Leto I!., štev. 131 V UttMJttnl, sobota dne 4. junija 1921 Posamema žtev. 30 par - 1'20 K I shaja ob 4 ^ Stan® celoletnot mesečno. . » « . . za zased, ozemlje. „ za Inozemstvo . . 520 ,, Oglasi za vsak mm višine stolpca (88 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm). 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko Uredništvo i Uiklo3i«wa eesta št. it/L Telefon 8L 72. Upravnlštvo« Sodna tdJoa it, 6, Teleftaai St. 58. r.požtoek.'ir«d» ftev.li.842. LJubljana, 8. junija. Konstituanta je včeraj z veliko veČino odobrila definitivno besedilo III. 'dela nage ustave, odredbe socijalnega jn ekonomskega značaja. S tem sklepom stopa naša kraljevina v krog najmodernejših evropejskih držav. Starejše ustave tudi najnaprednejših narodov so sestavljene skoraj izključno z vidika političnih odnošajev posameznika do celote države, do državljana in naroda. Žele razvoj zadnjih desetletij je pokazal, da se temeljni zakoni mednarodnih jeciinic ne morejo več ogibati velikim socijalnim in gospodarskim vprašanjem, ki po svoji važnosti dostikrat presegajo čisto politične podlage dosedanjega razmerja med pojedincem in državo kot najvišjo družabno organizacijo. Pojem svobodne države ni več izčrpan s političnimi svoboščinami in garancijami, nego je postal odvisen od zaščite, ki jo daje država državljanom v socijalnem in ekonomskem pogledu. Priznati se mora. da še nismo dospeli do ustaljenih nazorov, glede socijalnega in ekonomskega državnega programa. Med staroliberalnim načelom laissez faire in boljševiškim sistemom je danes težko najti pravo in potrebno srednjo pot, ki odgovarja principom ekonomskega demokratiz-ma. Tako se nahaja n. pr. veliko vprašanje socijalizacije še popolnoma v stadiju eksperimenta in ekonomsko najradikalnejša nemška ustava, pri kateri je imela glavno besedo socialistična stranka, je izrekla samo dopustnost socializacije, estavlja pa. pozitivno izvedbo posebnim zakonom. Značilno, da ie po skoraj dveletni veljavnosti weimarske ustave v industrijalni Nemčiji ostalo le pri — papirnatem principu! Naša ustava se strogo vzdržuje eksperimentov, reči pa moramo, da v zadostni meri izpolnjuje glavno zadačo socijalnih in ekonomskih svoboščin: zasigurati tak gospodarski reci. ki bo slonel na načelih pravičnosti ter v granicah ekonomske svobode strem:! za tem, da omogoči vsakomur človeka dostojno življenje. Temu glavnemu načelu skuša zadostiti naša ustava. Ona predvsem zasi-gura pojedincu možnost enake priprave za ekonomski boj (člen 32.;- • strokovnim podukom in organizacijo, ozirajoč se posebno na skouT-Sno ml; lino. Delovno moč postavlja pod zaščito države (člen 23.), brani jo pred izkoriščanjem, ščiti posebno ženo in nedorasle. Stoječ na. principu pogodbene svobode, postavlja za države dolžnost intervencije (člen 26.), na drugi strani pa garantira fle!:;vcu svobodo koalicijo (člen 33.). V gospodarski borbi se postavlja država odkrito r.a stran ekonomsko slabih ter podpira njihovo stremljenje po gospodarskem ojačenju ■i odkritim favoriziranjem zadružništva (člen 29.). V socijalno-politienem oziru ustava ne prezre nobene izmed zahtev moderne socijalne politike: država se briga za posebno varstvo ma-i - :• in male dece, za zavarovanje delavca in kmeta proti nezgodam, bolezni. brezposelnosti in nesposobnosti za delo, skrbi za brezplačno zdravljenje siromašnih slojev (členi 27., 30., 31.). Princip privatne svojine je v ustavi znatno ograničen, ne le s poudarkom, da iz svojiue izhajajo tudi obveznosti, temveč s pozitivno določbo, da bo zakonitim potom določiti vsebino in obseg omejitev. Pa tudi ustava že sama konkretno omejuje neomejeno svobodo privatne lastnine s tem, da uvaja udeležbo države na dedščini, posebno pa tam, kjer prihaja interes velike večine jugosloveuskega naroda posebno v po-štev, pri agrarnih odnošajih. Sem spada ekspronriacija privatnih velikih samskih kompleksov, razdelitev velikih posestev ter odprava zastarelih lastninskih institucij fidejkomisa in fevdalnega odnošaja. Nesporno tvorijo eno glavnih točk ekonomskega in socijalnega dela jugoslovanske ustave določbe o ureditvi agrarnega vprašanja. Popolna osvoboditev jugoslovanskega kmeta je /io kraja izvedena z uničenjem vseh fevdnih o-kvošafev, odpravo koloneta v vseli njegovih oblikah in uvedbo kmečkega domačinskega prava, ki zasigura poljedelcu minimum zemlje, kateri se ne more več razkosati, niti odtujita. Foljedcicu se zasigura tudi primerna souporaba na javnih šumah. Chn intenzivnejšo izrabo plodne zemlje mora država podpirati "s sistematsko kolonizacijo/ predvsem s pomočjo svobodno organiziranih nsHeljenHkih zadrug. {nlersaaf. 30 je, primerjati socijalne in okcKOmeke določbe naJe ustave s Parlamentarna situacija Beograd, 3. junija. (Izv.) Iz »Kritih ne situacije*, o kateri so nekateri opozicijonalni listi tako veliko pisali, se je razvila zopet normalna »politična situacija®. Na današnji predpol-danski seji je bilo vse mirno. Noben klub ni delal. Nezadovoljneži. bosanski radikalci. ki so glasovali proti nekaterim členom III. oddelka ustave. izgleda, da so se pomirili: kakor izgleda, najbrž ne bodo niti izstopili iz kluba. Vest, da so demokratski poslanci iz Vojvodine. Sečerov, oba Jakšiča in Vuletič. izstopili iz kluba, po njihovi lastni izjavi ne odgovarja dejstvom. Bili so samo proti stiliza-ciji člena o agraru. nimajo pa razloga za izstop iz kluba, to tembolj, ker se v vseH drugih vprašanjih" strinjajo z vladno večino. V muslimanskem klubu so zadovoljni z odločno izjavo vlade In je v klubu zopet nastalo stanje kot poprej. Minister za agrarno reformo, Uz-novič, je včeraj demisijoniral, ker se je v muslimanskih vrstah pojavila nezadovoljnost z njegovim delom. Pričakovati je. da bo danes svojo demisijo preklical, ker je spor z muslimani poravnan. Glede izpopolnitve Izpraznjenega mesta ministra saobračaja še ni nobene odločitve. Minister za agrarno reformo pa bo vsekakor umaknil demisijo. IV del ustave sprejet soglasno Beograd, 3. junija. (Izv.) Današnjo sejo konstiuante je otvoril predsednik dr. Ribar ob deseti uri dopoldne. Po izvršenih formalnostih je bilo preči-tano poročilo verifikacijskega odbora o verificiranju mandata Stojana Stojanoviča. Nato je dr. Korošec imenom Jugoslovanskega kluba zahteval od predsednika, naj ukine kazen za poslanca Bariča. ki je bil izključen za tri seje. Dr. Ribar je odgovoril, da je kazen izrekla zbornica in da je zaradi tega v zmislu poslovnika ne more preklicati. Klerikalci so vato demonstrativno odšii iz zbornice. Sledila je razprava o IV. poglavju ustave, ki govori o državni oblasti. Ker se ri nihče oglasil k besedi, je predsednik odredi! takoj glasovanje in je bilo IV. poglavje sprejeto soglasno. Pri debati o V. poglavju (kralj) je govori! prvi Milorad Vujičič, ki je zahteva!, naj se člen 56.. ki rešuje vprašanje nasledstva, vrne ustavnemu odboru. Slavko Sečerov predlaga, naj se člen 59. (začasno zastopništvo kralja) izpremeni na mestu, kjer se govori o zastopstvu ministrskega sveta. Jovan Magosevič predlaga, naj med vojno prevzame odgovornost ne samo vojni minister, ampak tudi načelnik štaba vrhovne komande. Komunist Kosta Novakovič se ne strinja s V. poglavjem in izjavi imenom kluba, da bo glasoval proti. Minister Trifkovič predlaga naj se člena 55. in 56. vrneta ustavnemu odboru, kar je bilo sprejeto. Momčilo Ivanič se je pritoževal, da se je dvodomnemu sistemu posvečala premala pozornost. Zahteva tudi omejitev absence kralja iz države. Sedanje potovanje regenta v inozemstvo je označil za neprimerno, ker vladajo v državi velike notranje nepri-like. Seja je bila zaključena ob 13. uri in sklicana prihodnja za jutri popoldne. Beograd, 3. junija. (Izv.) Pri današnjem glasovanju o IV. oddelku ustave komunistov ni bilo v zbornici. Ker so se odstraniii tucli klerikalci, je bil sprejet IV. oddelek soglasno. Jutri bo glasovanje o V. oddelku ustave. TAKE JONESCU V BEOGRADU. Beograd, 3. junija. (Izv.) V nedeljo dopoldne ob 10. uri pride v Beograd rumunski minister zunanjih zadev. Take Jonescu. v posebni misiji. Razgovori, ki so se do sedaj vršili med Prago in Bukareštom, so zaključeni in se bodo sedaj nadaljevali med ru-munsko in jugoslovansko vlado. DVOLIČNA POLITIKA G. DIMI-TROVA. Beograd, 3. junija. (Izv.) Bolgarski minister zunanjih zadev, g. Dimitrov, je poslal na povratku z naše meje ministrskemu predsedniku Pašiču brzojavno zahvalo za ljubeznivi sprejem in je izrazi! nado, da bo ta poset podlaga za dobre bodoče odnošaje med obema državama. Ko pa je prišel v i ofijo, je pozabil na svoja obe-tanja. ki jih je dal Pašiču. Kajti v nekem službenem komunikeju, ki govori o uspehih njegove misije v Beogradu, je naslikal povsem nepravilno razgovore, ki jih je imel s Pašičem. Naša vlada bo morda že tekom jutrišnjega dne dementirala ta proizvod bujne fantazije bolgarskega notranjega ministra. PRORAČUNSKE DVANA.TSTINE ZA JUNIJ IN TULIT. Beograd, 3. junija. »Službene Novi-ne» so dne 1. t. m. objavile začasni zakon o proračunskih dvanajstinah za meseca junij in julij v znesku 589,366.996.83 dinarjev in 832,733.707 kron 33 vin. REVIZIJA VOJNEGA PRORAČUNA. Beograd, 3. junija. (Izv.) Vojni minister je zahteval dve in pol milijarde za proračun. Dosegel se je sporazum med vojnim in finančnim ministrom, da se proračun vojnega ministrstva razpravlja po strokovnih referentih. sfcvr KOROŠEC VZTRAJA PRI AVTO-NOMZMU. Beograd, 3. junija. Dr Korošec je izjavil včeraj članom muslimanskega kluba, da stoji Jugoslovenski kteb čvrsto na svojem avtonomističnem stališču in da so neresnične vesti o pogajanjih njegove stranke z NHoko Pa&dem. DECJ1 DAN V BEOGRADU. Beograd, 3. junija. (Izv.) Danes se j«? tukaj slavii dečji dan. Slavnost je z ozirom na krasno vreme sijajno uspela. Najgloblji utis je napravil sprevod sodi na podlagi soglasnih vesti iz Londona da bo iz odgovora anglošks vlade na zadnjo francosko noto glede prihodnje ga zborovanja vrhovnega sveta razvidno naziranje angleških krogov, po k;, terem bodo izvedenci v. par dneh predložili svoje mnenje in da bo angleška vlada v svojem odgovoru celo predlagala. naj se izvedenci kolikor mogoče kmalu sestanejo v Lonffonu ali Parizu Nadalje se So morat dnevni red seje vrhovnega svota 7. Dondonu razširiti zlasti na vprašanje orijsnta in na mo< rebitni preklic prisilnih odredb proti Nemčiji, sklenjeniE meseca marca, kakor carinske meje ob Renu in zasedb? premogovnih pristanišč. List naglaša da se francoska vlada ne more strinjati s tem, da bi se razpravljalo o tem poslednjem vpraSanju dokler Nemčija ne izpolni najvačne^MK določb., ki jih vsebuje ultimat« ATENTAT NA BIVŠEGA Wl)RTTf ?r BERSKEGA PRESTOI,ONAS!,ED NKA. Stuttgart, 3. junija. (Izv.J Na bivs> ga wftrttmber5kega prestolonaslednika vojvodo Albrehta 80 na Zgornjem Svabskem Izvršili atentat. Princ, ki s« je nahajal na obisku pri knezu Zeilu je amrtnonervarno ranjen. tjutro* stane od l. junija mesečno 2h kron. četrtletno 60 kron in polletno /20 krm. Sfrafo pred Jugoslavijo Avstrijsko časopisje razpravlja ob-Sirno o vprašanju, kako taktiko bo zavzemala v bodoče Jugoslavija napram eventuelnemu nadaljevanju priključit-venega pokreta v Avstriji. Listi poudarjajo, da je bila zadnja demarša beogradske vlade samo splošnega značaja. Jugoslovanski predstavnik je vložil samo protest svoje vlade, ni pa podal nikake izjave, kaj bo Jugoslavija storila, ako Avstrija tega protesta ne bo vpoštevala, zlasti ako pride do izvedbe glasovanja na Štajerskem in Koroškem. Nekateri dunajski listi vedo povedati, da obstoja za ta slučaj že perfektna in podpisana konvencija me i .Jugoslavijo in Češkoslovaško in da je ta sporazum odobren tudi od Italije, ki si je s svoje strani pridržala proste roke glede okupacije Tirolske in Salz-burške. Tudi resni listi računajo kot z veliko verjetnostjo z možnostjo, da bo Ju- Dunaj, 1. junija. goslavija okupirala Koroško v trenufc-ku, ko" bi se imelo tam ali na Štajerskem izvesti ljudsko glasovanje za priključitev k Nemčiji. Ako pa bi bile jugoslovanske čete na Koroškem, poudarja časopisje, potem je jako neverjetno, da bi to ozemlje, ki spada pod interesno sfero Jugoslavije, zopet zapustile. Celo potovanje regenta. Aleksandra v Pariz in London spravljajo nekateri listi v zvezo z jugoslovanskimi načrti glede Koroške. Da hoče r i gent pred odločitvijo koroškega vprašanja posredovati pri odločilnih politikih vrhovnega sveta, da se to vprašanje reši v smislu kakor ga je naznačil v svojem govoru Pašič. Časopisi spominjajo ob tej priliki na to. da je regent Aleksander že enkrat in to uspešno posredoval pri vrhovnem svetu in da zato njegovega potovanja tudi sedaj ne gre omalovaževati. filmsko pismo Rim, 31. maja. Italija stoji še vedno pod vtisom volitev, ki so se vršile pred petnajstimi dnevi. Časopisje ugiba na vse strani, kakšen izhod bo našel Giolitti iz zagate. v katero ga spravlja nepričakovano visoko število poslancev strank, ki se splošno smatrajo za 1 Ntveno opozicijo naroda. Ne mine dan brez vesti iz Ca-vourja. da so se pri ministrskem predsedniku zglasili ti in ti zastopniki socialistične in ljudske stranke. Giolitti se pogaja pravtako mimo s socijali-stom Trevesom, kakor s klerikalcem Don Sturzom. Vseeno mu je, kdo ga bo izvlekel iz blamaže, katero si je nakopal z volitvami; očividno mu gre še vedno za to, da ostane sam na krmilu, pa naj se zgodi to s čigarkoli pomočjo, Poleg vprašanja vlade in parlamenta piše tukajšnje novinstvo z največjim interesom o vprašanju Reke in Baroša. V imenu vlade je pozval zunanji minister grof Sforza v Rim reškega izrednega komisarja in župana Bellasicha Mož se mudi v Rimu, kakor pravijo v svrho informacij. Vlada si namreč z vsemi močmi prizadeva doseči sporazum za končnoveljavno ureditev vprašanja reške vlade. Tu se mude tudi štirje člani Zanellove vlade v Bakru, in kakor se z rezervo šepeče, celo Z&-nella sam, S temi gospodi vodi minister Sforza pogajanja za sestavo reške vlade. Do poskusa doseči sporazum med strankami, ki so se udeležilo voli-ffcev. v reško konstituanto, vodi Sforzo samo skrb italijanske vlade, da bi Reka ne padla popolnoma v roke avto-nomaški stranki. Znano je sicer, da je Zanella prav tako dober Italijan, kakor dr. Bellasisch; toda če bi bila vlada na Reki sestavljena samo iz njego-jffli pristašev, menijo rimski politični krogi, da bi bil pregloboko ponižan pgied nacionalističnih blokistov, ki so pri reških volitvah že itak dovolj propadli. Rešiti čast nacionalističnega bloka — to je edini nagib, ki vodi Sforzo pri teh pogajanjih. Kakor izgleda iz poluradnih komunikejev se bo ministru ta vloga najbrž posrečila Ha ta način, da bo sestavljena reška vlada po proporcu oddanih glasov iz Zanellovih avtomašev in iz blokistov. Zanella pa baje ne pojde v vlado. — (Po brzojavni vesti, ki smo jo objavili včeraj, je sporazum že dosežen. Ured.) Bolj radi zunanje oblike, v kateri se predstavlja, nego radi notranje upravičenosti vzbuja pozornost prihod tržaških fašistovsko-naijonalističnih poslancev v Rim. Prignalo jih je sem vprašanje baroške luke. Značilne so besede, ki jih je z ozirom na Baroš bilo čitati v nekaterih listih; glasila so se namreč v tem smislu, da grof Sforza vstraja na rapailski pogodbi, dodano pa je bilo povsod, da odgaja italijanska vlada rešitev tega vprašanja na poznejši čas, ko bo zanjo politični položaj ugodnejši. Torej zopet dokaz pristne italijanske politike, ki ima svoj izvor v Maciavel-liju ter se po eni strani dobrika, no drugi pa zagrešuje najpodlejša dejanja. Z narodom, ki se v svojem političnem boju poslužuje takih sredstev, je pač težko govoriti iskreno in mirno. Primernejši nego poštena beseda bi bil v tem slučaiu bič — seveda, če bi ga mogel in znal kdo splesti. komunistom na Bolgarskem Radi vedno bolj se razširjajoče bolj-ševiške propagande na Bolgarskem, ki se je deloma že pretvorila v teroristični pokret, je bila bolgarska vlada prisiljena, da nastopi z najenergičnejšimi merami proti komunistom in komunističnim organizacijam. Iz Sofije poročajo, da je na seji sobranja dne 1. junija predložila vlada sobranju zakonski predlog, ki daje vladi pooblaščenje, nastopiti s skrajnimi sredstvi proti komunizmu. Po ti zakonski predlogi se proglašajo komunisti kot državi nevaren element, ki se mu odvzamejo vse državljanske pravice. Vsi v kakršnikoli komunistični organizaciji, bodisi politični, bodisi ^strokovno organizirani poslanci, občinski svetniki, člani okrožnih skupščin itd. izgube svoje mandate. Vsem komuni- stom se odvzame aktivna in pasivna volilna pravica, a vse komunistične organizacije so razpuste, premično in nepremično premoženje pa zapleni država. k sebi veliko skupino odličnih finans-1 vladarja. Hrvatska viada motivira svoj jejev Združenih držav. Zakladni tajni!:! sklep s precedentom, da je vlada La-Molono in državni tajnik Hoover sta | ginja - Potočnjak svoječasno raz velja- Prosvefa Gostovanje ge.lrme Polakove v Ijab-tjanskem opernem gledališču. V torek dne 7. t. m. gostuje ga.Irma Polakova v operi »Mam'zelle Nitouche». Predstava se vrši v prid ubogim članom »Podpornega društva jugoslovanskih akademikov v Ljubljani. «Njiva». Štev. 9/10. te izvrstne revije fe v dvojnem zvezku pravkar izšla. Kakor vedno, je tudi to pot vsebina zelo raznovrstna in veleaktualna: Vseučiližki profesor dr. Nikola Radojčič: Ideja na-šeg narodnog jedinstva u srpskoj i hr-vatskoj istoriografiji. Montanus: Pomen zelezneindustrije za Jugoslavijo. Joža Bohinjec: Socialno zavarovanje v Češkoslovaški. Anton Melik: Naše luke in dohodi do njih. Fran Ilešič: Poljska Gorenja Šlezija. Pregled v evropskem političnem položaju in druge aktualnosti. Številka obsega 48 strani in ima okusno zunanjo opremo. Cena tej številki 12 K, letna naročnina (najmanj 20 številk po poldrugo polo) 120 K, za naročnike *Ju-ira» le 60 K. Pričujoča številka se v soboto dopošlje knjigarnam in popoldne odda na pošto gg. naročnikom. Harodna biblioteka v Beogradu. Kakor smo Ze poročali, je da! Carnegiev fond ra razpolago denarna sredstva za zgradbo modernega poslopja za beogradsko «Narodno biblioteko«. Sedaj poročajo iz Beograda, da je tajnik omenjenega fonda, g. Woods Casper, izjavil, da so vse predpriprave že končane in vsa dela že oddana, tako da se prične z zgradbo še ta tnesec. Šport in turistih Na Golico! Prijatelje planin opozarjamo da ste obedve koči na Golici, tako spodr.ja »Jeseniška* (1582) kot zgornja «Kad-:ir.ikova na .vrhu Golice (1835 m) povsem dobro oskrbovani in je možno v obeh prenočevati. — Govorice, češ, da Kadiinikova koča na vrhu ni še založena z vsem potrebnim, so povsem neosnova-ne. _ Ob tej priliki opozarjamo, da je flora ključavnic (narcise) dospela že do vrha in naj se Dožuri. kdor nI imel še prilike občudovati nitosti! te prlrodne zname- SoMsM HBstnik cSokolski Glasnik». Izšla je 7. številka «Sokolskega Glasnika*, ki ima poleg drugih člankov tudi točna navodila za zlet v Osijeku. Vestnih Tehniškega Odbora se zaradi upravnih težkoč ne pošilja zajedno s »Sokolskim Glasnikom*, temveč posebe direktno naročniku, zato se naj tudi ev. reklamacije, naročila in plačila naslavljajo naravnost na Jugoslovenski Sokolski Savez. Sokolska župa Ljubljana I se udeleži otvoritve Sokolskega doma na Viču. Zbirališče v nedeljo ob pol 8. uri pred Narodnim domom. Društva Sokol I, II., Moste, Šteoanja vas, Polje, Jezica. — Predsedstvo. Sokol II v Ljubljani se udeleži otvoritve sokolskega doma na Viču korporativ-no. Zbiramo se ob 7. uri zjutraj na realki. Poživljamo k polnoštcvilni udeležbi. Glavna skupščina Jugoslovanskega Sokolskega Saveza se vrši dne 30. junija t. l.V Osijeku ob 8. uri dopoldne. Glavne skupščine tvorijo župni zastopniki. Vsaka župa pošlje za vsakih započetih 500 članov v župi združenih društev po enega zastopnika. Zupe morajo javiti svoje zastopnike vsaj 14 dni pred skupščino, ravnotako morajo poslati vse predloge za skupščino 14 dni prej starešinstvu. 2upni zleti. Dne 5. t. m. se vrši župni zlet sokolske župe v Mostaru, dne 12. t. m. pa župni zleti v Zagrebu, v Banjaluki in ljubljanske sokolske župe v Mengšu. Pri vseh teh župah nastopa večje število telovadcev, pri župnem zletu v Zagrebu nastopi poleg Sokolstva tudi vojaštvo, ki izvaja nekoliko telovadnih točk. Društva iz zasedenega ozemlja v Dalmaciji se priklopijo začasno k župi Split, dokler se ne ustanovi zanie druga župa. Sokolsko delo v zasedenem ozemlju se ne more prav oživeti in razviti, ker delajo italijanske oblasti ovire in težave na vseh koncili in krajih. Orclnov fond. Pri Jugoslovanskem Sokclžkem Savczu se je ustanovil »Oraž-cov fcnd» za vzdržavanje Saveznih potovalnih vaditeliev. Naša ustava Člen 11, Nedotakljiva je tajnost pisem, telegrafskih in telefonskih sporočil, razven v slučaju kazenske preiskave, mobilizacije ali vojne. Vsi oni, ki prekršijo tajnost pisem, telegrafskih in telefonskih sporočil, bodo po zakonu kaznovani. Člen 18. Vsak državljan ima pravico, neposredno in brez kakršnegakoli odobrenja tožiti sodišču državne in samoupravne organe za krivična dejanja, ki so mu jih storili v svojem službenem delovanju. Za ministre, sodnike in vojake pod zastavo veljajo posebne odredbe. Za škodo, ki jo storijo državljanom državni ali samoupravni organi z nepravilnim izvrševanjem službe, odgovarjajo pred rednim sodiščem država ali samoupravno telo. Dotični organ odgovarja njima. Tožba odškodnino zastara v 9 mesecih. Člen 19. Vsa mesta v vseh strokah' državne službe so pod zakonitimi pogoji enako dostopna vsem državljanom po rojstvu kakor tudi onim državljanom po pri-rojstvu (naturalizaciji), ki so srbsko-hrvatsko-slovenske narodnosti. Drugi prirojeni državljani morejo dobiti državno službo samo, ako so že deset let nastanjeni v kraljevini; po posebnem odobrenju državnega sveta in na obrazloženo zahtevo pristojnega ministra pa tudi pred tem rokom. Člen 20. Vsak državljan uživa zaščito države tujih državah, Vsakemu državljanu je dano na prosto voljo, da izstopi iz državljanstva potem, ko je izpolnil svoje obveznosti napram državi. Izročitev lastnih državljanov je za-branjena. Člen 21. Vsak državljan ima dolžnost, da se pokorava zakonom, da služi interesom narodne zajednice, da brani domovino in da nosi državna bremena po svoji gospodarski sposobnosti in po odredbah zakona. Popravek. Zadnji odstavek člena 16. se ima pravilno glasiti tako-le: Manjšinam druge rase in jezika se daje osnovni poduk v njihovem materinskem jeziku pod pogoji, ki jih predpiše zakon. Po svefoi — Obratni sosveti na Češkem. V parlamentarnem socijalno - političnem odseku praške vlade se je te dni razpravljalo o inicijativnem predlogu nekaterih socijalnih poslancev glede uvedbe zakona o obratnih sosvetih. Socijalizacija doživlja krizo v Nemčiji, Rusiji in Moskvi, torej v vseh državah, kjer so uvedeni obratni sosveti in zato je razumljivo, da češka javnost močno razpravlja o tem velevažnem gospodarskem vprašanju. — Slovaška pravna akademija v Košicah. Iz Prage poročajo, da namerava prosvetno ministrstvo madžarsko pravno akademijo v Košicah preobraziti v slovaško akademijo. Dr. Ruman. župan v Košicah, je prišel v tej zadevi s posebno deputacijo v Prago. — Rabindranath Tagore v Prag:. Jutri obišče Prago slavni indijski pesnik in pisatelj Rabindranath Tagore. Češkoslovaška vlada mu je dala na razpolago aeroplan, s katerim se popelje iz Berlina v prestolico češkoslovaške republike, kjer ostane par clnL V Pragi bo Tagore imel dve predavanji: na češki univerzi in v Češkem dijaškem domu. Slovitega pesnika spremljata indijski velikaš S. R. Romanji in njegov privatni tajnik. — Protestna stavka dunajskih zdravnikov. Zadnji dan maja so priredili dunajski zdravniki 5urno protestno stavko, ker avstrijska republika^ ni ugodila njihovim zahtevam. Na zborovanju, ki so ga zdravniki imeli med stavko, je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se takoj uzakoni zdravniški red. ustanovi vrhovni zdravstveni svet, modernizira medicinski študij na univerzi. Odpravi dohodninski davek na zdravnike ter uzakoni starostno in ivalidno zavarovanje zdravnikov. — Mednarodna zveza strokovnih organizacij je zborovala 18., 19. in 20. maja v Amsterdamu. Na zborovanju so bile zastopane sledeče države: Francija, Belgija, Anglija, Švica, Nemčija. Češkoslovaška in Nizozemska, Razpravljalo se je na zborovanju o podpiranju strokovnega gibanja v Italiji, o podporni akciji za Madžarsko, o ustanovitvi mednarod. poklicnih tajništev, o tretji internacijonali, o položaju v Gorenji šleziji, o mednarodnem kongresu, glede katerega je bilo sklenjeno, da se vrši novembra meseca 1.1. ter o mednarodni konferenci v Ženevi. — Konferenca bankirjev pri Har-dingu. Pred kratkim jc povabil ameriški predsednik Hardins v belo hišo tudi bila prisotna. Od znameiiitejših bankirjev so bili novzoči: Morgan, Warburg, Sabin, Michell, Stron r Kend iz Newyorka ter bankir Mac. II dovney iz Pittsburga. Razgovori so se sukali izključno okoli podpisa inozemskih posojil, glede katerih je Harding izjavil, da jim načelno ne nasprotuje, ter da se morajo taka posojila podpisovati v Združenih državah, ker mora Amerika pomagati Evropi v gospodarskem oziru na noge. Vprašanje evropske obnove je za ameriške finančne kroge zelo važno, kajti povečanje ameriškega izvoza bo odločilno vplivalo na izboljšanje finančnega položaja Združenih držav. — Esperantistični svetovni kongres se bo vršil od 31. julija do 6. avgusta t. 1. v Pragi. Za kongres je priglašenih izredno mnogo udeležnikov, ter bo na njem govoril tudi profesor pariške Sor-bonne Charles Richet. — Prebivalstvo Newyorka. Po najnovejšem štetju newyorškega prebivalstva ima Newyork 1,989.000 stanovalcev — nedomačinov. Ker šteje New-york okroglo 8 milijonov prebivalcev, tvorijo tujci skoraj četrtino prebivalstva . V netvjrorškem prebivalstvu je zastopanih 29 narodnosti. ■— Srebrni denar v Rusiji. Poroča se, da namerava ruska tvornica za kovani denar zopet začeti kovati srebrne novce. Sovjetska vlada hoče proglasiti prisilni tečaj, po katerem bi veljal en srebrn rubelj 10.000 sovjetskih rub-ljev. Organi sovjetske vlade bodo re-kvirirana živila na kmetih plačevali s srebrom, da pa srebrni denar ne ostane med seljaki, bodo mogli tudi kmetje kupovati poljedelske stroje in manu fakturo samo za srebrn denar. — Srebrno poroko slavi norveška kraljevska dvojica dne 22. julija C. 1. Po dosedanjih dispozicijah se udeleže slavnosti, ki se bodo ob tej priliki vršile v Kristijaniji tudi angleški, danski in švedski kralj. Politične beležile r-{- Protesti proti kanel paragrafu. Ministrstvo za vero je dobilo od bosanske in zagrebške duhovščine protest proti kancelparagrafu. Ministrstvo ver je odgovorilo na te proteste da nima na sklepu ustavotvorne skupščine nobene ingerence, ker se morajo tako vlada, kakor tudi oni, katerih se tič; i odločbe ustave, pokoriti zakonskim in ustavnim določbam. -f- Razveljavljeni Radičevski mandati v zagrebškem občinskem svetu. Kakor smo že poročali, je hrvatska pokrajinska vlada razveljavila mandate zagrebških občinskih odbornikov Stjepana Radiča in Gjure Martinca. To razveljavljenje je sklenila vlada z ozirom na izjavo obeh občinskih odbornikov na seji zagrebškega občinskega sveta, da kot republikanca ne moreta priseči, ker ne priznavata sedanjega vila mandate dvajsetih komunističnih občinskih svetnikov, ki so položili prisego s pridržkom, a obenem je vlada prepovedala za gotovo dobo tudi ponovno kandidaturo teh občinskih odbornikov. Isti slučaj je sedaj z Radi-čevskimi mandati. — Za izpraznjena mandata se razpišejo v najkrajšem ča* su dopolnilne volitve. + Ponesrečeni Radičevi poskusL Iz Novega Sada poročajo: Po raznih vojvodinskih krajih, zlasti kjer so v večjih skupinah ali celih vaseh naseljeni Švabi in Slovaki, so se v zadnjem času pojavili Radičevi agitatnr' : i so agitirali za seliaško republiko, v par krajih so priredili tudi shode, toda poslušalcev niso imeli prav nobenih. V neki vasi so pretepli t > Hn " ""rente, drugod so jih zopet prepodili. Naj-žalostnejša usoda pa je doletela Radičeve agitatorje v vasi Petrovo poleg Novega Sada. Tam so Slovaki nekaj časa poslušali govornike, ko so se pa naveličali, so jih pograbili, zvezali z debelimi vrvm.i naložili na voz in odpeljali v Novi Sad, kjer so jih iztovo-rili pred vojaškim poveljstvom. Ker to ni vedelo, kaj naj začne z Radičevci, so jih izročili policiji. -f- Budžetske dvanajstine. Ker državni proračun za leto 1921./22. še ni izdelan -in tudi ni pričakovati, da bi bil sprejet v določenem roku, je pooblastil ministrski svet finančnega ministra, da izdela in predloži začasno zakonsko naredbo o budžetskih dva-najstinah. Ta zakonska naredba, ki stopi takoj v veljavo, bo veljala za dva meseca. Ako bi tudi do tega časa bud-žet še ne bil sprejet, se naredba raztegne se za eno dvanajstino. -f- Romunski zunanji minister Tako Jonescu pride glasom nekega francoskega poročila koncem tega tedna v Beograd na razgovor z jugoslovanskimi državniki. + Francija in Jugoslavija. V notici, v kateri smo opozorili na mučno debato, ki se je vnela v enem delu našega časopisja o razmerju med Jugoslavijo in Francijo (mučno radi tega, ker je bila vedena brez vsakih »predsodkov*) smo zabeležili tudi, da je po občem domnevanju, pokrenil to debato kot »Notus» g. dr. Rybar. »Slovenski Narod* sedaj povdarja, da dr. Rybar dotičnega članka ni napisal in da ž njim ni v nobeni zvezi — kar radi be* ležimo. Domneva, da je dr. Rybar v zveza z diskuizjo o postopanju francoskih politikov napram Jugoslaviji, te-. melji očividno na dejstvu, da so splošno znani dr. Rybafevi precej radikalni nazori o tem predmetu. -f Vranglovi Rusi. V Beogradu se vrše pogajanja za nastanitev ostankov Vraglove armade v naši državi. Z našo vlado se o tem vprašanju že več dni pogaja princ Lvov, znani predsednik ruske vlade v začetku revolucije in bivši član kabineta Kerenskij. * Imenovanje. Dr. Ivan J a r č i 5, na mestnik državnega pravdnika v Mariboru je bil od poverjeništva za socijalno skrb imenovan kot zastopnik državnih name ščencev za člana stanovanjske komisije. * Konstituiranje ljubljanskega občinskega sveta. Starosta ljubljanskih občinskih svetnikov g. Jeglič je sklical prvo sejo novega ljubljanskega občinskega sveta za sredo 8. t. m. ob 17. popoldne. V tej seji se bo izvršila volitev župana in podžupana. Od 48 občinskih svetnikov je kakor znano 18 demokratov, 1 SKS, 8 narodnih soci jalcev, 5 soc. demokratov, 6 komunistov in 10 klerikalcev. Ker nobena stranka nima absolutne večine bo mogoča izvolitev župana in podžupana samo potom kompromisa. Dosedaj pa. kolikor je znano, še ni prišlo med posameznimi strankami do nobenega sporazuma. Računati je vsekakor z ožjo volitvijo. Po vesteh, ki prihajajo iz krogov posameznih strank se bo vršila ožja volitev med demokratom in komunistom. Socijalni demokratje nameravajo namreč baje takoj od začetka dati svoje glasove komunističnemu kandidatu Vencajzu, ki ima dobre zveze tudi s klerikalci ter jih skuša pridobiti na svojo stran. Demokratski županski kandidat je dr. Karel Triller. Pričakovati je, da se bo položaj preko nedelje razbistril. * Poverjenik za javna dela dipl. agr. A. J a m n i k sprejema stranke redno vsako sredo in vsako soboto od 9. io 13. ure na Turjaškem trgu št. 1/U. * Županske volitve na Štajerskem. V Kaplji v marenberškem okraju je bil izvoljen za župana demokrat, posestnik in lesni trgovec Josip Strablek, v Š t V i d u p r i M i s 1 i n j i posestnik Josip Meh. pristaš SKS; na M u t i socjalist, tovarniški uradnik Ivan l'a-ternuš; v R a č a h komunist Fran Ko-ban. V Rušah pri Mariboru se je vršila v četrtek nova volitev župana, ker je bila izvolitev komunističnega župana razveljavljena. Sedaj je bil izvoljen veleposestnik Dragotin Vin-gelj, pristaš SKS. * Iz jugoslovanskega novlnstva. Te dni začne v Sarajevu izhajati nov dnevnik »Ujedinjenje*. Njegov pro- Ljubljana, 3. junija. gram je program popolnega narodnega in državnega jedinstva in posvetiti hoče vse moči, da se iztrebijo plemenske in verske razlike. Glavni Hrednik novega lista je Milan Pavlovič - Zraka. List bo tiskan v latinici in cirilici. * Nastop avtonomistov v Slovenski .Matici. Pri odborovi seji Slovenske Matice, ki se je vršila danes zvečer, se je dogodil mučen prizor. Takoj na pričetku seje je dr. Kraigher prosil za besedo ter je prečital izjavo, v kateri je rečeno: Dr. Lah je v svojem članku v »Slovenskem Narodu* obdolžil slovenske kulturne delavce, ki so podpisali znano avtonomistično izjavo, da so izdajalci in avstrijakanti. V imenu onih podpisnikov, ki so odborniki Slovenske Matice, zahteva dr. Kraigher od drja. Laha pojasnila, ker bi sicer s svojimi somišljeniki ne mogel ž njim sedeti pri skupni mizi. Svojo trditev, da je dr. Lah obdolžil podpisnike avtono-mistične izjave izdajalstva in avstrija-kanstva. je skušal dr. Kraigher utemeljiti iz onega pasusa Lahovega, v katerem se nahaja konstatacija, da slovensko avtonomistično gibanje moralno podpira prevratne radičevske težnje, avtonomistično gibanje pa so podprli podpisniki avtonomistične izjave. Dr. Lah je kratko odgovoril, da ni obdolžil nikogar izdajalstva in av-strijakantstva. konštatiral je le splošno znano dejstvo, da se na »izjavo* kulturnih delavcev - podpisnikov sklicujejo separatistični elementi na Hrvatskem in Slovenskem. Članek je podpisan in zanj prevzema dr. Lah vso odgovornost. Z izjavo: »Kar sem zapisal, sem zapisal,® je dr. Lah zapustil sejo. — Nastop g. drja. Kraigherja in njegovih somišljenikov pomeni evi-dentno zlorabo foruma Slovenske Matice. To še manjka, da nam gospodje avtonomisti zapletejo še to kulturno institucijo v svojo afero. * Izenačenje policijske službe. Iz Beograda poročajo, da se v ministrstvu za notranje zadeve pripravlja načrt za izenačenje policijske službe v celi državi. V to svrho je ministrstvo odposlalo na Dunaj nekega višjega policijskega uradnika, da prouči organizacijo dunajske policije. • Dečii dan v Ljubljani. Znaki in od-kupnice za dečji dan. 5. t. m. bodo naprodaj pred Slonom, Evropo, Zvezdo, Prešernovim in Trubarjevim spomenikom, pred stolno, šentjakobsko, trnovsko in šentpetersko cerkvijo, na ogalu Rimske in Blehveisove ceste, v Spodnji Šiški pred cerkvijo in na južnem kolodvoru. Naj ne gre nihče mimo teh prostorov, ne da bi položil za revno ljubljansko deco po dnevnih zavetiščih svojega prispevka. Od uspeha dečjega dneva je odvisen nadaljnji obstoj dnevnih zavetišč. Sramotno bi bilo za Ljubljano, ako bi morali ob koncu šolskega leta zatvoriti to velevažno socialno napravo, kjer se deca obvaruje pogubnega vpliva ceste. Dne 5. je prilika, da z dejanji pokažemo, da smatramo narodni podmladek v resnici za temelj bodočega zdravega razvoja naroda in države. * Afera Pegan. Danes ob 10. dopoldne je vzklicni senat ljubljanskega deželnega I bil zadovoljen. S streljanjem je sedaj položaj še bolj kompliciral, ker deložacije ž njim ni mogel preprečiti. * Skrivnostni mrliči v Maribora. Na mariborski glavni kolodvor je prispelo pred par dnevi iz Pariza 12 mrtvaških krst, ki so bile deklarirane kot preostanki v Franciji padlih srbskih junakov. Krste so bile naslovljene na nek beograjski hotel. Carinami se jo ta nenavadna pošiljatev zdela sumljiva, zato je odredila preiskavo vsebine, trdno uverjena. da se v krstah ne nahajajo mrliči, marveč tihotapsko blago. Odprli so par krst, toda našli so v njih res lo preostanke človeških trupel. Skrivnostni transport je bil odpravljen dalje v Beograd. * Najdeni utopljenec. Iz Kamnika nam poročajo: Dne 31. maja t. 1. opoldne so šolarji opazili v sredi Bistrice na gramoznem nasipu med Stranjami in Godi-čem človeško truplo. Komisija je dogna- sodišča razpravlial o vzklicu dr. Pegana !da Je ™ utopljenec, star okoli 60 let, proti sodbi, po kateri je okrajno sodišče ! neki neznan berač, ki ja moral po nesreči oprostilo ljubljanskega trgovca g. Fr. ! Pasti v v°do. Remica od obtožbo zaradi žaljenja časti, ! * Neznan utopljenec. Pretekli teden so ker je Peganu očital moralno propalost. j pri Sv. Marku pod Ptujem potegnili iz Pred vsem je bilo zanimivo dejstvo, da ; Drave 25 do 30 let staro truplo moškega je Pegan sicer po svojem zastopniku prijavil vzklic, a ga ni izpeljal. Zagovornik g. Remica dr. Jos. C. Oblak je v temperamentnem ekspozeju navajal aktni' in drugi dokazni materijal, da je bil očitek »moralna propalica* utemeljen in upravičen. Med drugim je vzbudilo splošno pozornost dr. Oblakovo razkritje o novem nezaslišanem Peganovem postopanju, ki ga je zagrešil med vojno nad dr. Janom. V svrho zbiranja materijala je bila razprava preložena. * Knez Lvov v Beogradu. V Beograd je prispel iz Pariza bivši predsednik začasne revolucijonarne ruske vlade knez Lvov. Kakor se sliši, pride za njim še Kerenskij. Prihod kneza Lvo-va je v zvezi z vprašanjem prevoza vojske generala Vrangla v Jugoslavijo. * Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani ima od sred j naprej vsako sredo ob 8. uri zvečer javno sejo v posvetovalnici mestnega magistrata, kjer se sprejemajo tudi novi člani. Opozarjamo vse najemnike na važnost tega društva ter jih pozivamo, da se z večjim zanimanjem udeležujejo dela tega društva ter sodelujejo pri javnih sejah. * Predpriprave za »Zegnanje v Trnovem*, ki ga priredi pevsko društvo «Krakovo-Tmovo» 26. t. m. v Hribarjevem gaju, se vrše z nepopisno naglico in vestnostjo. Še nikdar toliko zabave! * Mestna zastavljalnica v Ljubljani fma tomesečno dražbo dne 9. junija t. 1. ob 3. uri popoldne. * Izseljeniški škandal. Po deželi, posebno v kočevskem okraju, od koder se prebivalstvo trumama izseljuje v Ameriko, so se pojavili brezvestni, nekoncesi-jonirani potovalni agentje, ki izseljence varajo in jim pod raznimi pretvezami izvabljajo velike vsote. V Koprivniku pri Kočevju je take agentske posle opravljal Jože Meditz. V kočevskem listu «Der Genossenschafter* je mnogo anonsiral. Temu agentu so šle na limanice tudi štiri mlada dekleta. Dale so mu vsaka po 500, oziroma celo 700 kron zato, da jim preskrbi vozne listke za vožnjo v Ameriko. Zadnjega maja so dekleta prišla v Ljubljano. Imela so pravilne potne listine, a Meditza ni bilo nikjer, čeprav jim je bil obljubil, da jim on vozne listke sam preskrbi v Ljubljani. Ljubljanska policija se je za manipulacije začela zanimati in je s pomočjo okrajnega glavarstva v Kočevju dala zapreti Meditza, ki nima nobene koncesije za potovalno agenturo. To je že drugi sličen slučaj! * Iz Trbovelj nam pišejo: V ponedeljek je dobila naša velika občina komunistično upravo. Za župana je bil izvoljen rudar Jurij Hacin, za njegovega namestnika rudar Podstudenšek. Tudi vsi obč. svetovalci so komunisti. Z veliko napetostjo pričakuje javnost, kaj bo sedaj ukrenila vlada. Gotovo mora predvsem dandanes in v takem kraju pri samoupravnem vodstvu odločati taka oseba, ki ni le nasičena gotovi' strankarsko ekstremnih idej, temveč more po svoji izobrazbi, upravnem in gospodarskem znanju sigurno in objektivno nastopati v vseh kompliciranih vprašanjih, ki se pojavljajo baš Trbovljah, — prevažnem industrijskem centru Slovenije. Ljudje pa, ki niso niti pismeni in imajo pač težko pravilne pojme o nalogah samouprave, bodo občinski živelj sigurno skušali prikrojiti po vzorcu svoje komunistične teorije in ne bodo v naš dobrobit. Prepričani smo, da bo vln "a onemogočila teroristični režim tukaj vladajoče stranke, katera bo vodila občino nazaj — mesto naprej. X. * Deložiranje s streljanjem. Zandarme-rijska komanda je že meseca novembra odpovedala v svoji vojašnici na, Blei-vveisovi cesti stanovanje penzijoniranemu žandarmerijskemu častniku kapetanu šušteršiču. Izpraznitev stanovanja se je od meseca do meseca odlašala. Ker komandant žandarmerije iz službenih ozirov ni mogel več pogrešati gorenjega stanovanja, je dal ukaz za deložiranje. Ko se je to danes zjutraj ob 7. pričelo, je k a-petan Sušteršič oddal skozi okno pet strelov, kar je privabilo pred žandarme-rijsko kasarno veliko množino ljudi. Kakor izvemo je bivši kapetan Sušteršič sedaj uslužben pri »Zvezi industrijalcev*. Ker ni pristojen v Ljubljano, je imel velike težkoče dobiti stanovanje izven vojašnice. Za silo mn je menda stanovanjski urad vendarle nakazal malo stanovanje še pred deložacijo, s katerim oa nI spola. Preiskava je ugotovila, da je bilo truplo že okoli tri tedne v vodi. Identitete utopljenca ni bilo mogoče ugotoviti, ker niso našli pri njem nobenih listin. * Boj beračem. Ljubljanska policija je zadnje dneve napovedala srdit boj beračem. Samo v četrtek je prijela in zaprla deset beračev in dve beračici. Nekateri so imeli pri sebi znatne zneske v samem kovanem drobižu. Med berači pa je bil tudi posestnik Ive Petkovič iz Letinea na Hrvatskem, ki je prišel v Ljubljano in je v Šolskem drevoredu beračil. * Okraden ruski dijak. Ruski dijak realne gimnazije Aleksander Merežnik iz Kišineva. gub. Besarabija, je te dni potoval iz Sofije v Ameriko. Bil je namenjen k svojim staršem. Med vožnjo na progi Zagreb - Ljubljana pa mu je neznan, zelo drzen žepar izmaknil a. žepa listnico, v kateri je imel 150 ameriških dolarjev, 2000 italijanskih lir, 1500 carskih rabljev in vse dokumente. Celokupno ima dijak okoli 100.000 kron škode. * <;Pošten» žepar? Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je neznan žepar izmaknil strojniku Janezu Bečaju «Vedeža», v katerem so bili razn: dokumenti in pa 25 dinarjev. Zepar je dinarje pridržal, a knjigo z dokumenti je lepo položil na klop čakalnice UI. razreda. * Poizkus posilstva. Te dni sta blizu Studencev pri Mariboru dva dosedaj še neznana vojaka hotela posiliti dve 15-do 171etni deklici. Na njuno klicanje na pomoč sta prihitela dva gospoda, nakar sta nasilneža pobegnila. Ena izmed deklic je dobila pri obrambi poškodbo na levi roki, drugo pa je vojak s tako silo tiščal za usta, da se ji je vlila kri. * Razmišljen blagajnik. Blagajnik ne ke zagrebške banke je izplačal kmetici Jeli Maras iz Liča 61.500 kron preveč, ko je vnovčila neki ček za 100 dolarjev Kmetica je imela potni list za Ameriko. Poslali so za njo brzojavko, * Opozarjamo na današnji oglas zrcalna manufakture M. Košak na Grosupljem. ad 909 LIKVIDACIJA AVSTRO-OGR-SKE BANKE. Zadnje dni se vršijo v prostorih av-stroogrske banke na Dunaju meritorna pogajanja likvidatorjev Avstroo grške banke z zastopniki posameznih nasledstvenih držav o modalitetah likvidacije banke. Zastopnika naše države sta dr. Ploj in ravnatelj Novakovič. Pri pogajanjih so udeležene poleg naše kraljevine Italija, Češkoslovaška, Avstrija, Madžarska, Poljska in Romunija. De Mones, ki vodi pogajanja, je podal izčrpno poročilo o dosedanjih pogajanjih s posameznimi nasledstvenimi državami. Jugoslavija je na svojem ozemlju nahajajoča se poslopja Avatroogrske banke kupila in prevzela vsa aktiva in pasiva na lastnem teritoriju nahajajočih se bančnih filijalk na račun države. Dr. Ploj in Novakovič sta se že sporazumela z likvidatorji, na kašen način in koliki del predujma v zlatu prejme naša država. Tudi Poljska bo v najkrajšem času sklenila z likvidačno komisijo enak dogovor. Češkoslovaška republika dobi pravo opcije za bančne imobilije, ki se nahajajo na češkoslovaškem teritoriju in se obveže zbrisati hipotekarne terjatve na poslopjih Avstroogrske banke, katere hipoteke je bila Češkoslovaška sama vpisala vslod prevzetja bremen iz penzijskega fonda. Z obveznostimi, ki bodo izviralo iz optiranih in prevzetih bančnih imobi-lij, bo delež na zlatem zakladu Avstroogrske banke zmanjšan in bo na ta način tuai to vprašanje brez težav rešeno. Češkoslovaška pjravna sama na njo odpadli švicarski kredit. Tudi Avstrija in Madžarska sta se le sporazumeli v vprašanju zlatega zaklada. Doslej edino še cena bančnih poslopij na Dunaju in v Budimpešti 6e ni določena. Avstriji in Madžarski se vračunajo vrednote iz imobilij kot predujmi, vračunajo se jima ravnotako deleži na holandskem kreditu, ostanek deleža na zlatem zakladu pa jima bo izplačan zlatu. Z Romunijo in Italijo doslej še ni prišlo do sporazuma. S temi vprašanji pa likvidacija Avstro ogrske banke še ni rešena. Sedaj gre za to, koliko in na kašen način se naj likvi dirajo dolgovi in terjatve komercijalne ga značaja. Ravnotako je še nerešeno vprašanje penzijskega fonda, ki je eno izmed najtežjih. Pogajanja bodo trajala najmanj še en teden. Likvidatorji želijo sicer pospešiti razgovore in doseči v kratkem času sporazum. Težko, Če !e jim bo vso na lahek način posrečilo, ker gre za rešitev stvari, ki reprezentirajo milijone vrednosti. P&ratao sodišče KAMENJE V ZABOJIH. Po polomusta zakonska Geisler pri gozdarju Kendi v Zagorici na Bledu shranila vse svoje pohištvo, obleko, perilo in opremo. Zaboji so bili shranjeni v hlevu. Marija Kenda je meseca avgusta lanskega leta poslala vse zaboje v Ljubljano, da jih zakonska Geisler odpremita na Češkoslovaško. V Ljubljani so zaboje pregledali na carini in z velikim začudenjem zapazili, da so nekateri napolnjeni s kamenjem. "atvino sta izvršila nedoletna brata Gabrijel in Stanko J., pri katerih so doma na Bledu tudi našli vse stvari. Škoda je znašala 23.430 kron. Pred današnjo poroto jc bil starejši brat Gabrijel J. obsojen na eno leto težke ječe, mlajši Stanko J, ki tedaj še ni imel 14 let, pa oproščen, ker so porotniki soglasno zanikali njegovo krivdo. ZAPUŠČEN MOTOR. Na Uhanci v Bohinjski dolini je v raz-drapani baraki sta! dinamo-stroj, vreden nad 20.000 kron. Stroj, ki je bil last Gospodarske komisije za stvarno demobili-zacijo, so kmetski fantje, Pavle Ambro-žič, Ludvik Bere, Jože Bere ml., Matevž Cop in France Iskra demontirali in na vozu odpeljali na Bercev dom. Posestnik Jože Bere je dal fantom voz in konje na razpolago, Simon Ambrožič pa je v Ljubljani mešetaril, da bi motor kje prodal. Današnja zadevna porotna razprava nam je podala čedno sliko, kako je znala Gospodarska komisija pod vodstvom klerikalnega Ogrina skrbeti in varovati dragocen demobilizacijski materijal. Prvi obtoženci so priznali dejanje, zagovarjali pa so se, da so stroj v dobri veri smatrali za »zapuščeno stvar*, ker se zanj nihče ni brigal. Izključili pa so vsako udeležbo zadnjih dveh obtožencev. Jože Bere st. in Simen Ambrožič sta v svojem zagovoru pripomnila, da ie bilo v Bohinjski dolini vse polno vojnega blaga razmetanega, nekaj so ga ljudje pospravili, nekaj pa se ga je pokvarilo. Simen Ambrožič pa je še drastično pristavil: »Jaz sem s svojimi sinovi napravil skupno 21 let vojne. Izgubil sem nogo. Mislil sem s strojem kaj zaslužiti.® Porotniki so pri vseh obtožencih soglasno zanikali krivdo, nakar so bili vsi oproščeni. = Trgovsko - obrtna kreditna zadruga v Celju je imela v preteklem letu 6,018.601 kron 46 vin. prometa. Zadruga šteje 112 članov. Rezervni zaklad je dosegel koncem leta 1920. 32.924 kron, či sti dobiček pa znaša 23.560 kron. Lastno premoženje znaša 63.725 kron, kar po meni jako lep napredek zavoda, ki se je moral radi apatičnosti trgovskih in obrtniških krogov dolgo časa boriti z veli kimi težkočami. Odkar je dobila zadruga sedanjega izvrstnega tajnika, se je zavod začel lepo razvijatj, tako da je pričakovati, da bo postal v doglednem času važen in močen gospodarski faktor v celjskem gospodarskem življenju. = Vesti o odpovedi kredita s strani angleških trgovcev neresnične. Vest naše trgovinske agencije v Londonu, da so Angleži odpovedali kredit našim trgovcem, ni resnična. Bilo je res nekoliko nesoglasja, ker so se nekateri naši trgovci branili prevzeti v Manchestru in drugod nabavljeno blago, toda kredit angleške tvrdke niso odpovedale. V Zagrebu in drugod se še vedno nahajajo zastopniki angleških tvrdk in ponujajo blago, ki se pa slabo kupuje, ker cene ne konve-nirajo. ' Javna skladiščna in prevozna družba se je osnovala dne 28. maja v Celju namenom, da se preskrbe glavni carinami primeri pis rn:ški in skladiščni prostori n potrebna stanovanja za na-stavljenee. Glavnica družbo znaša tri milijone kron. Predsednik je trgovec Str-mecki, podpredsednik pa inž. Rakasch. Tudi ostali člani upravnega sveta to tako Siovenci kakor Nemci. = Odbita angleška ponudba za Invest-cijsko posojilo. Gospodarsko-finančni komite je na svoji seji vzel v pretres tudi vprašanje posojila, ki ga je ponudil neki angleški konzorcij za gradbo našega voznega parka. Komite je ponudbo odbil, ker zahteva ta previsoke obresti. Sicer pa je medtem državi uspelo, zaključiti notranje posojilo s povoljnejšimi pogoji. 1076 q, iz Belgije 285 q, iz angleške Indije 221 q, iz Francije 116 q in iz Avstrije uvažala Češkoslovaška celo iz držav, vaška uvozila nič, akoravno se je takrat iz naše države izvozilo precej tobaka. Bržkone jo bil vzrok isti kot pri vinu, t. j. da jim je bil naš tobak predrag. Zato je uvažale Češkoslovaška celo iz držav, ki z našim dobrim tobakom glede kvalitete ne morejo konkurirati. Sicer se je pa sedaj tudi kvaliteta našega tobaka res mnogo poslabšala. Treba je resno poskrbeti za to, da pridemo nazaj na predvojno kvaliteto. Ako bomo proizvajali zopet fine tobačne izdelke — pogoje za to imamo in naš tobak je po svetu znan — ga bomo lahko izvažali in vzdržali konkurenco, čeprav končno tudi ne popustimo v cenah. = Gutmannova tvornica za kemikalije v Belišču bo poleg drugih kemičnih produktov proizvajala tudi kreozot (Creoso-tum purum) in kloroform (Chloroforum purum). Podjetje je osnovalo v Zagrebu tvornico Kemika za kemijske in farmacevtske proizvode. Tvornica bo izdelovala tudi iz kreozota gvajakol in gvaja-kolske preparate. = Žigosanje in popisovanje avstro-ogrskih obveznic za vojna in predvojna posojila v osvobojenih krajih se bo vršilo, ko bodo izpraznjeni vsi kraji, ki nam pripadajo po rapallski pogodbi. = S tržišča v Novem Sadu. Suho vreme in vročina, zelo ovirata setev v rasti. V severni Bački je vreme ugodnejše, nego v južni. Izgledi za žetev so dobri v Srbiji, Madžarski in Romuniji. Najbolj je suho vreme škodovalo fižolu in bobu ter so morali ponekod fižolove in bobove posevke preorati. Cene žita so sledeče: pšenica 980 do 1000 rž 800 do 820, ječmen 520 do 540. koruza 390 — 410, moka nularica 14.80. = Konferenca o ureditvi prometa z Reko se je vršilo te dni v Gradcu. Konference so se udeležili zastopniki italijanskih, avstrijskih in češkoslovaških državnih železnic ter južne železnice. Sklenilo se je, da se uvedejo za promet z Reko iste tarife, kakor za Trst. Tozadevno se bo treba sporazumeti tudi z jugoslovanskimi madžarskimi in romunskimi želez nicami. — Z italijanskega tržišča s svilo. V začetku maja je bilo zelo hladno, kar je zelo škodovalo murvam, katerih listje je čisto počrnelo in sviloprejke vsled tega niso imele hrane. Potem pa je prišlo toplo vreme in listja od murv je zopet dovolj, vsled česar se gosenice, ki so v južni Italije že v čertem štadiju, dobro razvijajo. Trgovina s svilo pa se slabo razvija. Tvomice svile imajo polna skladišča, ker ni povpraševanja, ker čaka vse na nižie cene. Samo iz Amerike je še nekoliko povpraševanja. Ce bi tega ne bilo, bi tržišče s avflo popolnoma zaspalo. = Cisti dobiček Škodovih tovarn v Piznu izkazuje v preteklem letu 24 milijonov češkoslovaških kron. = Znižanje cen belgijskega cementa. Hrvatska eskomptna banka Ljubljanska kreditna banka lugoslavenska banka . , Slavonia ... . , > Trgovsko-obrtna banka • Belgijske tvomice naravnega portland- ] Jadranska banka . cementa so znižale prodajne cene za 5 = V nemških rudnikih se ne uvede se-demurni delavnik. Socialno-politični odbor nemškega državnega gospodarskega sveta jo sklenil, da se nameravani sedem umi delavnik v rudnikih za enkrat ne uvede z ozirom na težavne gospodarske razmere. =■= Nemčija ima za letos dovoli žita. Kakor se uradno objavlja, je, letošnja potreba kiušnega žitu v Nemčiji do novo žetve krita. = Uvoz sirovega tobaka v Nemčijo bo s prvim julijem dovoljen zopet v neomejenih količinah. = S sladkorno peso posejana površina v Nemčiji meri 335.394 ha (lani 273.826 ha). Površina je narastla torej za 22.-18 odstotkov. = Angleškc-ruski trgovinski oUnošaji. »Times* poročajo, da obstoji oficijeln.i britanska trgovinski misija, ki odide v Moskvo, iz okoli 20 oseb. Prva naloga te misije bo, da stopi v zvezo s sovjetskimi trgovinskimi oblastmi. Nekaj zastopnikov te misije odide tudi v Petrograd in Arhangelsk v isto svrho. Potem namerava misija obiskati tudi Ukrajino, južno Rusijo in Kavkaz. = Rusko gospodarstvo in finance. Fo moskovski statistiki je znašal tekom meseca aprila uvoz tujega blaga v Rusijo še enkrat toliko, rfgo v marcu. Samo preko Estonije se je uvozilo 2232 vagonov, to je 35.702 tone, večinoma živil in gospodarskih strojev. — Ka moskovskem strokovnem kongresu je poročal pomočnik finančnega komisarja Schmidt o množini denarja, ki je v Rusiji v prometu. V januarju t. 1. je krožilo v prometu 1168 milijard rabljev proti 2 in pol milijardi pred vojno in 22 v začetku sovjetskega gospodarstva. = Nadalnje omejitve obratov v ame. riški železarski in jeklarski industriji. Vsled pomanjkanja naročil so je zopet omejilo oziroma ustavilo več železarn in jeklarn v Ameriki. = Portugalsko posojilo v Ameriki. Po poročilu ameriških listov je najela Portugalska v Ameriki posojilo v znesku 50 milijonov dolarjev. Posojilo se bo obrestovalo po 7 ni pol odstotkov. B©ria 3. Junija Zagreb, devize: Berlin 208.75 —. 209.50, Milan 697 — 700, London 518.50 Pariz 1120 — 1130. Praga 193.75 — 194.25, Švica 2335, Dunaj 22J0 — 22.50, Nevvvork 131 — 131.50, Budimpešta 57.50 — 58.50. Valute: dolar 129 — 129.50, avstr. krone 23 — 23.25, rublji 39 — 42, češke krone 190, franki 1080 — 1100, napoleondori 445 — 450, marke 215 — 216, leji 220 — 222. Blagovna borza: koraza 455, pšenični otrobi 350, vse franko Zagreb. denar 635 855 424 do 10 frankov (belgijskih) na 100 do 105 pri toni Cena umetnega portland-cemen-ta, ki je bila še nedavno 160 frankov za tono, se je znižala na 150 frankov. Za izvoz stane umetni portland-cement z am-balažo 180 frankov ena tona. = Omejitev uvoza v Švico. Zvezni svet je razširil uvozne omejitve na us-njate izdelke, parketne deščice, čopiče, pile, bakrene izdelke, gospodarska orodja in stroje, gumbe, potovalne potrebščine itd. = Rek za izmeniavo madžarskih novčanic podaljšan. Madžarski finančni minister je podaljšal rok za izmenjavo mad žarskih bankovcev po 1000 in 10.000 K do 5. julija. = Zunanja trgovina Francije za prve štiri mesece letoSnjega leta napram isti dobi 1920 zmanjšan uvoz in povečan izvoz. Uvoz se je zmanjšal za 5.,720,000.000 frankov vrednosti, a izvoz se je povečal za 1„112.000.000 frankov. V prvi tretjini leta 1920 izkazuje trgovinska bilanca deficit 6650 milijonov frankov, dočim je letos v isti dobi za 282 milijonov frankov suficita. = Kriza v luksemburški tekstilni industriji Kriza v tekstilni industriji, ki občutna po celem evetu, tudi mali Luksemburški ni prizanesla. To kažo zatvor-jenje tvomic sukna v Piilvermiihlu in Scbleifmuhlu. ki je bilo potrebno, ker je povpraševanje po blagu skoraj popolnoma prenehalo, a nakupičene zalogo so zavzele že naravnost ogromen obseg = Posledice premegarske stavke v Angliji. Vsled premogarske stavke v Angli- 240 1840 5050 410 blago 688 880 425 800 260 1850 6100 440 1125 710 550 1650 375 600 8o0 650 Kon- Praštediona Banka Brod na Savi « Gutman . « Srpska banka . s > ■ i • Narodna banka > • • » 5C0 Ek«oloataciia drva . ■ • ; Reeka pučka banka . 365 Narodna šumska industrija 590 Banka za Primorje . . . Oorani i ...» Beograd. Radi praznika carja stantina in carice Jelene je bila borza danes zaprta. Berlin, devize Italija 334.65 — 385.35, London 247.50 — 248.50, New-vork 63.68 — 63.82, Pariz 528.55 — 529.65. Dunaj 14.68 — 14.72, Praga 90.68 — 93.10, Budimpešti 26.75 — 28.75. Curih, devize: Berlin 8.90, Nevvyork 572.50, London 22.24. Pariz 47.45, Milan 29.10, Praga 8.30. Budimpešta 2.32.",. Zagreb 4.25. Bukarešta 9.45, Varšava 0.55, Dunaj 1.30. avstr. žig. krone 0.99. Vremensko ooročšlo Llllhl ftnn <">6 m na-1 nto fr S 3 O e o 2S , a os 2S " a > S 2 =22 Vetrovi 7. ar. 1«. ari ; 21. uri 737-6 736 6 737 1 17* n 2 53 7 >rez vetra jobli -eno | [več asa i I v. ot>i. ; I I = Vzpenjača v industrijske namene. • ji se premog več n3 izvaža. Ladje ne do-Lastniki premogovnika v Zrečah so od ' bijo dovolj potrebnega premoga. Po ne- rova ob vznožju Brinjeve gore napeljali vzpenjačo do železniške postaje. Nova nprava je bila te dni izročena prometu. = Blagovna borza v Novem Sadu. Dne 29. maja se je vršila v Novem Sadu ustanovna skupščina novosadske blagovne borze. Za predsednika je bil izvoljen veleposestnik Gjungjerski. Borza šteje že sedaj 285 članov in je pričakovati, da postane že v najkrajšem času najmočnejša blagovna borza v naši državi, posebno, ako se pomisli, da je štela budimpe-štanska blagovna borza za časa najmočnejšega razvoja 800 članov. = Češkoslovaška ne uvaža našega tobaka. V treh mesecih, v juliju, avgustu in septembru lanskega leta ie uvozila Češkoslovaška skupno 50.649 q raznega tobaka, in sicer: iz nizozemsko Indije 37.335 q, iz Italije 6652 q, iz azijske Rusije 2661 q, iz Nemčije 1165 q, iz Amerike kem poročilu iz Londona nameravajo celo ribiškim ladjam ^adalnjo ^dobavo premoga ustaviti. Plinarne ne dobijo več premoga. Za industrijo ni premoga, ker se morajo razpoložljive zaloge uporablja^ ti za električne naprave, vodovode, kanalizacije in za tvomice živil. V mnogih slučajih se uporablja kot nadomestek o-lje. Na ta način upajo vzdržati še nekoliko tednov. Za domačo uporabo se rabi večinoma les tndi tu se priporoča skrajna štedljivost Cene premogu so 03tale neizpremenjene. = Razstava kolonijalnega blaga in živil v Frankfurtu ob Majni se vrši od 21. do 27. avgusta. = Promet nemških državnih bankovcev je znašal 21. maja 69 milijard 724 milijonov mark. V tednu od 15. do 21. maja se je zmanjšal za 1 milijardo 107 mili ionov. Srečno vcerajscn temperatura 22 4. ; .-.-malna 16-i Vremenska napovc.1: lepo mimo vreme, oolnce vzhaja ob * u.- 7.aaaia ob 19 43 Konzorcij „Jutra". Lastnik in izdajatelj Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Rimske toplice. Ker je ministrstvo tr-govine in inustrije, odd. v Ljubljani, razveljavilo prodajo kopališča Rimske toplice, je prevzel vodstvo kopališča zopet prejšjni lastnik g. Karol Uklich. ki bo vodil kopališče pod državnim nadzorstvom, dokler se ne izvrši popolna nacionalizacija podjetja. Kopališka restavracija je v dobrih, narodnih rokah. Uradovanja je slovensko, oziroma srbe-brvatsko, in 6e opozarja na današnji oglas v »Jutru*, kjer se razpisuje mesto ravnatelja. (920) NE TRATI ČASA PO KAVARNAH, AMPAK POJDI V JAKOPIČEV PAVILJON, KJER NAJDEŠ ZBIRKO NAJNOVEJŠIH SLIKARSKIH IN Praag fleBeft 4. Blagajno velikega vojvode Roman. Poslovenil F. J-o. «Obresti aa leto 1908? Paqueno, Katero leto pa je pravzaprav sedaj?» «1910, visočanstvo. ali obresti za leto 1908 Se niso plačane >. *« Vraga, to sem si takoj mislil. Jaz sem pa razumel za leto 1898!» «Ne, visočanstvo, Altenstein je Sobil izplačane obresti inkluzivno do leta 1907 že lansko leto!» «Ze lansko leto? Paqueno, žal mi je, da moram Vas, starega prijatelja in služabnika naše dinastije, ukoriti, toda priporočam vam, da vodite našo finančno upravo v večjem redu; obresti za leto 1907 izplačane že lani — vidite, tu so posledice, ako hočete razvaditi svoje upnike. Radi vašega nerazumevanja ima Altenstein v Cadixu popolnoma napačne pojme o naših financah, kar bi utegnilo imeti za nas jako neprijetnih posledic! «Visočanstvo, jaz sem izgubljen; v svoj zagovor hočem le navesti, da dela ta gospod Altenstein na mene Titis človeka, Id se moramo nanj ozirati! «Tako, samo še trenoteK, Paque-fio, vi torej mislite, da bi ga mogli 7opet napumpati?» «Ne, visočanstvo, jaz mislim, da ,fc on nevaren človek, brezobziren človek, kar je dokazal lansko leto, ko je spravil špansko vlado v tako zadrego!» «Toda, dragi Paqueno, to nima fobene zveze z nami! Španske finance so v resnici slabe, toda le bolna fantazija bi jih mogla primerjati z našimi. Španija je velika država, a nas čuva le sloves, da smo mala država... Tabo je tudi z bacili... Kaj pravite na to? Sefior Paqueno Je pobegnil Iz svoje torbice akt in rekel: »Dobili smo tudi pismo Od firme Thomson in Frenoh iz Rima!* «Tako! In kaj nam pišeta Thomson in French iz Rima?» «Da nikakor ne moreta čakati za obresti 1905 in 1906 za posojilo iz leta 1905. Vrhutega zahtevata amortizacijo. Posojilo bi morali letos do polovice že vrniti, toda do danes nismo izplačali niti obresti. Zato javljata, da sta prisiljena prodati naš Zalog.» «Naš zalog? In Kaj je to, senor Paqueno?» «Otok Ibiza, visočanstvo, z vsem inventarjem ... sicer se mora poslu-žiti nadaljnih diplomatskih korakov. «Dobro, dobro, Paqueno; obresti za leto 1905 in 1906, a danes štejemo 1910. Ta prokleti moderni poslovni red! No, ko bi moj oče slišal o taki oderuški politiki raznih bank! — Kdo je še na vrsti? « Visočanstvo, banka Viviania-Marseilla. Banka, ki smo ji, kot se visočanstvo še gotovo spominja zastavili naš davek na sol. Poroča nam in se bridko pritožuje, da so dohodki veliko premajhni.. »Nesramnost italijanska! Ti po-lentarji! Res želel bi, da pišemo danes 1510 a ne 1910, sicer bi že naučil tega polentarja, kaj se pravi, pritoževati se.. .> »Ali to še ni vse, on se ne pritu-žuje samo, on je celo jako predrzen, da nam očita sledeče: številke, ki smo jih navedli mi v svoji ponudbi, so nezanesljive, s svojimi nesolidnimi podatki smo ga zvabili v dvomljivo in nesolidno kupčijo.,.?» «Lopov, nesramen lopov, ta Italijan! Zabavlja na kupčijo, ki mu nese najmanj 15 procentov. Pišite mu, da naj bo oprezen, ker sicer bom z ukazom prepovedal uporabo soli v svoji vojvodini in za prekršitev do- ločil smrtno kazen. Potem naj pa gleda za boljim dobičkom!* »Visočanstvo, vi ste danes dobre volje. Toda, pomirite se, visočanstvo. Z Vivianijem bom že obračunal, kot zasluži. Thomsona m Fren-cha se niti najmanjo bojim. Alten-steina že odpravim z argumenti, ki jih je ravnokar blagovolila navesti vaša visokost. Njegove nervozne zahteve pripisujem samo njegovi mladostni razburjenosti.* Senor Paqueno je za hip umolknil in čistil nervozno svoj zlati ščipal-nik. Potem je pa pogledal plašno velikega vojvoda in nadaljeval. »Zalibog smo pa dobili pismo tudi od Semjona Markoviča. Vaše visočanstvo se gotovo še spominja na našo zadevo z Markovičem v Parizu?« »Na vsak način se te zadeve v Parizu spominja gospod Markovič, kajti jaz sem popolnoma pozabil na njo». »Toda, visočanstvo, Semjon Markovič?* »No, da Paqueno, Semjon Markovič!* »Na vsak način so visočanstvo Še spominja na leto 1908?» »Kako da ne, Paqueno, saj je od tedaj minulo samo dvoje let. iJaz sem sedaj star 35 let, a v zgodovini naše dinastije šo ne pomnim slučaja, da bi tega ali onega zapustil spomin pred štiridesetim letom! Torej!* Te vesele opazke svojega vladarja je sprejel senor Paqueno s težkim vzdihom. S žalostnim in otožnim glasom, skoraj sam za sebe, je nadaljeval s presekanimi stavki, kot da je hotel izzvati velikega vojvodo, da ga na primernem mestu prekine. «Ako se spominja, visočanstvo še na leto 1908, spominja se gotovo tudi na vesti, ki so takrat krožile po novinstvu o zaroki velikega vojvode i od Minorke In neke ruske velilie knjeginje, ki so o nji trdili, da je ravno tako bogata, kot je bila lepa — spominjate se gotovo, visokost, da te vesti niso bile brez vsakega povoda. Dva meseca sem vodil takrat pregovore z grofom Feodorjem Obe-linskim, ki je bil takrat ruski poslanik v Madridu. Takrat sva napisala z ene in druge strani nekaj skoro poluradnih pisem. In nekega dne je pisala velika kneginja sama... pisala je — kot pravijo — v razpoloženju deviške romantike lastnoročno pismo vašemu visočanstvu... To pismo ... gotovo se visočanstvo še spominja, ni bilo napisano v tako-zvanem uradnem, ali poluradnem stilu ...» Sefior Paqueno je posmatral svojega vladarja z nemim pozivom, da naj mu prepove dalje govoriti. Veliki vojvoda pa je stal mirno, povesil je glavo in gledal brezizrazno skozi okno. Povesil je tudi svojo spodnjo ustnico, in senor Paqueno je dobil vtis, da ga sploh ne sliši. Sefior Paqueno je vzdihnil ponovno in to globokejše nego poprej, potem je pa nadaljeval z utrujenim glasom: Ko se je to zgodilo leta 1908, Je bil naš gospodarski položaj obup-nejši nego kadarkoli poprej. Posledice ameribanske krize bile so za nas jako občutne .., Naši državni papirji so notirali — ako so sploh še no-tirali — 747 in pol procenta, posojila pa nismo mogli dobiti niti 100 procentov. Tu je bila samo ena pomoč: vzdržati vsaj nekaj časa in rešiti na-Š3 čast, dokler ne postane vprašanje vaše zaroke perfektno! Toda denarja na noben način nismo mogli dobiti, nikdo ni verjel našim obljubam ... vašo zaroko so vsi smatrali kot trik, slejsilo... Tedai smo se obrnili na Semjona Markoviča! Visočanstvo, ali se morda sedaj spominjate na Semjona Markoviča? Glas seiiora Paquena je vihtel v razburjenju — zopet jo umolknil in nervozno opazoval svojega vladarja ki je stal pred njim mirno brez vsake kretnje in besede. Povesil jc oči ... I ako da se mu je videlo le belo v njih... cigara mu je ugasnila, a on jo je vrtel z nervoznimi ustnicami. --- V polšepetu jc nadaljeval senoi Paqueno: »Dobila sva 200 tisočakov za dolžno pismo na, 300 tisočakov in proti garanciji, ki je navedena v dolžnem pismu. Semjon Markovič, ki je po-znrd dobro razmere na ruskem dvoru, jc vedel, da ne liskira prav nič, ako nam posodi na tako jamstvo. Tako pismo, kot vam ga jc pisala velika kneginja Olga, je bilo vedno V ujegoriii očeh tudi milijon!» (Dalje prihodnjič.) NARODNO GLEDALIŠČE Drama: Sobota, 4.: Scribe: . Red B. Nedelja, 5.: VTeingartncr: »Vaška šola-«, Dohnany: »Fieretin pajčolan». Red B. Pondeljek, 6.: Zaprto. 0 p er a: Sobota. 4.: Bizet: «Carmen», Red P. Nedelja, 5.: Hauptmarm: *Elga>. Red P. Pondeljek, 6.: Scribe: »Kozarec vode.-. Reci C. SOGLASNA SODBA VSEH POSETNI KOV UMETNOSTNE RAZSTAVE V JAKOPIČEVEM PAVILJONU 1F„ DA JE TA RAZSTAVA ENA NAJBOLJŠIH DO SEDAJ. NE ZAMUDITE OGLEDATI SI JO! mmmmmr $ Kdor hoče kaj prodati g > Kdor hoče kaj kupiti | f Kdor išče službe itd. f — inserirai v „!utru" g Privatna stranka na hrana.NaBl0Y v npravi 3-1 FinisIonoilflIlčBniizdBifiifi Ml GledaliSka nlica 7/m, Ljubljana. 83111 Br. Vikter Br Priporočamo domače tvrdke: li frootfskl in obrtni oglasit [j jspjgfti ]j jf Skladišča: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] Špedicija: j Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] ordinira zopet 915 HHšerjeva ulica št. 7 (Gradišče) od 10. do 12. in od 2. do 3. Dražba pohištva ce vrši v soboto dne 4. t. m. ob 10. nri dopoldne v skladišča „BALKAN", 913 Dunajska, oesta 33. 2—2 Proda se takoj za vsako trgovino in obrt primerna ob dvefr najbolj prometnih cestah v sredini Ljubljane. — Pismena vprašanja in ponudbe na upravništvo «Jutra» pod „Velepromet 362". 897 2—2 Trgovine: L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. 28 Derenda Fran, konfekcija, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Oamski modni salon Zdenka Rodič, Gradišče št. 8/1 B. 10-9 Puškarjl: Kaiser F. K., Selenbnrgova nI. 6. Kdor hoče imeti res pohiStro in lakiranje raznih s pristnim blagom prepleskano hišo, „koles" v peči, naj se obrne na tvrdko stavbni in pohištveni pSeskar in liiar Kolodvorska ulica 6. Prva slovenska 909 je začela obratovati v Grosupljem na Dolenjskom. — Da ustreže splošni želji in potrebi p. n. občinstva, izvršuje do nadaljnjega obvestila le popravila, in sicer novo oblaganje pokvarjenih zrcal. Zrcala naj se pošiljajo na zrcalno manufakturo Najstarejša izdelovalca perila, Najfinejši izdelek. ? Periio po meri. DELNIŠKA, TISKARNA tUd. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16. Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce ln obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva za večja veleposestva kot samostojni vodja 924 3-1 Za kopališče RSrctsk© toplice se razpisuje služba a Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, ki js opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami in tehničnim materija-lom, najhitreje in dovršeno strokovnjaško aH LASTNA KNJIGOVEZNICA ; izvršuje knjigoveška dela od najpriprostejše do najfinejše vrste j i ki mora biti tudi vešč knjigovodstvu. — Ponudbe s spričevali naj se naslovijo na g. Karla Uhlioba, Rimske toplice, ali na drž. nadzornika Ivana . . - .j Ušlakarja, notarja v Sevnici. 920 2—1 pod »Upravitelj . I L——pi Potrebna je višja izobrazba Ponudbe sprejema upravništvo „Jutra" j | (prej AiistrooAmerikana) TRST-AMERIKA prevaža potnike v New-York redno trikrat, v južno Ameriko po enkrat mesečno. — Tojasnila in prodaja voznih listkov « Simon KmeSee, glavni zastopnik za Slavonijo v LjaSljani, Kolodvorska ulica št. Ž5 | P. t. potniki, ki se žele voziti z brzoparnikom »President Wilson» na dan g 18. junija v Nevr-York, sprejemajo se še do 10. Innija 1.1. 714 37- " " TeSefoč? št. 3*1. Brzojavni nssSsv: Pivovarna, Milana sprejema vloge na hranilnz knjižice, žiro in iruge vloge poS najugodnejšimi | pogoji. Pf^ prevzema vse bančne posle pol najugodnejšimi pogoji. prSporoia svoje iz&orsso pivo v ssslsiH ln steklenicah. Bcke sa 8u£] tropine in sladna širne, ki so kot živinska piša zeio priporoštjšve. ii 52 t -----vszzf Beograd, Celje, Mrovsik, Keior, Kranj, I jubljana, pribor, petkovič, Opatija, 1 Sarajevo, Split, Šibenik, lalar, Zagreb, || Zrst, Wm. »I Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v ta- is inozemstva.