk*b tleh Ponudbe na uoraun ,5/outn. Aaroda* pod »Gorica!3S?4 a Potrti neiTrmerne Žalosii javljamo vsem »orodnikom, prijateljem Ia rnancem prežilo^tno vest, da je Bo» VsegamogoČni poklicil m§o ljubljen©, pridno hčerko, ozlroma sestro, gospodično Tildi Lampć absolvent njo trgovske sole po dolgi, mučni bolezni prev5Ko »cijajo do»ed*nje rrja