Štev. 70. V Ljubljani, v soboto, 28. marca 1942-XX Leto VII tzkljočos pooblaftčenke m oglaševanje Italijanskega to tujegr | Uredništvo lo oprava Kopitarjeva k. Ljubljana | Concessionarta eacluatva pel la pobblicltt dl prorenienia ttaliam tovora: Unione Pubblicit* ItaJiaaa S. A. Milana § ttedazione Amraioutrazione kopitar Jeva k Lobiana = ed e* te ra: Uniona Pobbliciti Ualiana tl &. Milana Spedlrione te abbonameole postali Poštnina plačana o gotovini Vojno poročilo st. 664: Potopljen rušilec in dve ladji Podmornice uničile tri ameriške ladje Gavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Stalne peščene nevihte so v C i r e n a j -k i omejile delovanje ogledniških oddelkov in letalslva. Med nočnim poletom nad B e n g a z i se je neko sovražno letalo v plamenih zrušilo blizu R e g i m e. Na otoku Malti so nemške letalske skupine močno bombardirale pristaniške naprave in pomorske cilje ter so zagotovo zadele parnike in vojne enote in večkrat v polno zadele tudi protiletalske topove in reflektorje; posebno hud požar je izbruhnil v skladišču bencina v La Valetti. Nemške podmornice, ki so večkrat vzhodno od S o 11 u m a napadle močno spremljan angleški konvoj, so potopile en rušilec, en parnik ter 4000 tonsko petrolejsko ladjo. Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Naše podmornice, ki delujejo ob obalah Združenih držav so potop:le tri ladje, med njimi dve petrolejski, z 22.600 tonami. Japonske sile ogrožajo že Bengalski zaliv Z zasedbo Andamanskega otočja se je nevarnost močno približala že otoku Ceylonu Tokio, 28 marca. s. Zmagoviti znaki japonske mornarice so prvikrat zaplapolali v rangoonskem pristanišču 25. marca, potem ko je japonska mor-darica očistila pristanišče min in je s tem naredila plovbo prosto. Bangkok, 28. marca. s. Britanski radio javlja, da so japonske čete zavzele mesto Tungoo v Burmi. Kitajske čete še naprej branijo zunanje utrdbe mesta. Bangkok, 28. marca, s. Iz Kalkute poročajo, da so oblasti znova pozvale prebivalstvo, naj zapusti mesto in naj ostanejo le tisti, ki morajo neizogibno ostati. Oblastva utemeljujejo svoje svarilo s tem, da obstoji možnost japonskih letalskih napadov, ki bi med ljudstvom povzročili zmedo in strah. Tokio, 28. marca. s. Tz Rangoona javljajo, da so japonske lad4e, ki 80 zasedle Andamanske otoke, prispele zopet nazaj do izliva Iravadija in zaplule 30 milj severno v Martabanski zaliv. Navzočnost japonskih ladij v Rangoonu po zasedbi pristanišča Braira je jasen znak za začetek japonske nadvlade nad Bengalskim zalivom. Zaprtje izliva reke Iravadi, ki je plovna prav do Mandalaya, pomeni razen tega novo ogražanje preostankov sovražnikovih sil, ki branijo v tem mestu tisti del Burme, ki ga Japonci še niso zasedli. Batavija, 28. marca. s. Po nalogu japonskih vojaških oblasti je bila najvišja plača za holandske uradnike na otoku Javi določena na 500 hol. goldinarjev. Podobno omejitev plač misli japonska uprava uvesti tudi za vse tiste holandske in indonezijske uradnike, ki delajo v bankah in različnih družbah. Šanghaj, 28. marca, s Poročilo o zasedbi An-damanskih otokov pove. da je Japonska s tem dobila popolno nadzorstvo nad Bengalskim zali- 'talijansko letalstvo stopa v dvajseto leto svojih podvigov Rim, 28. marca. s. Državni podtajnik je v dodatku k službeni objavi letalskega ministrstva objavil za 28. marec 1942-XX tole dnevno povelje: »Kadar je vsa sila orožja v borbi za omiko, kakor je boj, ki ga bijemo mi zdaj, ko ves svet občuduje junaštvo mož in žrtve, zadobi vsaka proslava slovesen značaj poveličanja. Danes se prične 20. letalska pomlad, ki vre iz čistega italijanskega poguma. To je naš »letni čas«, tovariši, ki z junaškim prezirom nastopa zoper nesramnost in slepoto tistih, ki našemu sijajnemu narodu ne privoščijo življenja. Neprimeren pogum, izkušenost in hrabrost naših posadk, uspešnost naših letalskih strojev, nezmotljiva natančnost našega orožja, zlasti pa še čut ponosa, ki spremlja naše napore in naše tveganje spreminja v najbolj zavidljivo predpravico. dokazujejo, kolikšnega odpora in poleta je zmožno neukrotljivo letalsko orožje Italije. Neomajna volja do zmage in veselje za službo domovini v tej odločilni uri nas na vseh mestih, ki jih imamo v tej borbi, navdajata s ponosom. Današnja slavnost je čista vojaška slavnost, ki naznanja novo dobo, v kateri bo vselej veljal kot najvišji ukaz »le naprej« brez vsakega oddiha, če ni docela potreben za kratek počitek. Zmaga je naš edini cilj in edino možni sporazum s tigtimi, ki nas tlačijo. Vera, ki preveva naše napore, nam pravi, da je to, kar smo storili do danes, le uvod k bodočnosti. Pot dolžnosti, ki jo je krasilo junaštvo tisočih letalcev, je pot, po kateri bomo mi vedno hodili. Trije narodi korakajo na čelu junaškega pohoda za omiko sveta, troje letalstev tekmuje v hrabrosti in si prizadeva za bistveno spre-membo^ pojma nove vojne. Ti so v resnci »oznanjevale! zmage«. Italijanski narod spremlja z navdušen iem in ganotjem vsakodnevne nabore, v katerih imamo mi svoie častno mesto. Tovariši moij! Ob proslavi današnjega dne sem z vami še bolj kot prej, da vam povem, da zaslužite neomejeno zaupanje države. Povelje vam je dobro znano in jaz prisegam tudi za vas, da ga bomo držali.« — Fougier. Pregled dosedanjih uspehov italijanskega letalstva Rim, 23. marca. s. Glasilo »Zračne poti« objavlja uspehe, ki jih je italijansko letalstvo doseglo proti sovražnim letalskim in pomorskim silam od početka sovražnosti, pa do 27. marca 1942: Izgube angleškega letalstva v dvodnevnih napadih na Nemčijo Berlin, 28. marca. s. V vojaških krogih pravijo, da je britansko letalstvo pri svojih napadih na nemško ozemlje in na ozemlje zasedenih držav v predpretekli noči izgubilo kot žrtve nemškega protiletalskega topništva in nočnih lovcev 16 letal. Po poročilih, ki so bila včeraj znana, je sovražnik vsega skupaj izgubil pri teh napadih 30% bombnikov, ki jih je poslal v boj. Ze v noči na 26. marec je angleško letalstvo izgubilo 11 letal. Značilno je, da v dveh nočeh 28 bombnikov ni prišlo domov. Toda v 16 zbitih letalih od 60, ki so bila poslana v boj. se ne zrcali zgolj materialna škoda, temveč je bilo s tem izgubljenih tudi okrog 90 članov angleškega letalskega osebja. Vedeti je tudi treba, da so bila skoraj vsa zbita letala najnovejše in najmodernejše izdelave. K tem izgubam pa je treba prišteti še 4 zbita britanska letala, uničena predvčerajšnjim. Skupaj z izgubami nad Sredozemskim morjem so Bru tanci v zadnjih 48 urah izgubili vsega skupaj 36 letal. 2221 nasprotnih letal je bilo gotovo sestreljenih in uničenih po italijanskih silah na vseh bojiščih. 781 nasprotnih letal je bilo verjetno sestreljenih in uničenih po italijanskih silah na vseh bojiščih. Po letalskih torpedih je bilo potopljenih 21 ladij (12 križark, 2 pomožni križarki, 3 rušilci, 1 rečna ladja, 1 manjša ladja in 2 nedoločeni edinici). Po letalskih bombah je bilo potopljenih 13 vojnih ladij (3 križarke, 3 rušilci, 6 podmornic in ena manjša ladja). Po letalskih torpedih je bilo potopljenih 32, po letalskih bombah pa 36 trgovskih ladij. Po zračnih torpedih je bilo poškodovanih 70 vojnih ladij (5 bojnih ladij, 6 letalonosilk, 46 križark, 1 pomožna križarka, U rušilcev in 1 nedoločena enota). Med temi ladjami jih je nekaj, ki so bile zadete po večkrat. Letalske bombe pa so poškodovale 81 vojnih ladij (11 bojnih ladij, 36 križark, 10 letolonosilk, 12 rušilcev, 2 podmornici, 9 nedoločenih enot in eno manjšo ladjo). Tudi med temi jih je več, ki so bile često hudo poškodovane Od trgovskih ladij je bilo 14 poškodovanih po letalskih torpedih, 61 pa po zračnih bombah. vom, kar meče posebno luč na kritično stanje pogajanj med Staffordom Crippsora in indijskimi veljaki. Računajo, da bodo Andamani služili Japonski za izvrstno pomorsko oporišče, ki bo igralo svojo vlogo ne samo pri bojih v Burmi, temveč tudi v bližnjih predelih. Vsi politični krogi so pa prepričani, da Crippsovo poslanstvo ne bo imelo uspeha zaradi angleških vojaških neuspehov in naraščajočega vpliva indijskega gibanja, ki ga vodi Bose. Krajevni japonski krogi iziažajo upanje, da fiomeni zasedba A; ndije. omeni zasedba Andamanov začetek osvoboditve Glas iz Indije proti Crippsu Berlin, 28. marca 6 Po neznani radijski postaji je indijski nacionalist Suba6 Chandra Bo6e naslovil odprto pismo odposlancu angleškega vojnega ministrstva Staffordu Crippsu ki je zdaj v Indiji. V tem pismu pravi Bose, da je Cripps dobil nalogo, da ohrani Indijo v oblasti britskega 'imperija. Churchilla 6amega in Delavsko stranko je označil za čiste imperialiste, kar dokazujejo ža. lostne izkušnje iz let 1924 in 1929 do 1931. V teh časih je namreč Delavska stranka bila na krmilu in tedaj je več 6totisoč Indijcev romalo v ječe. Povsod je vladalo nasilje. Angleži so neoborožene Indijce tepli in jim žažigali domove. »Tedaj ste bili vi, g. Cripps, najhujši nasprotnik Delavske stranke in ko sem januarja 1938 prišel'v London, sem imel srečo 6jx>znati vas«, je dejal govornik. »Dane6 pa 6te čisto drugačen mož. Pravite, da nimate druge želje, kakor da hočete Anglijo spraviti z Indijo, a v Delhiju ste izjavili, da imate glede Indije isto mnenje, ki ga ie j»odal Churchill. Hvaležni smo vam za vašo iskrenost.« — Govornik je nato poudaril, da je Crippsu neznana vsa zgodovina angleškega gospostva v Indiji, ki je bilo ena sama vrsta kršenih pogodb in praznih obljub. Očita Crippsu, da se hoče_ pogajati z raznimi strankami v Indiji, ne da bi se menil za to. ali te 6tranke v resnici zastopajo množico prebi- valstva ali ne. Cripj)6ovo poslanstvo je 6amo *ra motenje in 6pletka angleških politikov Vsi sovjetski napadi ostali brez uspeha Uničenih 28 angleških letal, ki so bombardirala Nemčijo Hitlerjev glavni stan, 27. marca: Nemško vrhovno jx>veljstvo objavlja: Na polotoku K e r č u so nemške in romunske čete odbile več valov sovražnih napadov in uničile pri tem 12 tankov. Severovzhodno od T a g a n -roga so bile v protinapadu s težkimi izgubami vržene nazaj na svoja oporišča močne sile Sovjetov. Na več mestih srednjega in severnega bojišča je imel sovražnik pri ponovitvi svojih brezuspešnih napadov prav tako visoke izgube. Nekateri krajevni napadi so dovedli do nadaljnjih uspehov. Letalstvo je razbilo zbiranje sovražnikovih tankov na polotoku K e r č u ter je samo na srednjem odseku vzhodnega bojišča uničilo 19 sovjetskih vlakov. Rensko-westfalska 253. pehotna divizija je v najtežjih, več tednov trajajočih obrambnih bojih odbila 120, deloma s tanki podprtih sovražnikovih napadov in je uničila več sovjetskih divizij. V Severni Afriki je bila pri letalskih napadih na tobruško pristanišče poškodovana srednje velika trgovska ladja, železniška proga, ki vodi skozi puščavo v Egipt, je bila preteklo noč na več mestih z bombami razdrta in je bil pri tem uničen neki angleški transportni vlak. Na Malti so nemška bojna letala nadaljevala napade na sovražne ladje v pristanišču La Valetta kako rtudi v zalivu Marsa Sirocco. Bombe težkega kajibra so zadeL? eno križarko in pet velikih ladij, od katerih so se štiri vnele. Nadaljnje bombe so zadele skladišča goriva, doke, vojašnice in protiletalske topove. V Sredozemskem morju je neka nemška podmornica zasledovala neko angleško spremlja-ljavo. od katere je — kakor j~ bilo javljeno že v včerijšnjem vojnem poročilu — zadela en rušilec, en parnik ter s torpedom potopila 4000-tonsko petrolejsko ladjo. V boju proti angleškemu otočju je nemško letalstvo preteklo noč uspešno bombardiralo vojaške naprave važnih ladjedelnic v Sun-d e r I a n d u kakor tudi neko pristanišče ob izlivu reke C u m b e r. • Pri napadih slabih angleških letalskih sil na zahodno Nemčijo v pretekli noči je imel Japonska uvedla redne diplomatske odnošaje s Sv. stolico Tokio, 28. marca. s. Zunanje ministrstvo je objavilo: Da bi vpostavila tesnejše prijateljske stike med Japonsko in Sv. stolico, je sklenila japonska vlada uradno postaviti ministra Harada za pooblaščenega ministra pri Vatikanu. Spričo današnjega položaja in zavoljo številnih katoličanov v japonskem imperiju, nosi uvedba prijateljskih in stalnih odnošajev med Jajx>n-sko in Vatikanom svoj poseben pomen. Govornik informacijskega urada je poudaril, da v tehničnem jvogledu ni, da bi govorili o uvedbi formalnih diplomatskih odnošajev med Japonsko in Sv. stolico. Msgr Paoilo Morella je itak' užival vse ugodnosti svojega položaj kot apostolski delegat pri japonski vladi in je imel tudi vse diplomatske pravice, čeprav ga ni bilo še v seznamu uradnih diplomatskih predstavnikov pri jajionski vladi. Govornik je potem pristavil, da je pravni položaj Harada označen že v uradnem sporočilu, ki pravi, da ima Harada naslov posebnega poslanika pri Vatikanu. Predstavnik Sv stolice ▼ Tokiu msgr. Morella, je pri razlagi k imenovanju jajjonskega pooblaščenega ministra pri Vatikanu izjavil, da je to jajjonsko odločitev bolj kot kdaj prej narekoval treniitni položaj. Podčrtal je pojoolno nevtralnost Sv. stolice in njeno stališče do sedanje vojne._ Apostolski delegat je dostavil, da je Vatikan čista morailna oblast in da so vse vojskujoče se sile na svetu 6cdaj zastopane pri Sv. stolici, čim je tudi Japonska imenovala svojega delegata. Tokio, 28. marca. s. Vsi listi izražajo v svojih člankih svoje zadovoljstvo nad sporazumom med Japonsko in sv. stolioo za uvedbo rednih diplomatskih odnošajev med obema državama. List poudarja, da je bila ta pogodba podpisana nekako 400 let po izkrcanju sv. Frančiška Ksa-verija na Jafionskem in pomeni priznanje pomena moralne sile katoliške vere. Časopisje poudarja, da Japonska v času svojega zmagovitega napredovanja ne zanikuje življenjske sile katolištva, ki ima zlasti na Filipinih svoj največji vpliv. Dalje pravijo, da je sklenjc.ia pogodba najbolj jasen odgovor na lažnjivo sovražno propagando, ki bi rada svetu dopovedala, da je Japonska uničevalka vseh ver, zraven pa omenjajo delovanje katoliške vere na Japonskem po let’ 1859, ko se je lahko vedno nemoteno razvijala. Trenutno je v vsej Japonski in Koreji okrog 200.000 katolikov. Ti imajo 16 škofij, 324 cerkva, 130 samostanov in bogo-slovnic z okrog 100 študenti, 1000 duhovniki in 1220 usmiljenkami. Med Bolgarijo in Turčijo je bil dosežen trgovinski sporazum, ki bo v kratkem podpisan. Iz Šanghaja poročajo, da je bivši predsednik Filipinov Quezon v Avstraliji in da je njegovo stanje povsem povoljno, čeravno boleha na jetiki. Iz Bangkoka poročajo, da se v Madrasu naglo pripravljajo na obrambo in protiletalsko zaščito, ker resno računajo z bližnjimi letalskimi napadi. Japonski list »Jomiuri« piše, da je bilo v sprevodu pred japonskim poveljništvom več deset tisočev birmanskih prostovoljcev, ki so odhajali na operacijsko področje v severni Birmi. Brazilska vlada je zaplenila letala znane letalske družbe LATI Gre za letala, ki so bila na letališčih v Riu de Janeiru, Pernambucu in Natalu in katera je družba ravno hotcHla prodati Avstralski vojni minister Ford je izjavil v parlamentu, da mu ni mogoče podati nobene izjave glede usode avstralskih čet, ki so se vojskovale v Malaji, na Timorju in v drugih vojnih področjih, ki so padla pod japonsko oblas* sovražnik visoke izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 16 napadajočih bombnikov, štiri nadaljna angleška letala pa so bila sestreljena včeraj podnevi nad zahodno francosko obalo. Berlin, 28. marca 6. Na temelju zadnjih poročil z vzhodnega bojišča pravi včerajšnji popoldanski ti6k, da so 25. t. m. na južnem odsenu vzhodnega bojišča nemške čete odbile vse napade ki jih je sovražnik sprožil s podporo velikih sil na nemške fX56tojanke. Na nekem odseku, dolgem 12 km, kjer 60 boljševiki vrgli v napad številna oklepna vozila v bližini nekega trga, je nastopil oddelek SS in 6 podjjoro oklepnih vozil prešel v protinapad. Po 6rditem 6popadu med tanki 60 bili Sovjeti razgnani in 60 pustili na bojnem polju 15 uničenih oklepnih vozil. Tudi jugovzhodno od Ilmen6kega jezera so boljševiki pioskušali približati se nemškim jjostojankam z močno jvodporo svojega najtežjega topništva, toda dobili so trd nauk Nemško topništvo je takoj bruhnilo silovit ogenj, ki je delno uničil ali pa razredčil vrste napadalca, pri čemer je največ trpela sovjetska pehota. Severovzhodno od tistega jezera 60 bili navzlic močni topniški predpripravi in sodelovanju številnih oklepnih enot Sovjeti odbiti jx> trdem boju, ki je trajal več ur. Letalstvo je 26. t. m. osredotočilo svoje delo na sovjetska letališča, naprave, železniška križišča in sovražnikovo zaledje. Bombardirana in na tleh 60 bila uničena številna letala kakor tudi delavnice. Sovjeti so izgubili ob tej priliki veliko število dvomotornih letal, dve bombni letali in nekaj lovcev. Skladišča streliva in goriva so zletela v zrak. Posebno važen usj>eh je doseglo neko bojno letalo, ki je navzlic težkim podnebnim razmeram napadlo neko železniško postajo zahodno od Moskve. Četudi je protiletalsko topništvo močno odgovarjalo, se je ietalo spustilo na nekaj sto metrov višine in spustilo svoj tovor bomb na 11 tovornih vlakov in povzročilo 6ilno opustošenje. Vesti 28. marca V Nemčiji bodo strogo kaznovani vsi tisti, ki bodo okrivljeni, da so razsipavali ali zapravljali surovine, življenjske ali vojne potrebščine. Madžarski svet osrednje kreditne zveze je sklenil dati vladi na razpolago vse svoje kepi-tale za vojno proti boljševizmu. Na povabilo nemškega generala Fromma, voditelja nemške oborožitve in poveljnika rezervne armade, je dopotoval v Berlin slovaški minister za narodno obrambo general Čatloš. Kakor poroča ameriški list »Wa11street Your-nal«, je baje Roosevelt ponudil dosedanjemu ameriškemu poslaniku v Londonu, Wy-nantu, neko mesto v vladi, na njegovo mesto pa bi odšel minister Stimson. Okrog Antilov je neka sovražna podmornica potopila severnoameriško stražno ladjo, poroča ameriško mornariško ministrstvo. Vsi angleški listi se previdno ogibajo vsakim obširnejšim komentarjem glede tistega dela govora sovjetskega veleposlanika Majskega, ko je ob piodelitvi Leninovega reda štirim angleškim letalcem zahteval takojšnjo zavezniško ofenzivo. »Daily Mail« pa piše, da, hoče Nemčija še to leto doseči zmago in pripominja, da je to tudi cilj Stalina in da bi moral biti po tem takem tudi cilj Anglije. Značilno pa ugotavlja, da se mora z zlomom Rusije razbliniti tudi angleško upanje v zmago. Rooseveltov protikandidat pri predsedniških volitvah VVillkie piše v ameriški reviji »Look« sledeče: Nobenega dvoma ni, da imaano ljudi in gradivo za zmaj?o, manjkajo pa nam tri stvari, in sicer: t. resnično in pravo poveljstvo; 2. obstaja slabost, da prikrivamo resnico in 3 ne vidimo, da bi se narod zavedal da je ta vojna njegova vojna. V vojašnicah mestnega okraja Hamideh v Da- masku je prišlo med gaulističnimi četami do ujKira. Ker so nekateri častniki skušali vpostaviti red med uporniki, je prišlo do streljanja in je bilo več častnikov ubitih in ranjenih Upor je traial vos dan in je bil zadušen šele zvečer, ko so dobili oia-čenja. Stran X IzSla je 14. knjiga .Slovenčeve knjižn:ce“ OSENDOVVSKEGA Ljudje, živali in bogovi ?nbi.teJ0 .le od dane«, naprej po vseh knjigarnah in trafikah. Radi obsega in Ste-ilnih ilustracij stane 6 Lir. • • Ta knjiga je tako napete vsebine, polna divjih pustolovščin, da je bralec ne bo odložil dokler, je ne bo prebral do konca Naročniki knjižnice bodo dobili to knjigo skopaj z Dekle z biseri ki bo izšla drugi teden — torej še pred Veliko nočjo. Radi lelničnib težav se je izfd teh knrg precej zakasnil, prepričani pa smo, da fih bodo bra.ei *eda| ‘e boli ve-e i.—Kupujte knjige „S I o y e n če v e ' k n ji žn i ce“! Ureditev izdelave in razdeljevanja gradbenega lesa Ljubljana, 28. marca. Z naredbo Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino §t, 52 z dne 25. t. m., ki je bila objavljena \ Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 25. t. m. ter je stopila istega dne v veljavo, so se izdale analogno predpisom, ki veljajo na ozemlju Kraljestva, odredbe glede prometa z gradbeni™ ■som. I. Prijava zalog gradbenega lesa. Kdor koli poseduje na enem kraju ali na raznih krajih skupno več nego 10 nis gradbenega lesa, je dolžan prijaviti svojo zaiogo na posebnem obrazcu Pokrajinski zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine, in to po stanju zaloge s dne 31. marca l. I. Kot gradbeni les v smislu naredbe se smatra le«, ki služi za kakršno koli uporabo, izvzemši les za kurjavo ter bukov les za izdelovanje celuloze in oglja. Prijavo je sestaviti v treh izvodih ter jo dostaviti najkasneje do 5. aprila t. I. na naslov: Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanski} pokrajine, Združenje induslrijcev in obrtnikov v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Prijave se morajo vložiti ločeno za vsak kraj, obrat ati skladišče, kjer se nahajajo zaloge. Pripominjaiino, da se mora prijava predložiti tudi v primeru, ako ima tvrdka v zalogi manj kot 10 m5 lesa, ali sploh nima nikake zaloge. V tem primeru se predloži prijava, isto tako v treh izvodih, s pripombo Ttiegativno«. Lesni industrije!, trgovoi in obrtniki poSljejo prijave neposredno na gori navedeni naslov. Gozdni posestniki, ki se ne bavijo z lesno trgovino, obrtjo ali industrijo, pa vlože prijave preko občine, na katere ozemlju se nahaja njihova zaloga lesa, kjer dobe tudi potrebne obrazce. II. Register prejema in oddaje gradbenega lesa. Vsi, ki se bavijo s proizvodnjo ali predelavo gradbenega lesa ali z lesno trgovino, ter vsi posestniki gozdov s površino preko 10 ba, ki svoje gozdove neposredno izkoriščajo, kakor tudi osebe, ki prevzemajo v eksploatacijo gozdne predele zaradi proizvodnje gradbenega lesa, so dolžni počeuši z dnem veljavnosti nove naredbe, t. j. počensi z dnem 25. t. m., voditi poseben register prejema in oddaje gradbenega lesa. Gozdni posestniki, ki se ne bavijo z lesno industrijo ali trgovino, pa so po naredbi dolžni vodiii tak register, t. j. oni, ki posedujejo preko 10 ha l.ozda in gozid neposredno izkoriščajo, naj zahtevajo c orazec registra preko svoje občine. III. Mesečne prijave. Vse tvrdke, odnosno osebe, ki so dolžne voditi i ijister o prejemu in oddaji gradbenega lesa, bodo morale, razen prve prijave zalog, katero bo vložiti do dne 5. aprila t. 1., v bodoče mesečno prijavljati svoje zaloge ter gibanje prejema in oddaje blaga na posebnem obrazcu, ki ga bomo interesentom z vsemi potrebnimi navodili pravočasno dostavili. Mesečne prijave se bodo morale vlagati najkasneje do dne 5. vsakega meseca po stamju od zadnjega dne predhodnega meseca. Kaikor prvo prijavo, bodo vlagali tudi mesečne prijave lesni producenti in trgovci neposiedno na Pokrajinsko zvezo delodajalcev za Ljubljansko pokrajino, Združenju industrijcev im obrtnikov v Ljubljani, gozdni posestniki pa preko pristojne občine. IV. Zapora zalog. Vsi lastniki gradbenega lesa, katerih zaloga presega 10 m’, so dolžni od dne, ko je stopila na-i. 'iba v vel j aro, držati svoje zaloge na razpolago Visokega Komisariata ter lesa ne smejo odtujiti ali uporabiti, tudi ne za lastno potrebo, brez posebne odobritve Trgovinsko-industrijske zbornice. Brez posebne odobritve je pa dopusten promet i. gradbenim lesom med gozdnimi posesloiki, indu-sirijci in trgovoi, ki imajo »voj sedež na ozemlju pokrajine ter so protolcolirani za lesno proizvodnjo ali trgovino iai v smislu naredbe dolžni vodili register o prejemu in oddaji blaga. Glede Industrijskih podjetij, ki predelujejo les, se nanaša zapora samo na oni de! zaloge, ki presega lastno potrebo za mesec april t. 1. V. Prijava pogodb Vsi lastniki gozdov s površino preko 10 ha, lesni producenti in trgovci ter osebe, ki prevzamejo gozdne površine v posek, so dolžni v roku 10 dni od dne, ko je stopila naredba v veljavo, prijaviti Trgovinsko-industrijski zbornici vse kupoprodajne in dobavne pogodbe ter pogodbe o prevzemu sečnje, ki se še niso izpolnile ali se še izpolnjujejo. V bodoče sklenjene pogodbe se morajo prijaviti Trgovinsko-industrijski zbornici v lelcu enega tedna po sklenitvi. Prijavam se morajo priložiti originalne pogodbe ter sledeči podatki: 1. ime in naslov prodajalca in kupca; 2. nadrobni popis prodanega blaga po trgovskih običajih; 3. kraj, kjer je blago} 4. stanje obdelave; 5. dobavni rok; 6. plačilni pogoji; 7. nakladalna in namembna postaja; 8. morebitne posebne odredbe glede prodajne pogodbe odnosno dobave. Na podlagi predloženih listin bo Trgovinako-industrijska zbornica preverila navedbe v prijavi, jih registrirala, vidirala priloge ter jih vrnila prijavitelju. Trgovinsko-industrijski zbornici se morajo prija/vili tudi morebitne kasnejše spremembe glede prijavljenih pogodb. VI. Ureditev proizvodnje in določitev cen. Pri Trgovinsko-industrijski zbornici se osnuje poseben odbor. Navedenemu odboru predseduje ravnatelj Trgovinsko-industrijske zbornice. Njegova naloga bo, da predlaga Visokemu Komisariatu odredbe glede enotne ureditve proizvodnje in prodaje gradbenega lesa, glede morebitne določitve kontingentov za proizvodnjo vosameznih vrst gradbenega lesa in glede cen. lesenim mesarskim stojnicam bije zadnja ura Ljubljana, 28. marca, S pristojnega mesta smo zvedeli, da bodo ljubljanski mesarji začeli svoje stojnice, ki jih imajo na živilskem trgu, podirati in odstranjevati že prihodnji ponedeljek, po cvetni nedelji. Tako bodo Ljubljančani, tudi tisti, ki so bili morda kdaj proti graditvi novih mesarskih stojnic, videli, da je Ljubljana z njimi mnogo pridobila in je lahko res ponosna nanje. Veseli pa so dograditve teh del na ljubljanskem živilskem trgu brez dvoma tudi mesarji sami, ki so se dozdaj res kar preveč stiskali v svojih lesenih, sodobnosti nič kaj ustrezajočih stojnicah, in bo zato n jihova naselitev v prostorne in lično urejene zidane j)#ostore tudi zanje gotovo razveseljiv dogodek. Ribnica Pomočniški izpiti v Ribnici. Pred obrtniško komisijo, kateri 6ta načelovala šolski upravitelj g. Kmet in predsednik Skupnega združenja g. Češarek, 60 položili v petek pomočniški izpit: Šilc Ed., Mavrin A., Jerše A., Cvar St., Arko Dragica, Ambrožič Nežica, Kozina Ljudmila, Cvar Iv., Ora. žem J., Lovšin J., Lovšin J., Janež A., Klavs Fr., Stupica S., Debeljak A., Drobnič Iv., Košir A., Benčina Iv. in Anko A. — Med pomočniki 60 1 ključavničar. 1 mehanik, 1 kovač* 1 krojač, 3 šivilje, 4 mizarji, 2 mesairja 1 pek, 1 čevljar, 2 kolarja in 2 strugarja. Z odličnim uspehom je položilo izpit 7 pomočnikov, ostali 6 prav dobrim in dobrim, 1 pomočnik pa je dobil ponavljalni izpit. T;>mniw Rožica Roman o iepasti deklici . u je tudi predelce z rastlinami, ki spe in ki jih ujec Tom posebno proučuje; to 60 mimoze, ki jih devajo v nedra mladih deklet in so, morda prav zaradi tega, obsojene, da spe; med njimi je neka rastlinica, ki ima na vsakem listu po tri srca... in ta 6rca 6e v 6omraku privijajo drugo k drugemu, da jim ni mraz... O čem bi utegnile sanjati te rastline? Ujec ji je dejal, da misli van Tieghem, veliki botanik, ki ga on večkrat navaja, da 60 te rastline prišle morda z meseca in da 60 jih na zemljo zanesli zvezdni utrinki. Mislim, da sanjajo o svojih setricah, ki 60 ostale na kontinentih zvezd, katere gleda ona ponoči, na obalah Morja kriz ali Zaliva obupa... Kakšne so mlade deklice na mesecu?... Njihova polt mora biti zelo bleda. Se tivdi one sprehajajo 6 svojimi ženini v svetlobi zem-l-e, kakor 6e zemeljske deklice šetajo v mesečini? Ali so tam mlade deklice?... Ali so na mesecu nad lož ne mlade deklice, ki ne bodo nikdar ljubljene, niti ne bodo vedele, kaj je ljubezen? Ujec Tom je nadvse 6recen, da lahko daje pojasnila vsej tej mladini, ki 60 se ji radostno pridružile tetka Virginija in babica d’Anis. JohannČ6 Ar-nonstčgny vodi babico pod roko. šeOzosajlP’bzq Tndajef umi um! umi umi umi umi »Vidite,« pravi ujec Tom, »to zrnce, ki sem ga ovil z bombažem? To je zelo 6taro seme, 6eme he-liotropa, ki 60 ga našli v nekem sarkofagu... Morda bo vzkalilo...« »Oh, gospod Tom!... Seme 6mrti?« »A predstavljajte si še naprej to čudežno 6tvar,« nadaljuje botanik, »da v tem semenu bdi že toliko stoletij drobna kal... Med tem časom so s« prestoli rulHi do tal, vulkani so požirali otočja, Krist« j« bil pribit na križ, ta drobni atom rastlinskega žMjmjt pa je v svojem skromnem zavetišču potreboval komaj kapljico vode, da je s 6vojim sladkim vonjem preživel kraljice, ki 60 6e rodile, otočja, ki 60 se ponovno ustvarjala in križ, ki 60 ga križarji-osvajači svetega groba 6pet postavili! Tn s čem 6e je branilo to 6emence v teku tolikih stoletij?... Samo z drobcem škroba...« »Coralie! Razbila boš steklenico!« »Pa kaj potem? Tak pusti me...* »Mislila sem,« je rekla polglasno Kristina, »da je škrob 6amo za trdenje ovratnikov,..« »Molči, ne govori neumnosti!« »Nekega dne pa,« je zaključil ujec Tom, »nekega dne pa je ta ubogi izgubljeni semenček padel v moje roke... In prav ta 6emienček, ki je poleg kake mumije dremal v temi, kar povsem kaže, da bo razprl svoje sinje cvetne grozde. In morda bo, otroci moji, prav isti heliotrop, — kdo ve? — ki ga je postavil kak egiptovski knez na truplo bitja, ki je obupoval zaradi njegove smrti, rodil drugi heliotrop, katerega cvetove boste poklanjale 6vojim zaročencem.« »Nikoli ni prezgodaj,« je pripomnila Johannesu tetka Virginija, ki je bila veano sentimentalna, »govoriti mladim ljudem o zaroki...« Ko je začul to nepričakovano pripombo, je prasnil ujec Tom v smeh. Rožica pa se je razžalostila, pogledala najprej Johannesa, potem Luce. In rekla si je: »Morda je bila ta mala egiptovska princeska lepa kot Johannes. Mrtvecem mora biti zelo milo, ko oni, ki žalujejo za njimi, stavljajo nanje cvetje... Ta egiptska princesa je morala sedeti tako, kakor 6em to videla na slikah: nepremična, roke z dlanmi na nogah, 6uhih ko preslica, na glavi pa je imel neke vrste čelado... Toda vedno ni bila tako otrpla... Morala je biti živahna, da je skakala ob sviranju cimbal na svetega 6lona .. Morda je bila živa kakor Luce . . in je dražestno hodila...« III. »O, draga moja, ne morem 6e odločiti, da bi vstal* Važna seja odbora za proizvodnjo žitaric Rim, 28. marca. s. Dne 26. marca se je v korporacijskem ministrstvu zbrala korporacija za proizvodnjo žit, pod predsedstvom nar. svetnika Vi-scoja. Po pozdravu Duceju je podpredsednik dal obširno poročilo o proizvodnji žitaric in se podrobneje bavil z nekaterimi nujnimi nalogami v zvezi s potrebami sedanjega časa. Govoril je o uporabi goriva za poljedelske stroje, za mlatilnice j in za mehanska sredstva pri proizvodnji žita. Po-| ročal je tudi o uredbah, po katerih ’ bo možen I boljši nadzor nad prijavami količin pridelka, nadalje o razdelitvi gnojil v zvezi z bodočimi setvami. Potem ko je omenil velike napore, ki jih je opravila država, da bi dala pobud} za čim večjo proizvodnjo najvažnejših vrst žit (pšenice, koruze, ovsa, rži in ječmena), je nar. svetnik Visco poudaril veliko odgovornost, ki jo nosijo kmečki stanovi, da zagotovijo vsakdanji kruh, ki je osnovno jamstvo za nadaljevanje vojne in dosego gotove zmage. Nato je še omenil, da so zbrana vsa sredstva, ki jamčijo uspeino setev, hitro žetev in pa razdelitev. Strogo pa se bo postopalo proti vsem poskusom izbegavanja in kršenja uredb. Po podpredsednikovem poročilu je prišlo do obširnega in živahnega razgovora, iz katerega je bilo vidno, da je sedanja setev žitaric prav zadovoljiva. Poleg tega so predlagali, da bi pospeševali setev nekaterih žitaric v južnih krajih, ki ne uspevajo tako dobro v severnih krajih. iz Srbije »Izbiračica« je naslov Trifkovičeve komedije, ki je bila obnovljena in te dni 6pet zaigrana v Belgradu. 2e 72 let je niso igrali, zdaj so to vedro komedijo oteli pozabi in je na odru belgraj6kega gledališča imela prav lep uspeh. Amnestija je bila podeljena s strani finančnega ministra 6 posebno uredbo za V6e carinske kazni, katerim 60 krivci zapadli po 6. aprilu 1941, ako kazen ni presegala vsote 50.000 din. Draginjske doklade je začela deliti 6vojim uslužbencem niška mestna občina. To je menda edina občina, ki 6e tako zavzema za svoje uslužbence. Mestni proračun predvideva milijon dinarjev za najsiromašnejše. Nova lista špekulantov je bila objavljena. Zopet 60 kaznovali veliko število brezvestnih pre-kujKevalcev ali navijalcev cen. Protikomunistični zbori, ki jih prirejajo v okolici Valjeva, lepo uspevajo in ljudie jih obiskujejo v velikem številu. Komisariat za cene je izda! plakat 6 6ledečo vsebino: »Ce vam kaj prodamo po višji ceni ka-kor je predpisana ali če se bavimo 6 črno borzo, nas izvolite tožiti na policijsko oblast ali na Komisariat za cene in dnevnice.« Ta lepak so prejeli vsi trgovci, gostilničarji, delavnice in podobni obrati in ga morajo imeti obešenega na vidnem mestu svojega lokala. Prosvetni minister dr. Jonič je izdal poslanico 6rbski mladini, ki se zdaj šola za bodočnost. Podčrtal je posebno nove naloge današnje 6rbske mladine in potrebo temeljitega dela, ki r>o6taja dane6 edino vodilo. ^Deset tisoč ljudi se ie v Belgradu že prijavilo, da žele obdelati svet, ki je v Belgradu na razpolago, pa še ni obdelan. Kakor znano, so zdaj morali prijaviti ves neobdelani prostor, ki bi prišel v poštev za zelenjavo in podobno. Mestna občina zdaj te prostore daje v najem, in sicer na odškodnino 20 par za kvadratni meter. Akademija likovne umetnosti v Belgradu, ki je nekaj časa počivala 6 svojim delom, je spet odprta in 6e vrši reden pouk. General Nedič ob obletnici beigrajskega upora Beograd, 28. marca s. Za obletnico pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu je imel predsednik 6rbske vlade general Nedič govor, v katerem se je spominjal zgrešenosti politike tistih političnih pustolovcev Jugoslavije, ki so Jugoslavijo spravili v službo Anglije. Ta politika je srbsko ljudstvo spravila na pot nevarnosti, kar je pripeljalo potem do vojne in do katastrofe. Nedič ugotavlja, da je Srbija prav za prav postala le najemnica Anglije na Balkanu in s tem dejstvom samim je bila zapisana porazu. Pristop bivše Jugoslavije k trojnemu paktu pa bi zajamčil neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost države in 8 tem obenem zaščitil tudi življenjske koristi srbskega ljudstva. Sovražnik srbskega ljudstva, Churchill, in judov-sko-boljševiško-masonska klika so pred vso zgodovino tisti, ki so odgovorni za strmoglavljenje jugoslovanske države in za njen propad v treh dneh. Predsedhik srbske vlade Nedič je potem posebej poudaril, da tvori srbsko ljudstvo del evropske celine In da zato mora vztrajati pri delu za uvedbo nove Evrope pod vodstvom sil Osi. Naloga srbskega naroda je v tem, da preobliči svoje življenje in ga prilagodi novi bodoči Evropi. To govori Luce Rožici, ki je prišla, da bi prebila tri dni v dvorcu d’Atchuria. Obe sta v isti sobi. Luce je v rožnati, Rožica pa v beli postelji. ...Tako govoreč, skoči Luce iz jx*telje in začne letati, da bi — kakor pravi — zbudila noge.. noge, ki 60 polne in bakrenaste in jih razpolavlja tanka in kratka 6rajca. Zazeha, 6e vzpne v naslonjač, 6e postavi na.eno nogo in lovi ravnotežje. Nenadoma pa 6e 6pomni, da bi ta prožnost lahko užalostila njeno prijateljico in vzklikne: »Dragica, če hočeš, ti pomagam s postelje.« In steče do Rožice in jo nežno prime pod pazduho. Rožica pa se nekoliko napne in zdrkne kakor slakov cvet, ko 6e zapira »Uf! Glej me! Hvala! Prosim te, daj mi copate!« Sinje Je jutro v avgustu. Lahko bi ga primerjal z globokim in tihim morjem, ki mu udarja listje na obale; z najnižje 6topnice na dvorišču pa vse do one črte, ki se gubi v nekih sivosinjih pečinah, se mreži temni Ocean šuma. Drug za drugim valove gosti, zeleni valovi v bisernem zalivu. Tod in tam, prav tako kakor 60 sredi morja med razburkanim valovjem dolgi trakovi mirne, vode, se razprostirajo tukaj livade. Po dolžini se na nekem mestu svetlika gorski potoček. Med dvema jelšama Šumija nebo.. Še naprej se vzpenja cesta, obrobljena s topoli, in ti se kakor peresa zvijajo na eno stran, zakaj komaj zaznaven veterc pihlja. Cesta, ki se vije v bledem žaru rženega polja in divjega maku, spominja na cesto na oni stari 6liloi. kjer je prikazan vojak, ko se vrača iz vojske in z roko pozdravlja dim, ki se dviga iz njegove j-'žeIn? svetnik na Gorenjskem dr. Ilinter-egger je sklical člane upravnega odbora okrožne hranilnice na prvo sejo. Na seji so sestavili odbor in so obravnavali tudi pravni položaj mestne hranilnice v Radovljici v likvidaciji in radovljiške okrožne hranilnice. Končno pa so obravnavali vprašanja posojil, obcestne mere, najvišjih in najnižjih vlog ter razna organiza-k torična in personalna Vprašanja. H koncu so -Izgotovili, da uživa radovljiška okrožna hra- rinček, carjevič 6 L; III. vrsta: vsa druga zdTava drobna jabolka 5 L. Domači orehi 11 L; orehova jedrca I. 38 L; orehova jedrca II. 35 L. Jajca 1.75 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo 6amo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajina, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in 6adje št. 12 na rumenem papirju. Posebno pa opominjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah na prodaj vse blago v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. V6e te najvišje dopustne cene in tudi V6e nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu in na živlskem trgu v Mo. stah, temveč sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po V6ej mestni občini ljubljanski. Zastopnice in zastopniki kori6umentov 60 pa izrazili še posebno željo, ki jo prav toplo priporočamo V6em pridelovalcem zelenjadnih 6aaik. Ker bomo letos za vrtove potrebovali mnogo več 6adik ko prejšnja leta, prosimo vse pridelovalce sadik, naj ne mečejo sadik, ki jih več ne bodo potrebovali, na kompo6t ali drugam, temveč naj jih ponudijo 6vojim znancem in 6osedom, da ne pride niti ena 6adika v nič. To prošnjo bodo gotovo radi upoštevali prav vsi, saj tudi med nepoklicnimi vrtnarji dandanes gotovo ni nobenega, ki bi ne upošteval potrebe svojega bližnjega. Čim več zelenjave bomo pridelali, tem cenejša bo in tem več jo bomo imeli. Ne zavrzite torej niti ščepca semena in nobenega zrna, zlasti pa ne zavrzite nobene, drugim tako potrebne sadike! BUDINO con PEŠCE // RIBIA PAŠTETA O sr pri ehe Pallmentaslone deVesaere rejrolatft con estroma razionalita, il Budino La Rocca merita ogni preferonza ooiue alimeuto completo. Entrano nella sua compoaizione pešce, olio puro d’oliya e verduro, tre elementi basilari. di aitissimo te* nore nutritivo e Fqnlsltamente appetUoflt. Dandanes, ko mora biti vsa prehrana nrejena 8 skrajno racionalnostjo, zasluži pač RIBJA PAŠTETA La Bocca vsako prednost kot popolno hranlvo. V njeno zmes je vmoSano ribje meso, čisto olivno olje in zelenjava, tri osnovne prvine, ki so redilne i o izredno tečne ccn//X& »»schpastct* nilnica s svojima dvema podružnicama med gorenjskim prebivalstvom veliko -zaupanje. Leščanke so imele pred dnevi prvo popoldansko zborovanje. Na zborovanju je govorila tudi strankina odposlanka iz Celovca, ki je predavala zborovalkam o skupni borbi Koroške in Gorenjske proti boljševizmu. 21. in 22. t. m. so se zbral} v Gozdu-Mar-tuljku voditelji krajevnih skupin in_ uradni politični voditelji iz Radovljice, Kninja in Kamnika z okrožnimi političnimi voditelji. Bilo je govora o geopolitični legi Gorenjske, o bodočem izobraževanju političnih vodij in o propagandističnem delu po posameznih krajevnih skupinah. Vod ja mladinske skupine je dal smernice'za mladinsko delo ter sporočil, da se je zh dela na Koroškem prijavilo 1200 fantov in deklet. Pevska in igralska družina iz Spitala je nastopila v lepih narodnih nošah v Bohinjski Bistrici. Izva jala je razne iplese in pela domoljubne pcsmii. Domačini so prireditev lepo obiskali. 1?. t. m. je bilo v Litiji ustanovljeno nemško pevsko društvo. Za člane so se prijavili le člani nemške narodnosti. Na zborovanju mladih učiteljev in učiteljic v Kamniku je bilo sklenjeno, da bodi prva naloga učiteljskega dela sodelovanje men šolo in otroškimi vrtci. Okrožni šolski svetnik je govoril o nalogah vzgoje, otroška strokovna voditeljica pa je zbranim, učiteljem pojasnila zgodovinski ra/voj nemškega otroškega vrten. Popoldne co si zborovalci ogledali otroški vrtec v Ihanu, kjer so-videli otroke pri zabavi, jedi in delu. Ihanski otroški vrtec jc prvi v kamniškem okraju. Novice iz Države Poskusna mobilizacija liktorske mladine. Za velikonočne počitnice, ki jih praznuje šolska mladina, bo vodstvo liktorske mladine priredilo neke vrste poskusno mobilizacijo V6ak organizirani član do dobil pismeno obvestilo, kdaj in kje se mora zglasiti, nakar se bodo strnjeni oddelki vadili v orožju in drugih vajah. Poskusna mobilizacija b o v dneh od 2. do 12. aprila z izjemo 4., 5. in 6. aprila. Učili jih bodo tudi v poznavanju in rabi orožja, zbirali bodo razne obrabljene surovine in obiskovali vojaške ranjence ter vojne sirote. Vsa vaja naj bi imela namen pripraviti liktorsko mladino na veliko uro, ko lx> domovina zmagala. Finančni minister ima pooblastilo, da uredi vprašanje razdelitve in prodaje tobaka in tobačnih izdelkov. Rimski uradni list je prinesel posebno uredbo, ki daje finančnemu ministru pooblastilo, da po svojem preudarku lahko spreminja vrste tobačnih izdelkov in sme urediti tudi razdeljevanje in prodajo vseh vrst mono-polskih izdelkov. Finančni minister lahko to pooblastilo takoj izrabi. Njegove tovrstne odločbe bodo imele veljavo najdlje do šest mesecev po končani vojni. Dva juda opetnajstila štiri druge. Med italijanskim ljudstvom je znana rcčenica: Kadar se dobita dva juda, se delo začne, kadar se snidejo trije, nastane banka, kadar pa so štirje, se rodi goljufija. Tako nekako se je dogodilo v Genovi na spomlad predlanskega leta. Nekje v mestu se je znašla družba šestih judov. Dva med njimi, neki Kram Ludvik in Kram Robert, sta obljubila drugim štirim judom, da jim bosta dobila potne liste in vse ostale potrebne dokumente za odhod v Mehiko. Takrat so mnogi judje iz vseh evropskih držav bežali iz Evrope in si pridobivali potne dovolilnice in potrebne dokumente s podkupovanjem ali pa celo ponarejanjem. Takšne afere so se pojavljale povsod. V opisancim primeru sta brata Kram obljubila štirim judom, da jim bosta dobila dovoljenje za potovanje v Mehiko, seveda morajo takoj plačati 7400 dolarjev. Govorila sta, da imata dobre zveze z neko mehikansko osebnostjo kakor tudi z višjimi italijanskimi oblastmi. Oni štirje so jima šli na limanice in položili visoko vsoto dolarjev. Toda Krama sta denar pobrala, pa se nista več javila. Ko je nastopil čas odhoda, so štirje judje dobili neke dokumente, toda tedaj, ko so se hoteli ukrcati na ladjo, so odšli razočarani, kajti kontrolni organi so ugotovili, da so dokumenti ponarejeni. Morali so v ječo, goljufa pa sta jo z denarjem pravočasno popihala v tujino. Ljubljana športni drobiž Kakor smo že poročali v našem listu, 6e bosta 5. aprila pomerili na zelenem polju italijanska in hrvaška nogometna reprezentanca. Hrvati se za to srečanje temeljito pripravljajo, prav tako pa tudi Italijani. Italijanski zvezni kapetan je povabil na zadnjo trening-tekmo naslednje igralce, izmed katerih jih bo potem izbral končno 11, ki bodo za6to. pali italijanske barve. Tele 6i je izbral: vratar Masetti (Roma), Grilfanti (Fiorentma) in Ferarri (Bologna); branilci Pagotto (Bologna), Sar-delli (Genova) in Rava (Juventite), krilska vrsta Depetreni (Juventu6), Gallea (Torino), Andre. olo (Bologna) in Grezar (Triestina), napadalna vrsta Biavati (Bologna), Loich (Venezia), Arcari (Bologna), Piola (Lazio), Mazzola (Venezia), in Ferrarie (Torino. V nedeljo bodo po cefi Italiji nadaljevali s pr. venstvenimi tekmami za naslov nogometnega prvaka. V A-razredu bodo na sporedu tele tekme: (v oklepajih navajamo tudi rezultate prvih srečanj): V Milanu — Milano-.Fiorentina (3:4); Livorno — Livorno: Ambrosiana (1:1); Modena — Modena:La-zio (1:2); Roma — Roma:Atalanta (222); Napoli— Napeli :Liguria (1:2); Bologna — Bologna: Tori no (0:1) Torino — Juventiie:Triestina (0:3); Genova Genova:Venezia (1:2). V B.razredu ki po svoji zanimivosti prav nič ne zaostaja za A-razredom.pa bodo tale srečanja: Bari — Bari:Savona (3:2); Prato — Prato: Alessandria (0:2); Vicenza — Vicenza:Pro Patria (0:0); Udine — Udine6e:Pescara (0:1); Fiume — Fiumana:Padova (2:7); Lucca — Lucchese-.Reggia-na (1:3); Novara — Novara:Pisa (3:0); Siena — Siena:Fanfulla (1:3); Brescia — Brescia:Spezia (2:4) V A-razredu bo to že 22. kolo in 6edmo povratno kolo. V B.razredu pa je prav tako 22. kolo vendar pa šele 5. povratno kolo, ker je več klubov. Zagrebški oziroma hrvaški hokejisti so odigrali hokejsko tekmo v Milanu. Proti kombiniranemu italijanskemu hokejskemu moštvu so Hrva-ti gladko izgubili z 2:4. Za Zagrebčane 60 igrali nekateri igralci ki tudi Ljubljančanom ni60 neznani: Weiner, Kovačevič, Klobučarič, Stipetič, Smidek, Bašič, Belak, Miočka in Tomič. Sodnika pa sta bila izmenoma Italijan Talamona in na Hrvat Valušnik Koledar Danes, sobota, 28. marca: Janez Kap. Nedelja, 29. marca: Cvetna nedelja. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustelc, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7, telefon 41-58. Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani obvešča 6voje člane vseh sindikatov, da naj pridejo po 6voie članske izkaznice, katere 6e dele vsak dan med uradnimi urami od 9 do 14. — Skupina šoferjev pa deli izkaznice 6amo v torek in petek od 10 do 12. Na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se začne v ponedeljek 30. marca zopet redni pouk. Do velikonočnih počitnic, ki se začno v četrtek 2. aprila, je razpored naslednji: Na osnovni šoli na Viču imajo pouk v ponedeljek ob tri četrt na 14 IV.-abcd in V.-a razred, v torek ob 8 vsi oddelki IV.—VII. razreda. Na trgovski akademiji v ponedeljek ob pol 14. razredi Il.-b, III.-c in III.-d; v torek, 31 marca II.-c, Ill.-a in Hl.-b in v sredo, 1. aprila Il.-d, III.-c in IIL-d. V dvorazredni trgovski šoli (poleg trgovske akademije) pa v ponedeljek I.-a in I.-c; v torek I.-b in I.-d, v 6redo I.-c in Il.-a, ob pol 14. Za ponedeljek velja 6tari urnik. Razpored in novi urnik 6ta nabita na oglasni deski v veži učiteljske šole. Obvezno javno cepljenje koz za otroke, rojene leta 194’ in one, ki 60 bili lani cepljenja oproščeni, bo tudi letos opravil mestni fizikat mainika meseca. Kakor vsako leto bodo 6eveda tudi letos starši o pravem času obveščeni po časnikih in z lepaki, razen tega bodo pa starši vseh onih otrok, ki morajo biti letos cepljeni, tudi še pismeno povabljeni. Cepljenje bo na V6eh 6traneh me6ta, da bodo vsi otroci lahko prišli na vrsto. Osebne izkaznice. Oni prebivalci mestne občine ljubljanske onstran kontrolne črte, ki sami ne morejo priti po svojo osebno izkaznico, za katero 60 že prosili, in oni, ki te izkaznice nujno potrebujejo in jih še nimajo, naj 6e obrnejo na najbližji okoliški občinski urad na Ježici, Devici Mariji v Polju, Dobrunjah, Rudniku, Igu, na Dobrovi in Brezovici. Ti občinski uradi bodo prevzeli prošnje in podatke za osebne izkaznice ter jih dostavili ljubljanskemu mestnemu poglavarstvu, nato bodo pa ti uradi 6pet prosilcem dostavili izgotovljene osebne izkaznice. Za prebivalce Zg. šiške, Dravelj in okolice pa posluje še nekaj časd poslovalnica mestnega poglavarstva v šoli v Zg. Šiški ter naj se prizadeti obračajo na to poslovalnico. Ravnateljstvo I. mešane meščanske šole na Viču v Ljubljani sporoča svojemu učiteljskemu zboru, 6vojim učencem in učenkam, da 6e prične redni šolski pouk v ponedeljek, dne 30. marca ob tri četrt na dve popoldne v poslopju ljudske šole na Viču. Pouk za vse razred'* bo ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih po urniku, ki jim bo objavljen v ponedeljek. Ta dan zberejo gg. razredniki učence(ke) 6yojih razredov na dvorišču, za primer slabega Vremena pa na šolskih hodnikih. — Ravnatelj. Tjjttbljanslio gledališče Drama: Sobota, 28. marca ob 17.30: »Človek, ki je videl Smrt.« Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja, 29. marca ob 14: »Jurček«. Mladinska predstava. Izven. Ob 17.30’ »Zaljubljena žena«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 30. marca: zaprto../ Opera: Sobota, 28. marca ob 17: »Sveti.Anton, V6eh zaljubljenih patron.« Izv. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 29. marca ob 11: »Indija Koromandija« Premiera mladiinske operete. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. ob 17: »Don Pasquale«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. * Nedelja v Drami. Ob 14 P. Golie mladinska igra: »Jurček*. Pestra bajka za mladino. Veselo, zabavno dejanje, ki pokaže dogodivščine neumnega a dobrega Jurčka in treh popotnih godcev. Bajna bitja, živali itd. nastopajo v tej ljubki pravljici. Re. žiser in inscenator: B Stupica, 6censka glasba: B. Adamič. Cene od 15 lir navzdol. — Ob 17.30: Cen-zato: »Zaljubljena žena«. Sodobna elika iz življenja. Osrednje dejanje je borba žene in liubice za ljubezen zakonskega moža. Režiser: prof. Sest. Znižane cene od 12 lir navzdol. •■■■■nmaaigM gsa^gajij! KRIMINALNI ROMAN S. S. van Din« Oprostite mi pa, ?e vam priporočam, da je preveč ne vznemirjate. Zaradi svoje bolezni se zelo hitro razburi in mnogo zahteva.« »Veseli me, da ste se spomnili gospe Greenejeve, gospod doktor,« je pripomnil Vanče. »Ravnokar sem vas hotel vprašati, kakšne narave je njena ohromelost.« »To je ohromelost v nogah v zvez.i s krči, ki jih povzroča prevelik pritisk na hrbtenico Ni to tpojav krčenja udov. Nenadno jo je napadlo pred desetimi leti, ne da bi čutila že prej kakšne motnje. Ni mogoče storiti nič drugega, razen da ji damo vso možno udobnost ia določeno dozo strihnina, da ji srce ne odpove.« »Ali ni možno, da bi bila to živčna ohromelost?« »Kaj še! Nobenega znaka živčnosti ni. Ah, da, zdaj vem. Ne, ne, nobenega upanja na ozdravitev ni. Gre za orga-iiično paralizo.« »Kaj pa sušica?« »Da, to je izrazit primer, ko se človeku mišice suše.« »Hvala lepa, gospod doktor,« se je zahvalil Vanče in 6e 6 hrbtom naslonili na naslanjač- 1 »Ah. zakaj neki? Vedite po, Mark-liam, da sem vam pripravljen pomagati v vsem, kar je le v mojih močeh. Vi me samo pokličite.« Znova se je priklonil in odšel. »Pojdimo,« je velel Markliam, »zdi se mi, da 60 nam ukazali, naj se pokažemo.« Bil je videz, da je Markliam na svojem obrazu zaman poskušal prikriti, kako je nanj vplival skrivnostni umor Greenejeva gospa nas je sprejela s smešno vljudnostjo. »Vedela sem. da boste uslišali prošnjo uboge bolnice,« nam je dejala in se prisiljeno nasmehnila, »čeprav sem že navajena, da se nikdar ninče zame ne zmeni. Nihče ne posluša mojih želj.« »Je dobro takor« je vprašala po-strežnica, ko ji je že 6pet popravila goro blazin. »Vam je tako in tako vseeno, ali se počutiim dobro ali ne,« se je pritoževala stara gosipa. »Kdaj bi že lahko šli. Vedno ste tu,,da me nadlegujete. Čisto nič ni bilo treba popravljati blazin vprav zdaj. Je že dobro, obrnite se in pojdite v Adino sobo.* Postrežnica ie odšla z globokim vzdihom in zaprla vrata za seboj. »Nihče ne razume, koliko jaz trpim zaradi Ade,< je začela stara gospa. Njen glas je postal pri tem spet vljuden. »Kar oddahnila se bom, ko bo Ada spet okrevala in bo spet lahko prevzela svoje posle. Toda, ne bom se pritoževala nad njo. Postrežnica morda stori vse, kar le more. Izvolite sesti, gosjjodje! Kaj bi dala, če bi lahko takole stala kot vi. Nihče, prav nihče ne razume trpljenja uboge hrome ženske.« Markham je odklonil stol ter odvrnil, čim je nehala govoriti: »Razumemo vaš _ žalostni položaj. Gospod doktor je dejal, da me kličete.« »Da,« je pritrdila, »želela sem vas prositi za neko uslugo...« Markham se je priklonil brez besede, ona pa je nadaljevala: »Rada bi vedelajče se bo ta blažena preiskava še dolgo nadaljeval. Zdi se mi, da je bilo dovolj trpljenja in sitnosti. Toda, kaj pomenim jaz? Preveč sem v skrbeh za čast in dobro ime Greenejevih.« (V njenem glasu se je izražala neka ošabnost.) »Toda, kaj si bom klicala v 6pomin očitek, da gre za škandal? Jaz si želim le miru, pokoja, gospod Markham. Ne zahtevam, da bi se stvar nadaljevala. Zakaj morajo v mojo hišo vdirati policisti? Morda zato, ker sta Julija in Che-ster prejela zasluženo kazen, ker se nista nikdar brigala zame? Vi nimate nobene pravice preiskovati moje hiše in me na ta način vznemirjati. Ni6em se mogla odpočiti niti eno samo minuto in se ne morem oddahniti od bolečin, ki jih čutim v hrbtu.« Dvakrat ali trikrat j« globoko vzdihnila, potem pa nadaljevala: »Bes je, ne bi mogla pri- čakovati da bi moji brezsrčni otroci ravnali lepše z menoj, toda zakaj me hočete vi, gospod Markham, mučiti, vi, ki niste domač? Kruto in nečloveško jc to!« »Res, zelo žal mi je, gospa, da vas žali navzočnost uradnih oseb,« je odvrnil Markham strogo, »toda drugače res ni mogoče biti. Moja dolžnost je, nadaljevati s preiskavo, da se zločin obsodi, kakor zahteva pravica.« »Pravica?« ga je zavrnila stara gospa. »Pravici je bilo že zadoščeno. Prišla je kazen nanje, ker so toliko let grdo ravnali z menoj.« Sovraštvo stare gospe do njenih mrtvih otrok ter njeno cinično veselje nad tem, da sta bila Julija in Chester kaznovana, je bilo nezaslišano in 6e je Markhamu do dna zastudilo. »Naj bo vaše razpoloženje, gospa, nasproti zločincu, ki vam je umoril sina in hčerko, kakršno koli,_ ne morem se odpovedati svoji dolžnosti. Ali želite govoriti z menoj o zločinu?« Stara ni odgovorila in njen obraz je izražal jezo, ki pa je bila brez moči. Srdito je pogledala Markhama. »Ne,« je dejala slednjič in nekoliko omilila svoj izraz. »Lahko greste, nimam vam povedati nič več.« »Vedel sem, Markham,« je pripomnil Vanče ko sta potem 6pet prišla v dvorano. »Tale stara nora ženska ima vendar nekaj tudi prav. Prav pravi, da bi bilo treba že končati s to preiskavo.« »Toda, kako?« »Odkrili smo različne sledi, za katerimi moramo iti, gospod Vanče«« je od- vrnil TTeath svečano, toda brez vsakega navdušenja. »Razvozlati vprašanje stopinj, najti samokres. Na razpolago so nam prstni odtisi in tudi izpovedi služinčadi se izpopolnjujejo. Ne vemo, kaj se bo zgodilo v bližnjih dneh. Preden bo noč, bo na delu vsaj ducat policijskih agentov, da s svetlo lučjo posvetijo v ta grdi zločin.« »Kar preveč vneti ste, gosjiod narednik. V ozračju te hiše je treba iskati zločinca, ne kje drugod. Resnica se skriva tu, v teh starih sobah in morda celo v tejle dvorani.« Njegov glas je bil nemiren. Mark-ham ga je pozorno pogledal: »Morda imaš prav. Vanče, toda ali moramo res opustiti svoj posel?« »Res ne vem, kaj naj bi ti dejal. Kdo more zgrabiti prikazen, Z duhovi nisem imel nikdar opravka.« »Ti vedno govoriš tako skrivnostno, Vanče,« je odvrnil Markham in si oblekel površnik, potem pa dejal Heathu: »Nadaljujte s svojim aelom, gospod narednik, in me o vsaki posamezni stvari takoj obvestite.« Markhaim, Vanče in jaz smo se spet odpeljali z avtomobilom, ki nas je > čakal. XII. poglavje Vožnja z avtomobilom. Preiskava se je nadaljevala po iz vrstni tradiciji policije. Stotnik Karel Hagedorn, veščak v strelnem orožja, je sestavil podrobno in popolno poročilo o kroglah, ki so jih uib Andre jčkov Jože; Žalost in veselje Risal Jote Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik ! o m e n ’ slikah IIIIIHI v~—, *'Vv <>t.x . 1 ^ ./22 "u m* y -c r* M J\\ , * /• , : ' AA ....... 'V ..— ' irrc‘7T>C } .......... ' ’ •' "'-p . *-■-*' y ■ 'V*. irfrt*-': „nu—I ^ i£5f.rfU 499. Tri dni so še lovili po gozdu. Tomaž in Viljem, dobra naravoslovca, sta nabrala veliko zanimivih rastlin in živali, četrti dan je proti večeru zmanjkalo gozda. Pred njimi se je širila velika ravan, ki jo je napajala široka reka, za njo pa se je bleščalo širno jezero. Na ravni je sredi drevja in polja stalo veliko poslopje. r*vHi C* M -V 500. Na prvi pogled je bilo videti, da je to dom in posestvo bogatega naselnika. Popotnikom je bilo všeč, da so našli spet človeško bivališče. S puškami v rokah so krenili čez ravan, da bi še pred nočjo prišli do samotnega domovanja. Zahotelo se jim je spet spati v postelji namesto na mahu... pa so se hudo zmotili! WT7Wu Pl&£ v + |j ttl| Pod javorji pred hišo se je sprehajal rejen možic, podoben okrogli kepi. Glava in pete pri mem niso bile daleč narazen. Počasi je stopal in puhal dim iz debele portorike. Okrogla, zalita lica so se mu svetila od zadovoljnosti, ko je gledal zdaj kodrastega psička poleg sebe, zdaj bele in črne delavce na polju Edinstveni časopisi preteklih časov Čudno iznajdljivi podjetniki, ki so res znali zadovoljiti bralce in seveda tudi sebe Časnikarski poklic ni kar tako, kakor bi si kdo morda predstavljal. Od časopisov ljudje dokaj zahtevajo, včasih upravičeno, dostikrat pa tudi neupravičeno, ker nimajo še morda pravega pojma o tem, kaj je za časopis primerno, in kaj ne. Dostikrat je kdo celo užaljen, ko mu časopis ne objavi kakšnega njegovega članka ter 6e kar ne more potolažiti. Ne gre mu v glavo, zakaj tista njegova stvar ni izšla in kako more biti urednik, ki jo je dobil v roke, tako neizprosen človek, da jo je enostavno vrgel v koš. Potem morda še nekajkrat pen 6kusi, in ko se prepriča, da uredništvu njegovi članki niso po volji, utihne, ne neha pa seveda na debelo udrihati čez časnikarje. Pa to povemo samo mimogrede. Hočemo namreč v prvi vrsti poudariti, kako si tudi časopisi od svoje strani prizadevajo, da bi 6voje bralce zadovoljili. V naslednjem navajamo nekaj nadvse zanimivih primerov, ki to našo rditev brez dvoma podk repu jejo. »Hvala Bogu, končno je le izbruhnila vojna, ki bo prinesla za vse večne čase mir...« Ker hoče časnikarstvo V V6akem oziru ustreči Iralcem, pač ni nič čudnega, da so začeli izhajati posebni časopisi tudi za posamezne »kategorije* bralcev, kakor na primer za optimiste ali celo samo za ti6te, ki so prehlajeni. »Časopis za optimiste« je pred kakšnimi petnajstim leti nekaj časa izhajal v Nemčiji ter je na časnikarskem polju seveda tudi zamašil neke vrste luknjo. Pri vsem, kar je v tem časopisu izšlo, 60 6e njegovi uredniki držali načela, da je bralcem treba tudi najhujše 6tvari, recimo kakšne, nesreče, prikazati v čim lepši luči. Skušali so iz najhujših udarcev, ki 60 tu in tam zadeli ljudi, narediti dogodek, ki je tistim ljudem prinesel prav za prav 6amo srečo. Ko je na primer izbruhnila neka vojna, je izšel v »Časopisu optimistov« članek, v katerem je časnikar napisal o izbruhu tiste vojne akole: »Hvalabogu! Končno je le izbruhnila zadnja vojna, po kateri bo jiotem zavladal mir za vse večne čase!« Bralce je takšna pripomba najbrž res kar malo potolažila, zlasti optimiste, in vojne niso več vzeli za tolikšno zlo, pač pa za začetek trajnega miru, ki bo po vojni zavladal. Velika sreča, ki jo prinaša potres O nekem hudem potresu, ki je zahteval mnogo razdejanja in tudi nekaj človeških žrtev, »Časopis optimistov« ni pisal tako, kot imajo drugi časniki navado, ni našteval krajev, ki jih je potre6 prizadejal, ni našteval človeških žrtev m ranjencev ali poslopij, ki 60 bila pri tej priliki razdejana in podobno, pač pa je skušal bralcem dopovedati, kako veseli in srečni so bili tisti brezdomci, ki jih je potres jx>gnal na cesto, ker so od vseh 6trani 6veta prispele ogromne v6ote denarja, 6 katerim so ljudje po potresu prizadetim priskočili na pomoč. Časopis optimistov torej o tistem potresu ni pisal kot o neki nesreči, pač pa naravnost kot o velikanski sreči in veselju. »Politični robec« Še bolj nenavaden pa je bil »politični robec« — časopis prehlajencev, ki je izhajal v Franciji v času, ko je tam razsajala hujša epidemija gripe. Ta časopis je začel izdajati nekdo, ki je hotel dvigniti 6voj glas proti visoki taksi na papir. Namesto papirja je ta »tiskarnar« začel uporabljati kar robce. Njegov »časopis« je šel izredno dobro v denar ves čas, dokler je trajal epidemija gripe, ko pa je gripa prenehala razsajati med Francozi, pa je bilo tudi »političnega robca« konec. Pa še za drugačno zabavo te vrste so znali včasih poskrbeti. Nek slaščičar je pri neki priliki začel izdajati »užitni časopis« Tudi ta ni uporabljal zanj papirja, saj papir vendar ni užiten, zlasti ne, če je kaj neužitnega na njem napisanega — j>ač pa na tanko zvaljano teeto, ki ga je lepo 6pekel, kakor znajo slaščičarji. Besedilo na njem je bilo pisano 6 tekočo čokolado, na- Nemško poročilo o usodi poljskih ujetnikov v Rusiji »II Picoolo« prinaša zelo zanimivo poročilo iz Berlina, v katerem pravi: Po obvestilih, ki so prisila iz Carigrada, 60 Rusi ujeli okrog poldrug milijon Poljakov ter jih v jeseni 1938 odpeljali v notranjost Rusije. Ob priliki sporazumov, ki so bili doseženi med Moskvo in laži-vlado Sikorskega, pa je bilo možno ugotoviti le 300.000 Poljakov. Ostali, to 6e pravi 1,200.000, pa 60 izginili ter se zdi, da 60 vsi izgubljeni. To naj bi bila med drugim tudi razlaga, zakaj od 20.000 bivših poljskih ujetnikov, ki jih je London zahteval, da vstopijo v angleško vojsko na bližnjem Vzhodu, Moskva ni mogla dati na razpolago več kot 6amo 1.800 mož. slovi »člankov« pa 60 bil vliti iz sladkorja. Takrat, ko še niso poznali kakšnih omejitev glede porabe raznih živil, 60 si kaj takšnega seveda lahko privoščili. Časopis je tisti slaščiar prodajal »na vago«. Precej »praktičen« je bil tudi takoimenovani »Časopis ovratnica« Njegov lastnik ga je tiskal na kose blaga, ki je imel obliko ovratnice. Kdor ga je kupil, mu ni bilo treba drugega, kot da ga je opral in že je imel eno ovratnico več. Razumljivo je, kakšen namen je imel tisti »tiskarnar« z izdajanjem takšne vrste časopisa. Drugače ni mogel s 6vojimi ovratnicami dosti zaslužiti, pa jih je začel prodajati v obliki časopisa. Časnik, tiskan ra cigaretne papirčke Kadilcem, ki 60 imeli navado 6ami zvijati cigarete, pa je v Španiji svojčas izdajal nekdo »časopis«, tiskan na malih cigaretnih papirčkih. Madrid ima že 1,083.647 ljudi Po zadnjem štetju prebivalstva 6e ie izkazalo, da ima španska prestolnica zdaj že 1,088 647 prebivalcev. Madrid je po številu prebivalstva največje špansko mesto. Na drugem mestu je potem katalonska prestolnica Barcelona z 1,081.175 prebivalci, tretja pa Valencija s 450.756 ljudmi. Iz gornjih številk 6e vidi, da ima Barcelona komaj 7.000 ljudi manj kot pa Madrid, svoi ča6 pa je bila Barcelona tista, ki je od V6eh španskih me6t štela največ prebivalcev. Madrid jo je prehitel šele v zadnjih letih. Svetilka na živosrebrno paro Ker so vojni ča6i med drugim tudi časi zatemnitve, je bilo treba misliti tudi na to, kako najti takšne svetilke, 6 katerimi 6e človek ne bi pregrešil proti predpisom o popolni zatemnitvi. Iz Berlina zdaj poročajo, da se jim je v Nemčiji tudi že posrečilo iznajti takšno svetiljko. Je to svetiljka na živosrebrno paro. Če jo zastro z modrikastim senčnikom, je v razdalji 500 metrov 6ploh ni mogoče več videti. Nove svetiljke. ujx>rabIjajo zlasti na važnejših prometnih križiščih in sploh na tistih točkah, kjer je nevarnost, da bi zaradi popolne zatemnitve moral promet zaetati. Senat Združenih držav je odobril osnutek zakona, ki zvišuje mejo državnega dolga od 65 na 125 milijard dolarjev 2e 50 krat je bila romunska vojska v Rusiji uradno pohvaljena Nemški časopis »Tageblatt«, ki izhaja v Bukarešti, je te dni prinesel članek, v katerem poudarja, da je bila dozdaj romunska •’ v«ka, ki se bori na ruskem bojišču, v nemških u h vojnih poročilih omenjena že petdesetkrat za, svojega junaštva, ki ga je pokazla na vzhodnem . ,išču. Kdo se je prej rodil, Peter ali Pavel? Nenavaden primer dvojčkov, ki sta prišla na svet prvi v poletnem, drugi pa v zimskem času Ko 60 v Srednji Evropi naravnali kazalce na urah na novi zimski čas, 60 ljudje doživeli marsikakšno presenečenje, čeprav morda ni bilo »življenjsko važno«. Nekaj edinstvenega pa je v tem oziru dogodek, ki.se je pripetil tedaj v nekem švicarskem kraju. Zgodilo se je tole: Ti6to noč,, ko 60 pomaknili ure nazaj, je neka Švicarka dala življenje dvojčkoma. Prvi je prišel na 6vet natančno ob 1.55 zjutraj in babica je vestno zapisala: »Peter, rojen tega in tega ob 1.55«. Pet minut po rojstvu prvega od dvojčkov pa je že začel veljati' novi zimski ča6 in je bilo treba kazalce na uri j>omakniti za eno časovno uro nazaj. Čez četrt ure pa se je rodil drugi tistih dvojčkov in babica 6i je v 6voji veliki natančnosti spet zapisala: »Pavel, roj ob 1.15.« Nastalo je vprašanje, kateri tistih dveh otrok 6e je prej rodil? Vprašanje je bilo res treba rešiti takoj ob rojstvu otrok, 'kajti utegnilo bi 6e zgoditi, da bi oče teh dvojčkov kdaj zapustil kakšno večje premoženje in bi v tem primeru prav gotovo nastal spor glede dediščine. Prvorojenci imajo navadno prednosti, oziroma je vsaj takšna navada, da starejši sin 06tane doma in prevzame po6<6tvo. drugi pa gredo od hiše, če 6e poroče. Torej vprašanje prvo-rojenstva tudi v tem primeru ni kar tako za las privlečeno, čeprav zazdaj še ni bilo »aktualno«. Kdo 6e je torej prej rodil, Peter, ki je prišel na svet po 6tari uri ob 1.55, ali pa Pavel, ki 6e je rodil ob 1.15 novem, zimskem času? Na pristojnem uradu so to čudn^ uganko sodobnosti rešili prav po salomonsko. K .,li 60 takole: prvorojenec je Peter, r jen v poletnem času ob 1.55, Pavel pa je drugorojenec, ker je prišel na 6vet v zimskem času, kajti poletje je vendar pred zimo... DOBRI »To zadostuje!« je rekel stric. »Živeli!« Upošteval je namreč tudi avstrijsko moč in ni videl vsega tako rožnato ko Franco. Po Francovem je bila zmaga gotova. Videl je nekega Nielovega pribočnika, ki je prišel skrivaj v Torino ter ga slišal, da je rekel nekaterim piemontskim častnikom iz glavnega stana: »Nons al-lons supprimer 1’Autriche« (»Avstrijo bomo uničili«). Seveda bo istalo najmanj petdeset tisoč italijanskih in francoskih mrličev med Ticinom m Sočo. »Oprostite gospod,« je rekel natakar, ki je stregel. »Zdi se mi, da ste govorili o vstopu v deveti polk?« »Da.« »Brigada kraljice! Vrla brigada. Jaz sem služil v des-tem olkn. To smo se postavili leta 1848, oj! Goito, Santa Lucta, Go-vernolo, Volta! Zdaj je vrsta na vas.« »Naredili bomo, kar bo mogoče.« Luizo je spreletel rahel trepet. Angleži, ki so jedli pri so- sedni mizi, so razumeli pogovor ter pogledali Franca. Nekaj trenutkov so vsi v dvorani molčali. Šla je med njimi prikazen čete pešcev z nasajenimi bajoneti, med ploho svinčenih krogel. Po kosilu je ostal stric v gostilni pri običajnem kozarcu mleka, Franco pa je šel z Luizo ven. šla sta na desno, proti Pnlazzu. Bilo j? zelo temno, sem in tja je padla kapljica. Stopnice, ki so vodile od obrežja k dvorišču vile, so bile vlažne in spolzke. Franco p ponudil ženi roko, ki jo je molče sprejela. Med zapuščenim dvoriščem in stopnicami pristana sta se ustavila in Stela udarce nre, ki je bila na Palazzn. šesti Minili sta dve uri, ostane jih še enajst. Potem pride ločitev, neznana prihodnost. Počasi sta šla dalje, še vedno molče, po ravni poti med je- zerom in med Palazzo, ▼ kot, odkoder je razgled na otok Pe-scatori, kjer se je prikazalo nekaj luči. Dve ženski sta jima prišli nasproti. Držali, sta se pod roko in se razgovarjali. Franco je počakal, da sta šli naprej, in je vprašal potom ženo, ali se spominja Rancoja. Dvs leti pred poroko sta šla z nekaterimi prijatelji na izlet na Drano in KVuvco, dva visoko ležeča pašnika v Valsoldi, čez katera moraš, če hočeš priti v Passo Stretto. Imela sta med seboj živahen prepir; bila je ura jeze in muke. »Da,« je odgovorila Luiza. »Spominjam se.« Oba sta začutila v tem trenutku, kako je ta ura različna od one in kako ta zavest boli. Nista več govorila prav do ogla. Z otoka Pescatore se je začulo zvonjenje. Franco je izpustil ženino roko in se naslonil ob ograjo. Megleno jezero je, molčalo, nič ni bilo videti razen luči na otoku. Jezero, megla, luči, zvonjenje, kakor bi prihajalo iz potopljene ladje, vse naokoli tišina, celo redke, drobne deževne kapljice, vse je bilo tako žalostno. »In se spominjaš še dalje?« jo zašepetal Franco, ne da bj okrenil obraz. Tudi Luiza se je naslonila na ograjo. Nekaj časa je molčala, potem pa je tiho odgovorila. »Da, dragi.« V tej besedici »dragi!« je bil skrit rahel začetek toplote, nežnega ganjenja. Franco je začutil to, spreletelo ga je veselje, a se je zadržal. j »Spominjam se,« je nadaljeval, _ »pisma, ki sem ti ga pisal I takoj, ko sem prišel domov, in onih treih besed, ki si mi jih rekla dan pozneje na Muzzagliu, ko so drugi plesali pod kostanji. Ti si prišla mimo mene, ko si šla po ogrinjalo, ki si ga bila položila na/ travo. Se spominjaš? »Da.« Prij-'l ji je roko in jo približal ustnicam. »Hvala ti še enkrat,« je rekel, »za tiste tri besede. Tedaj so bile zame življenje. Ali se spomniš, da sem ti na povratku ponudil roko in je bila mesečina?« »Da.« »In se spomniš, da mi je spodrsnilo, preden smo prišli do mostu, in si mi rekla: »Dragi gospod, ali je vaša naloga, da me podpirate?« Luiza ni odgovorila. Stisnila mu je roko »Za nobeno stvar nisem bil dober,« je rekel žalostno. »Nisem te znal podpirati.« »Storil si vse, kar si mogel.« Ko je to govorila, je bil Luizin glas slaboten, a zelo različen od onega, ko | rekla: »Moje srce je hladno.« Mož jo je spet prijel za roko ter se vrnil z njo počasi proti pristanu. Draga roka ni bila brez življenja kakor prej, izdajala je vznemirjenje, boj. Franco se je ustavil in tiho rekel: »In če grem k Mariji: Kaj naj ji rečem o tebi,« Začela je drhteti, položila mu je glavo na prsa in zašepetala: »Ne, ostani.« Franco ni razumel in je vprašal: »Kako?« Ni slišal odgovora, prav počasi je sklonil obraz, videl je njene ustnice, ki so mu prišle nasproti, položil je svoje nanje. Srce mu je bilo, močno bilo, mogoče bolj ko tedaj, ko je prvič poljubil Luizo kot svojo drago. Dvignil j.-' obraz, ni mogel niti govoriti. Končno se mu je posrečilo, da je izustil besede: »Rekel ji bom, da si obljubila...« »Ne,« je zašepetala Luiza obupno, »tega ne umrem, ne prosi me, ni več mogoče.« »Kako, ni mogoče?«- »O, saj me razumeš! Tudi jaz sem t? razumela, kaj si hotel reči.« Hotela je iti naprej, da bi ustavila pogovor. Vendar se je držala moževe roke. »Luiza!« je rekel resno, skoraj zapovedujoče. »Ali boš pustila, da bom tako odšel? Ali veš, kaj j? zame to, če tako odpotujem?« Za ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jote Kramarič — Izdajatelj: tai. Sodja — Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov n« vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Me-U ” m IS lir _ Uredništvo: Konttaueva nlka 6/H1 ~ Uprav« Kotarjev* alka i Ljubljana - Telefon itev. 40-01 do 48-03 - Podružnica, Novo mesto