edini «rezultat» zasedanja generalne skupščine OZN ‘ffla plačana v gotovini ““— v _ • P°stale^i^gruppo^ Cena 35 lir________________________________________________________________________________________ TRST, nedelja 9. oktobra 1960 Leto XVI - Št. 242 (4705) Med razpravo so se proti obravnavi tega vprašanja pred skupščino izrekli zlasti zastopniki: Francove Španije, ZDA, Avstralije in Filipinov - Jugoslovanski delegat Vidič se je za vpis odločno zavzel - Krišna Menon pa je obtožil predsedniški urad, da si je uzurpiral pravice skupščine in poskusil prekiniti razpravo o tem vprašanju NEW YORK, 8. — Danes se je nadaljevala v generalni skupščini OZN razprava o vpisu na dnevni red vprašanja sprejema LR Kitajske v OZN, in se končala z glasovanjem o dveh spreminjevalnih predlogih nasprotnih priporočilu predsedniškega odbora, naj se vprašanje ne vpiše na dnevni red. Izid glasovanja prvega predloga, ki ga je pred- — loži! Nepal, je bil nasled- nji: 34 za, 38 proti in 6 vzdržanih glasov. Rezultat drugega, ki ga je predložila Gvineja, pa je bil: 34 za, 42 proti in 22 vzdržanih glasov. Izid teh glasovanj pomeni, da se je generalna skupščina izrekla proti obravnavi vprašanja o sprejemu Kitajske v generalno skupščino. Prvi govornik na današnji seji, ki je razpravljala o priporočilu predsedniškega urada generalne skupščine Organizacije združenih narodov, naj se vprašanje sprejema LR Kitajske ne vpiše na dnevni red, je bil zunanji minister Kube, Kaul Roa, ki je poudaril: .Združeni narodi so tisti, ki potrebujejo Kitajsko ne pa Kitajska Združenih narodov*. Ostro je napadel vlado ZDA in med drugim dejal, da hoče spremeniti OZN v »kolonijo državnega de- partmaja*. Izjavil je dalje, da Kuba vodi sedaj drugo vojno za neodvisnost, zato da pri prišel dan, ko bi bili narodi Latinske Amerike o-svobojeni izkoriščanja, kateremu so podvrženi v imenu krščanske in zahodne civilizacije ter da bi uživali svoje bogastvo daleč od imperializma. Tudi finski minister Ralf Tormgren je izjavil, da mora po njegovem mnenju OZN proučiti ukrepe, ki so potrebni, da bi se Kitajski omogočilo sodelovanje pri delu mednarodne organizacije. Rekel je, da OZN ne more nič pridobiti, če odklanja proučevanje tega vprašanja. Se prav posebej pa je poudaril, da je sedanji režim na Kitajskem na oblasti že enajst let. Delegat Francove Španije je seveda ponovno govoril o kiivdi Kitajske za napad na Korejo ter dejal, da Fran- cova Španija ne more dopustiti sprejema v OZN take države, ki ne spoštuje mednarodnega prava, ne glede na število njenega prebivalstva. Delegata Paname in Kostarike sta nato izjavila, da bosta glasovala samo za prvi del priporočila predsedniškega urada, v katerem je rečeno, da se zavrača vpis sprejema Kitajske na dnevni red, glede drugega dela priporočila pa se bcsta vzdržala, ker vsebuje zahtevo po izključitvi slehernega proučevanja kakršnegakoli predloga, da se sprejme Kitajska v OZN. Zelo oster nasprotnik sprejema se je pokazal avstralski delegat Garfield Barvvick, ki je navedel kot vzrok svojega stališča celo ti, da vlada v Pekingu »ne more v celoti nadzorovati kitajskega ozemlja*. Prav tako oster je bil ameriški delegat Wadsworth, ki je zavračal splošno in prepričljivo trditev, da mora Kitajska nujno sodelovati pri vseh pogajanjih za razorožitev, .Razorožitev je možna samo, če tisti, ki sodelujejo pri pogajanjih pristane- jo na osnovno načelo, da je vojna zlo in da je treba zaradi tega uničiti oborožitev v okviru nadzorstva. Ta na-lcga, ki je že sama po sebi zelo težavna, ne bi bila o-lajšana, če bi bili na pogajanjih še predstavniki reži- lltlllllllllllillllfllllllllllllllllllllllllllllllllll.nl Tito bo neuradno obiskal Rim? RIM, 8. — Italijanski zu-( nanji minister Antonio Segni je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Rimu, Mihajla Javorškega, in se je zadržal z njim v dolgem razgovoru, med katerim so bila proučena aktualna mednarodna vprašanja in vprašanja s področja jugoslovansko-itali-janskih odnosov. Kot smo že poročali je Mihajlo Javorški imel včeraj daljši razgovor s predsednikom italijanske vlade, Fanfanijem. V diplomatskih krogih spravljajo te obiske v zvezo s potovanjem predsednika Tita, ki se bo po nekaterih ugibanjih izkrcal v Neaplju in neuradno obiskal tudi Rim. ma, ki trdi, da je vojna neizogibna in zaželena in če bi ti predstavniki pridigali evangelij sovraštva in nasilja*. »Najprej se morajo sporazumeti tisti, ki hočejo izključiti vojno kot orodje politike*. Zunanji minister Maroka, Hemedi, je zagovarjal vpis vprašanja Kitajske na dnevni red in poudaril, da je prisotnost Cangkajškovih predstavnikov enakovredno z odsotnostjo predstavnikov Kitajske. Filipinski delegat pa spada prav gotovo v najhujše nasprotnike pri vstopu Kitajske v OZN; dejal je namreč, da bi njen sprejem »spremenil OZN v šolo mednarodnih zločincev*. Na popoldanski seji je prvi govoril jugoslovanski delegat Dobrivoje Vidič. Odločno se je zavzel za vpis sprejema Kitajske na dnevni red in predložil, naj skupščina to vprašanje prouči. Indijski obrambni minister, Krišna Menon, pa je ponovil, da si je predsedniški urad uzurpiral pravice skupščine. Dejal je, da je ta u-rad (odbor 21) poskusil pre- kiniti razpravo o tem vprašanju in da bi morala za resolucijo, v kateri se zahteva prekinitev razprave, glasovati dvotretjinska večina. Ko je odgovarjal na očitke o režimih, ki so bili vzpostavljeni s silo, je Menon dejal, da je na svetu malo držav, kjer se to ni zgodilo. Medtem pa se nadaljuje bolj ali manj odkrita borba med Vzhodom in Zahodom za pridobitev nevtralnih držav, zlasti pa novih članic OZN, ki so pred kratkim postale neodvisne. Danes je v ta namen Eisenhower po-vrbil načelnike 14 novih a-friških držav in Cipra na sestanek, ki bo prihodnji petek. Nigerijski predsednik vlade Tafava Baleva pa je povabil Eisenhowerja, naj obišče njegovo državo, ki je po številu prebivalcev sedaj največja afriška država. Predsednik te države je bil danes namreč pri Eisenho-werju na obisku, vendar pa še ni mogoče reči, ali bo piedsednik ZDA lahko opravil ta obisk pred potekom (Nadaljevanje na S. strani) [letošnjih volitvah lie£nb0d0 6 in 7' n(> W «nbra p0 vsej drža-čeprav upravne volitve, travni „e bodo obnovili Pofcrajij, orSani občin in popoln.' so volitve dobile Politično obe-?°§odkih . • Po krvavih it!iele nn ,v ki so floboic .VseJ državi zelo ■ rih io v’ in zaradi toa v)'^ Padla Tambroni- 4r°Si in"?’ vsi ^jeSankc! Je vse •Ulico vPlivalo na politični z velikim pričakujejo, to dogajanje volivce in ali do ošibitve po-** ki n*anske demokra-“biost ^°S1 Slavno odgo-Nke i„ , omenjene do-jjsplet r^a njihov krvavi 5** Volivo če 1)0 Pri ve-^a°t*v prevladovala ^ ’ bi morala biti tun., mokracija iz-VolCn°go glasov‘ 2atrie i,- . tudi politično °d njih od- fhPolitikeJ"Jirazv°j sploš- v Italiji. Čeprav ...j,. *)3 vlada, ki jo taljena 1 l1’ stranke, se-e 0 likviri' 0’ da ne-t ^ice Pogubne po- ' Pa ml i tidne poli- u°krist j antV fduj e med de' ohra^ je>n)a, da bi in do novih voli- s tem izgonili Pa iPV med naslonit-JPtav Sn o ali na desno. JPitni HB.?ed levo usmer-3ine pokristjani tudi likati' krm-!51 hotele za-t hrzda 0 na levo, pa SjH ki " utesnjuje Vade krize s T ,Sedanjo re’ ' PPel _ sestavo te vla- ki6 vsa^n^Pujše zlo. Da br ePila-r, ika nekoliko da Spa ,levo’ je torej sta "e si]p , levtoarske na-teL0kI£Pijo ter po- tako demokristjan- v^Pativ!0 Pred omenjeno 1 v Irv* temu lahko 3?o n^ievnem merilu Ž^rcioria°m0re tudi novi C?' ki k*1 volilni si-Odh^ijanom oiežkočil de-k%0vJan°tn sestavljanje , so hi]; JPznih mestih, bv raša-^ oslej v večini. !Csk«m ine v p°- dani tudi ° horu se poji^ si Pri nas. po se-thSstian6^ so imeli SkuPno s s°’ N£‘ tln. republi-tiirp h 24. e *° Je !3 gla-h nKSlstemLproporcipnal-!<»£?£, Pa ««gne. anje večine re*,Tu° enakem vola bjlovalce^ izgubiti nim„ bi]) skim pomeni, ClPosf^ tudi J »zbira med at'*o‘n;rieno Politiko in Ustne; S leno rudi to od-Sca hiili vo'i ko se hcy v cei^hvci. c 61otl še bolj je r'eno v desno. se uve- ljavi kakor zadnjič, ne bo mogla tukajšnje krščanska demokracija mimo tega dejstva in če se ne bo hotela sprijazniti s stvarnostjo, se bo morala povezati z desnico, to je s fašisti in liberalci, kaiti malo je možnosti, da bi dobili tokrat monarhisti kakega zastopnika. V Trstu pa je odkrito povezovanje s fašisti tudi za demokristjane zelo tvegana stvar, kajti Trst ni Rim, kjer demokristjani in fašisti že toliko let upravljajo občino. V boju za utrditev levice ima vsekakor važno vlogo Neodvisna socialistična zve-zu, ki je vedno najbolj dosledno branila interese delovnega ljudstva in hkrati narodnostne pravice Slovencev, kar je oboje resnična demokratična politika. Načela, ki jih zagovarja NSZ v delavskem gibanju, pa so tudi prevladala v svetu in se pokazala kot najbolj pravilna, saj je borba za mir eno poglavitnih gibal in teženj vsega naprednega človeštva. NSZ kandidira v vseh okrožjih in njen samostojni nastop ni *v nasprotju z njenim trajnim načelom krepitve naprednega delavskega gibanja, saj bo okrepitev njenih položajev hkrati tudi o-krepitev levice. V sedanjem položaju je njen volilni nastop specifičen doprinos k uspehu vseh naprednih sil. Zvesta .načelu demokracije, obrambe razrednih pozicij in narodnostnih pravic Slovencev, se je NSZ trudila tudi za enoten nastop vsega domačega prebivalstva v Nabrežini, ki brani svoj goli obstoj, saj nam hinavski glasniki «de-mokracije» očitno strežejo po življenju. Zato so vsi o-čitki o raznih «izdajstvih» popolnoma potegnjeni za lase ter bi bilo edino resnično izdajstvo le to, če bi šli v Nabrežini na volitve ločeno in izročili s tem občino najbolj nevarnim nasprotnikom našega ljudstva, to je demokristjanom ter s tem zares izdali domače prebivalstvo. Vsem je, žal, predobro znano, da nam demokristjani v Trstu odrekajo pravico do u-porabe materinščine v občinskem in pokrajinskem svetu in vse druge pravice, kar je najbolj otipljiv dokaz njihove nedemokratičnosti. Resnična demokracija pa pomeni tudi pravico do kruha, vladajoči demokristjani pa nam odrekajo pravico do sorazmernega števila služb v javnih ustanovah, do uporabe svojega jezika na sodiščih itd. Pri tem so tudi zaman vsi izgovori na težkoče, kajti od leta 1948 so v Rimu v vladi, od leta 1949 pa v tržaški občini ves čas na oblasti demokristjani. Neodvisna socialistična zveza gre torej v volilno borbo tudi zato, da se vsa ta demokristjanska licemernost končno razkrinka in razgali ta bedna politika dvojnih mer in dvojnih u-teži: Slovenci bivajo prav tako v Trstu kakor v Nabrežini in ravnanje mora biti zanje povsod enako. Zato se občani devinsko-na-brežinske občine vsem sedanjim volilnim obljubam popolnoma upravičeno smejejo. Seveda pa se nobeno politično gibanje ne more zadovoljiti s tem, da razkrin-kuje druge. Kot smo omenili, je NSZ vedno vodila politiko, dosledno s svojim naprednim načelom, kar je tudi najbolj važno jamstvo za volivce, ki ji bodo zaupali svoje glasove. Ta načela pa so konkretno izražena v njenem programu, i/ odnosu do mednarodnega položaja se je NSZ vedno potegovala za mir, za popuščanje napetosti, za razorožitev in aktivno sodelovanje med narodi in državami. V državi se je berila za uveljavljenje demokratičnih sil, proti monopolom in klerofašizmu ter za napreden razvoj v notranji politiki. Na našem področju je skupno z drugimi naprednimi silami odločno branila interese delovnih ljudi in hkrati interese vsega tržaškega gospodarstva. Zahtevala je okrepitev ladjedelnic in sploh vse industrije IRI ter povečanje števila pomorskih zvez. Prav tako se je vedno zavzemala za državna naročila mali in srednji industriji, za izboljšanje položaja malih »trgovcev in obrtnikov, za gradnjo novih šol, obnovitev bolnišnic, izboljšanje socialpega skrbstva, za ustanovitev sklada za razvoj našega kmetijstva. NSZ je tudi vedno zagovarjala politiko sodelovanja in sporazumevanja med demokratičnimi silami, sindikati, organizacijami malih proizvajalcev, zlasti v zvezi z zahtevo po u-činkovitih vladnih ukrepih v korist Trsta. Samo po sebi pa je razumljivo, da se bo NSZ odločno zavzemala za enakopravnost med državljani slovenske in italijanske narodnosti ter za popolno u-resničenjc Memoranduma in priloženega Posebnega statuta, tako da se končno popravijo vse, lahko bi rekli že zgodovinske krivice, ki so nam bile storjene od leta 1919 dalje. To pa ni ni-kak nacionalizem in ni v škodo nikomur, kajti kdor zahteva, da ga bodo spoštovali, mora spoštovati najprej druge. Jamstvo, da bo NSZ svoje obljube in obveznosti vedno spoštovala, so tudi njeni kandidati, prekaljeni v trdih vsakdanjih borbah in v zvestobi resnično demokratičnim načelom. mm m < Trgatev v Križu (Foto M. Magajna) llllllll(llllllllllIIIIIIIIIIII|||||||||l|IIIIIIItlllll||MlllllllllltllllllllllllllllI|||||1||||||||a«|lIlli||||v||||||||||||||||||||||f lliif iiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiitiitlllllllllllltlllllllllMItllllflllllllllllMIIIIIIlUiaillllllllllllllllllllllllllllllillMliliiiiiiMMIIIIItlllllllllllllttUlllltllllllllllllllliililiiiiinitinunuH!^ Generalna skupščina OZN je včeraj zavrnila vpis sprejema LR Kitajske na dnevni red PffinSs1cT”Jnm!le 9. oktobra 1® Ob šesti obletnici Kot smo obljubili t> u-vodniku na dan šeste obletnice podpisa Londonskega memoranduma in priloženega mu Posebnega statuta, objavljamo spomenico, ki jo je 25. oktobra 1959, ob 5. obletnici podpisa, poslalo takratnemu predsedniku italijanske vlade Segniju 22 izvoljenih slovenskih županov ter pokrajinskih in občinskih svetovalcev tržaškega področja. Za ponovno objavo te spomenice smo se odločili iz več razlogov. Prvič zato, da o-pozorimo, da pošiljatelji spomenice nanjo sploh niso dobili nobenega odgovora, niti potrdila o prejemu. Drugič zato, ker se položaj slovenske etnične skupnosti pod Italijo ni v ničemer izboljšal od položaja, ki je opisan v spomenici, pač pa se je dejansko še poslabšal, bodisi zaradi tega, ker Memorandum še vedno ni bil ratificiran in objavljen v U-radnem listu, ker so bistvene obveznosti Memoranduma še vedno ostale mrtva točka na papirju, bodisi zaradi nameravanega sprejema takega zakona o slovenskem šolstvu, ki je za slovensko etnično skupnost pod Italijo nesprejemljiv in zaradi vrste hujskaških izjav tudi vidnih političnih predstavnikov, ki so v očitnem nasprotju z duhom in črko Memoranduma. Edino kar bi nas lahko navdajalo z zadovoljstvom, bi utegnila biti četrtkova izjava sedanjega zunanjega ministra v rimski vladi Se-gnija, da nje trden namen vlade — ob spoštovanju načela o reciprociteti — popolnoma uveljaviti določbe mirovne pogodbe glede vrnitve dobrin in glede Spomenice o soglasju (oz. Memoranduma). Toda kako se te obljubljajoče besede skladajo z že omenjenimi popolnoma nasprotnimi dejstvi. Mi Segnijeve izjave in zagotovila sicer sprejemamo na znanje, toda vrednotili jih bomo šele po dejanjih in dokler teh ne bo, bo žal še vedno veljala težka obsodba, ki so jo naši izvoljeni predstavniki izrekli pred enim letom v svoji spomenici. Spoštovani gospod prof. Antonio SEONI predsednik vlade RIM Gospod predsednik! Podpisani slovenski župani, pokrajinski in občinski svetovalci si kot izvoljeni zastopniki slovenske etnične skupine na Tržaškem sedaj, ko je preteklo prvo petletje, odkar sta 5. oktobra 1954 Italija in Jugoslavija podpisali v Londonu Spomenico o soglasju s priloženim njenim sestavnim delom. Posebnim statutom o zaščiti pravic narodnostne manjšine, in je na podlagi tega dogovora prešlo Tržaško ozemlje pod italijansko upravo, dovoljujejo opozoriti Vas na nadvse nezadovoljivi položaj, v katerem še vedno živi tukajšnja slovenska etnična skupina zaradi dejstva, da prene-katere bistvene določbe londonskega dogovora niso bile izpolnjene. Tržaški Slovenci smo vsebino Spomenice o soglasju s priloženim Posebnim statutom sprejeli v vednost v prepričanju, da pomeni začetek nove dobe mirnega sožitja, vzajemnega razumevanja in spoštovanja in konec narodnostnega sovraštva med italijanskim in slovenskim prebivalstvom, ki preko 1000 let delita na tej zemlji dobro in zlo usodo. Saj smo v londonskem dogovoru videli le instrument za izvajanje načel, sprejetih že v republiški ustavi, ki so obvezna tudi za to ozemlje, in ki v svojih 2., 3. in 6. členu obvezujejo državo, da jamči tudi svojim slovenskim državljanom uživanje človečanskih pravic, enakopravnost in zaščito njihovega etničnega značaja. Ravno ta načela so bila sprejeta in natančno določena v londonski Spomenici o soglasju in v Posebnem statutu, ki tvori njen sestavni del. V minulih petih letih je slovenska skupina na Tržaškem po raznih svojih predstavnikih in organizacijah ne glede na njihovo politično in ideološko usmerjenost v ne-številnih svojih spomenicah, prošnjah in vlogah nenehno in enotno zahtevala, da se določbe in iz njih izhajajoče obveze in dolžnosti italijanske države izvajajo, ter da se tako zadosti ustavi, osnovnemu zakonu republike, ter se — končno in nič manj — izpolnijo svečane obljube in izjave, ki so v jih v tem pogledu ponovno dali najodgovornejši predstavniki Italije. 8 tem bi se, poleg vsega drugega, preprečilo, da bi se Slovenci v Italiji potiskali v položaj državljanov druge vrste in bi si taisti ohranili tisto spoštovanje do oblasti, ki je neobhodni pogoj za mimo in pravilno sožitje in razvoj med upravitelji in upravljanci. Doslej so vsi ti pozivi imeli omejen odmev. Ni pa misliti, da bi se slovenska etnična skupina v Italiji mogla s tem sprijazniti. Zato podpisani župani, pokrajinski in občinski svetovalci slovenske narodnosti na Tržaškem o-zemlju ne glede na svojo ideološko usmerjenost ob priliki obletnice podpisa Spomenice o soglasju, ko morajo s težkim srcem pribiti, da skoro nobena določba Spomenice in Posebnega statuta v prid Slovencem ni še bila izpolnjena, ponovno ugotavljajo: 1. Ta važni dogovor, ki pomeni tudi zgodovinsko prelomnico v odnosih med glavnima podpisnicama — Italijo in Jugoslavijo — do danes še ni bil objavljen niti v Uradnem listu Italijanske republike niti v Uradnem vestniku, ki ga izdaja Generalni vladni komisariat za Tržaško ozemlje. Prizadetim državlianom ni torej na razpolago, niti jim je znano od oblasti priznano besedilo Spomenice o soglasju in besedilo priloženega Posebnega sta- tuta. In če pomislimo, da bo 26. t. m. poteklo že celih pet let, odkar je ravno na podlagi tega dogovora na Tržaško o zernlje bila raztegnjena popolna civilna oblast italijanske republike in da so bile med tem časom sicer bolj ali manj v celoti izpolnjene vse določbe tega meddržavnega dogovora razen tiste, ki je za nas najosnovnejša, to je določba čl. 4. Spomenice, ki obvezuje italijansko vlado, da uveljavi Posebni statut iz priloge II., tedaj to meče čudno in obenem zgovorno luč na odgovorne činitelje vlade v Rimu. Iz tega izhaja tedaj nujno, da se Spomenica in Posebni statut uzakonita v smislu ustave. 2. Ne glede na to in mimo tega pa so ostale mrtva črka določbe Posebnega statuta, ki jamčijo slovenski etnični skupini vse ostale pravice, kakor jih je vsaka sodobna država dolžna nnznati svojim narodnostnim manjšinam. In tu jih navajamo po členih Statuta samega: a) Mrtva črka je ostala določba člen 2 b, ki obvezuje italijansko vlado na enakost Slovencev pri pridobivanju ali opravljanju javnih služb, funkcij, poklicev in časti in ki jim kot takim jamči dostop do javnih in upravnih služb in zagotavlja slovenski etnični skupini pravico do pravičnega zastopstva v upravnih funkcijah in položajih. Noben lpravrn in državni organ ni od 5. oktobra 1954 do danes razpisal za -Slovence kot take niti enega mesta, še manj pa — razen v malenkostnih in skoro neopaznih primerih — imenoval Slovence na upravne položaje. Merodajna oblastva niso imela za potrebno, da bi zagotovila Slovencem primerno zastopstvo niti v kmetijskih organih, čeravno tvorijo pripadniki slovenske etnične skupine , nedvomno večino poljedelcev na Tržaškem ozemlju. Ob priliki ponovnih intervencij v tem oziru smo v najboljšem primeru dobivali odgovor, da se pri natečajih in sistemaeiji mest «ne dela razlika med Slovenci in Italija-ni», kakor d . bi dolocoa londonskega dogovora, ki predvideva pravično zastopstvo pripadnikov slovenske etnične skupine, ne obstajaia. Posebno v okoliških občinah je treba namestiti občinske tajnike, občinske zdravnike, babice, ži-vinozdiavmke in spravne sodnike skladno z gori navedenimi predpisi Posebnega statuta ii zato imenovati na ta mesta Slovence. V ostrem nasprotju s Spomenico in Posebnim statutom danes n. pr. plačajo še vedno obrtniki in trgovci za svoje napisne table in reklamne izveske, ki so v italijanščini in slovenščini, zadevni davek tudi za slovensko besedilo. To pomeni, da je Slovenec z uporabo svoje materinščine dvakrat obdavčen. b) Mrtva črka so ostale določbe člr-na £ o uporabi slovenskega jezika na sodišču, in premnogokrat v napisih na javnih ustanovah ter krajevnih in uličnih imenih tudi v tistih krajih, kjer ni nobenega dvoma, da je večina in ne samo 25 odst prebivalstva slovenskega rodu. še vedno beremo napise o-rožniških in policijskih postaj in poštnih uradov, na nekaterih obmejnih blokih, označbe pokrajinskih in državnih cest celo v devinski-pabrežinski, dolinski, zgoniški in re-pentaborski občini, da ne govorimo o onih predelih tržaške in miljske občine, kjer tvorijo Slovenci 25 odst. prebivalstva, izključno v italijanščini. In zgodiio se je celo, da je vladni komisar prepovedal rabo slovenskega jezika na javnih zborovanjih v sredini Trsta še vedno je po členu 137 kazenskega postopni-ka zločin, ako se hoče Slovenec braniti na sodišču v materinščini, medtem ko člen 122 civilnega postopnika ravno tako ne dovoljuje na sodišču uporabe slovenščine. c) Posebno poglavje je slovensko šolstvo na Tržaškem, Goriškem in v Slovenski Benečiji. Čeprav obvezuje člen 4 c, predzadnji odstavek, italijansko vlado, da brez odlašanja izda ukrepe za stalno ureditev slovenske šole, slovensko šolstvo kljub večkratkim stvarnim predsiavkam prizadetih in kljub daljnovidni intervenciji pomembnih italijanskih političnih strank in skupin — katerim smo za to hvaležni — doslej ni bilo uzakonjeno, kar poleg vsega povzroča hude socialne krivice učnemu in ostalemu osebju slovenske šole. Slovensko šoistvo, kakor sicer vse ostale naše narodnostne pravice, pa mora najti primerno rešitev povsod, kjer bivajo v Italiji Slovenci; potemtakem tudi v Slovenski Benečiji. Nedopustno je namreč, da bi bilo dvoje ali celo troje vrst pripadnikov iste manjšine v isti državi: na Tržaškem Slovenci, zaščiteni po londonskem sporazumu, na Goriškem sicer z načelnim priznanjem osnovnih človečanskih in narodnostnih pravic, toda brez gori navedene konkretne zaščite, v Slovenski Benečiji in Kanalski ciolini brez enega in drugega. č) Slovenske vzgojne, kulturne, socialne in športne organizacije še zdaleč niso bile deležne pomoči iz javnih fondov in ostalih ugoanosti v tisti meri in obliki, ki je predvidena v členu 4 d Posebnega statuta. d) Ko so podpisniki sprejeli m odobrili posebne določbo 3. člena o prepovedi netenja nacionalne in rasne mržnje, so se nedvomno zavedali njene daljriosežnosti. In aasi Je po nekaterin žalost nin izkustvih zadnjih petih let i,aka uzakonjena prepoved še vedno pereča in bi z njo doslej kaj lahkotno, izvedeni šovinistični nastopi vsekakor oapaali, viada tudi v tem oziru ni ničesar ukrenila s primernim zakonodajnim ukrepom. e) Četudi člen 4 jamči nas etnični značaj in clen 7 prepoveduje izpreminja-nje meja upravnih enot z namenom škodovati njihovi narodnostni sestavi, moramo ugotoviti, da sta se ti določbi obšli z u-metnim množičnim naseljevanjem italijanskega življa, tako da se je močno spremenila narodnostna sestava našega ozemlja v škodo domačega slovenskega prebivalstva. 3. In naposled zahtevamo, da se dejansko in na ustrezen način izvedejo določbe člena 8 Spomenice o soglasju Gospod predsednik, ko smo se podpisani odločili, da naslovimo to spomenico na Vas, kot načelnika vlade, smo se dobro zavedali, da so naše besede in zahteve naša pravica in naša dolžnost. Nočemo in ne moremo se odreči prvi in izpolniti hočemo drugo, ki Jo nam nalagata pripadnost k slovenski narodnosti in naše svojstvo izvoljenih zastopnikov. Tako ravnamo v korist vsega prebivalstva našega ozemlja, kajti njegov miren razvoj in blaginja sta tudi odvisni od spoštovanja in priznanja, ki ga izraža naša skupnost, ko vidi in ugotavlja, da tudi vlada izpolnjuje svoje sprejete obveze do državljanov. Za njihovo uresničitev se bomo borili in nič nas ne straši veukost napora, žrtev i0mi!**1 kinih, ker na pr. stike nenehno vzir , Po polurnem P so delegacije petihi •** t((i kovskih držav ,2ar.a.*J' sklenile, da resoluciJ« neto. Kljub menita temu, de 'V; pobuda k.® ufH* skih držav ni uspeli; lagateljem resolucij Jfrl opozoriti generalno e m snovne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii KOROŠKI SLOVENCI OB 40-LETNICI PLEBISCITA Izzivalne manifestacije in «izleti» avstrijskih šovinističnih elementov proti Slovencem - V petih letih od podpisa državne pogodbe člen 7 še ni postal realnost Iz celovškega «Slovenskega vestnika« ponatiskuje-mo članek, ki ga je napisal ob 40-letnici koroškega plebiscita ugleden koroški Slovenec iz Roža in ki nazorno prikazuje trnjevo pot naših rojakov v predvojni in povojni Avstriji. Te dni se štiridesetič po- navlja 10. oktober, dan, ko je leta 1920 južni del Koroške glasoval o svoji pripadnosti. Gotove organizacije na Koroškem že skozi celo leto s pravo poplavo proslav, raznih prireditev in srečanj častijo po svoje to štiridesetletnico. Za te proslave prirejajo zlasti iziete na ozemlje, kjer prebivamo koroški Slovenci in z nami pravzaprav peščice privandranih Nemcev. Posebno privlačni so kraji St. Jakob, Loče, Borovlje, Pliberk in 2elezna Kapla. Štiridesetletnico plebiscita pa ti «izletniki» — povečini brez domačega, avtohtonega prebivalstva — proslavljajo tudi po drugih krajih, kjer živijo privandra-ni orožniki, učitelji, železničarji in drugi, s katerimi skušajo dokazati, da Slovencev tod okoli ni več. Spet se dvigajo po deželi valovi nemškega nacionalizma, da bi nas pogoltnili, kakor so to poskušali že tolikokrat v zadnjih 40 letih in tudi prej. Ni še dolgo tega, ko je minilo 40 let, odkar je takratna deželna vlada v St. Vidu ob Glini dala koroškim Slovencem slovesno obljubo, da bo po plebiscitu dala koroškim Slovencem vse pravice in da jih bo varovala na vse večne čase. Ta obljuba doslej ni bila uresničena, koroški Slovenci smo priča in žrtev čisto nekaj drugega. Komaj je minil 10. oktober 1920, že se je pričel vsestranski pritisk na nas, zlasti na uradnike in nameščence javnih ustanov in na delavce po tovarnah, ki so bili Slovenci. Praksa slovesne obljube v St. Vidu je bila odpuščanje Slovencev iz služb in tovarn ali pa premeščanje v popolnoma nemške kraje. Na železniških postajah so izginili dvojezični napisi in bili nadomeščeni z nemškimi. Slovenska pesem in slovenska prosvetna dejavnost sta veljali kot iredenta, kdor se je zoperstavil pobesnelemu nemškemu nacionalizmu v deželi, je ustmeno in fizično občutil krilatico ahoruck liber den Loibl«. Slovenske prosvetne prireditve so bile pod najostrejšim nadzorstvom oblasti, otroci slovenskih staršev so v šoli dobili slabe ocene, zaradi česar jim je bila tako rekoč onemogočena nadaljnja izobrazba. Koroške Slovence so merodajni politični krogi poznali le. kadar so zaradi drugih svojih grehov prišli v stisko. Ko je bila na pr. leta 1934 na Dunaju in drugod zadušena vstaja, je takratni deželni glavar dr. Sucher poklical v Borovlje vplivne koroške Slovence iz Roža ter jih z obljubo, da bo slovenska manjšina deležna vseh pravic, pozival na pomoč in sodelovanje v klerofašistični stanovski državi. Tudi to pot je obljuba ostala le obljuba. Nič se ni spremenilo na boljše. V Celovcu so najmerodajnejši ljudje že pripravljali načrt za «dokončno rešitev slovenskega vprašanja«. Po «anschlussu» 1938 so vodilni krogi obrambnih bo- Novi predsednik Brazilije Janlo de Silva Quadros, kandidat opozicije, je bil izvoljen za novega predsednika Brazilije. Rodil se je I. 1917, v politično življenje pa je vstopil 1. 1947 kot občinski svetovalec v San Paolu. Pozneje je bil izvoljen za župana, po enem letu pa za guvernerja države San Paolo. Predlanskim je bil izvoljen za zveznega poslanca na listi laburistične stranke, lani pa je bil kandidat nasprotne ■Nacionalne demokratične unijeu jev 1918—1920 pričeli z ((dokončnim reševanjem slovenskega vprašanja«. Na stotine so nas izgnali iz domačij, na stotine vrgli v taborišča smrti in na stotine zadušili v plinskih celicah ali pa jih obglavili. Celo šolarjem niso prizanesli, prepovedali so jim materino govorico in jih zaradi tega zapirali. Vsaka grožnja je bila tudi krvavo uresničena. Toda tudi to nas ni zlomilo. Vstopili smo v mednarodno osvobodilno horbo proti nacizmu, prvi in tako rekoč edini na koroških tleh, s tem pa doprinesli svoj neovrgljivi del in velik krvni davek za osvoboditev in novi nastanek Avstrije. Ko je leta 1945 bila provizorična deželna vlada v stiski, se je zopet spomnila koroških Slovencev. V vlado je poklicala zastopnika koroških Slovencev in da bi našla pravično žigajo baklo mržnje in nestrpnosti v deželi, radi spravili na kolena in žive v grob. Toda koroški Slovenci smo preživeli težje čase in smo ostali na svoji zemlji. In na tej zemlji bomo še živeli, tudi še, ko bodo že strohnele kosti ljudi, ki so nam sovražni in ki nas dušijo skozi 4Q let. Rodoljub Izzivanje v Celovcu pred slovensko knjigarno rešitev manjšinskega vprašanja, je poslala skupino izvedencev v Švico, da proučijo tamkajšnjo manjšinsko zaščito. Dobili smo dvojezično šolo, ne da bi kdo vprašal, kje povsod živimo in koliko nas je. Ce-piav je bil le drobec nam pripadajočih manjšinskih pravic, smo ga iskreno pozdravili. Nihče od nemških sodeželanov ni ugovarjal, v deželi je zavladal mir. Pri-celo se je sporazumevanje med obema narodoma. Ko je Avstrija 1955 dobila državno pogodbo, se je v deželi pričela spet stara pesem. Oživeli in zaživeli so stari nemški nestrpneži, dobro poznani iz obdobja okoli leta 1920, še bolj pa iz let 1938—1945 kot SA- in SS- fuehrerji in Kreisleiterji Pod različnimi prvotnimi firmami svojih organizacij so — ne da bi jim kdo skrivil lasu — pričeli svojo staro gonjo proti koroškim Slovencem, zlasti pa proti dvojezični šoli. Z grobim, protiustavnim pritiskom so insceni-rali šolske štrajke in s surovo besedo branili otrokom obisk šole. Nihče jih na to ni klical na odgovornost, nihče kaznoval. Na Koroškem pač ni veljal zakon, po katerem so šolski štiajki prepovedani. Pobor-niki «zmage v nemški noči« leta 1920 so odločili, da mora dvojezična šola izginiti in pred njimi so klonili tako vlada in parlament, kakor tudi krogi, ki imajo tako radi na ustih »prizadevanje za zmago demokratične misli«. Kolo časa se je na Koroškem zavrtelo nazaj. Dvojezično šolo so pokopali, namesto nje imamo šolo, ki ni ne miš ne tič. V 5 letih od podpisa državne pogodbe njen člen 7 še ni postal realnost. Nasprotno nas hočejo sedaj šele šteti in ugotavljati, kje živimo. Manjšino na našem ozemlju res ni težko ugotoviti. Kdor na to resno misli, naj samo sešteje privandrance, pa bo točno zvedel, kje je manjšina pri nas. Toda to ni namen duhovnih očetov »varovalcev« naših pravic. Vsa znamenja kažejo, da bi nas krogi ki za 40-lelnico plebiscita s tako vnemo za- CELGVEC, 9. — Koroški šovinistični elementi, ki že nekaj časa načrtno zastrupljalo ozračje v okviru proslav 40-letnice plebiscita, so od osebja slovenske knjigarne v Celovcu zahtevali, da takoj odstrani bronasti doprsni kip slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca, ki stoji že več tednov v izložbi knjigarne, češ da je to doprsje maršala Tita. Slo- venska prosvetna zveza je dobila tudi pismo, v katerem neznanci groze z atentatom, če doprsje ne bo odstranjeno. Zveza slovenskih organizacij je zaradi tega protestirala pri deželnem glavarju Wedemggu ter pri celovški varnostni direkciji. Hkrati je Zveza slovenskih organizacij v Celovcu vložila pri celovškem sodišču tožbo pro-Ci dnevniku «Kleine Zei-tung« zaradi ščuvanja javnosti. List’ razglaša koroške Slovence za ((iredentiste« in v grozilnem tonu piše: Domovini zvesto prebivalstvo ne sme dovoliti, da v teh dneh, ko praznujemo 40-letnico nedeljivosti in svobode Koroške, stoji v celovški izložbi kip predsednika države, ki se še ni odrekla Južni Koroški.« Pred knjigarno postajajo razni nacionalistični tipi in hujskajo. Policija je morala knjigarno zastražiti. svetovno )?vnO~ej0^ — jne činitelje ^ b nih dogajanj in na K: \t Vf je treba slediti, da « segli pozitivni rcz., ff«l*- rezi ublažila napetost v Večina v generarF ni ni pričakovala 1 voja dogodkov m ■. poki so zadržali ko«1* „ liV! do petih držav, ki 30 n00 kar je bilo vse, kar je ouul( [. moči, da bi pnspe j y:W' puščanju napetosti jj pf dom in Zahodom 1 magale generalni trtl|c(if|' da krene po kons ^ poti in doseže vs. Lmi * usveh. Mnogi ih ®r' ugledni krogi Zdrf^ žav sodijo, da zmaga na stramj*1’^ K# skih držav. Velike ~rgCti. morale upoštevati se je začel, kajti v generalni skupSMii soluciji je jasno P n( se v njej ustvarjal nosi, v katerih seime„ it? odraža moč in P° blokovskih držav. Po drugi strani P«. ^ mik predloga res?}?fjit cjf fK" izvenblokovskih no velik odmev v^ po? uu l/CUK _ 5 K časopisju. Predvse ^o» T.. ilo d. fi* darja, da je šlo vrstil' manever, v piv- -never vlade ZDA. senhotver očitnoj}^ noi1^ s Hruščevom. jj poudarja, da se jo je dosegla nočni seji 9ene.r,„2\ikuil,Ji ne, kar precej T nS a ameriške večine fli drugih glasovanji ški funkcionarji M (j manevrirali ves * f dosegli, da Eisen g[0jtl p prišel v neroden p pfi fji radi tesne zm,agetl i* vanju so bi,.eneče" funkcionarji Pre.s*. Ji* nadvse nezadovo ■ j« so u?.°‘ i ffi riški strategi do popravili nSF,lrl! Čanjem zakulisnt\eVtrf‘, pri pridobivanju ^tt ^ ter na vse preteff® ^ li, da ameriška v venblokovsktm Li < venoiOKOVSIS-"- J- : I nasprotna. Ame eptle^ «i narji so bili P (cpo , prvi vrsti zara“ J(lfli .Jr kar je namign |jj - ,/ ivorth - ker vodit ^ s„ , sestali k':-- Eisenhoib/t blokovskih držav^^ v prvi vrsti Va , so obvestili ,(0fit* nameravajo v načrt. (Nadaljevanje Nfdeljn. 9. oktobru llMift Radio Trst A 8.00: Koledar; 8.30: Od nedelje do nedelje m našem valu; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski motivi; 11.30: Oddaja za najmlajše — «Bahtiarje-ve prigode«, pravljica Mirka Voduška nato orkes.ra Delmo in Morghan; 12.30 Glasba po želj.h; 13.00: Kronika tedna v 'irstu; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: Zbor «r ranče Prešeren«; 15.00; Tržaški mandolinsk. zbor; 15.40: Jam-sess.on, razmotr. vanja o jazzu; 16.00: Koncert simfo- ničnega orkestra Sedme Armade Združenih držav; 16.40: Ciganski motiva; 17.00: Plesna čajanka; 17.40: Operne arije In dueti; 18.00: Turistični razgledi; 19.15: Operetna fantazija; 20.00: Spori; 20.30: Or- kestra Zacharias in Black; 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi; 21. j0: Antonio Bazzini: Godalni kvartet St. 3; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples, 23.00: Glasba iz davnih časov. Ju; 14.15: Les Paul in nje- gova kitara; 14.30: Interpretacije Nicole Rosst-Lemema; 15.00: Orkestri Les Brovvn, Xa-vier Cugat m Pinc Calvl; 15.45: Kronike nogometnih tekem A lige; 17.15: Simfonični kon- cert, dirigeit Yuzo Toyama; 19.30: Sporna nedelja; 21.00: Koncert lahke glasbe: 21.30: Zračna bitka na^ Londonom; 22.35: Koncert pianista Pietra Scarplnija; 23.30: Napolitanska jesen. v novi reportaža; 13 vas doma; e teden; H ^ceft^-a: 13.45. 15.00: ^ državne nogometne fSC džarska-Jugoslavil3 L % |; pešte; 16.45: vA skega tekmovanja v 17.10: Kino orgle ^ 18.05: Veliki orKes .^et K« melodije: 18 30: jj. M |(: dovoljmi Kranjci: ^ - trte Tajčevič _ Boge Sedem balkanskih II. program .................. . ‘"tf.šO: jLl*!' Glasbeni variete. * h,rmo p Meyer in hjego saiii01,t Konce.T anAirige<|t. o« 8.30: Preludij z vašimi priljubljenimi; 10.00. Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 13.40: Zabavna re- vija; 14.05: Avtorji pojejo svoje pesmi; 15.30: Album pesmi; 17.00: Glasba in šport; 18.30: Plešlte z nami; 20.30: Revija »Radio stoo«; 21.45: Večerna glasba; 22.30: Nedeljski šport. 21.00: Konce.n * irjse grebških solistov, tonio Janigra; ^ ' niKu: radijskem sprej ,,io0 oblečen, to-0 Obijat. B - Je Zfn ,8a je t Patri, B n*?' Čutil je, da bo eilhat iri Je *e'e*. da bi še tek smrti 1 mater- Občo-Jtenial v 83 voasih pr e- ktih v ^dnjih dveh. treh « Bunaii rz se ie pričelo 9i°čem ’ Veselem. toda u-'°Pe, kjer mestu srednje Ev-Si tin S° mn°gi stradali, Ua lmnl: .s Ohe* * r“zne jezike. Hu. '‘Olednih ec*^n °d najbolj »oierj n°*ti. p- ^iepore ‘*lJ !n Pesnik omerjir.^1 , Predstannikon e cmske književ-'atelj imajo nem svetu vi-„ je kot de- lu- meTlovat po sve-le ie pre; 'Ponjko “nioerzo Med "“.'no držauljansko ,epU(,|'kansk dopis7!’k 2 nsKe strani. v ^ojec v i. Ročnih ’. VIar in ženske ' >.’®ral p Jobih, v katerih 9 BUnaf,ev orkester. Roy 1W u»aju ._ . “! , sob0 ki ‘mel- uk ’ ber se je že- iih 1 je Jati z glasbo. ener7 najbolj-< * ie bo violine. Težjih j. “braniti lepih, f Hau 2Insk' ^ so se že-t>to >Z3 |enemu člove- V[.norišee v ,im ie lahko dal .6*1 % nebaj IVOii sobi in j‘m % s 1 denarja tudi za bt^Udj/^ ^arše. X 7 Peklu . Pi živijo las ’kdar „7~ le mislil Roy. Ch ijudi llT videl tak0 }j,.Criipi 1 e mec* doma- >laV!.fja žal, Jost ga je pre. ^ b.m. V Pragi je boli«. “arizu mu je ?JeSovo dekle je ves čas in tam je S0,je; j* . ‘b >a . ' O« *U it da* k Toda ves cas 'o s;,! in , UmrI- Kašelj %k Prišel "J"11 žalost- Za- »late dom< ca kij ,G'ej „ , »m tezpof«i’ Crn-- dalj ^0?elnj ko t»in ?er( It, n'1’ vi,W- J10 so ga za-5 ga in elegantne- Ze,ezn'ške po- HnSi ga X: "oy s prtljago z 'Oaa-vZ ie iz »topi1 x t(h k.. ^ na, a to med ht. lej ev ni v navadi. , Vi,' gleJ! - SO rekli («sii!aiiorna Se . vk- e Je nekdo o- ^ n’ S'," «>« »o.- !Sa i* SosII^barlvja Muro-ae'zile biiščeče na nebu zasvetile. V kttlu zbor žab neprestano krekeže. Topolov so vrh spreletele radosti neznane vsemira. Ves dan samo bliski in strele! Kak mir zavečtra! Prižgalo zvezd bo zdaj roje nebo brez megla in oblaka. Kraj žabic družine, ki poje, potoček nenehoma plaka. Od vseh teh hrumečih je zvokov, po vsem tem viharnem nemiru ostal samo sled sladkih stokov v tem vlažnem večeru. Vsi tisti nalivi končali s o slednjič v potoku zvenečem. Od lomnin so bliskov ostali kosmiči le v pasu rudečem. Spočij se zdaj bol od viharja! Oblak najbolj črni po dr.evu, zdaj vidim, se zlato ozarja v večera odsevu. O lastovic leti, o speva njih kriki v vedrini vsemirja! Glad ostri škrtljivega dneva podaljša čvrčava večerja. Cez dan ni bild še drobtine za gnezda... ne zame... O glasni ti kriki, o leti v višine, o večer moj jasni! Don... Don... In mi pravijo: Spavaj! Mi pojejo; Spavaj! Šuštijo: O spavaj! Šepečejo: Spavaj! iz modrih temin melodijo. V zibelke, se zdi mi, napevih čas davni se zopet oglaša... Glas materin (ujem... V odmevih že večer ugaša. Ustoličenje ene izmed žirij za XII. «Piix Italia» v Trstu. Jutri bodo v zbornici univerze objavljena imena tistih, ki bodo prejeli nagrade Res je, pri Pascoliju naletimo na mnogo sličnosti z evropsko dekadenco, toda gre za splošen pojav, ki je lasten velikemu številu italijanskih pesnikov druge polovice preteklega stoletja. Preveč antiliterarnega psi-hologiziranja in prepovršen simbolizem škoduje zbirki «Poemi conviviali«. Poučna in moralistična stremljenja pa zavirajo Pascolijev pesniški zalet v delih «Poemetti» in «Odi e inni« Sapegno vidi v nekaterih avtobiografskih pesmih, polnih najbolj rafiniranega, čeprav zavestnega občutja, kakršne so n. pr. «Lapide», «iLa cavallina storna«, «Le ciaramelle« in ,u Be- maj mladina iz Koroške, Nove in stare ^01 neške Slovenije, Trsta in Kopra na prvem «J skem dnevu«. jj. Prisotnost mladine iz vsega zamejstva tet' " ^ nih gostov iz obmejnega jugoslovanskega p^" ^. temu dnevu poseben pomen irt tudi resnično ^ no, saj se bo tako lahko mladina bolje nie spoznala ter navezala prijateljske stike. ^ Priprave za mladinski dan so v P°'nen'^ r„p Predvideno je, da se bo dan začel ob 9. nimi športnimi srečanji, ki jih bo organ športno združenje «Bor«. Športni program tekmovanje številnih skupin v namiznem kjer se bodo pomerile skupine iz Sovodenj^bojk’ dreza, Gorice, dve iz Trsta in iz Kopra. V 0 ^ bodo tekmovali taborniki z odbojkarji proSV društva Škamperle. ^ Popoldne pa se bo ob 14. uri pričela n(^einJi( «Kaj je to? Kaj to pomeni? Ah je to čeber ati «bren-teta» ali narobe dežnik ali - bog se ga vedi kaj?» Mislite na plakat «Mladinskega dne?» Ne, To ni čeber, niti ubrentelav, niti kakšna druga podobna stvar. To je rožica, lep slovenski nageljček. Prosim vas, poglejte še malo in boste ■videli, da o tem ni dvoma. In da smo mi mladi taki ko* nageljčki, mislim, da ni treba razlagati. Ta nageljček je torej simbol mladosti. A ni še dovolj. Prosim, poglejte še malo naš plakat. Ali se vam ne zdi, da tvorijo listi našega nageljčka nekak venec? Jaz pa vam še rečem, da tvorijo pravo kolo okoli tiste osrednje osi, ki pa ni ntkak epolentarn za mešanje slovenske mladine v nekakem čebru (kot si je morda nekdo, ki nima pesniške žilice, razlagal naš plakat), ampak po-nazoruje 'ileal nas mladih. Kot so vsi listi cveta strnjeni v venec .tako tvorimo vsi slovenski mladinci in mladinke bratsko kolo okrog skupnega ideala o napredku. In (sedaj je prilika)... če potrebujete kak plakat, obrnite se na studio Ikade. ietaf ode°vtr bo ^ * na tekma, kjer je prišlo do bistvene izpr' ^ programa. Prijavili so se namreč znani nog011 ^ iz Sovodenj, ki se bodo pomerili z združem0’ ^ tvoni nogometašev s Proseka-Kontovela in .jjjjii Takoj po nogometni tekmi bo krajši s' del, kjer bodo vsi gostje izrekli pozdrave, rili pa bodo domačini Tržačani. Temu dvorani kulturni program. Dan se bo zaključil ob veselih zvokih _ nega orkestra, s petjem in plesom pozno v n°l' skrbljeno bo za prigrizek in pijačo. fl|I,{r Vstopnina bo zelo nizka prav zato, da ^ goči čim večjemu številu mladincev in mladm ^ na stadion in da se bodo na ta način lahk p„. seboj spoznali v resničnem vzdušju prijatelj5*'3 leg tega pa računa pripravljalni odbor, da ko prav z veliko udeležbo mladine kril vse iz‘ H**? Letala opterji so ko$ vedno bolj nevarnim Čeprav kaže, da so vojaške pomorske plovne enote v minuli svetovni vojni zadnjikrat odigrale svojo veliko vlogo — po mnenju strokovnjakov za vojaška vprašanja bodo edino še letalonosilke obdržale veljavo kot premikajoča se letališča — pa to za določeno vrsto plovnih enot nikakor ne velja: podmornice postajajo vedno nevarnejše orožje sodobne oborožitve! Od njihovega rojst' a — od leta 1572, ko je Corne-lius Van Drebbel » svojo leseno podmornico na ves-sla dosege! globine 3 do 5 metrov pod vodno gladino — so se lastnosti in u-porabnost podmornic že tako spremenile, da je postalo to podvodno vozilo ena najnevarnejših pomorskih enot. Prva podmornica, ki so jo uporabili v vojaške namene, je bila ameriška «Turtle» (želva); naredil jo je 1776. leta David Bushnell, da bi z njo med ameriško vojno za neodvisnost napadal angleške vojne ladje. Bushnellovo podvodno vozilo je imelo v glavnem že vse lastnosti »klasičnih« sodobnih podmornic. Konec minutega stoletja so začčli podmornice opremljati z elektromotorji in jim vgrajevati močne baterije, s čimer so jim precej povečali doseg vožnje pod vodo. Z dodatkom dizelskega motorja, ki je zamenjal dotedanje parne stroje, pa so postale podmornice že vsega upoštevanja vredne plovne enote, *aj se jim je povečal doseg od prejšnjih 500 kar na 30.000 morskih milj. V začetka minule, druge svetovne vojne so bile med najboljšimi francoske podmornice, kmalu pa so jih prekosile ameriške in nemške, ki so plule pod vodo s hitrostjo 16 do 17 vozlov (morskih milj na uro). Najhitrejša poimonica med minulo vojno je bila ameriška «Albacore», ki je lahko vozila pod vodo celo s hitrostjo 21 vozlov. Kaj več se pod vodo z elektromorjl ni dalo doseči, saj je za povečanje hitrosti podmornice od 20 na 35 vozlov nujno povečati moč motorjev kar — osemkrat. Tako je torej prišel čas, ko so strokovnjaki začeli resno razmišljati o podmornicah na atomski pogon. — Atomski pogon je za podmornice dosti prikladnejši od, denimo, pogona z elektromotorji, saj razvija reaktor pri enaki teži, kot jo imajo baterije (akumulator,) neprimerno večjo moč. Mimo tega pa ima atomski pogon še to veliko prednost, da za vožnjo po površini in v še tako velikih globinah zadošča en sam stroj, kar pri «klasičnih» podmornicah ni možno. Prva atomska podmornica «Nautilus», ki so jo izdelali Američani, je opremljena z reaktorjem STR (Submarine Termal Reac-tor), v katerem se razvija vodna para, le-ta pa poganja dve parni turbini, od katerih vsaka ima po 15.000 KM. Tako lahko razvije «Nautilus» hitrost do 25 vozlov in prevozi pod vodo 40.000 do 70.000 morskih milj. Kako dolgo lahko o-stane pod vodo, je odvisno edinole od vzdržljivosti posadke. Kot znano je «Nau-tilus« pred dvema letoma (1958) preplul pod ledom severni tečaj i.i je pri tem ostal pod vodo nepretrgoma 93 ur. Druga atomska podmornica na svetu — a-meriški »Ssa Wolf» (morski volk) — pa je prevozila pod vodo 15.700 morskih milj, to se pravi približno 300 ur! No, z uporabo atomskega pogona v podmornicah pa se je začela tudi nova doba njihovih vojaških sposobnosti — napadalnih ali obrambnih možnosti. Seveda je to prisililo strokovnjake, da so začeli iskati tudi novih poti v protipod-morniški obrambi; iskanje, lov in uničevanje nasprotnikovih atomskih podmornic pač terja še dosti bolj izpopolnjeno tehniko od tiste, ki je zadoščala za o-brambo pred «klasičnimi» podmornicami. Protipodmorniška obramba je — razumljivo — precej težavna stvar, saj potopljene podmornice ni mogoče videti. Čeprav je položaj podmornice možno odkriti z raznimi napravami, je to mogoče ‘iele na dovolj majhni oddaljenosti. Tedaj pa se utegne zgoditi, da se položaj nenadoma izpreme-ni; ko je podmornica v u-godni razdalji za torpedni napad, lahko postane sama lovec, namesto da bi bila plen! S tem da so postale sodobne vojaške podmornice tudi izstrelišča za rakete srednjega dosega, pa so postale še posebno nevaren »plen«; atomska podmornica «Skypjack» je na priliko oborožena z raketnimi izstrelki »Polaris«, ki jih lahko izstreljuje s pomočjo stisnjenega zraka kar izpod vode na 4.000 kilometrov oddaljene cilje, tej a-meriški podmorniški raketi pa sta enakovredni tudi ruski »Komet t« in #Komet II«. Zato je pač razumljivo, da v sodobni protipodmor-niški obrambi ne prihaja več v poštev takšen lov na podmornice, kot ga je mojstrsko opis T Monsarrat v svojem #Krutem morju«; o-pravilo ljudi-lovcev na pod- mornice so v mnogocem zamenjale avtomatske naprave, ladje, ki so se v minuli vojni zapletale v dramatične spopade s sovražnimi podmornicami, pa so v glavnem zamenjala — letala. Letalo lahko odkrije potopljeno podmornico na več načinov — enako kot ladja, ki je opremljena za proti-podmorniško obrambo. Vsekakor je najbolj izpopolnjeni način z lovljenjem šumov, ki jih povzročajo motorji potopljene podmornice. Te šume lovijo, posebno občutljivi mikrofoni in jih posredujejo operaterju v letalu. Vendar je tako mogoče določiti samo smer, kjer je potopljena podmornica, ne pa tudi njene globine; to pa omogoča drugi način protipodmorniške obrambe; uporaba ultrazvočnih valov. Ozek snop takšnih valov, ki jih pošlje posebna naprava skozi vodo, se odbije ob vsaki zapreki, ki nanjo r.alet. in kajpak tudi ob podmornici. Iz časa, ki ga porabijo odbiti valovi, da se spet vrnejo v sprejemno napravo, je mogoče izračunati smer in globino potopljene podmornice, tudi če ta miruje ali se skoraj neslišno «plazi» pod vodo. Ze med minulo vojno so začeli zaveznik, uporabljati v boju proti podmornicam posebne plavajoče prisluškovalne boje, ki so jih Angleži imenovali «Sono Buoy». Ta način protipodmorniške obrambe se je v glavnem uveljavil tudi sedaj, ko v boj proti podmornicam posegajo letala, naprava «Sono Buoy» pa je doživela še nekatere izboljšave, ki jih je omogočil tehnični razvoj po vojni. Letalski »Sonc Buoy» je naprava valjaste oblike, ki ima na spodnjem delu posebno občutljiv mikrofon za podvodno prisluškovanje — hidrofon — v samem valju pa ima vgrajen radijski oddajnik z označevalnikom in paličasto anteno. Napravo odvrže letalo med letom, posebno padalo pa poskrbi, da se »Sono Buoy» ne raz- trešči od padcu na vodno gladino. Sunek ob pristanku na vodi loci od naprave hidrofon, ki se na posebnem kablu spusti 12 metrov globoko, hkrati pa se avtomatsko vključi tudi radijski oddajnik v napravi. Suha baterija in akumulator dajeta dovolj energije, da «Sono Buoy« nepretrgoma deluje štiri ure dolgo, po šestih urah pa se plavajoča boja potopi. Običajno imajo te letalske prislušne naprave hidrofon, ki sprejemi šume od vseh strani hkrati, novejši «So- no Buoy» pa ima usmerje- 1 nico, ki vozi pod vodo, ce- več kilo- ni mikrofon, ki se počasi obrača in s pomočjo kompasa točno nakaže smer, v kateri je slišati podmornico. Sprejete podvodne šume posreduje naprava po radijskem oddajniku patruljnemu letalu. Vsaka takšna prislušna boja — letalo jih odmeče v skupinah po več hkvati — oddaja signale na drugi frekvenci, da pa jih je iz zraka mogoče razlikovat:, imajo boje različno obarvana ohišja. Operater v letalu sprejema signale z ene boje samo 10-15 sekund, potem pa pride na naslednja itd. V u-godnih pogojih lahko tako kaj kmalu odkrije podmor- lo na razdaljo metrov. Letalo odvrže boje — kot rečeno — kar med poletom pri hitrosti nekako 350 km-h in z višine 35 do 1500 metrov. Odvrže jih takrat, kadar zagleda podmornico, ki se potaplja. Običajno odvrže prvo bojo tam, kjer se je podmornica potopila — in to mesto označi še z dimno bombo — potem pa nameče ostale (do osem) v krogu okoli iega mesta. Prva boja oddaja na najnižji, vsaka naslednja pa na nekoliko višji frekvenci, kar o-peraterju v letalu1 olajša delo. Ko leh-do odkrije podmornico, polaga v smeri 1 vožnje že dodatn*^ se mu Plen - p» V novejšem c« „e* dobile podmornic® nejšega sovražni rjs letala s plavajoč^ nimi napra.va,u,op“riI;i(< Buoy»; to »o he Z uporabo " 0t>r* . proti POdmornl3?morl>'cel(i» se je lov na P saj pri j, bolj poenos*avil> JJ odpade zamudno plavajočih bo3’i;ti je mogoče spusta', °Pe V kar iz nizko likopterja — 0, j odkrije podmor«' j^ii^ likopter zlahka sf>e jt tem pa se je Prl °, vo/ vo obdobje l°v šf gotov položaj zadevah; ured-“ nekatere -- , . Obisk in dar * 2 skrbljeni t'1 vas 1* >b> osebne ^ KozofOŠ d° ; j. den‘ ,,noVV snicH DoSe$\\P nacr*- U py ste lepe uspe (r,lill ,#jt nem delu >- ,aIiem5rJ položaj. ‘ 4|.l- prijateljev. (od j/ v*"#., <<; Si $ načrte- r»pr znali V Oj tis»e, *‘)0, / sprotuR-etn« J; r, Je.. * koncu tedni • Malenkostni nimi to val" «, sr« *.« j- 20. ■T)n,et> £!« godno vP.egli ,( boste 0 j v*V uspeh pri C*® p poj^ zelo pri srcu. rS' > delu spremeni) Vre: OMIHRON Jj_serf^ DOXA prodaja na debelo (tovarniške cene) pošilja urarjem tudi v inozemstvo inafna O Tr*| Ul. S. Lazzaro 8 - Te! Dobavlja ludi zlatnino pod istimi pogoji ®ors^I1InfivnIk — 5 — 9. oktobra 1980 M i KRIŽANKA SaHa5aHSS»S5S5MKMHH55M5aH55S52S55KSSHHKMKHH55MKS5HMH£5S5KKKKiS6SMlffi5MHSB!5aHKKHHKSa«BS{?ISHSKa£aB55H®H Volilna kampanja v videmski pokrajini in vaseh Beneške Slovenije l geslom «Za poraz krščanske demokracij e» Ropajo napredne stranke v volilno borbo Pet volilnih okrožij, ki zajemajo slovenke vasi Beneške Slovenije - V grmeški občini predložena lista «Avtonomija in obnova» - Kandidati K Pl za pokrajinske volitve ^ lv iz Sovodenj v Beneški Sloveniji b*.r Povs!^ ^'ovenUi — kot je sicer razumljivo, kajti rok za predložitev kandidatnih list poteče. !2. oktobra in do takrat bodo v volilno borbo prav gotovo posegle se druge stranke in gibanje. Videmska pokrajina je za pokrajinske volitve razdeljena na 24 volilnih okrožij. Be- J‘,PPi -~°d p° videmski po-*' Dlav°.-Se P°iavili prvi SC t\Zaseda^ — K a!ctivisti v A so jlh nale‘ t:,c>ie jn krščanske demo- v.' šo f°munistične par-**tti v e ‘e ie »ij.ti j večiju® videti pred' Sn,l|(i| središčih. To .................................11111IIIIMIII lil f ■ > tEI ■ II.I.II h lil IM II lini 1111III t LSatev v Nabrežini ‘tev ^ojr9j.Ze za nami. Ni Toliko površine hkrati kot se-m to celo v %k°‘ so bili las-. aJ prim vsako' za trt0 kiVi !' s ti-rerri0 zemljišče, Orid *** ^0 rpln v f°' si n,ddalier * j. ^°gel ’ tjj tako . po stezi. Vsa-K 8osta °žna družina je «e ‘izbor iez Gatnika. Za tolik" kakovost vina «,C Potegovali - Na’1®5' žl»ht • malvaziia’ V* in . ‘““‘Pina, kraška lil >4an S° bile pre' \ >v£ A vino je •tnr ‘asti v’ pltno jn okusita l11 sn V so Bile trte r%' Crts«u° -trgali v določe- iEMr«*Vpr,,vi k<> ie kb°. rto?-orelo. V na- \ ‘klali Pled P°' stolet-*» v.,?a n., °ktog 3.500 hi xi*le vaii° iša bela vina (‘Wa M.dja vas. De- N ift1Vl10, N.8KaSC,na)' v i ž ° v - H '? brežina s«.™™. »»»Po klii. 8eJe v b Sedaj pnde-1 »ekd d°bri letini pri-anjega, je 7 Vino "eprimerno ii> Sboli "radniki skrbi-I °^e ki , 0V03tne sor- N,«», SV pričaknedi-Zorenjem SuJ^ko ]Bf 1 mnogo SiL> LvUno- in to ko-k ^ ta postno. A smo N^dnik'1^tretjino. Kar S C Cn,kVXeli.tak"- fcS u Septe^u’ 10 'zgini-kXo ot nat ? ra je bilo za upi* V 80 ie i* ?t0snl <6pi-Xik “floti n vlaei m prir 0 ;*n p0g?f’ode- Lahko .vB. llkov ih, ^rifi , *Ov 4|,-Birpnosi ^ > tua pol0s zgu-VXit 8ahje -n lzredno za-C'Ct\.vSe Jr0ba je bilo 0sr‘ rt'0glaesnnine jaK°' 1,X ar°nta £ , njihova ce- ^<°kvarit7a,a količina v 't ‘n k*«i e TnSki pride-*»*’' t|Upatno a te£a zave_ Cžtlje!,SVet, 'ka,a so “P°-lh?cs in m ? ° ravnati v Vr*m'CosVom'da »o V ** ?u3no n *a Prodajo. % ^ bia*x«re^no s^r“ vednQ Pridelek, VHjNba, k^ecja kon- V 4 , e p0, . -Ie naše \ b0}Udi v do °*-Oceni, osmicah se Je kakovost ls»i skepa ?e kot i lmovi-atva na- *n%La kS^ia svoj V itj*Ski a.zemlja, pre- \ Ml'-•»», "i^"° •" <•<* 1'*ine, t. °vth domov. daj nismo še odprodali: upravičeni posestniki, ki imajo s princem vred svoje deleže na skupnem zemljišču, so vsaj navidezno enemu kupCU prodali okrog 30 ha zemljišča med obalo, prinčevo zemljo (Crničje) in cesto. Tako jim bo še ostala gmajna med glavno cesto in železnico. Tudi princ je razprodal v Crničju (severozahodno od policijskega poslopja precejšnjo površino, kjer je že zraslo nekaj'lepih domov. Na zemljišču nad dvorcem dr. Taglia-lerra v portiču nameravajo zgraditi večjo zgradbo (25-30 sob), ki bodo služila letoviščarjem. Tako bo Devin v razmeroma kratki, dobi temgjji-to spremenil svoje lice in bo na stšri Devin spominjal le še grad. Tudi konec septembra je bilo pri nas še nekaj zaostalih turističnih ptičev, pretežno Avstrijcev, ki še upajo na kakšen lep dan; močno so navezani na ta kraj. O letoš nji sezoni se ne moremo pritoževati, saj so tujci od druge polovice avgusta dalje zasedli vse razpoložljive stanovanjske prostore. neško Slovenijo zajema v večji ali manjši meri pet volilni okrožij, in sicer okrožje St. Peter Slovenov-Povo-letto, Cento (Tarcento), Hu-min (Gemona), Čedad in Pontebba. Pod prvo volilno okroje, t. j. St. Peter Slove-nov-Povoletto spada 10 slovenskih občvn, in sicer Pod-bonesece, Ahten, Sovodnje, Fojda, St. Lenart, Srednje, Tavorjana, Grmek, Dreka in St. Peter Slovenov. V volilnem okrožju Cento so tri slovenske občine — Neme, Ti-pana in Brdo — medtem ko sta v volilnih okrožjih Hu-min in Čedad slovenski občini Gorjane in Praprotno. Volilno okrožje Poriteba pa zajema celo Kanalsko dolino s Trbižem ter občino Rezija. Čeprav še ni dokončno znano, koliko strank se bo udeležilo pokrajinskih volitev, pa je splošno znano dejstvo, da je volivcem predvsem na izbiro, da glasujejo za kandidate krščanske demokracije, ki so imeli na dosedanjih volitvah v videmski pokrajini absolutno večino ali pa za kandidate naprednih strank — predvsem komunistične in socialistične •— ki se borijo proti monopolu klerikalcev. Jasno je, da bodo na letošnjih volitvah nastopili kot običajno tudi kandidati desni-čarkih strank, ki pa se po navadi predstavijo le v večjih središčih. Letošnji volilni kampanji dajejo napredne stranke močan politični značaj in se najbolj odraža v geslu — «Za poraz krščanske demokracije!« V tej zvezi naj omenimo poziv videmske federacije KPI federacijam PSI, PSDI, PRI in PR za enoten nastop levice proti krščanski demokraciji. KPI je v javnem pozivu poudarja, da je treba nujno poraziti krščansko demokracijo, ,n sicer zato, da pride do političnega obrata na levo, kar je bistvene važnosti za socialno in demokratično obnovo države ter za takojšnjo ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina. Čeprav ta poziv ni naletel na razumevanje pri ostalih federacijah, pa je vendarle ugodno odjeknil med prebivalstvom, ki je sito demokrščanske vladavine. Dejali smo že, da so bile za pokrajinske volitve doslej predložene že nekatere liste, med njimi tudi lista KPI. Kandidati KPI za pokrajinske volitve so v volilnih okrožjih, ki zadevajo Beneško Slovenijo, naslednji: Odvetnik Giovanni Battochetti za volilno okrožje St. Feter-Povoletto, bivši župan občine Neme Pietro Fabretti za volilno okrožje Cento, odvetnik Battochetti za volilno okrožje Čedad, odv. Luigi Mattussi za volilno okrožje Humin ter učitelj Aldo Colpo za vo- IIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Naše kor Jutri bo na Colu praznovala svoj 84. rojstni dan Justina Ukmar vd. Hrovatič. Pred dnevi smo jo obiskali na nje nem domu, pa je ni bilo doma. Njen sin nam je povedal, da je Ha po drva. Začudil smo se: tako v letih, pa Se hodi po drva v bližnji gozd. Ko se je nun ca kmalu potem prikazala na dvorišču, sme kar obstali, saj smo videli, da je zdrava in čvrsta, tako da ji r bi nihče prisodil njena leta. Nunco Justino smo prosili, da nam kaj pove o svojem življenju. Tako nam je povedala, da se je rodila 10. oktobra v Gabrijah na Vipavi. Toda že kot mlado dekle je morala od hiše, da si je nekaj zaslužila in s skromnim zaslužkom pomagala tudi številni družini. Več let je služila na Colu in v Repnu, dokler se ni omožila z Jakobom Hrovatičem. V zakonu je imela šest otrok, od katerih so še vsi živi. Trije sinovi delajo v javni na Colu, pri sinu Alojzu pa tudi preživlja svojo starost. Zadovoljna je, da ji ni treba več delati, in pse kar napravi, stori samo zato, ker pač ne more biti brez dela. Hvaležna je svojim otrokom, ki so z njo zelo ljubeznivi, saj se ima tako dobro, da še nikoli tako. Nona Justina čita vsak dan naš dnevnik in se vedno zanima, kaj je novega po svetu. Spomin ima zelo dober, še boljši pa vid, saj bere časopise in piše svoji hčerki v Avstralijo kar brez naočnikov. Čestitkam otrok, sorodnikov m prijateljev, se pridružujemo tudi mi ter ji želimo še mnogo zdravja ter mnogo srečnih in zadovoljnih let! lilno okrožje Pontebba. PSI doslej še ni predložila kandidatne liste za pokrajinske volitve, vendar je skoraj gotovo, da bo poslanec Maran-gone kandidiral v St. Petru Slovenov in v volilnem o-krožju Latisana. Na občinskih volitvah bodo komunisti in socialisti nastopali bodisi posamezno bodisi skupno. V središčih videmske pokrajine bodo nastopali z lastnimi kandidatnimi listami, v manjših občinah pa bodo nastopali skupno. V Beneški Sloveniji bo predloženih nekaj skupnih list pod imenom ((Avtonomija in obnova«. Do sedaj je bila predložena taka kandidatna lista le v občini Grmek, kjer se za izvolitev v občinski svet poteguje pet kandidatov; Izidor Predan, Bruno Mainar-dis, Ivan Bukovac, Franc Fe-letič in Jožef Trušnjak. Pred listo ((Avtonomija in obnova« je bila na grmeškem županstvu že predložena lista tako imenovanih socialdemokratov, v teh dneh pa bodo svojo listo predložili še demokristjani. Zanimivo je, da so se na letošnjih občinskih volitvah v grmeški občim predstavili tudi socialdemokrati. Zanimivo namreč zarad: tega, ker so poborniki liste vse prej kot socialisti in demokrati, saj ljudje dobro vedo, kakšna je bila njihova politična preteklost. Nosilec ■ liste je bivši karabinjer in dober prijatelj občinskega tajnika, ki je baje glavni iniciator ter pobudnik za sestavo te liste. In če k temu dodamo še to, da je bil občinski tajnik nekoč narednik v elitnih edini-cah salojevske republike, potem se lahko samo vprašamo, kakšna je ta socialdemokratska lista?! Program liste »Avtonomija in obnova« še ni bil objavljen, toda v razgovoru z njenimi predstavniki smo zvedeli, da je njih glavni cilj borba za gospodarsko obnovo občine. / ta namen bodo predvsem zahtevali gradnjo majhne tovarne, v kateri bi predelovali sadje, zgraditev moderne mlekarne, ki bi bila bistvenega pomena za razvoj živinoreje in bi služila tudi živinorejcem iz sosednje občine Dreka, gradnjo cest v naselja, ki jih še nimajo, državne prispevke v korist kmetijstva itd. V zadnjih štirih letih, ko so v grmeškem občinskem svetu sodelovali tudi predstavniki liste ((Avtonomija in obnova«, je bilo marsikaj storjenega, tako da upravitelji in občinski svetovalci drugih občin skoraj z zavidanjem gledajo na uspehe grmeške občine. Izvoljeni predstavniki na listi »Avtonomija in obnova« so n. pr. dali pobudo za gradnjo novih šol v Topolovem in Plat-cu, za gradnjo oziroma napeljavo vodovoda v Rukinu in pri Vodonivcu ter za popravilo vodovoda v Platcu, za gradnjo cest od Les do Grmeka in od Klodiča preko Dolenjega in Gorenjega Brda v Platac. Ti cesti sta skoraj dokončani. Da ne bi naštevali še druge pobude, naj samo poudarimo, da so občinski možje, ki so bili izvoljeni na listi »Avtonomija in obnova«, skozi vsa štiri leta zadnje občinske uprave odločno zagovarjali interesi občanov. To je prišlo zlati do izraza ob zahtevi po znižanju občinskih davkov in pristojbin, toda v tem primeru so vse te zahteve naletele na gluha ušesa občinskih upraviteljev. Toda prav zaradi tega davki niso bili povišani, in če so ostali nespremenjeni, je to zasluga občinskih svetovalcev liste «Avtonomija in obnova«, ki so se predlogom de-mokristjanskih upraviteljev po zvišanju davkov odločno uprli. Za zaključek današnjega dopisa iz Beneške Slovenije pa naj omenimo šo zanimiv primer odločnosti kmetov grmeške občine, ki je prišel do izraza v njihovem protestu proti plačevanju visokih prispevkov za kmečko bolniško blagajno. Znano je dejstvo, da je predstavnik liste »Avtonomija in obnova« vodil nad 80 kmetov grmeške občine na videmsko prefekturo, kjer je potem prefekt spre- jel njihovo delegacijo in obljubil, da se bo zavzel za rešitev tega vprašanja. Intervencija je bila uspešna, saj so kmetom vrnili -nekaj že vplačanega denarja, medtem ko po drugih občinah tega niso storili. Kljub precejšnjim uspehom, ki so jih dosegli predstavniki liste «Avtonomija in obnova« v grmeški občini pa bo volilna borba letos vseeno zelo huda, saj bodo demokristjani prav gotovo napeli vse svoje sile, da o-nemogočijo izvolitev opozicije — namreč opozicije v pravem pomenu besede — v grmeški občinski svet. V ta namen je bila postavljena tudi tako imenovana .socialdemokratska lista in ni izključeno, da bo predložena še ena. Sicer pa je odvisno od volivcev, ali se bodo pustili ustrahovati ali pa bodo glasovali za one kandidate, ki so dokazali, da v občinskem svetu ščitijo izključno le interese občanov. SESLJA N Nekaj letoviščarjev, ki so nameravali izkoristiti lepe dneve v drugi septembrovi polovici, je zaradi dežja menjalo svoje načrte in odšlo. Campingi so se spraznili še prej. Sezona je torej za letos zaključena in gostinski o-brati že lahko napravijo bi- lanco svojega obratovanja v času poletne sezone. Res ni bilo vreme od pričetka julija dalje posebno idealno. V juliju, ki ga štejemo med slabe mesece, je bilo nad polovico jasnih dni (6 v prvi, 10 v drugi polovici), v avgustu 13 (3 v prvi polovici,- 10 v drugi polovici), v prvi polovici septembra pa 8. Deževno vreme pa je skvarilo ostale julijske dneve, tako da niso privabljali turistov Kljub temu je bilo pri nas lepo število gostov. To se je opazilo na velikem povpraševanju po zasebnih sobah. Velik odstotek turistov se je tukaj mudil le po nekaj dni. Mnogi inozemci (Avstrijci) pa pravijo, da bodo v lepih jesenskih in tudi zimskih dneh spet prihiteli k naši obali. SEMPOLAJ Predzadnjo soboto in nedeljo sta bili pri nas dve pomembni hišni slavnosti: Dorica Kosmina je stopila v zakonsko zvezi z Dušanom Sirkom iz Križa, nečakom akademskega slikarja pok. Alberta Sirka, v nedeljo pa je pripeljal v svojo rojstno hišo nevesto iz Bazovice Rihard Rebula, brac znanega književnika prof. Alojza Rebule. Čestitamo obema zakonskima paroma in želimo, da bi jima usoda naklonila polno sreče, zdravja in zadovoljstva. BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 1. temeljni stroj v sodobnem kmetijstvu, 5. majhna rodbina, majhna o-bitelj, 13. naravna vodna zanimivost, 17. napoved smeri, 18. velika rešeta, 19. šop slame, 20. žensko ime, 21. gora v severni Grčiji, 22. posrednik, zastopnik, 24. dotok Donave, 25. prav tak, 26. sitnost, neprijetnost, 28. fizikalna enota dela, 30. vojna umetnost, 32. žensko ime, 34. izročim, 36. glas, zvok, 37. zore, jutranje prve luči, 40. dobrodošel, 42. otroške posteljice, 46. žensko ime, 47. skalovit, čeroven, 48. zavestno hotenje, 49. če, 50. mesec v letu, 51. neploden, neroden, 53. razumi, pameti, 54. z vozmi napeljana in nakopičena zemlja (množ.), 56. majhen sokol, 58. židovsko moško ime, 59. mestece v tržaški pokrajini, 60. krmljenje, pitanje, 61. godna za uporabo, 62. pri padnik slovanskega naroda, 64. zal, 65. hudoben, 66. mestece v cremcnski pokrajini, 70. del vodne napeljave, 72. transporti, 76. prevrat, puč, 77. žensko ime, 79. zbrisan, izločen, 81. rimski bog ljubezni, 82. ubožice, siromakinje, 83. vas v Vipavski dolini, 85. denarna enota, 86. vse, kar je kakšen pisatelj napisal, 87. mesto v Romuniji. 88. število, 89. tako, že. NiAVPICNO: 1. načrt, 2. časovne enote, 3. pripravljalne besede, predgovor, 4. igrati na volino, 5. ozka dolina, kotanja, 6. zelena drevesna žabica, 7; vrtne lope, 8. poročene ženske, 9. medmet, 10. hoditi, 11. stoti del dolarja, 12. od apna umazan, 13. visok uradniški naziv, 14. brez volje do dela, 15. destilat riževega slada (močan alkohol;, 16. pritok Savinje, 23. močan, nepremakljiv, 27. nekateri, 29. suženj na galejah, 31. s sledovi koz po obrazu, 33. ideja, 35. ko- vinski, 37. oesedne in pomenske posebnosti na določeno o-kolje omejene govorice, 38. naziv za duhovnika, ki je nekak vršilec dolžnosti, 39. reka v Slavoniji, 40. kratica naziva za afriško-azijsko državo, 41. notranji organ v telesu, 43. deli ženskih oblek, 44. turško ime, 45. pripovedno pesništvo, 47. kratica za Komunistično partijo Italije, 48. čas popolne teme, 50. otoki na Atlantskem oceanu, 52. izdelek livarne, 55. krajevni prislov, 57. poln vrenja, naglo se dvigajoč, 58. reka v Burmi, 61. hudobne, 63. francosko mesto ob morju, 65. sestavljen iz drobnih koščkov, 66. del korana, 67. del gledališča, 68. reka v Sloveniji, 69. turško moško ime, 71. dobro, hrabro, 72. vodni hk.ni, 73. zidna prevleka, 74. trancoski romanopisec. 75. država v Aziji, 78. veznik, 80. značilna oblika, 84. del kolesa. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE STEV1KE VODORAVNO: 1. Lumum- ba, 8. bravo, 13, solinarji, 15. epoha, 17, črtica, 18. Adria, 19. Delo, 21. babica, 22. stok, 23. lan, 25. trk, 27. odela, 28. Slovakinja, 30. žoge, 43. rigi, 44. tla, 46, sinček, 48. cio, 50. otrt, 52. Io, 53. TT, 54. trnav, 56. Gvineja, 58. starešina, 61. rabinat, 62. ruta, 65. Pirej, 66. vi, 67. sok, 69. me, 70. tetovi- rati, 73. ari, 75, zlato, 77. Ate, 78. karantena, 79. ica. NAVPIČNO; l.lotiti se, 2. ulica, 3. Mica, 4. una, 5. ma, 6. bratova žena, 7. ajdova mo. ka, 9. realist, 10. AP, 11. vodnjak, 12. ohe, 13. srbečica, 14. ikra, 16. alt, 17. čadav, 20. o-rali, 21. boksati se, 22. slad, 24. Ant, 26. klevetati, 28. sr, 29, kosec, 22. kiti, 34. eliten, 36. luster, 38. Ag, 41. antite- za, 43. rovariti, 45. letos, 47. Crna, 49. igriva, 51. rjavi, 53. Tr, 55. VI, 57. Iberec, 59. aloa, 60. šum, 64. jete, 68. Krk, 70. tat, 71. ton, 72. tu, 74. la„ 76. LN. Nekaj pojasnil našim kmetovalcem Nezgodno zavarovanje v kmetijstvu nudi kmetom številne ugodnosti Nezgodnega zavarovanja so deležni vsi družinski člani od 12. do 70. leta starosti V zvezi z raznimi vpraši-nji, ki jih postavljajo kmetovalci glede nezgodnega zavarovanja v kmetijstvu je kmečka bolniška blagajna v Trstu dala naslednja pojasnila: Nezgodno zavarovanje v kmetijstvu je bilo v Italiji uvedeno leta 1917 in so ga deležni kmetovalci ter njihovi družinski člani, ki delajo na posestvu. Zavarovanja so deležni družinski člani od dopolnjenega 12. do vključno 70. leta starosti. Spočetka je najvišja starostna doba znašala 65 let, v zadnjem času pa so starostno dobo povišali na 7Q let. Vse kar zadeva nezgode v kmetijstvu je stvar Državnega inštituta za nezgode na delu (INAIL) in ne kmečke bolniške blagajne. Ustanova INAIL je tista, ki sprejema prijave o nezgodi na delu, ki vodi preiskavo in ki poravna škodo v hujših primerih. Poudariti je treba, da ob nezgodi na delu v kmetijstvu ni treba drugega kot zdravniku povedati, da se je kmetovalec ponesrečil na delu in zdravnik bo izpolnil poseben formular, ki bo dostavljen ustanovi INAIL. Vprašanje je seveda, kaj se smatra za nezgodo na delu. Na splošno lahko rečemo, da so nezgode na aelu v kmetijstvu vse one, ki so v zvezi z obdelovanjem zemlje in pobiranjem pridelka. Prav tako so nezgode na delu v kmetijstvu one, ki zadevajo gozdni sektor, t. j. saditev, sejanje, sekanje, prevoz drvi iz gozda do voznih cest itd. Nadalje so kmetje zaščiteni za nezgode, ki se lahko zgodijo v delavnostih, ki so najtesneje povezane 1 obdelovanjem zemlje in delom v gozdovih, pri namakanju, vzreji živine itd. Zakon pa točno določa v kakšnih primerih je kmetovalec zaščiten pri nezgodi na delu. Vzemimo za primer vprašanje nabiranje pridelkov. Pod pojmom »nabiranje pridelka« »e razume trganje sadežev z namenom, da se jih ohrani, odpelje in vskla-dišči — vedno v interesu kmečkega posestva. Kmetovalec pa ne uživa zaščite v primeru, če se le slučajno pone- sreči. Vzemimo za primer, da se kmetovalec ponesreči potem, ko je zlezel na češnjo, da bi natrgal nekaj češenj za svojo uporabo. V tem primeru ne uživa zaščite nezgodnega zavarovanje. Ce pa bi padel zato, ker je trgal češnje z namenom, da jih proda, potem uživa zaščito nezgodnega zavarovanja. Pri predelavi raznih pridelkov so zaščitene samo one delavnosti, ki so nujno potreb, ne za ohran.tev pridelka (primer pripravljanja grozdja). V zvezi z delavnostmi, ki so povezane s prevozom, je v zakonu poudarjeno, da so zaščitene one nezgode, ki so v tesni zvezi z celom na posestvu. Kmetovalci uživajo naslednje ugodnosti nezgodnega zavarovanja v kmetijstvu: splošno zdravniško in kirurško pomoč vse dokler kmetovalec ni spet sposoben za delo. V primeru smrti dobijo sorodniki poseben prispevek, če pa je poetal zaradi nezgode invalid z več kot 16 odstotki invalidnosti, dobi stalni prispevek. Iz tega torej sledi, da plača vse stroške morebitnega zdravljenja v bolnišnici INAIL in se torej kmetovalcem ni treba bati, da bi jih potem bolnišnica terjala za povračilo stroškov. Na vsak način je priporočljivo, da kmetovalci, ki se zatečejo po zdravniško pomoč, ob tej priložnosti tudi povedo, kako se je nesreča zgodila. Ce kdo želi v tej zvezi podrobnejše informacije, naj se obrne na Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov, kjer jim bodo svetovali, kaj naj storijo. SAM0T0R1CA Znano je, da je tik nad našo vasjo kamnolom s cenjenim dekorativnim kamnom. Najprej je bil last pok. Legi-še iz Sempolaja, nekaj let pred zadnjo vojno pa ga je kupilo podjetje Gorlato in ga opremilo z napravami za čimbolj racionalno izkoriščanje. Jama pa je na pobočju strmega griča; čim globlja je, tem bolj ogroža delo. Posebna komisija, ki si je bila ogledala kamnolom, je pred nekaj dnevi zaprla kamnolom vse dotlej, dokler podjetje ne izvrši zaščitnih naprav. Ker bi to zahtevalo ogromne investicije, ne vemo, če bo kamnolom spet kdaj deloval. Razumljivo, da je zapora kamnoloma prizadela v njem zaposleno delavstvo, med katerim je nekaj naših vaščanov. Pero me sili, da nekaj povem tudi o trgatvi, a se zadržujem. Saj je itak znano, kako je letos z grozdjem. Za sedaj le sporočamo, da s trganjem odlašamo, koliko časa, pa bo odvisno od vremena. Ker že močno diši po občinskih volitvah, se nam zdi u-mestno izraziti naše mnenje o kandidatni listi. Na splošno je takšen glas: Dosedanji občinski možje, izvoljeni na zadnjih volitvah na listi Demokratične enotnosti, so se za občino zanimali in tudi nekaj pokazali. Prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče. Zaradi tega ni razloga, da bi dobre skrbnike odklanjali. Kilogram težke hruške v Velikem Repnu M f:" ,«4* v . : IffJS« Predlanskim Je Karel Lazar iz Velikega Repna dobil od sovaščana Škabarja cep stare hruške, ki Je rasla dolgo let na njegovem vrtu. Z njim Je cepil svojo bru- OPČINE Pretekli torek Je na svojem domu umrla najstarejša vaščanka, in sicer Jožefa Rau-ber, ki so jo domačini bolj poznali pod imenom nona Brundula. Pokojnica se je rodila 31. marca 1870 v God- njah pri Dutovljah. V mladih letih je prišla na Opčine, kjer se je omožila. Obiskali smo jo, ko je praznovala svoj 90 rojstni dan, in takrat smo ji tudi želeli, da bi se nanjo spet spomnili ob stoletnici. Toda žal se naša želja ni u-resničila. Pokojnica je bila kljub trdemu življenju veselega značaja, rada je prepevala naše lepe slovenske pesmi in ko je bila že v letih, je obujala spomine na vesele in žalostne dogodke iz vaške zgodovine. Kako je bila nona Brundula na Opčinah priljubljena, je dokazal pogrebnj sprevod, v katerem niso bili samo O-penci, temveč tudi ljudje iz sosednih vasi. Od pokojnice smo se poslovili v sredo popoldne. Naj ji bo lahka domača zemlja, svojcem pa izražamo naše iskreno sožalje! ško, in ta je letos prvič obrodila pet lepih hrušk, od katerih tehtata dve po kilogram vsaka, dve hruški imata po pol kilograma, ena pa je nor. malna. Vsakdo, ki ga pelje pot tod mimo, se ustavi, da občuduje sad te mlade hruške. Ko smo vprašali lastnika za vzrok tako lepega in velikega sadja, nam je rekel: «Po mojem mneniu hruška pri Škabarjevih ni obrodila takega sadja zaradi sence in vlage in preveč kamnite zemlje, medtem ko je na mojem vrtu zemlja globoka in prostor sončen. Upam, da bo hruška še nadalje dajala tak sad.n Tudi mi mu želimo, da bi se njegove želje uresničile. M. M. Traktoristi na svetovno prvenstvo V Rimu je te dn tovno prvenstvo v skem oranju. Prvič ga prvenstva udel jugoslovanski trakt Med njimi je tudi slovenski traktorist-Kuzmič iz Murske je na minulem n prvenstvu v Mui-osvojil prvo mesto kami. PmiorsH' TiTovni k — 6 — o’;te!>ra Vreme včeraj: na j višja temperatura 18.6, najnižja 12.9, ob 19 ur, 16.6, zračni tlak 1010.3. narašča. veter 8 km jugovzhodnik, vlage 78 odst., nebo 1 desetina oblačno, morje skoraj mirno, dežja 4 3 mm. temperatura morja 19.5 stopinje. V as Danes, NEDELJA, 9. oktobra Abraham . Sonce vzide ob 6.13 in zatone 17.30. Dolžina dneva 111'j,io3l vzide ob 20.32 in zatone od Jutri, PONEDELJEK, 1«. 011,0 Danjel m Priprave za pokrajinske in občinske volitve Do včeraj je bilo predloženih pet list za pokrajinske volitve Kandidati «0bčinske liste> v Nabrežini ■ V miljskTobčini boh/isto pilo šest strank • Nadaljuje se razdeljevanje volilnih potrdil V preteklem tednu ni bilo na volilnem področju mnogo novega. Sele včeraj je prišla na vr: to peta lista, ki so jo vložili republikanci. Kot smo že preteklo nedeljo pisali, so bile vložene do takrat štiri liste, in sicer lista KPI, KD, PSDI in Neodvisne socialistične zveze. V torek je bila na županstvu v Nabrežini predložena »Občinska lista« z naslednjimi kandidati: Srečko Colja (Sesljan) dr. Egon Floridan (Nabrežina) Dušan Furlan (Sempola.i) Rudolf Gergič (Sempolaj) Josip Kravanja (Vižovlje) Alfrede Lauretia (Nabrežina) Vikior Legiša (Medja vas) Dr-go Legiša (Devin) Alojz Markovič (Nabrežina) Adriano Oliva (Nabrežina) Ludvik Pipan (Mavhinje) Albin Skerk (Nabrežina) dr. Jože Skerk (Trnovira) Josip Terčon (Nabrežina) Just Terčon (Slivno) Ado Visintin (Križ.) V petek so predložili v Nabrežini svojo listo demokristjani. Nosilec liste je dr. Doro de Rinaldini, bivši občinski odbornik in svetovalec v Trstu. Tudi v drugih občinah ni bilo posebno vaznih novic. V Miljah so predložili svojo listo fašisti (MSI), tako da bo nastopilo v miljski občini šest strank, in sicer KPI, PSI, PSDI, KD. PRI in MSI. Nosilec so-cialistične liste v Miljah je Lui-gi Norbedo, na drugem mestu pa je Pietro Robba. Listo za pokrajinske volitve so sestavili tudi monarhisti PDI. ki pa je še niso predložili. Tudi indi-pendentisti raznih odtenkov :n barv te še vedno pripravljajo. Pretekli teden so bili trije dobro obiskani sestanki članov in simpatizerjev Neodvisne socialistične zveze, in sicer pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu in v Ulici sv. Frančiška. Včeraj so občinski sluge nadaljevali razdeljevanje volilnih potrdi) v 142 sekcijah. Doslej razdeljujejo 87.652 potrdil. Poleg že omenjenih sekcij so začeli razdeljevati včeraj potrdila še v sekcijah 1 in 3 (Ul. Cavana, Trg Unita, Trg Tom-maseo. Borzni trg); v sekcijah 121, 122, 135, 140, 178 in 179 Volilni sestanki Neodvisne socialistične zveze Jutri, 10. oktobra ob 20. uri sestanek v prostorih prosvetnega društva «A. Sirk« v Križu. Govorila bosta Euge-pio Laurenti in inž. Josip Pečenko. V torek, 11. oktobra ob 20.30 uri sestanek na sedežu NSZ na Proseku. Govorila bosta dr. Jože Dekleva in Bortolo Pe-tronio. (Drevored d’Annunzio, Ul. Te- V sa, Ghirlandaio, del Bosco, Giu- " liani. Broletto, Industria in del Istrske ulice); v sekcijah 307 in 309 (Sprehajališče sv. Andreja, de) Drevoreda Elizejskih poljan, Ul. Navali, Schiapparel-li itd.). Včeraj so povečali število raznašalcev za nadaljnjih 50. Volivci, ki so prejeli ali ki bodo v prihodnjih dneh prejeli potrdila, naj jih pregledajo, da ugotovijo ali nosijo občinski »pečat« in ali so osebni podatki na njih pravilni. Ce opazijo kakšne nerednosti ali napake, naj gredo takoj na volilni odsek matičnega urada v Ulici SS. Martirj štev. 3 za popravke. zborovanje ♦Občinske demokratične listo V torek ob 20. uri bo v kino-mttografski dvorani v Boljun-cu zborovanje dolinskih občanov, na katerem bosta kandidata Dušan Lovriha za KPI in Josip Bolčič za NSZ predložila volivcem imena kandidatov »Občinske demokratične liste« za dolinsko občino in njen program. Na zborovanje so vabljeni vsi dolinski občani. Velika zguba za tržaško gospodarstvo SNIA-VISCOSA ne bo gradila velikega podjetja v industrijskem Rotacijski sklad je tej družbi že odobril skoraj 8 milijard lir posojila . Vzrok odpov edi; notranja vprašanja družbe - Zakladno ministrstvo nakazalo rotacijskemu skladu 2.200.000.000 lir Upravni odbor rotacijskega sklada je včeraj uradno potrdil govorice, da je družba SNIA-VISCOSA sklenila, da ne bo gradila v Trstu večjega industrijskega obrata in da bodo ta obrat gradili drugje. V sporočilu odbor tudi ugotavlja, da do takega sklepa ni moglo priti zaradi birokratskih zavlačevanj pri odobritvi posojil. Podjetje je namreč 8. marca 1960 zaprosilo za dve posojili v vrednosti 7 milijard 919 milijonov lir in je bil zaključen postopek pri Tržaški hranilnici 6. septembra, nakar je odbor predlagal, da se posojilo izda. Odbor tudi pravi, da je bil postopek zelo težaven zaradi obsežnosti posojila in ker gre za povsem novo iiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiuiuiiiiniiiinininfnnnmnnmii!! Zasedanje notranjih komisij podjetij IRI v Trstu V ladjedelnici Sv. Marka je zaposlenih manj kot 3000 delavcev in uradnikov Pričakujejo, da bo v prihodnjih mesecih v tej ladjedelnici suspendiranih od 1000 do 1500 delavcev Včeraj popoldne je bilo v , oseb. Pri tem pa je treba dvorani v Ul. Zonta zaseda- j upoštevati, da je trenutno su. nje, ki so ga organizirale notranje komisije podjetij IRI v Trstu, na katerem so razpravljali o težavnem položaju v vseh tržaških obratih CRDA. Predstavnik notranje komisije ladjedelnice Sv. Marka Burlo je navedel podrobne podailke o stanju te ladjedelnice in med drugim opozoril, da je ladjedelnica brez dela in to kljub svečanim postavitvam dveh gredljev. Sedaj dela komaj 15-20 delavcev pri 22-OOO-tonski tovorni ladji, ker manjkajo celo še potrebni načrti. Delo pri prekooceanski potniški ladji pa se sploh še ni pričelo, ker še vedno niso odločili, kakšne vrste bo ta ladja, na kakšen pogon, niti še niso določili, koliko bo velika in kakšna bo njena to-naža. V najugodnejšem primeru bodo pričeli v ladjedelnici s stvarnim delom pri obeh ladjah februarja-marca 1961 in bo ladjedelnica v celoti zaposlena v prvih mesecih 1962. leta. Nato je Burlo govoril o perspektivah te ladjedelnice, ki so zelo žalostne, ker ni predvidena njena modernizacija. Med drugim je tudi navedel, da je bilo v ladjedelnici Sv. Marka zaposlenih 1952. leta 3.190 delavcev, večje število delavcev v okviru raznih podjetij, ki so delala v ladjedelnici, in 507 uradnikov. Skupno je delalo v ladjedelnici 4.117 oseb. Sedaj pa je zaposlenih 2.390 delavcev in 535 uradnikov in torej skupno 2.925 spendiranih z dela 430 delavcev in da se bo njih število v nekaj mesecih občutno povečalo in doseglo 1000-1500 suspendiranih. Po krajšem orisu položaja v ostalih podjetjih IRI v Trstu in Tržiču je Burlo zaključil z ugotovitvijo, da bi bilo treba najti način za konkretnejšo akcijo. Za njim so govorili predstavniki raznih notranjih komisij, ki so podrobno orisali položaj v ladjedelnici v Tržiču, ladjedelnici Sv. Roka, ILVA, Tržaškega arzenala in Tovarne strojev. Med diskusijo je tov. Petro-nio obžaloval, da niso bili na zasedanju zastopniki raznih strank in druge sindikalne or. ganizacije. Zlasti je pozdravil zamisel, da bi .sindikat organiziral zasedanje, na katerem staršem šoloobveznih otrok Sola se je začela. Zato Vas opozarjamo, da če boste kupili zvezke, šestila, nalivna peresa, šolske torbe in vse kar potrebujete za vaše otroke v PRODA-JALN1CI PAPIRJA IN TISKARNI U. BERNARDI, Trst, Ul. Mazzini 44, VAM BODO DAROVALI NALIVNO PERO. Postregli Vas bodo v slovenščini. iiniiiiHimmimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiuHHiiiiimiiiiiiiiiHiHHiiHiiiiiiitiiiiitiiiiiHiniiiiiHiniiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiHi Dve osebi v koronejskih zaporih v zvezi s smrtjo Claudie Favento Gre za prijateljico tragično preminulega dekleta Normo Cecchi m za Stelja Smilovicha Po mnogih dneh ugibanja, nejasnosti in širjenja najrazličnejših glasov, so odgovorne policijske oblasti sporočile včeraj zvečer, da sta bili tekom dneva prepeljani v koronepke zapore dve osebi v zvezi z afero tragično preminulega dekleta Claudie Favento. Kot je znano gre za 19-letno Normo Cecchi in za Stelia Smilovicha, ki sta bila do sedaj priprta v policijskem zaporu. PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI Ml. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-IL tr Tel. 33-83 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. >0 — Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za v*ak mm v Širini enega etolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki y Ljubljani 600-70/3-375. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst Dejstvo pa, da so ju odpeljali i nega in zelenjadnega trga na v koronejske zapore ne pome- debelo. Sklenili so, da lahko ni še, da so ju formalno ob-1 pridejo na trg na debelo, ka-dolžili kakega zločina. Povelj-L kor hitro ga odprejo, kupci, stvo letečega oddelka je namreč predložilo včeraj namestniku državnega tožilca dr. Bal-lartnu izčrpno poročilo o zasliševanjih. Potem, ko je dr. Ballarinj pregledal poročilo, čeprav šele bežno, je odločil, da prepeljejo Cecchijevo in Smilovicha v koronejske zapore, kj^r bosta ostala na razpolago sodnijskim oblastem. V pogledu vseh nadaljnjih ukrepov so ‘i sodnijske oblasti pridržale odločitev. Čeprav tj zadnji dogodki se niso odkrili pred javnostjo vse kar se zakriva v tej temačm zadevi, vendar prevladuje mnenje, da se bo kmalu zvedelo kaj več. Jutri namreč poteka rok, ki ga zakon dovoljuje v pogledu policijskega pripora. Ce bodo imele oblasti že dovolj dokazov v svojih rokah bodo formalno prijavile osumljenca sodnijskim oblastem, v nasprotnem primeru pa ju bodo morali pustiti na svobodo, ali pa bo moral_ državni tožilec podvzeti kakšen nov ukrep. Že zaradi te okoliščine lahko sklepamo, da.se bo afera začela razpletati že tekom prvih dni prihodnjega tedna. To so edina gotova dejstva v zvezi s smrtjo Claudie Fe vento. Vse drugo so ugibanja, ki imajo sicer svojo podlago, a vendar ne v tolikšni meri kot mnogi mislijo. Pri tem se nanašamo na razne epizode tržaškega »sladkega življenja«, kamor so bila zapletena mlada dekleta, moralno izprijena mladina in tudi starejše osebe. Do sedaj niso policijske oblasti Dodale nikakršne izjave, ki bi pomenila neko vzročno povezavo med tragedijo Claudie Favento in tem zastrupljenim podzemljem našega mesta. / Seja komisije trga na debelo Včeraj se je na tržaškem županstvu sestala komisija sad- njihovi uslužbenci, uslužbenci tržnice, grosisti, komisionarji in zastopniki. Na sestanku so tudi določili nove predpise za dohod trgovcev na drobno in njihovih uomočnikov. Komisija je potrdila seznam desetih neodvisnih težakov, ki bodo lahko delali v tržnici. Končno je določila kriterij za revizijo tarif nosočev. bi razpravljali o vseh perečih tržaških gospodarskih vprašanjih, saj je položaj v ladjedelnici Sv. Marka, Tovarni strojev itd. v resnici tesno povezan s krizo tržaškega pomorstva in ta s stanjem pristanišča. Ob zaključku so na zasedanju odobrili osnutek resolucije, v kateri podrobno opisujejo stanje raznih podjetij in navajajo vrsto konkretnih predlogov ter zahtev za njih okrepitev. «»------- Zakifucena preiskava o tiDoiaosivu cigaret Poveljstvo finančne straže je zaključilo preiskavo o tihotapstvu inozemskih cigaret, ki so jih financarji našli v neki hiši pri Zgornji Magdaleni v noči med 1. in 2. oktobrom, ko je prišlo tudi do spopada med finančno stražo in dvema domačinoma, ki sta cigarete skrivala. Pri spopadu je bil ranjen inšpektor finančne straže Carlo Bogaro, ki ga je 60-letni Giovanni Zorzeit z velikim krivcem hudo ranil po obrazu. Razen Zorzeta in njegovega sina Bruna ter 75-let-ne Marije Dujmovič por. Bu-secehian, lastnice omenjene hi. še, je zdaj prijavljenih sodišču še drugih sedem oseb, ki so zapletene pri tihotapstvu. Nekateri so v zaporu, drugi na začasni svobodi, nekaterih pa niso mogli najti, ker so se pravočasno skrili. Zdi se, da je med slednjimi tudi vodja tihotapske skupine. Kakor smo že poročali, so financarji pri preiskavi našli v omenjeni hiši 147 kg ameriških cigaret. Verjetno se bo moral Giovanni Zorzet zagovarjati tudi za poskus umora ali za povzročitev telesnih poškodb, za kar je predvidena hujša zaporna kazen kot za tihotapstvo. Vsekakor bodo imena obtožencev in njihove obtožbe objavljene v kratkem, ker je preiskava že zaključena in bo vsa zadeva izročena sodnim oblastem. Zveza demokratičnih žena vabi šolarje in starše na praz. nik «povratek v šolo«, ki bo danes 9. t. m. z začetkom ob 10. uri v dvorani Ljudskega doma v Ulici Madonnina št. 19. Vabila so na razpolago na sedežih krožkov Zveze demokratičnih žena. podjetje v žaveljskem industrijskem pristanišču. Do sedaj odbor rotacijskega sklada še ni prejel uradnega obvestila SNIA-VISCOSA, da ne bodo gradili podjetja v Trstu, pač pa mu je sporočil to predstavnik podjetja, ki je sklep utemeljil z notranjimi vprašanji družbe. Iz tega je razvidno, da bo Trst izgubil zelo obsežno industrijsko podjetje, ki naj bi ga gradili v žaveljskem industrijskem pristanišču in ki naj bi proizvajalo surovine za naylon. Predvideno je bilo zelo veliko podjetje in naj bi SNIA-VISCOSA sama vložila okoli deset milijard lir. Iz Rima poročajo, da je ravnateljstvo za zaklad sklenilo nakazati odboru za rotacijski sklad dve milijardi 200 milijonov lir, da bo lahko sklad premostil težave pri odobravanju in izdajanju posojil. Za ta znesek je zaprosil vladni generalni komisar, ker prihaja do vedno številnejših prošenj za posojila in je bil sklad brez razpoložljivih sred. stev. «» . Občni zbor ♦Nagrade Italija» Včeraj se je v našem mestu pričel občni zbor ustanove »Nagrada Italija« za radio in televizijo. Udeležujejo se ga delegati 23 radiofonskih ustanov z vsega sveta, ki so pristopile k »Nagradi Italija«. V petek pozno zvečer se je zaključilo delo edinega razsodišča za televizijo, ki je proučilo 13 dokumentarijev in 11 dramskih del, ki jih je razen Italije predložilo še 12 drugih držav. Prejšnji teden pa so razsodišča za radiofonska dela poslušala 15 glasbenih del, 21 dramskih del ter 13 dokumentarijev, Proglasitev zmagovalcev za «Nagrado Italije« bo v okviru posebne slovesnosti jutri v zbornici univerze v prisotnosti V nedeljo 16. oktobra bo na stadionu 1. maj prvi »Mladinski dan«, na katerem se bo s tržaško mladino zbrala mladina iz Koroške, Slovenske Benečije in Goriške. Prišli bodo kot gostje tudi mladinci iz Nove Gorice in Kopra. mtadinsk Dopoldne od 9. ure dalje bodo športna srečanja v odbojki, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. Popoldne bo ob 14. uri nogometna tekma med Tržačani in Goričani, slede pozdravi gostov in kulturni spored. Dan se zaključi s plesom in petjem. Na vse prireditve so vabljeni, da se udeleže v obilnem številu mladinci in mladinke, pridejo pa naj tudi odrasli in starejši, ki bodo dobrodošli gostje. ministra za pošte in komunikacije sen. Spallina. Zanimiva razstava Ob zaključku šolskega leta je risarska šola pod vodstvom Sina Perizzija priredila razstavo risb nekaterih učencev v galeriji Revoltella v Ulici Diaz 27. Razstavlja 13 učencev, med katerimi kažejo nekateri lepo nadarjenost. Razstava je odprta od 10. do 13. ure dnevno do prihodnje nedelje. Dodelitev novih javnih del V pristanišču se nadaljujejo obnovitvena dela. Deželno skrbništvo za javna dela je prisodilo dela za obnovitev dveh t:-rov in za graditev novega ‘i. ra na operativni obal) štev. 7 za skupno 41 milijonov in pol lir. Dela bo opravilo tržaško podjetje. Nadalje so dodelili dela pri spopolnitvi telovadnice v strokovni šoli na Opčinah za 7 milijonov lir in v šol) na Elizejskih poljanah za 1,670.000 lir. Zaključen tretji festival zabavnih popevk v Opatiji Razdelitev nagrad ob prisotnosti domačih in tujih gostov Sinoči je bil zaključen tretji festival , zabavnih popevk v Opatiji v prisotnosti mnogih domačih in tujih gostov, zlasti pa predstavnikov radijskih di Nikola Hercigonja in dru-Avstrije, Francije, Madžarske, Romunije, Češke, Poljske in še nekaterih drugih. Nagrade so bile podeljene v tem vrstnem redu: Nagrade žirije jugoslovanske radiotelevizije, v kateri so bili predstavniki jugoslovanskih skladateljev, med drugimi tudi Nikola Hercegonja in drugi. Prva nagrada ni bila dodeljena. Prvo drugo nagrado je prejela Marija Radič za popevko «Izgubljena sled* (90 tisoč din), drugo nagrado je dobil Angelo Vlatkovič za popevko uKadar se srečava» (90 tisoč din), prvo tretjo nagrado: Ljubo Kuntarič, «V nedeljo, Ana* (70.000 din), drugo tretjo nagrado — makedonski skladatelj Peter Pešev sPri-spivna za Skopje» (70.000 din). Nagrade žirije glasbenih kri. tikov (revija eGlobus*): prvo nagrado je prejel Mario Nar-delli, aZelja*, (100.000 din), drugo nagrado: Mario Bogliu-ni, «Prodajalec časopisov» (50 tisoč din). Nagrade žirije poslušalcev jugoslovanske radiotelevizije, ki so tri dni sledili oddajam in vsak dan posebej glasovali: prvo nagrado v znesku 90.000 IIIIIIIIMIIIMIIIIIIIlllllllllIltllllllllllllllllllllllliliMIllHIIIIIIIIIIIlillIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMtIlllllllIH Otvoritev predora Sv. Vida din je dobil avtor Dušan Vi-dak za «Pesem raznašalca mleka», drugo nagrado: Mario Nardelli, «Zelja» (70.000 din), tu se je šlo samo za eno točko, prvi je dobil 440, drugi 439 glasov. Tretjo nagrado je dobil Mario Bogliuni, sProda-jalec časopisov* (50.000 din). Nagrado žirije Opatija za tekst popevke je dobil avtor Angelo Vlatkovič za popevko «.Kadar se srečava» (50.000 din). Nagrade publike v dvorani v Opatiji: prva nagrada: Mario Nardelli, sZel jan — 352 glasov (70.000 din), druga nagrada: Peter Pešev, ePrispiv-na za Skopje» — 192 glasov (50.000 din). I ., š jj, Slovensko gledališče ^ | v Trstu jK V sredo, 12. oktobra ob sil * 20.30 v Ljudskem domu na OPČINAH M Včeraj ob 11. uri so sloves-1 vili med 9. decembrom 1958 no odprli predor sv. Vida, ki I in marcem 1959. je bil zaprt za promet nad tri ieta, opoldne pa je že začel voziti skozenj avtobus A-cegatove proge v Skedenj. Otvoritve so se udeležili razni predstavniki oblasti, med Nato so sklenili, da je treba ves obok temeljito okrepiti in ne le prevleči z ometom. Razpisali so novo dražbo in v januarju je začelo isto podjetje temeljitejša dela v dol- katerimi tudi dr. Palamara in ! žini 350 m oboka, za kar so župan dr. Franzu, ki je luui j porabili posebne vrste cemen-na kratko spregovoril o delin. ! ta Dva metra ot) ta) pa so Leta 1956 je pripravila ob- obložili zid z okvirčki mozai- čina načrt za obnovitev oboka in dodelila 8. julija 1957 dela podjetju «Immobiliare Veneta« za 56 milijonov lir. Dela bi morali opraviti v letu dni. Toda 30. marca 1958 je nastal v oboku pri vhodu v Ul. Alviano nekak «lijak», in sicer zaradi slabega materiala, iz katerega je bil zgrajen, tako da sta pronicali vlaga in voda. Na podlagi raznih raziskav so ugotovili, da bo treba temeljito obnoviti ves obok. Občina je najprej nakazala nadaljnjih 7.600.000 lir, katerimi so zamašili omenjeni «lijak». Ta dela so opra- iimiimiulii ..............................n.m.miiiimiiii.Minimumu.m...minili,mmm.im mul imumiHii ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 8. oktobra 1960 se le v Trstu rodilo 5 otrok, umrle so 4 osebe, porok pa je bilo 15. POROČILI SO SE: šofer Stelio Abrami in natakarica Fausta Or-simi, uradnik Arduino Bortoli in OD VČERAJ DO DANEŠ~1 gospodinja Fioretta Vigini, inštalater Sergio Zampieri in šivilja Maria Maier-Plesmicar, inženir Paolo Adami in učiteljica Anita Nesca. zidar Giorgio Fabian in Sospodinja Mirella Denardi, pro-ajalec Ferrucoio Bacer in šivilja Albina Coslovi, agent javne varnosti Salvatore Surdo in delavka Irene Fermo. prodajalec Luciano De Filinpi in delavka Gianfranca Moratto. natakar Au- tusto Franconi in likalka Sandra gobino, uradnik Livio Locci In frizerka Maria Urbanz, geometer Dante Trebbi in gospodinja Mar-gherita Deangeli. geometer Franco Colman in gospodinja Serena Laurenti, destilater Marino Novak in knjigovezka Liana Budak, proda talec Sergio Zazzaron in gospodinja Bruna Stocovaz, urarL nik Mario Clementi in gospodinja Antonia Versaci. UMRLI SO: 66-letna Giuseppl-na Srebot vd Sbisi, 78-letna Lul-giia Fillini vd Grunberger, 69-letna Giulia Carisi vd. Zambon, 56-letni Viktor Košuta. OKLICI- mesar Bruno Blekar in kuharica Vera Gerič, karabinjer Lorenzo Gabrieli in čistilka Sandra Tllatti, mehanik Giovanni Maraspln in prodajalka Blanca Ruzzier pleskar Stelio Stocovaz in delavka Irma Sergas, delavec Benito Cupin in gespodinla Maria Castelli, pleskar Stelio Pastor in gospodinja Anna Bothm, slaščičar Enrico Parisi in gospodinja Gianfranca iacumin. električar Giovanni Pecorella in prodajalka Lidia Piščanc. industrialec Gianni Genel in gospodinja Ada Cosma, barist Giovanni Mo- scati in baristka Anita Maestro, podčastnik CP Giovanni Sbisa •n uradnica Ondina Tamaro, zo-botehnik Marcello Sabadin in gospodinja Filomena Lombardi, geometer Gregorat Stelio in uradnica Amelia Capello, pom. častnik Giuseppe Piccini in učiteljica Biarvca Tuli. zidar Armando Smil-lovich in gospodinja Marcella A-mesich, optik Fulvio Samueli In šivilja Licia Posar, zidar Mario Stefanei in gospodinja Elda D'Ar-genzio, delavec Antonglulio Vat-tovani in delavka Ines Sorgo, u-radnik Bruno Michieletto in u-radnica Annamaria Surian. delavec Antonio Mrau In šlvilla Ll-liana Machne, sprevodnik Mario Giannella in gospodinja Teresa Carlet, občinski nameščenec Arl-stide Buffulini in kemičarka Que-rida Sovelli, karabinjer Onofrio Liviani in gospodinja Ornella Fadini, delavec Sergio Bevilacqua in gospodinja Vilma Domio, u-radnik Gastone Negristnl in prodajalka Anna Maria Balanzin. fotograf Francesco Lakat-Badini i i gospodinja Anna Maria Tre-visan, uradnik Francesco Rovelli in uradnica Claudia Papi, skladiščnik Vinicio Poso in gospodinja Anna Maria Devescovi, učitelj Livio Susa in gospodinja Anna Maria Curzolo, stražar javne varnosti Mario Polito in uradnica Nives Morel, uradnik Paolo Giorguli In gospodinja Maria Liana Sancin,, agent CP Franco Rus-so in gospodinja Maria Merljak, šofer Angelo Saiz in natakarica Laura Cerneeca, uradnik Edoar-do Zago in uradnica Sara Mulje-vic, delavec Romano Fabris in frizerka Maria Dambrosi. agent CP Della Valle Giovanni in go- spodinja Elvira Saina, prodajalec Lucio Fragiacomo in uradnica Diana Redivo, zastopnik Antonio Calabrese in gospodinja Nunzia Falconetti. delavec Luciano Ro-mich in šivilja Franca Deste, zdravnik Giuseppe Pavesi in zdravnica Roberta Corsini, šofer mehanik Ivaldo Tordi in učiteljica Maria Grazia Vatta, šofer Luigi Giachin in uradnica Gio-vsnna Depangher, pomorščak Giorgio Corazza in gospodinja Grazieila Samez, pomorščak Giorgio Michiicich in bolničarki Liljana Valencich, delavec Bruno Bersan in gospodinja Bruna A-bram. Robert Ma-illot In Giusep-pina Rosa. mehanik Kurt Speler-le Vidali in gospodinja Maria Rita Mania, pleskar Lucio Mahnič in baristka Pia Porcella, mehanik Onorio Vidotto in gospodinja Dina Orsaria NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo. Ul. Berninl 4; Giustl, Furlanska cesta 7 (Greta); Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. LEKARNE ODPRTE DANES 1NAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Crevato, Ulica Roma 15; Giusti. Furlanska cesta 7 (Greta); dr. Gmeinec. Ul Giulia 14; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Prendini. Ul. T. Vecel-lio 24; Šerravallo, Ul. Cavana 1; Zanetti-Testa d'oro. Ul. Mazzini 43; dr. Miani, Barkovlje in Nicoli, Skedenj, ( LJUDSKA PltOSVKTA ) Prosvetno društvo v Skednju vabi svoje člane in prijatelie na filmski večer kratkometražmh filmov, ki jih bosta predvajala Srečko Merlak in Aljoša Žerjal v sredo 12. t.m. ob 20.30 na društvenem sedežu v Skedenjski ulici 124-1. Na sporedu so Plit-vička jezera. Kmečka ofcet v Bohinju. Bled in drugi filmi ( KAZDIA OBVKNTII.A ) Jutri 10. oktobra ob 19.30 bo na sedežu Združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu, Ul. S. Nicc-16 11-11.. tel. 29-403, otvoritev tečajev ruskega jezika. Vodstvo združenja vabi k udeležbi vse vpisane člane glavnega sveta in prijatelje, ki jim je pri srcu širienie ruskega jezika. f IZLETI ) IZLET SPDT NA PLATAK-SNJEZNIK SPDT priredi v nedeljo 16 10. izlet na PLtak-hrv. Snježmk nad Reko. Potreben potni list. Vpisovanje in informacije v Ul Geppa 9-11. v uradnih urah LOTERIJA BARI 44 78 73 33 3 CAGLIARI 29 56 52 34 1 1-LORENCA U 19 62 80 83 GENOVA 85 13 83 49 25 MILAN 82 23 53 6 37 NEAPELJ 76 74 72 39 27 PALERMO 55 78 88 13 42 RIM 20 15 12 21 50 TURIN 8 35 76 59 45 BENETKE 46 38 9 47 15 ENALOTTO XII 222 XII X 2 1 Dvanajstice dobijo 998.000 lir, enajstice 80.900 lir In desetice 6500 lir. ka. Pločnike so popolnoma obnovili, vozišče pa delno. Nova dela so stala 103 milijone lir, skupno pa je stala prenovitev predora 170 milijonov lir. K temu je treba dodati še dela, ki jih je opravil Acegat. Vpisovanje v šolo za socialno službo Ravnateljstvo višje šole za socialno službo opozarja, da 25. oktobra zapade rok za vpisovanje v to šolo. Ravnateljstvo pripominja, da tečaj za dosego diplome socialnega asistenta traja tri leta in se ga lahko udeležijo mladeniči in mladenke, ki so dovršili višjo srednjo šolo. Za vpisovanje in informacije naj se interesenti obrnejo na tajništvo šole. Ulica Battisti 17, tel. 90039. TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61792 NUDI VSE Z f «Glasbena l l I |skrinjica»l jji Igra v štirih dejanijh ^ Soisal GEORG KAISER f |jf Prevedel Janko Moder j| & Režiser: Fran Žižek, k. g., jj| jjj Scenograf: Jože Cesar S Osebe: Pierre Chau- sij T draz - Jožko Lukeš, Noe)- V S le: Zlata Rodoškova, Paul § ji, Chaudraz - Julij Guštin, T 3js Farmelin, župan - Stane fjg A Raztresen. -3tiie -suš- -K-Jc -Sit?- -Sile ttiič -Si«-Čila j te in širile PRIMORSKI DNEVNIK KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 9. t. m. ob 17. uri Metro barvni film: MAČKA NA ŽC0CI STREHI tu a gatta sul tetto che scotta) Igrata: ELIZABETH TAYLOR in PAUL NEWMAN Tečaji tujih Narodne in študij» knjižnice j. Narodna t n nica obvešča . rljiiu obiskovati tečaj sroo ^ nemščine in “"/" -n W se čimprej vpišejo r ^ mštvu Narodne 'n g knjižnice v Ulici GepP ^ K I — ---------------- Fenice 14.00 «Kapo».J* ^ film Giulia Pontecof ^ Strasberg, Laure« Emmanuele Riva. ..»jo.l11 Excelsior 14.30 «Sian0' c Lemmon, Shirley Fred Mac MurraL » FUodrammatico 1430 prijateljice«. Simo« Marcello Mastrou^ .„ «£ Duchi*11 IVldlLCllU -.n U* Gratracielo 14.30 «R f V govi bratje«. F lin* scontija. Supercinema 14 00 ■ Sevfp lschii«, Domenico »‘"^01. tonella Luaida. Eas® ^ros«*-Arcobaleno 13.15 SP Audie Murphy, Režija John Huston. ^ Aurora 14.30 «Za d°. r0ka>/ AUharda 15.00 «Vrd<*,,*) & sach Carrier. Prepov^ dini. , .. ustni^ Capitol 14.00 ff Jeanne Valene, , zetti in Giorgio AlBe eH1® Garibaldi 15.00 «SPace Nutter, Gaby Farino^ p Cristallo 14.30 «Heram • le«, Silva Koscina ^ p6 I ra p ero 14.00 “P0^ soncem«, techmcolo > Dee. t«cw Italia 15.00 «Joselrto», lor. Joselito. . v Fort Mat simo 13.45 »Poko‘ &■ JOhn W ,# paches«, Fonda. Moderno 15.00 nijev film «Sladko gg Marcello Mastroiann, Ekberg. Prepovej, P Astoria (bivši San • sc«pt(0 »Skozi Hong Kon£*L vleU* Kurd Jurgens, Orso j( Astra 14.30 »Za dolar fpo^ Vittorio Veneto “ j0 De kovi trije itd«, vl Marconi 14.00 «d°va^go, ^ ge«, Silvana ManS Gravina. iru, 8™ Savcna 14.30 «Sexy ? ^ te Bardot, Henry .erih " Ideale 14.30 «Vitez gjtK zov», technicolor, Liana Orfei. ^{in, Odeon 14.00 «Sre« Novak, Fredrich M STE VIDELI NOV® TELEVIZOR pri Radio Tre*is;! 5. NI0°L° ULICA S ,T0C. KroMki srlon booa^> i i Tei- m Trst. Ul. Udi ne u' za moške in žei? so O' svojo klientelo. d jinS|t*« ostalo so' ZAHVALA ,j pogfe' Zahvaljujemo se vsem, ki so se udele naše matere in stare matere Pepe Brundula vd. Rauber w Posebna zahvala naj gre vaščanom, cVetja katerikoli način pomagali ter darovalcena tjj(I ŽALUJOČI SORODA ZAHVALA M*1 f'" Žalujoča žena Marija ter hčerki V*r ein s°rcve’' z družinama izrekajo prisrčno zahvalo vsvaicet,i.,: n* kom, prijateljem, znancem, pevcem, daro reidl ja in še posebej vsem vaščanom, ki ,s0 0^t» zadnji poti našega predragega moža 1° FERDINANDA KRIŽMANA žalujoče ‘h*; ■K* KRIŽMAN, PUNTAR Gabrovec, 9. oktobra 1960. ^^nTnevnllc 9. cktcbra 1060 Goriško - beneški cin e ¥ 21 i k Statistični podatki o številu slov. učencev to srednjih šolah je 329 ^osnovnih pa 456 učencev vrtcih v Ul. Croce je 15, v Ul. Randaccio pa 18 cicibanov 1 >lov(l!wu šolskega pouka 'SS* i0lah i" vrtcih j, je mimo. Pričel M re'en P°uk, ker so NtvJ.12?*131« in tudi iz- t v,1»ie je ^ m« , zavzelo po-^ Ve6 w0 ke; Počitnic j w!-_koit dovolj ik učitelj^ «čen,r'l 7V0,J in di3aki "•ii ^ ;,^kor tudi profe- 4ti se morajo ■S n’r„ predelajo pred-Hm sgame- Hta«;-5e. ie zaključilo nje °‘mk v vse vrste .Hžba 1 »»Pol, ""»'».n, šol in podatki, ki jih imamo na razpolago, nam že dovoljujejo, da si ustvarimo zelo točno sliko stanja na naših šolah. Ne da bi se spuščali v komentiranje in primerjanje letošnjega števila dijakov z lanskim, preidimo k navajanju golih statističnih podatkov in navedimo najprej število dijakov na višjih srednjih šolah. Tam je naslednje stanje: gimnazija 14 dijakov, licej 19, učiteljišče 20. Na nižji gimnaziji je po posameznih razredih naslednje število dijakov: prva razreda 45, druga razreda 35, tretja razreda 46; skupno 126 dijakov. Na strokovni šoli: prva razreda 56 učencev, druga razreda 54, tretja razreda 40; skupno 150 otrok. Ce seštejemo števila dijakov na liceju, gimnaziji, uči- """""''""""■iitimiiiiiiiiimmiiimtiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vprašanje svetovalcev KPI ATA je dala avtobus za ^inskitf0Vabliencev in ** »amera5,Vet0Valcev' ki "* »tvorit 3)0 odPe13 ati Slih ‘7 ,doma one-b0 , Locniku. Vo-k(|JUt„° Peljalo izpred a ob 15.30. 'ravijo naj cestišče mostu pri Podgori s. naj se ovinek v Ul. 4. novembra Pred karabinjersko postajo N iS SVe^°valca KPI '»t, . '"Ho in . , , -»lal. ,;n Sodo!<° Bat 1 kdai v a županu S L3 ° °dp-. a županu vpraša odpri 1 na n ’ ki , “psicami in Pod- nvili luk- '% H D-U na mostu vez Wd0 z dežjem na- y,.ki St, „°Jn Povzročijo ij5?5* težk? poslužuieio, , lezkoce, ^ Prebi-—®4* žuPana Uh ^^°ai bi7‘Valcfv ‘z Pod-\ <• na, razsiri1 ovinek •» t^i p0«!mbra pri ka' iS,trzaju h> kjer so se *“ zgodile številne O ie r_Sr.ede' Ureditev V J, ***? Predvsem i Priti’ a Je zemlji-ONAi°t>V poštev. last ji Ho v *R' s katero je š Hu , 'b odnosih. V'bi teyata od od- ,\bi naPraviuedal’ ,kaj na' "b 2p^, .v z obveznim S>ra ^J!s5em med Ul. H* le hn1' Monte Cal' i* lil'Jias dol s°’ kak0r se hi- en° za grad. ^ O Sedai Pa ga kmetovalcem. ------ "Smrti in poroke občim \ *• 0kfr,K Se Je H j uHrl0 ■ ra rodilo .tli,, ^Uo ],)e 8 oseb, po- S U: A.°ku^ Pa 2 se je od 19 Al ^'azza Uiaio Buzzi,liio-%»«*’ Angel Fe lttS>zchir~esin' Patri' v "hi-Rpssia ' la Palum- ;ss"n pCinzia pais’ > n,.' Fabin’, rantesco La S‘‘»»i. *7°Ua' Maun-Piani, ll,'■Ho l "111, p Laura Lu’ K V^nc, Bruna V: sip Ral \t ““Van anS«, Paolo CJ,; Mersecchi> 'm "P°kojenka v'hm uha » ^assanego. Si. Ho. AppoUon,,. vd bVHo, V,' Mm.,. Se, °llonio vd a Maria M!Iin vda'r 8<>'letna j “-.Carpenetti, ■ • 83-let Ia Tamburo ^Ca.Hniupokoiene': ’ ‘o-letna Giu- 'S' V, vd- Massi, 74- letni Giuseppe Florida, Oklici: tehnično agrarni ravnatelj Giorgio Gionchetti in Prancesca- Negrin, orožnik ligo Parpinello in zasebna uradnica Ada Cumar. Poroke: železničar Ermes Peressutti in Bruna Gratton, tehnični risar Sergio Grusovin in telefonistka Sofia Rea, strugar Bruno Zoggia in prodajalka Annamaria Marangon, kapetan orožnikov Antonio La Barbera in profesorica Mar-gherita Giucastro, finančni stražnik Renzo Bianchini in Anna Cicigoi, pleskar Kino Bortolotti in delavka Flavia Belletti, ofožrtik Eiderico Be-neciettini in Immacolata Ra-schilla, bančni uradnik Er-manno Gurtner in Elia Rajer, lastnik bara Giovanni Crupi in Giuseppina Brascia, zidar Vili Moreš in delavka Car-men Faidutti, zidar Valerio Biotto in Rina Spessot. —-—*»■ ■ Nenadna slabost V bivši boinianici v Ll. Brigata Pavia je včeraj ob 13.40 obšla nenadna slabost 24-let-nega delavca podjetja Avon iz Vidma Edoarda Croata iz Sequansa pri Vidmu. Fant, ki je padel na kup kamenja, se je hudo ranil v glavo, zato so ga z avtom Zelenega križa prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Ozdravel bo v osmih dneh. «»------- S cirkularko si je prerezal prste na levi roki V civilni bolnišnici se bo moral zdraviti 15 dni 50-letni delavec Francesco Capello iz Villesse. Mož, ki je zaposlen pri podjetju Bressan v Ul. XXIV. maja, si je včeraj ob 16.30 s cirkularko prerezal vse prste leve roke. Ker so bile rane zelo globoke, so ga z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico na zdravljenje. «e— — dežurna lekarna Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna «S. Giuston, Korzo Italia, št. 106, tel. 31-51. teljišču, nižji gimnaziji in strokovni šoli, tedaj imamo na vseh teh zavodih 329 učencev, kar je skoraj ravno toliko kot lansko leto. Na osnovnih šolah goriške-ga didaktičnega okrožja je 264 otrok, razdeljenih na naslednje šole: Ul. Croce 46 (1. razred 12), Ul. Randaccio 17 (1. in 2. razreda nimajo), Standrež 43, Podgora 18, Pevma 32, St. Ma. ver 12, Steverjan 42, Valeri-šče 27, Jazbina 5, Plešivo 9, krljevo 6. Po razredih je v goriškem didaktičnem okrožju naslednje stanje: 1. razredi skupno 44 otrok, XI. 41, III. 50 IV. 52 in V. 69. Na osnovnih šolah dober-dobskega didaktičnega okrožja je 199 otrok, razdeljenih po naslednjih šolah; Doberdob 45 (1, razred 5), Jamlje 25, Dol 17, Sovodnje 40 (1. razred 16), Rupa 38, Gabrje 13, Vrh 21. Po razredih je v doberdobskem didaktičnem okrožju naslednje stanje: I. razredi skupno 38 otrok, II. 37, IH. 32. IV. 42, V. 50. Osnovne šole na Goriškem obiskuje 456 slovenskih otrok. Za otroške vrtce smo zbrali podatke samo za otroška vrtca v Ul. Croce in v Ul. Randaccio. V prvem jih je 15, v drugem pa 18. Zlasti razveseljivo je stanje v Ul. Randaccio, kjer je letos več otrok kot lani, dasiravno je bilo zaradi neprikladnega vpisovanja v Ul. Croce precej upravičenega preplaha in zaskrbljenosti za usodo vrtca. Ko je šolski sluga dal znamenje z zvoncem, da se pričenja prvi šolski dan, so se dijaki po stopnicah nižje srednje šole napotili proti svojim razredom Jutri seja pokrajinskega sveta V ponedeljek 10. oktobra bo ob 20.30 redna seja pokrajinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o 16 točk obsegajočem dnevnem redu, ki vsebuje med drugim 6 vprašanj levičarskih svetovalcev o izboljšavah na krminskem polju, o vprašanjih tržiškega pristanišča, priključitvi tržiškega okraja k Trstu, odškodnini kmetovalcem, ki jih je prizadela toča in o uresničitvi dežele Julijska krajina s posebnim statutom. Zadnji točki se nanašata na obračun za leto 1959 in proračun za prihodnje leto. Posledice premočnega zaviranja Ker mu je neka kolesarka nepričakovano prečkala cesto, je 30-letni Attilio Novello iz Ul. Roma št. 4 tako močno zavrl motorno kolo, da je so potnica Giorgina Zilter zgubila ravnotežje in padla. Nesreča se je pripetila včeraj ob 13.15 v Ul. Don Bosco. Zaradi udarca v lobanjo in številnih odrgnin se bo morala Zitter-jeva zdraviti v bolnišnici pet dni. iiliiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vprašanje svetovalca PSI Ferruccia Pizzula Dvomesečna nakazila pogonskega goriva Trgovinska zbornica sporoča, da bo Ustanova za avtomobilske prevoze blaga iz Gorice razdelila v tem mesecu dve mesečni nakazili bencina, nafte in mazilnega olja za saldo meseca oktobra, odnosno k»t predujem za december. S tem ukrepom namerava pre. prečiti, da bi ob koncu leta prišlo do nekritih računov. Lastniki naj bencinske bone, ki so bili izdani v tem letu, čimprej uporabijo, da ne bi postali neveljavni. 31, decembra bodo namreč zgubili ve-ljavnost petlitrski boni lešnikove in desetlitrski boni vijoličaste barve. «»------ Kazalec med vrati Pri izstopu na Drevoredu XX. septembra se je zataknil 19-letni Jolandi Komic iz šte-verjana kazalec leve roke v špranjo avtobusnih vrat. Z avtom Zelenega križa so jo prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. — «»----- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 20,2 stopinje ob 13.30, najnižja 10,4 stopinje ob 6.30. Vlage 80 odstotkov. Uredi naj se pokopališče v Pevmi in okrepi javna razsvetljava Kdaj bodo pokrili jarek v vasi, ki je zelo globok in ker smrdi iz njega Občinski svetovalec Socialistične stranke Ferruccio Piz-zui je naslovil na goriškega župana vprašanje glede rešitve nekaterih perečih proble- stička čez potok na stezi, ki pelje od trga v Pevmi na pclja. V interpelaciji svetovalec PSI Pizzul naglasa, da je re- mcv v Pevmi in na Oslavju, I šitev teh problemov nujna 'n in sicer: 1. ureditev pokopališča v Pevmi (z razširitvijo sedanjega ali pa z zgraditvijo novega na primernejšem kraju); 2. okrepitev cestne razsvetljave v Pevmi in na Oslavju, ki je zelo pomanjkljiva, posebno odkar so izboljšali razsvet-ljavo v drugih predmestjih, ker se precejšnje število delavcev in delavk vrača pozno domov; 3. ureditev odtočnega kanala ob cesti v Pevmi od cerkve do poštnega urada, s po; glc-bitvijo in pokritjem, kajti ob deževnih dneh voda preplavi cesto in v poletnih mesecih material v kanalu smrdi in prizadeva s tem neprijetnosti ljudem, ki tam prebivajo; i. prepoved odlaganja smeti v Ul. Forte del Bosco in od-strsnitev tamkaj odloženih smeti; 5. popravilo in ureditev mo- Danes si bosta prisegla večno zvestobo Ana Hvalič in Ivan Bregant, ki sta iz zavednih podgorskih družin. Ob tej priliki jima čestitajo partizani, prijatelji in znanci ter naše uredništvo. SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA Danes, 9. oktobra ob 16. uri v Prosvetni dvorani v GORICI PREMIERA CLASBENA Igra v štirih dejanjih Spisal GEORG KAfSER Režiser FRAN 2I2EK k. g. — Scenograf J02E CESAR Danes zvečer ob 20. url v isti dvorani repriza da je potrbeno nakazati sredstva v proračunu za leto 1961. Svetovalec nadalje zahteva od župana pismeni odgovor. O teh vprašanjih sfno v našem. listu že večkrat pisali, na županstvu jih je prikazala tudi delegacija vaščanov, ki se je tam zglasila pred nekaj meseci, a tam ni našla odgovornega človeka, in vse je ostalo pri starem. O stvari so ponovno razpravljali na sestanku sekcije socialistične stranke, ki je bil v Pevmi pred kratkim, in sklenili pooblastiti svetovalca Pizzula naj posreduje pri županu. Ni potrebno, da tu posebej obravnavamo razne probleme, ki so zgoraj prikazani v zgoščeni obliki. Vaščani veao, da je rešitev nujna, ker je proti vsaki logiki, da morajo biti ljudje v Pevmi in na Cslavju prikrajšani za to, kar so dobili ljudje v drugih predmestjih. Delavci in delavke iz podgorske predilnice in delavci iz SAFOG sami dobro tedo, po kaki temni poti morajo zvečer domov, ko se vsi utrujeni vračajo z dela. To vedo sicer tudi izletniki, ki gredo zvečer v gostilne na Oslavju. Ljudje, ki bivajo v Pevmi, sami vedo, kak smrad prihaja iz odtočnega kanala v poletnih dneh in prav tako, kake smrdijo smeti, ki so jih nekateri do sedaj kar odlagali ob robu ceste, čeprav so blizu stanovanjske hiše. O pevm-skem pokopališču se je že na dolgo in široko razpravljalo in čas bi bil, da bi občina sprejela dokončno rešitev. To so majhni problemi, ki so za občino malenkostne važnosti, vendarle pa so za prebivalce Pevme in Oslavja velikega pomena. «»—— Met SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 16. oktobra enodnevni družinski izlet v Čedad in na jezero Cavazzo. Program je naslednji: odhod iz Gorice izpred Bratuševe ka. varne ob 7.30, iz Podgore ob 7.45; v Čedadu si bodo ogledali zgodovinske znamenitosti mesta in muzej: nato bodo nadaljevali pot in se ustavili v Tarčentu. Popoldne pa si bodo ogledali jezero Cavazzo. Kosilo si bo moral vsakdo prinesti s seboj. Prijave sprejemajo v kavarni Bratuš. Cena vožnje za člane 600, za nečlane 700 lir. «»-------- Nesreča na Korzu Ob 19. uri je avtomobil oplazil na Korzu Italia 10-letnega Livija Persoljo iz Ul. Brigata Cuneo v Podgori. Ker ga je opraskal po obrazu, so ga z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vitto-rio Veneto. Kino v Gorici CORSO. 15.00: «Pod 10 zastavami«, W. Heflin, C. Lauhton. VERDI. 14.30; «Pošast iz Dues-seldorfa«, P. Lorre, mladini do 16. leta vstop prepovedan. \ ITTORIA. 15.00: «Tank 8. septembra«, J. M. Eory, G. Fer-zetti, mladini vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00: «Dvoboj med skalovjem«, A. Murphy, F. Farr, v barvah. MODERNO. 15.00 »Srebrna čaša«, cinemascope v barvah. T/ • rga v • v Kino v lrzicu PRINCIPE. 15.30: «Pod 10 zastavami«, V. Heflin, E. Rossi Drago. NAZIONALE. 15.30: «Dolina Edna«, J. Dean, v barvah. EXCELSIOR. 15.30: »Tridelna postelja«, Totd, P. De Filip-po, N. Gray, AZZURRO. 15.30: «Veter z juga«, C. Cardinale, R. Salvu-tori. SAN MICHELE. 15.00: »Saga o Comanchih«, D. Andrevvs. Prvi dan lahkoatletskega dvoboja Francija 111 Italija 94 točk Šestkrat so zmagali gostje, štirikrat domači MILAN, 8. — Po prvem dnevu lahkoatletskega dvoboja med Italijo in Francijo loči goste od domačih 17. točk. Na 200 m Berutti ni vzdržal in je na koncu pred samim ciljem opešal. Neovirano je zmagal Conti na 5000 m, popolno premoč pa so imeli Francozi v skoku s palico, na 3000 m z zaprekami in v ^koku v daljino. Rezultati: 400 m zapreke: 1. Morale (It.) 51 ”6, 2. Catola (It.) 51”8, 3. Mis-som (Fr.) 52”3, 4. Legoube (Fr.) 53”1, 5. Polini (It.) 53”3, 6. Pel- 1.’er (Fr.) 53"8. 200 m: 1. Seye (Fr.) 20”7 (izenačen francoski rekord), 2. Ber-ruti (It.) 20”7, 3. Delcour (Fr.) 21”, 4. Lagorce (Fr.) 21”1, 5. Sardi (It.) 21”2, 6. Giannone (It.) 21"3. Kladivo: 1. Husson (Fr.) 62.43 m, 2. Boschini (It.) 57.06 m, 3. Cristin (It.) 55.55, 4. Lucioli (It.) 54.97, 5. Mellerowicz (Fr.) 54.54, 6. Jaz (Fr.) 53.47. 3000 m zapreke: 1. Texercau (Fr.) 9’17"2, 2. Volpi (It.) 9T9”4, 3. Argeles (Fr.) 9’27"8, 4. Bail-iy (Fr.) 9’30”4, 5. Sommaggio (It.) 9’33”8, 6. Costa (It.) 9’44”8. 800 m: 1. Jazy (Fr.) 1’48”7, 2. Vervoort (Fr.) 1’48”8, 3. Lu-ro; (Fr.) 1’49’T, 4. Fraschiai (It.) 1’49"4, 5. Rizzo (It.) 1’49”6, 6. Fontan (It.) 1’50”4. 5.000 m: 1. Conti (It.) 14’19”8, 2. Antonelli (It.) 14’21”6, 3. Vail-lant (Fr.) 14’24”3, 4. Momoun (Fr.) 14’46”5, 5. Simonet (Fr.) 14’47’’2, 6. Gandini (It.) 14’58”6, Palica: 1. Gras (Fr.) 4,25 m, 2. Sillon (Fr.) 4.20, 3. Ghezzi (It.) 4,20, 4. Baroncelli (It.) 4 20, 5. Balastre (Fr.) 4,10, 6. Scaglia (It.) 3,70. Disk: 1. Rado (It.) 53,79 m, 2. Alard (Fr.) 53.28 (nov francoski rekord), 3, Consoiini (It.) 51.47, 4. Grossi (It.) 50,77. 5. Darot (Fr.) 45,51, 6. Goddari (Fr.) 45, 09. Štafeta 4x100 m: 1. Italija (5'a rdi, Giannone, Berruti, Caz-zcla) 40”3; 2. Francija (Seye, Lagorge, Piquemal, Delecour) 4C”4. Daljina: 1. Collardot (Fr.) 7,50 m, 2. Brakchi (Fr.) 7,24, 3. Prost (Fr.) 7.22, 4. Miglias-so (It.) 7,20, 5. Bravi (It.) 7,18, 6. Paccagnella (It.) 7,05. Skupno: Francija 111 točk, Italija 94 točk. 2. Parsch (M) 3-54”L 400 m: 1. Csutoras (M) 47”8. Daljina: 1. Valkama (F) 7,53 metrov. Višina: 1. Noszaly (M) 2.04 m. 5000 m: 1. ex aequo: Iharos (M) in Szabo (M) 14T9”. Kladivo: 1. Zsivotzki (M) 64,88 m. Štafeta 4x100: 1. Finska 41"1. DANES V TRSTU Nogomet: San Giovanni - A-quileia (Sv. Ivan, ob 15. uri); Libertas - Ronchj (Ul. Flavia, ob 15), Ponziana-Torriana (Pon-ziana, ob 15), Fortitudo - Mug-gesana (Milje, ob 15). Odbojka: Pokal Julijska krajina. Moški, skupina A: Liber-tar. - VIS a (Caserma Bellemo, ob 9). Skupina B: Cacciatore -CRDA (Ul, Belpoggio, ob 10, CRDA - VIS b (10,45, VIS b -lic - Casa della Lampada (Ul. Cacciatore (11,30). Ženske: Ju-Mo-nte Grappa, 15,30). Mladinski reprezentanci Madžarska-Jugoslavija 2:0 BUDIMPEŠTA, 8. — Mladinska nogometna reprezentanca Jugoslavije je danes v Budimpešti zgubila tekmo z nUsdinsko reprezentanco Madžarske z rezultatom 2:0 (0:0), čeprav je zlasti v prvem polčasu bila boljša in imela iniciativo. Za neuspeh reprezentance je kriv njen napad, ki je preveč kombiniral, po nepotrebnem zadrževal žoge pred golom in na ta način dal možnosti obrambi nasprotnika, da je pravočasno intervenirala in odstranila nevarnost. Jugoslovanska A reprezentanca se bo jutri sestala v tekmi z Madžarsko in igrala v naslednji postavi: Vidinič; Tomič, Jusufi; Miladinovič, (Krstič), Zebec, Perušič; Knez, Veselinovič, Galič, Matuš, Ko-stič. Istočasno se bosta v Osijeku sestali B moštvi in v Kosovski Mitroviči juniorski moštvi. **# LONDON, 8. — Tekma mladinskih reprezentanc Anglije !n Švice se je končala z zmago prve 4:3 (2:3). TENIS MESSINA, 8. — Teniški turnir — moški polfinale: Merlo-A. Maggi 5:7, 6:2, 7:5; Pietran-geli - Gardini 5:7, 6:3, 6:3. Zenske (drugo kolo): Pericoli - Beltrame 6:0, 8:6; Lazzarino - Ba*-si 7:5, u:2. Moški v dvoje: Si-rola in Pietrangeli - A. Maggi in G. E. Maggi 4:6, 6:1, 6:2. ■■umil iiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiii n iiiiiiiiiiiiiiining Namizni tenis zopet na vrsti Bor nastopi prvič prihodnji ponedeljek Njegov prvi nasprotnik na stadionu «Prvi maj» bo moštvo Montuzza Pred dvema tednoma se ;c Bor predstavil svoji publiki z zensko ekipo odbojke in tako se je začela nova športna sezona. Po odbojki priide zdaj na vrsto namizni tenis. Ce je v svojem prvem nasto- sto. To je bil izreden rezultat, pu v odbojki Bor moral paziti Madžarska-Finska 56:48 BUDIMPEŠTA, 8. — Po prvem dnevu lahkoatletskega dvoboja med Madžarsko in Finsko vodijo Madžari s 56:48, Zmagovalci: 100 m: Kiss (M) 10"6. Kisk: 1. Sz?c enyi (M) 57,60, 2. Lindross (F) 55.79. 110 m zapr.: Siukola (F) 14”9. 1500 m: 1. Salonen (F) 3’53’’4, na to, da potrdi tudi v Trstu sloves slovenske in sploh slovanske odbojke, ga čaka v pmg-pongu še težja naloga. V lanski sezoni so Borovi igralci nastopili pa mnogih turnirjih, kj so jih priredila razna društva. Povsod so se dobro izkazali in v enem samem le-tij dejavnčšti dosegli take rezultate, kakor jih ni zmoglo marsikatero društvo, ki že več let stalno nastopa. Njegova člana Grbec in Merlak sta se uvrstila v elito tržaškega namiznega tenisa, medtem ko so bili vsi ostali vključeni v skupine, ki so tik za ; jima. Razen v tekmovanjih posameznikov se je Bor izkazal tudi kot moštvo in na prvenstvu tržaških klubov so njegovi predstavniki zasedli četrto me- lllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllltllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllMIHIIIIIIIUHItlllllUIIIH, V rimski športni palači 29. L m. Moore-Rinaldi Srečanje ne bo veljalo za naslov svetovnega prvaka RIM, 8. — Družba za organizacijo boksarskih dvobojev ITOS je danes popoldne uradno sporočila, da so pogajanja za srečanje med svetovnim prvakom srsdnjetežke kategorije Američanom Archiejem Moorejrm in italijanskim prvakom iste kategorije Giuliom Rinnlc;,jem, že zaključena. Boksarski dvoboj bo 29. t, m v športni palači v Rimu. Dvo-hoj bo trajal 10 rund in ne bo veljal za naslov svetovnega prvaka. sprejeli telegram svetovnega prvaka, ki je trenutno v Kaliforniji, s katerim je dokončno sprejel vabilo za srečanje. Ar-chie Moore bi moral priti v R'm najkasneje 21. t. m. se bolj razviden, ako povemo, da se je moštvo La soffitta, ki je zasedlo 3. mesto, na italijanskem prvenstvu v Livornu borilo za naslov italijanskega prvaka. Ping-pongarji so torej pred svojim prvim nastopom. V ponedeljek ob 21. uri bodo na domačem igrišču na stadionu »Prvi maj« srečali moštvo Montuzza. S tem se bo začelo moštveno tekmovanje Julijske krajine, ra katerem sodeluje pet tržaških moštev in dve goriški eki-p', medtem ko ni še znano, ali bodo igrali tudi Videmčani, ki so se v prvem trenutku vpisali in kasneje odpovedali. Borovci bi morali v ponedeljek zmagati, vsaj glede na lanskoletne rezultate, vendar nasprotnikova postava ni še znana in je vedno možno marsikatero presenečenje. Sodniki za današnje tekme lige A in B Današnje tekme nogometne lige A in B bodo sodili: Liga A Clatania - Atalanta: Sebastio F.orentina - Bari: Leita Lanerossi Vicenza - Sampdorias Marchese Lazio - Napoli: Rebuffo Lecco - Padova: Babini Milan - Bologna: Annoscla Spal - Juventus: Francescon Torino - Roma: Gambarotta Udinese - Internazionale: JonnI Liga B, Alessandria - Foggia Incedit; Butti Brescia Como: Grignani Catanzaro - Pro Patria: Carianl Genoa - Verona Hellas: De Rob- bio OZO Mantova - Triestina: Ri-ghetti Palermo - Novara: Angelini Parma - Marzotto: Rancher Sambenedettese-Prato: Ferrari Simmernhal Monza - Messina: Ascari Venezia - Reggiana: D’Agostini Danes zjutraj so prireditelji . • MATEVŽ HACE-------v 56. w Pisarjevi zapiski i« hrup-u knjiga ^hac-Dušan Pirjevec 12. oktobra. Ker Je bila Tomšičeva brigada v Savinjski do- «Boš videl, po vojni se bom pa zabunkal na kakšno lini, sen imel po bataljonih nekaj sestankov. Opazil sem, da gozdno upravo in živel, kakor je nekoč živel gospod Miro- so nekateri voditelji zelo izčrpani. CK Je zahteval kratke živ- dolski,« je povedal Dušan Bole. ljenjepise o vodstvu četrte operativne cone. Ne vem, kako Dr. štor je govoril, da bo sodnik v Rogaški Slatini. »Sodil jih bom zbral v štirinajstih dneh. bom milostno in pil vmes kislo vodo.» Efenko in Brajevič Luka je poslal nekatere aktiviste v Tomšičevo brigado na sta pa kar naprej vrtela terenke, kulturnice in propagandistke partijske sestanke. Pritoževali so se, da borci ne poznajo do- oblastnega komiteja. volj teorije. _ _ _ _ _ _ Neki terenec, ki ga nisem poznal, je vstal, dvignil čašo Avstrijski cesar» aOOGOOoOOGOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOO liSuk BlJ^čer je povabil Luka k sebi ves štab cone; ¥ i« -"Ja rKina, Brajeviča, Efenka, mene, Primoža, ljudi H ,'craniti?am sporočil, da bo šel na Dolenjsko, Pogostil k t)d Hitrimi klobasami in z moštom. Klobase je napra-Itf!smo se pozno v noč. W tljHe Ve,do oktobra 1944 je vstopilo v enote IV. opera-V\i!eh' So kakor 16 000 moških in žensk v starosti 16-28 V%i v enote Poslale čez Savo na Dolenjsko za ,|J% Vr.j^njih brigad. Med tisočerimi novinci so V h.' ll- molčeči in zgovorni, šaljivci in čudoviti V iVHih . L Ht novink so se premnoge naredile in iz- HHhi r?,,re borke in aktivistke. Nekatere novinke bi leto veseljačile in prenekateri partizan se je V' 01. i>reZh z^edal. Nekateri funkcionarji so bili pa \SkhTa 2a veselle- Ples- ženske in veselice. Nš!1 °konini so v nekem kozolcu igrali Finž- Wi Prve t,lovca. Kozolec je bil natlačen ljudi. Nas so pi' Civilnih prebivalcev se je kar trlo. Po S5 tvHutmi je izza Menine priplulo enajst angleških 21oN 1 sm in °k°nino so spustila orožje strelivo i m jVJcMiMllt p° tudi majhne motorčke. Naši borci so se siH, t' ntno ° Cestah. Motorčki so se seveda hitro pokva-Nlh vljev T0vtnce in terence. V pošiljk' Je bilo dosti v sauivIntendantje so nekaj blaga spravili po skri-‘njskih gorah. Luka je prišel vsak dan v naš štab. Za vse se Je zanimal. Svol odhod na Dolenjsko pa je odlašal in odlašal. Njegov pribočniK Polič je poučeval naše okrožne in okrajne aktiviste, kako je treba delati na osvobojenem ozemlju 13. oktobra. Obveščevalci iz raznih krajev so poročali, da so se SS divizije premaknile proti Mariboru, Ljubljani in Dunaju. Odnosi z ljudmi iz oblastnega komiteja Ko sva se 14. oktobra vračala z Mico iz partijske šole, je ugorovila da so nekateri gojenci šole prebrali premalo partijske 1’terature. Puhnila je dim v zrak in rekla: »Daleč smo še od tega, da bi se gulili, toda nekaj pa le morajo znati. Ko sem bila dvainštiridesetega komisar v Tomšičevi, je bilo kar precej borcev, ki so več znali, kakor pa tile, ki gredo sedaj iz tečajev. Partizane-novince je treba učiti in kar naprej učiti. Jaz to kar naprej govorim.« Zvečer smo res prišli na oblastni komite. Plesali smo, se smejali in pili kisel zelenkast mošt. Brajevič je zapel dve bosenski sevdalinki. Sekretar oblastnega komiteja Jurančič je začel pogovor o tem, kdo je višji po položaju, ali štab cone ali pa oblastni komite-.. Omenil je, da bi morali člani štaba, redno poročati o celotni situaciji Četrte operativne cone. Prerekal’ smo se in končno sklenili, da bomo na vsako važno sejo štaba cone poklicali sekretarja Jurančiča. Tako bo spoznal celotno situacijo in bo po njej uravnaval delo oblastnega komiteja. Razpravljanje je prekinila Mica: »Vraga, ali smo vas povabili zato, da boste samo filozofirali!» Tisti večer sem tudi dodobra spoznal dr. štora in Dušana Boleta. in vzkliknil: «Na zdravje in za boliše sodelovanje nas oblastnih in tistih conskih 1 Da bi se bolje razumeli.« Ko smo pozno v noč podili konje iz Pobrežja in lezli na visoke, pogorje, smo ugotavljali, da so ženske-terenke živahne, prijetne za pogovor, da znajo tudi dobro plesati, moški pa da so bolj dolgočasni. učeni študent, vam je prinesel srečo »Lej ga no, pa si jo pogruntal,« je vzkliknil Ahac in po-mežikn i. »Ker se Avstrijici ne znajo sami osvoboditi, so tam doli na Dolenjskem pogruntali, da bi jaz najbolje organiziral avstrijsko borbene polke in tudi armado. Potem bom šel, kot je šel leta sedemnajst sto sedemindevetdesetega Napoleon Bo-naparte na Dunaj. Pa tudi Napoleonove izreke bom lahko ponavljal avstrijski partizanski vojski. Ej, ej, čast in slava bo do etela Ahaca in njegovo za zdaj še majhno armado, ki jo bom vodil čez koroške gore naprej in samo naprej.« Zapel si Je suknjo, popravil kapo na glavi, prižgai cigareto in ponosno dejal: «Ne, ne more biti vsakdo Anac.» 17 oktobra smo imeli v Lučah miting. Vojko Nemec Je govoril tri ure in pol o kmetijstvu. Večkrat je poudaril, kako je bučno olje važno za vojsko in prebivalce. »Olje, olje tovariši, če ne bo dovolj olja, nam bo slaba predla. Olje bo odločilno pri naši zmagi.« Nekateri borci so po tem govoru Vojku rekali »tovariš olje* Vojko je navadno govoril dolgo, neutrudni 1 in ni občutil, kdaj je treba končati, pa čeprav je polovica čete ali bataljona dremala To slabost so imeli tudi drugi terenci-aktivisti, ki so prišli z Dolenjskega. In to so imenovali veliko politično pomoč vojski! Da, lepa pomoč je to, če z govorom utrudiš borce... 19. oktobra. Nemci so zopet rinili iz Kamnika proti Črnivcu, iz Vranskega proti Dobrovljam in iz železne Kaplje Deli Trinajste brigade so prišli v hitrih pohodih v Bočno 'Tom-šičeva brigada je zasedla vrhove iznad Ljubnega in Gornieea Špeha. Komandant brigade Kramarič, mlau, močan fant doma iz Bele Krajine, je zaskrbljeno stal v štabu in aleri«! na specialko pred seboj. Načelnik štaba dr. Lavrenčič. i. T zarja1, da borba ne sme dolgo trajati sicer bomo spet izgubiU moštvoin°ICeV Spl°h jC dr' ^ Lavrenčič zelo PvarčXl , (Nadaljevanje slediJ. k. Poštnina plačana v gotovim t or 1* Abb postale l gruppo “ * «CI1iiaia*iita>iR*>RRa||ll,ailfll,l,lll,vlllv Spomenica katoliških škofov vladi FLRJ BEOGRAD, 8. — Katoliški škofje Jugoslavije so končno napravili davno pričakovan korak na poti normalizacije odnosov med katoliško cerkvijo in državo. Danes dopoldne je vršilec dolžnosti predsednika škofijske konference, beograjski nadškof dr. Josip Ujčič, obiskal člana zveznega izvršnega sveta Dobrivoja Radosavljeviča, kateremu je objasnil spomenico, ki so jo soglasno sprejeli vsi katoliški škofje Jugoslavije, zbrani na škofijski konferenci, ki je bi-ltt v Zagrebu od 20. do 23. septembra in jo poslali zveznemu izvršnemu svetu. V spomenici se poudarja želja epi-skopata, da prispeva k ureditvi odnosov med rimskokatoliško cerkvijo in državo, za kar se v spomenici navajajo tudi konkretne sugestije in predlogi Katoliški eplskopat smatra, da je z ustavo in z zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti v Jugoslaviji dana osnova, na kateri se lahko odnosi med cerkvijo in državo razvijajo v skladu z načelom veroizpovedi. D. Radosavljevič je v razgovoru z nadškofom dr. Ujčičem ugodno ocenil napere episko-pata rimskokatoliške cerkve ir. izjavil, da bo zvezni izvršni svet pozorno proučil spomenico. V ospredju francoskega političnega življenja je nedvomno de Gaulle in njegova politika v Alžiriji, kakor tudi njegovo stališče do NATU, evropske skupnosti in atlantskega zavezništva. Kar zadeva njegovo stališče do alžirskega vprašanja, moremo reči, da z njim niso zadovoljni nit', na desnici niti na levici, pa tudi zmerni francoski krogi so vedno bolj kritični do njegove politike. Toda zdi se, da je vse to za de Gaulla postranska stvar: on nadaljuje trmasto s svojo politiko, kljub temu, da mu je javno mnenje vedno manj naklonjeno. Najbolj zgovoren dokaz tega imamo v teh poslednjih dneh. De Gaulle obiskuje sedaj južnovzhodne predele Francije in v večjih središčih govori prebivalstvu. Toda medtem, ko je še do nedavnega imel precej poslušalcev, ga prihaja sedaj poslušat le nekaj sto do tisoč ljudi. Novih nasprotnikov si je de Gaulle nakopal tudi s procesom, ki ga je uprizoril proti podpisnikom slovitega «manifesta 121.* Jeana Paula Sartra, v katerem se podpira alžirsko osvobodilno ’ gibanje in se upravičuje odpoved vojaški pokorščini in dezerterstvo, ko gre za vojaške represalije proti alžirski osvobodilni vojski. Ne le, da je nekatere sopodpisnike tega manifesta postavil pred sodišče; proti njim je uvedel tudi druge diskriminacijske postopke (odpoved službe, znižanje plače in pokojnine; prepoved nastopanja na radiu, televiziji in gledališčih ki jih podpira vlada; prepoved uprizarjanja njihovih del na radiu, televiziji in v gledališčih, itd.), kar je povzročilo množične proteste skoro vse francoske javnosti. Pa tudi de Gaullova politi-da do Evrope naleti na vedno večje nasprotje. V začetku se je zdelo, da mu je uspelo pridobiti Adenauerja za svojo zamisel o sodelovanju i med evropskimi državami, ki so članice evropske skupnosti, v kateri naj bi Francija igrala vlogo tretje sile med vzhodnim in zahodnim blokom; toda pokazalo se je, da Adenauer ne mara na to pot, ker si niti on niti zelo agilni iredentistični, re-vanšistični in militaristični krogi zvezne republike ne morejo obetati od nje nobenih koristi. Sedaj je de Ganile poslal k Adenauerju svojega predsednika vlade Debreja, da bi skušal tudi on nekaj doseči; vendarle pa pive vesti o poteku teh raz govorov med Debrejem in Adenauerjem govore o »resnem nesoglasju» VIGNA Trst, Ul. Crispi 73 - tel. 9XVI5TA-. USI - lil. CMU. IS Tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov naočnikov za otroke, precizna šestila, logaritmična računala. CATIHIVAR IHTO TRST UL. E. SEVEKO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ IA TRCATIV-ZASTOPNIK.- Schiratti « ! Katera vam nudi po naj-nižjih cenah navadne in e)eKtr^ stiskalnice (preše) grozdne mline - navadne in ^nte, “ pogon ter razno vinsko posodo: kakor brentate. fe, ter vse potrebno za trgatev Ekskluzivni zastopnik za tržaško Pol(r*^|je, svetovno znanih strojev za obdelovanje t*-tovarne AGR1A WEKKE F MADALOSSO vogal XXX Otton-,^ dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene . Trstu, Ul. XXX 0» * TVRDKA LORENZI TRST, Ul. S. tel. 24-245 L**" «EMPORIO DEL MOTOCICLO« — dobite vse na ne dele za Moto—Scooter in za druga m<>torn dom' ,«*■ T m ISUS <0> TRST, Čampo S. Uiapomo 11, telefon je vaš zanesljiv optik oOpr?M Očala za vid in za sonce — Vsakovrstne kg> TAKOJŠNJA IZROČITEV CEN«. Gostilna «Ex Ussaro» zopet otvorjena lastnik.,,^ TRST — Ulica Carducci 41 (nasproti poJtr,te** 0jjši,f Z » it0$ vam postreže z domačo hrano pjsu istrskim in vipavskim vinom SSTiK argo fiomnV JE NOVA COVCJA JUHA Z MESNIM gdOl POKUSITE JO, NAVDUŠENI BOSTE! & S ARGO OOVCOS PROIZVOD DELAMARIS